65. številka,
Ljubljana, nedeljo 19. marca.
IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD
Setitifltopne petit-vrste *> kr., će se oznanilo enkrat tiskaj 5 kr., Se so dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska. .-Dopisi naj so izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledališča v „zvezdiu. OpravniŠtvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, jo v „Narodni tiskarni* v Kolmanovej hiši.
Vabilo na naročbo.
Koncem tega meseca začenja se novo naroeevanje na „Slovenski Narod". Vse gg. naročnike, katerim naročnina poteka, nujno prosimo, da jo ob pravem času pošljejo, ker moramo na nalog lastništva list ustavljati onim, kateri naprej ne plačajo. Ker se lista tiska le toliko, kolikor je naročnikov, ne moremo vselej kasneje številk dopošiljati, ako se naroeevanje zakasni.
..!*lo». velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta.....<i gld. .><> kr.
Za četrt leta     ....     ;l   „    JfO „ Za en mesec     ....     1   „    IO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta   .   .   .   ,   .     * gld.  — kr. Za četrt leta     ....     -4   „    — „ Za en mesec .....      I   „   40 „ Za  gospode   n<U«*lj«-   na ljudskih šolah iti za <iij«ik.4» velja %nt-žtiilii cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta S gld. 50 kr. Po pošti sprejeman   „    „.**„, — „
V    J   »HJniii 18. marca.
Pri poskušonjskej volitvi v uemškej in neniškutarskej ljubljanskej kazini je naš od-rodek g. Dežman priporočal svoje kandidate, o slovenskih pak poleg druzih zabavljic rekel (če „Tagblatt" prav poroča), da je slovenska stranka take kandidate postavila, kateri bi razdejalno delali, ako pridejo v mestni zbor („Die Gegenpartei hat unter anderen Miinner aufgestellt, \velche, falls selbe gevvahlt vvilr-den,   als   zer s.t o r e n des   Element ini
Schosse des Gcmeinderathskorpors wirken vvtirden . . . Fiinden storende, das bisher ge-schatiene Gute (!!) zerset/.ende Elemente im Gemeinderath Platz, wiirden sich die von Rechtsgeftlhl (oho!) und Anstand durch-glUhton(oh!) Gemeinderathsmitglicder zu-riickziehen.") *
S tem je gospod Dežman prav za prav samo p r i poročal kandidate od narodne strani postavljene. Zakaj nič boljšega in nič potrebnojšega nij, kakor razde j a ti nem-škutarsko kliko, ki jo gospodarstvo nad mestom na-se potegnila in ga na škodo mesta in v nezadovoljnost prebivalstva v rokah ima, ter se drži le s terorizmom in z oblastjo, .katero ravno ima in jo ljuto rabi.
Gadno je pa slišati iz ust političnega uskoka, trausfuge Dežmana o „Kechtsgeftthl und Anstand." On in morda še nekateri Ljub-ljančanje vedo, da je ravno nemškutarska manjšina zato škandal delala v prejšnjem mestnem zboru, da ga je vlada raspustila in jo namesto Coste splezal Dežman na županstvo. „\Vie der Sehelm ist, so denkt er von Anderen." Narodna stranka pač nema uzroka, zdanjemu mestnemu zboru prizanašati, in če je res, kar je Dežman dejal, da bi se razkropili različni Gubri, Lašanjo, in kar je še starega penzioniranoga ali za penzijo zrelega v mestnem zboru, potlej Ljubljančan je gotovo volite narodne kandidate, kajti treba je res pometati na rotovži. Enkrat pride gotovo tudi tam bol;še, ali če je prej, boljšo je. — Zato pa zopet pozivljemo vse prijatelje slovenske stvari, da agitiraj o. Brez ustne agitacije ne ide.
Iz Srbije
prihajajo poročila dobrega glasu. Vladni dunajski listi uže poročajo:   „Tri dni za vrstjo
so bila v Belgradu prav resna ministerska posvetovanja; ves svet ve, da se je tu govorilo o napovedi vojne. Vlada je sklenila, Ri-stiča v Carigrad poslati, ki bodo srbske terjatve razložil." — Tudi »N. Fr. Pr.tt ima iz Pešte telegram, da jo zmagal vojeviti duh v Belgradu. Da se zatorej ^jčakovati, da se bode Srbija vendar-le izvila iz mrežo diplomacije in udarila na onemoglo Turčijo, katere cela gnjiloba se vidi v Ilorcegovini. Odločilen čas jo sedaj.
„Vidovdan" v zadnjem listu naglasa, da je sedaj prišel čas, da vsak Srb pokaže aktivno rodoljubje, ter pozivlje, naj narod vladi da denar na razpolaganje. Dosti jo Srbov, ki morejo po 1000, 50O, 50 10 ali 5 da-katov vladi posoditi, da bode zvršila veliki nalog, katerega se ima lotiti. Sedaj nij dovolj, da vsak „rodoljub" domovini le dobro želi, ampak delati se mora in dati za njo.
Politični razgled.
Notranjo «l«»A.«»l4>.
V Ljubljani 18, marca. Da-si  zborujejo  deželni   zbori, vendar vlada v notranjej politiki tišina tako,  da nemarno denes nijednega važnega Čina zaznamovati.
V ititli}0tn.tkei zbornici je Minghetti finančno stanje razlagal, llekel je, da računski sklep za leto 1875 kaže vsled priščede (prihranjen j a) in vsled večjih dohodkov V davkih poboljšanje za 50 milijonov nasproti proračunu. Za leto 187(J je proračun tak, da je dohodkov 1305, stroškov pa 1290 milijonov lir, torej preostanek 15 milijonov, pri čemer so izredni stroški za železnice uže vračunani. — Torej Italija si je opomogla.
]Pnp'e£ je slovesno sprejel 10. t. m. ruskega diplomatičnega agenta kneza Urusova. Tako je tedaj zveza Rusije z glavarjem katoliške cerkve zopet zaceljena.
Biseri.
Znano je, da se šteje prava bisernica (Meleagriiia margaritiiera E.), mej mekužee in je torej po svojej organizaciji našim navadnim jezerskim školjkam zelo podobna. Kakor uri teh, sostaje tudi njeno telo iz mehke, opolzle, raztegljive maso, v katerej pak so organi za dihanje in probavljanje boljo razviti, nego bi smeli pričakovati zaradi nizke stopinje, kojo zavzimajo te vrsto živali v sistemi. Telo bisernice je, kakor pri vseh me-kužcih, obdano z mehko oprijemajočo se kož-nasto vrečico; plašč imenovano. Kot organ za premikanje služi jej jednako većemu delu školjk sekiričast podaljšek trebuha, noga, s katero se zamore počasi premikati po dmi voda. Da se prime dna, k temu pak jej pomore čop kožnastili nitij, ki jih byssus ime-
nujejo in s kojimi se more prisesati na tvrda tela.
Zulo pripravno je uredjena hišica, v katerej biva ta žival. Kakor so njeno lupine po SVOJej okroženi četirivoglasti podobi navadnim ostriženim školjkam, tako so jim tudi jednake po svojej trpljivosti in trdnosti. Te za-klopnico sostoje iz skladov ogljeno-kislega apna, kojega žival izločuje iz telesa vsled svoje posebnostue organizacijo in so na notranjej strani se tvrdim svetlim skladom prevlečene. Nad vse varno in dobro jo zaprto to pohišje. V njegovem zadnjom delu se vidijo nepravilne zareze, v katerih imajo mesto mišice, BdTkojimi je prirastena žival na svojo hišo. Kazen tega ima školjka na svojem zadnjem robi še zobčaste izstopke in vreze, ki so prav natanko prijemljejo drug druzoga in služijo kot ključavnica, zato so jim tudi dali to ime. Da pa je vse še bolje trdno, obdajo ključavnico, še žilasta vez, katera, elastična.
služi živali, da ima zaklopnice lehko odprte, dokler se jej ljubi. Tu je mesto, kjer nastajajo biseri in kjer se nahajajo ali prosto v lupini mej mehkimi deli plaščevimi ali pak na notranjej strani lupine trdo se držeči. Število biserov, ki se nahajajo v jednej bisernici, je zelo različno in precejšnje. Primerilo se jo uže, da so dobili v jednej samej školjki 20, 70 do 90 bisernih jagod.
Ako tudi so biseri produkt živalstva, vendar se uvrstevajo zavoljo svojih kemičnih in fizikaličnih lastnosti)-mej rudnine, in stališča, s kojega se presojajo taiste, so tudi za nje karakteristično.
S teh stališč se čuje prvo vprašanje po njihovih delih, iz kojih sostoje, po prvinah, i/ katerih se vidijo sestavljene. Tu je tedaj pred vsem njihova napolnjenost z ogljeno-kislim apnom, koja jim je pridobila odločeno mineraličen karakter. V 100 delih biserne mase so je našlo 87 do (J8 procentov ogljeno-
V pruske j poslanskej zbornici so imeli 14. t. m. postavo o ljudskem šolstvu. Minister Falk je razvijal, da je vrhovno načelo pruske vlade glede veronauka ta: veronauk uči tist učitelj, ki je od drŽave za to postavljen in sicer uči religijo v imenu države. Iz tega na-•iela se lehko potezajo konsekvencije.
Dopisi.
Iz (»raclcu lfi. marca [Izv. dopis.] Na mnoga, odličnejšim Slovencem v domovine mile kraje poslana vabila k besedi s plesom na korist podpiralnej zalogi slovanskih vseuči-liščnikov, došla so posameznim dijakom od znanih mož razna pisma, več ali menj obtežena z lepimi obeti in tehtnimi sveti. Odlikujejo se po raznih posebnostih: to je šegavo in dovtipno, drugo opominjeva'no k zdravju in veselju, tretje kratko in pikro itd.; vsa pa imajo skupno lastnost, da so namreč — gluha. Nekomu se je ubrala posebno krepka beseda, katera je vredna, da se zabilježi, če tudi je ponižni rodoljub izrecno prosil, naj se ga zaradi tega pisma ne hvalisa po časopisih, kajti on ljubi domovino in njene sinove na tihem. Slove pa tako-le: Preljubi mladi prijatelj! Strašno me vefceli, da se mo v daljnem mestu še spominjate. Saj si mislim, da ste le Vi tisti, ki je tamošnji vrli mladini naznanil, da sem tudi jaz iskren rodoljub v slovenskej de-,2eli. Najtoplejšo zahvalo za čast in dobroto, ki ste mi jo skazali poslavši mi vabilo. Priti pa nijsem mogel, saj znate, da še na bližnjico je tako daleč v Gradec. Plesal bi uže tako ne bil, ker mi noge ne gredo več na skok. Nekdaj pač — oj srečna dijaška leta — tudi mi nijsmo „šparali" nog ne v pustu ne v postu. A zdaj se nam hrbet uže šuni. Oprostite torej, da nijsem prišel. Zraven ste mi pisali, naj pošljem kaj kebrov. Neizmerno me veseli uka žeja slovenske mladine. V prirodo-znanstvu tudi sam nekoliko diletantu jem. Vem, da tam nemate Še kebrov, ker je svet premrzel; pa tudi tukaj nijsem še nobenega videl, gruda je še pretrda. Ali meseca maja Vam jih lehko pošljem, mnogo in raznovrstnih. Škatljica menda ne bo preteška, ker bodo nekateri v njej frleli. V maju tedaj prav z veseljem !
Če tudi me nijste opominjali, vendar bi se bil skoraj sam zmislil, da bi ne bilo napačno, ko bi mi bilo palo v glavo, da bi morda rajtal poslati na Vaše cenjeno vabilo kaj novcev. Zdaj stoprav se mi začenja daniti,
kislega apna, nekoliko mineraličnih solij, mej katerimi je bila tudi navadna kuhinjska sol, koji deli pa so bili vendar-le neznamenit obstanek, kakor tudi 2 do 11 procentov gnji-leca v sebi imajočih organičnih substanc, maso, katera svedoči, da nastaje biser iz živalskih prvin. Kakor je bilo uže zgoraj opo-menjeno, se razkrojitev biserov lekko činja po kemičnem potu s tem, da se prepuščajo vplivu kislin, katere razkroje ogljeno-kislo apnico, mej tem, ko se poizgublja ogljona kislina. Pri tej operaciji pak ostaje organična substanca v obliki nekoliko napetih kožic, koncentrično položenih druga črez drugo; do taistih nemajo kisline nikacega vpliva, ako pak se kuhajo v kaliji, razkroje se skoraj popolnem.
Tudi tvrdost biserov je selo različna. Po Mobi-jevih preiskavah so bih vsi tvrji od apnenega spata. Nasproti pak so nekateri se dali se topilnim spatom prasniti, a najtvr-jih se je prijel stoprav apatit. Kot resultat
da ste utegnili zato poslati vabila slovenskim
rodoljubom, da bi kedo kaj..... Kaj ne,
mladi prijatelj, da je pes tija taco molil? Res, da še jedenkrat ponovim, skoraj bi bil rajtal tudi jaz kaj poslati. Ali hentanobodi! verujte mi, da nijsem v prostoru. Naša miljena domovina ima toliko režečih ran, da sami ne vemo, na katero bi prej kapljali hladilnega olja, ali (kar jeceneji) jo spirali s črstvo vodo.
Najboljši možje nam pomirajo kar drug za družim, da nas je le malo korenjakov več ostalo. Foleg te izgube je treba še za spomenike skladati, tu več, tu manj, po zaslugah. — Hercegovcem je treba tudi kaj vreči. Tisto obnošeno suknjo, ki sem jo mislil dati Vam enkrat pozneje, poslal sem hrabrim južnim bratom, saj jo ugrešite. Tudi jedno koso sem na skrivnem poslal, ker jim bojda primanjkuje orožja. Ko bi bil imel človek kako staro pihalo, saj vem, da teh najbolj potrebujejo tam doli! Eden ne zmore vsega. — Papež tudi vedno piše: „Ljubi brat!" Sam ne vem, kolikokrat sem uže poslal svetemu očetu po cekinu, da sem za zadnjega komaj iztuhtal naslov blagoslovu. Tako vidite, ljubeč moj, moramo biti rodoljubi na vse kraje odprti. „Šparovec" najde „cerovca!"
Pa šo le bi bil morda utegnil tudi dijakom kaj poslati. A jaz poznam mladež, saj sem bil tudi jaz uže za tenkih nog zaveden Slovenec. Meni se vidi, da slov. mladini gre denar preoblo. Ko bi jaz v tem kaj ukazoval, koval bi za dijake poseben denar, takole na tisti kroj, kakor je rezana tista miza kam-nata v narodni pesni, da bi denar ne bil tako okrogel in opoteč. Jaz sam vem z iskušnje, da vsak rad kolikor toliko dobro živi, pa ni-kedar nij pozabiti modroga slovenskega izreka: „Kedor lahno dobi, lahno drobi !u Ta naj velja vam, rodoljubni graški dijaki. Dunajski imajo uže manj preglavice, kajti: „Kedor gre na na Dunaj, naj pusti trebuh zunaj!" Ne zame-merite mi teh dobrih svetov, katere mi narekuje gola golična ljubezen do slov. mladine, katero naj z vami vred bog živi narodu v podporo in tolažbo!
Poslal sem vam kranjski mošnjiček, da boste drobiž hranili, kedar ga boste kaj obilo imeli, kar Vam iz globine srca. vošči vaš prijatelj Gal Klešča. Na Robidnoni bregu.....
P. S. Zopet sem odpečatil pismo, da pristavim še par opazek na ravno došle Vaše vrstice.   Tri petake izgube to še nij veliko.
teh preiskav se je pokazalo, da tvrdost biserov v tej meri narašča, kolikor bolje svetla in lepa je njihova površnina. Pri starih, veliko rabljenih biserih se je vrh tega zapazilo, da se njihova tvrdost zelo pozgublja, ne le, ker se krog luknjic luščijo, temuč tudi, ker se taiste zaradi vrvice čedalje bolje širijo. Riseri, dolgo hranjeni na vlažnih krajih, razpadejo, kajti strohni, kakor se misli, njihova organična substanca in tako mine njihova obstajljivost. Tehten dokaz temu je okolnost, ker so pri odpiranji necega starorimskega groba v leti 1544 našli 53 precej velicih biserov, koji so, samo dotaknjeni z roko, raz-pali v prah. Razkropljiva moč trohljivosti, ka-terej bi nikdo ne pripisaval vpliva na tvrdo biserno telo, stvorila je to do dobra še prej nego v 120O letih.
Ravno tako različna kakor tvrdost je tudi specifična teža biserov. Doseza namreč 2, 3, tudi 2, 6. Ako se vzame, da biser sostaje največ iz oglj eno kisle apnice, tedaj bi bilo
Saj meni se je uže prej dozdevalo, da gonite kravo na oreh! Ali tisti, ki prosi za tiste tri ostale sveče, je pa pasji. Kako uže utemeljuje prošnjo? Da nij tri mesece svetil? Haha!
Domače stvari,
— (Iz Ljubljane) se „Soči" piše: Koliko se pri nas v belej Ljubljani, v središči Slovenije, brigamo za vedo in omiko, najjasneje priča osoda velike biblijoteke ranj-cega dr. Coste. Zapustil je bil dr. Costa knjižnico, ki je obsegala nekaj tisoč knjig. Tosebno zanimiv je bil nje slovenski oddelek, kajti znano jc, da sta doktorja Gosta starejši in mlajši od 1. 1830 sem jako pridno in vestno zbirala vse slovenske tiskovine. Tako bogate in dovršene zbirke „in sloveni-cih" nema nobena, niti javna, niti privatna knjižnica, kakor jo jc imela njegova. A nij ga bilo človeka na Slovenskem, nij ga bilo zavoda niti na Slovenskem, niti na Avstrijskem, ki bi bil kupil to silno zanimivo zbirko. Kupila jo je ruska vlada za petersburško univerzitetno knjižnico. Tudi njegove nemške knjige nijso doma ostale. Te dni so odšle v Augsburg, kjer jih je kupil neki knjigotržec. Naši očetje so bili drugačni možje, nego smo mi ! Kupili so Zoisovo, kupili Kopitarjevo bi-blijoteko za drag denar, ter postavili jih v licejsko knjižnico v večen spomin teh dveh vrlih sinov slovenskih, mi pa se še za to ne brigamo, kar se nam za mal denar ponuja! Mej Costinimi knjigami, ki so šle v Peter-burg, se nahaja tudi prezanimiv rokopis M a-tije Čopa o zgodovini sloven kega slovstva!
— (De ne s) je slovensko gledališče.
— (Iz Celja) se nam 14. t. m. piše : Letos bode vojaška stava v celjskem okraji tako-le: v Mozirji dne 10. in 11. aprila. Na Vranskem dne 12. aprila. V Celji dne 18. aprila za mesto Celjo in 19. 20. 21. 22. 24. 25 in 20. aprila za okraja okolica Celje in Laški trg. — Dno 8. in 9. maja v Št. Mar-tnem; dne 11, 12. in 13. maja v Konjicah. C. kr. okraj, glavarstvo in mestno celjsko županstvo sta so porazumela, pijane, pevajočo itd. fante zapreti, kateri bi po Celji razsajali.
— (Iz Št. J u rja) n. j. ž. se nam piše: Pretelki ponedeljek je bil tukaj jako številno obiskani semenj. G ovoje živine se je prignalo veliko in lepe, tudi konj je bilo precej. Kupci so vendar tožili, da se je živina podražila.
moč misliti, da je njegova teža jednaka ara-gonitu, ker le-ta prezentira apnico v najpopolnejši podobi. A ker ima aragonit teže od 2, 3 do 2, 9, torej se nahaja mej njim in biserom no ravno nevažna diferenca. Razlagati se ti ade, da iz organične substance, kojo sodržava biser in katera je najmanjše Špocifične teže, nego apnica; tako se lehko uineje diferenca v teži.
Ako čujemo govoriti o barvi biserov, spominjamo se navadno tistih kot mleko bolih, srobrno leskečih se ekseniplarov, koje skorej izključljivo upotrebljujejo naši juvelirji. A natvori se je zljubilo jedno in isto tvarino različno izpreminjati in nam darovati biserov, koji ako tudi moj soboj podobni si zavoljo svojih druzih lastnostij, vendar imajo najmnogovrst-nejše svetle barve. Razen uže imenovane srebrno bele vrste, ki je najvišje cene, dobivajo se tudi: črni, sivo rujavi, rudeče rujavi, granatne barve, bledo rožno rudeči, škrlatasti, vijoličasti, bledo modri, belo zeleni, svinčene barve in
— (Pijanska smrt.) Z Gorenjskega se piše „S1.": Ko gre 13. t. m. Matevž Orel iz Kamenegorice še le po polu dne v Radovljico na semenj, rečo nekemu znancu, ki ga je vprašal, zakaj je tako pozen, da bo leliko opravil, kar ima. In res, opravil je, pa •opravil žalostno. V Radovljici se je opijanil in zvečer na potu domov sta ga dva prijatelja komaj naprej spravila do Majdnika za tretji del pota. Tukaj pokličeta hišnega gospodarja, da bi pijanega vzel pod streho, in nadejajo se, da se bo to zgodilo, gresta naprej. Tijani Matevž pa je precej za njima nekoliko naprej taval, a kmalu obležal, in drugo jutro so ga našli mrtvega. Mimogrcdoči otroci misleči, da je živ in pijan, so ga še mrtvega kepali. Nesrečnež zapustil je vdovo z dvema nepreskrbljenima otrokoma.
— (Milodari za pribegle Ilerco-govince in Bošnjake) [XXVIII. izkaz.] Iz toplic pri Novem mestu poslal in nabral g. F. Finkfl od sledečih darovateljev in sicer kmetski fantje: Josip Zupančič 1 gld. G. Pelko 50 kr., F. Pelko 50 kr., Jože Šušteršič 40 kr., F. Furlan 30 kr., J. Kastelic 20 kr., Drago-tin Kobe 20 kr., J. Pelko, dijak 20 kr., A. Fabjan 15 kr., J. Grabnar 10 kr., J. Sob;.r JO kr., F. Peršina 10 kr., M. Horvat 10 kr., j. Horvat 10 kr., J. Novak 10 kr., A. Se-nica 10 kr., J. Cesar 10 kr., J. Markovič 10 kr., J. Kočevar 10 kr., Paša žand. 20 kr., Kurend žand. 20 kr., F. Vartar 8 kr., F. S. 5 kr., S. 4 kr., F. Gore 5 kr., F. Finks 2 gld. "20 kr., Totem kmetska dekleta: B. Fab. staro srebrno dvajsetico, Marija Derganec 22 kr., M. Purebar 20 kr., N. Purebar 20 kr., M. Ster-niša 20 kr., Ter. Vajs 20 kr., M. Peršina 20 kr., M. Golob 20 kr., K. Saje 20 kr., A. Šurcelj 20 kr., J. Pucelj 20 kr., N. Vartar 20 kr., ¥. Grabnar 10 kr., F. Gimpelj 10 kr., U. Fink 10 kr., M. Vartar 10 kr., F. Štravs 10 kr., M. Štravs 10 kr., U. Erkar 10 kr., M. Šenica 10 kr., F. Može 10 kr., M. Hrovat 10 kr., A. F. 10 kr., sestre Gorševe 25 kr., A. F. 4 kr. Kmetski možje : J. Menk, župan 50 kr., J. Šenica 50 kr., F. Šonica 50 kr., A. Sobar 50 kr., F. Zupančič 50 kr., A. Storniša 20 kr., J. Zupanec 20 kr., F. Gorenec 20 kr., J. Zupančič 20 kr., A. Peršina 20 kr., M. Hrovat 20 kr., F. Pelko 15 kr., J. Pelko 15 kr., F. Gimpelj 10 kr., J. Peršina 10 kr., M. Golob 10 kr., M. Murn 10 kr., F. Koščak 10 kr., F. Kobe 10 kr., F. Muška  10 kr.,
rumenkaste — zares bogata nabera, kjer si lehko postreže tudi najizbimejši okus.
Pri nekaterih biserih se prikazuje neko posebno izpreminjanje barv: svetijo so namreč v barvah mavrice. To spreminjanje barv je, kakor znano, še boljo vidljivo na biserni matici in zovo je sploh iriziranje. Razlagat se da iriziranje iz posebnostim upodobljene površnine biserove in tii si je pridobil veliko zaslugo Do ve, ki je pokazal vednosti iz kaoza nevednostiuh hypotez pot do čiste luči, katero razširjajo priproste, splošno, znane natvorne postave črez to vprašanje. Dejanska podlaga na kojo se D ove opera, jo naslednja. Ako so površje biserov mikroskopično preiskuje, se najde, da nij popolnem gladko, temuč, da je pokrito z brezštevilnimi poviški in globelimi se pokaže kot mikroskopično majheni, nepravilno mej soboj zmešani grbanci. Da jo tako fino nagrbančena površina biserova poskušajo nekateri razlagati s tein, kako nastaje. Biser najmer raste, kakor vsa neorganična na-
J. Fabjan 10 kr.. .1. Lukmaii 10 kr., F. Mar-kovč 10 kr.. J. Robida 10 kr.. F. Ster. 5 kr., F. Š. 5 kr., J. Rotar 5 kr., J. Deg. 5 kr., C. 3 kr., G. Pelko 1 gld. 20 kr. Kmetske žene: Franca Šuštaršič 1 gld., F.Mejželj tO kr., F. Storniša 20 kr., U. Derganec -JO kr.. J. Grabnar 20 kr., A. llradač 10 kr., K Gorenec 10 kr., Fifolt 10 kr., N. Marku! 5 kr., M. T. t; kr., M. Z. 4 kr., F. Pelko 34 kr. Iz Celja poslal in nabral č. g. vikar .lurij Hezenšek 3 gld. Iz Maribora poslal in nabral č. g. dr. Leopold Gregorec, urednik „Slov. Gospodarja" od čitateljev „Slov. Gospodarja" 50 gld.
Prejšnji izkazi 4118 gl. 34 kr. 1000 frankov v zla u in 3 srebrne dvajsetico, skupaj tedaj 41!) 1 gl. (14 kr. 1000 frankov v zlatu in 4 srebrne dvajsetico.
Odbor potrjuje sprejem s prisrčno zahvalo. J N. Ho rak, Vaso Petričić,
predsednik. denarničar.
B*4»MEilt ho.
Nagajivost, ali nevednost?
('udno je vendar, da navadno vsaka druga številka „Slov. Naroda" pot v Št. Jur zgreši! Jedenkrat pride redno; a v drugo pa uže mora jeden dan ali pa dva prepozno, in takrat z nemško poštarko opazko! „St. Ge-orgon a. d. Siidbahn" — Rog vedi od kod priti. Razločno tiskani naslov: „— v St. Jurji na južni želelnici", je menda vendar do-ločiven dosti? Koliko železniških štacij pa je: Št. Jur na južnoj železnici? Ali dotični poštni uradniki ne vedo, kako se „St Georgen a. d. SUdhalm" slovenski reče? Kaj ne dovoljuje postava, da so pišejo slovenski noslovi v one kraje, kjer ljudstvo slovenski govori V Ako dotični g. pošt. uradnik ne uineje takšni naslov; naj se da podučiti, sicer bi so mu mogla nezmožnost v uradovanji poštnem — na Slovenskem spodtikati. Ako pa ovi g. ekspe-ditor to učinja iz nagajivosti, da bi se jen-malo pomaščeval nad slovenskim napisom, je pa uljudno prošen, da bi se kmalu iztolažil, kajti to neredno dohajanje „S1. Naroda", ki uže traja blizu 3 mesece, je skoraj jemnaj-čkene preveč.
Prejemnik ,,Slov. Naroda" v Št. Jurji na južni železnici.
Opozorujemo na to „poslano" slavno poštno vodstvo. Ur.
I mrli v Militi ju u i
ud 14. do IG. marca: Ilermin Citerer, 1 1., d-te stotnik-?, za možjano vodenico. - Ivan Stravi, 67 1, v bolnici, za kronično pljučnico. — Josipa Podkrajsuk, M 1., za srčno vodenico. — Barba a Bolčar, 50 1., vsled slabosti. — Albin Neuuiau, t> L.,  v  bolnici, dete de-
tvorna tela, in sicer po vednem prejemanji novih delcev na prvotno telo. Pri biseru so skladje brezkončno slabo debelosti koji pro-uzrokujejo rast. Ti skladje pa tudi bisera ne prevleko najedenkrat črez in črez, marveč se polagajo v delih, najmanjših, ki si jih moremo misliti, na-nj in ustvarjajo tako hrbte omenjenih grbancev. Časi pak se zapazi mej temi grbanci tudi nekova pravilna uredba, ker v majhenih kurvah prevleko jeden del površnine biserove. Taki biseri so, na kojih se najlagljeje opazuje iriziranje. Kakor je razlagal D ovc, odbijajo namreč razne plani, ki so, kakor povedano nastale, nil-nje padajoče žarke luči in po tako prouzročeni interferenci žarkov luči, se nam vidijo taisti kot barvana luč. Plan biserne matice, ki je ali ravna ali nekoliko nagnjena, je za to po refleksiji nastalo inter-ferenco žarkov luči še veliko bolje pripravnejša od tod izvira tedaj so veča intensivnost v iz-preminjanji barv.
(Konec prib.)
l.ivca, vsled škarlatice. —- Josip Dimnik, 3 1 , dati delavca, za davico. — .Jera Kovač, 16 1, v bolnici, za vročnico. — Ivan Kramar, M 1., v bolnici, vsled srčne napako.
Deželno gledališč« v tj ubijani
V nedeljo 19. marca« 1876.
Požigalčeva hči.
Igm s petjem v r> dojanjih spisal češki Josip K. Tyl, poslovenil Josip S tarč.
Odgovorni vodja g. J. Kocelj.
0 s o b e: Noža   Leskovčev.i, premožna
pUtnarioa —----— g. Odijeva.
Vrabec, njen brat, kmetsk godec g. Kocelj. Reska, njegova bdi, v Ljubljani
v službi —--— — — gdč. Ledarjeva.
Metka, \    -   - --- *   * *
Netka! i '•>e,n s '8tn----- ! * *
Potok .rica. vdova — — — — gdč. Namretova. Tone, njen sin,  krojalk po«
nagne — — — — — — — g. Jeločnik.
Martin ttek:ič. mlad mesar — — g. Trnovec. Urška, njegova sestra — —    - gdč. Podki ajakova. Skrjauec, konj i r — — — — — g. Gorenec.
Jane* Verne, naseljene-, iz
Ani 'liko   —---— — g. Sclimidt.
Peter, mlad Imbjanoc   - — — g Kaj sel. Stari Primož,   grobiikop   — — g. Kns. Sosed   Grivuc   — — — — — g. Stiirin. Sosed K'sniao  — — —       -  g. Krzen. Katra, hiši na pri Lcskovčevi — gdč Celakctova. (lorišnik, mestni komisar      — g. Jekovec. .lih m -e. uradnik deielue sodnije g. Bledkov. Kainenš )k, pisar      —    - — — g. Bezgovec. P.i/.ič, intf ednik jetnikov  -   — g. Ivan
Dva blrioSi Ljudstvo obojega spola. — Godi so v Kostanjevici in v LJubljani.
Pri   predstavi svira   c. kr. godba 4l>. pi lka pešcev
vojvode Sacha-u-Meiningen Kaaa se odpre ob '/■j'L uri — Začetek ob 7. uri /.večer.
Prihodnja alorcnttka predstava bode v uetteljo 2C>. marca lH7d.
/sem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere ii Barry
«? f/onr/ona.
30 let nze je nij bolesni, kl bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščonih i • .rocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, j etiko, kašelj, nepre-b-tvljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato zlo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, š on en j o v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, o ožnoBt, diabet, trganje, shujšan jo, bledičico in pre*
lajenje; posebno se priporoča za dojeneo in je bolje, nego dojuičino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo-
• 1 zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri-e-jvala profesorja Dr. "Wurzerja, g. F. V. Beneka, pra-
ega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, /. Iraviluega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, M -. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-snart, Markize de Brehan a mnogo družili imenitnih •s »b, so razpoiiljava na posebno zabtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo št. 73.670.
Na Dunaj i, 13. aprila 1872. Frešlo je uže sedem mesecev, odkar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsnih ia čut-ničnih bolečinah, in sicer tako, da s .m od dne do dne vidno ginil, in to zaprečilo je dolgo časa moje stadije. (Jul sem od Vaše čudapolne Revalesoiere pričel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po meseČuem užitku Vaše tečne in okusne Ueva-lesciero popolnem zdrav, tako, da brez najmanjega tres.nja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam v si-m bolnim to primemo prav cen6 m okusno hrano, kot najboljši pripom.ček, ter ostanem Vas udani
Gabriel Tesohner, Blnšatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brohan.
Ne a pel, 17. aprila 1862. Gospod! Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujšanja in bolečin vsake vrste sedem let sem strašno. Nijsem mogli niti čitati niti pisati, tresle so so vse čutnico na celem životu, slabo prebav ljenje, vodno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutnic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje, Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine zla j dali V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotov jenja moje prisrčno hvaležnosti in popolnega spoštovanja.
Markize de Brehan.
Rcvalescidre je 4 krut točnoj ša, nego mejio, ter ■a pri udraščeuih in otrocih prihrani 50 krat već M oem, ko pri zdravilih.
V r-lehamh puJicr.h no ,->ni fant« 1 ^old. *0 Jr«" , 1 funt 2 gold. oo «ur., i mnt* J- golu. 60 kr~ r> ■.: tov 1C gold« IS fantov *0 ^old., 34 fantov 35 -  '    umi;or"-'',r»cniten t ...niic.ih in liovalesciere-Chocolatče v prahu iij ta« \ r,h>. , 0 . M *0 kr*. 4-   hm •* gl. 50kr., -  or>i!:^ tt 12 tM 5 • .>. Preči o: D    Barry A CoO&p. na O«   #Jli W a»C   <        it. B, kaltOS  '   meh OMHrti'i pri dob. 1 lekwj..       8j,?C"rijt^o.v' •   tndi    •;< • najaki. rut* na vie km!e po poJir.i'i v~r.i povzetjih. V Ljubljani Etl *  hr, J. Svoboda, lekar pri „ zlatem oriu", * Reki pri lekarju J. Pro d umu. v Celovcu pri Icknrju Bi r n :< ach t-rj u, » iS|tlj»iu  pri  lekarju A lj i 00 viču, v Trsta pri lekarju Jakobu Serravallo pri drogoristu P. Koc.ca in J. IlirBchu, v Kadru pri Androviču. t.348.
Dunajska borza 18. marca.
(Izvirno .^.euTsnčno po rodile*.!
Enotni        d     V 1 toki), Enotni dri. do:g v srebru l&feO u-.. pcaojilo .... Akcije narodne bankt Kreditne akcij n        .    . .
London ......
Napol........
Srebro
67 gi\	• 40
71 .	:10
111 ,	10
807 ,	—
165 .	20
115 .	45
9	26
5 ,	44
103	85
kr.
Dražba.
i /«>*•<■* tinv Si. marca šSTtt po polu dne ob 3 ur' SH hndo v tako imenovanom svt'~ 1-in.jiil.u (Thierf/artenJ £»ri tiržimili različne
rože in rastline za okinčanje
po očitni dražbi prodale. Natančno pojasnilo se izve pri bolnišničnemu upravništvu. (68—3)
Ohranitev zdravja
obstoji večjidel v čiščenji in »nužnosti sokov in krvi, ter v pospešitvi dobrega prebavenja. To doseči jc najboljši in zdatnejši pripomoček i
Dr. Rosa oživljavno mazilo.
Dr. Kosa oživljavno mazilo zadostuje vsem terjatvam najpopolnejše, ono oživlja celo delavnost prebavenja, ustvarja zdravo in čisto krv, in život pridobi zopet svojo prejšnjo moč in zdravje. — Ono jo za vse bolezni prebavenja, posebno za zarinjenost teka, kislo se riganje, iiujultaranjc, bruha nje, želodčni krč, zustižtnjc, krvav)iico (zlato šilo), prenatlačenja želodca z jed Hi itd., gotovi in ozdravljivi pripomoček, kateri sije pridobil zaradi izvrstnega učinka v kratkem času splošno razširjenje.
Velika steklenica 1 gold., mala slekleiiica oO kr.
Na stotine priznanje valnih spisov je razpoloženih. Razpošilja se na frankovane dopise proti poštnem povzetku na vse kraje.
Gospodo B. Friu/nerju v Pragi!
Jaz priznavam poln hvaležnosti in kot za sveto dolžnost, poročati, da mi je to od Vas poslano dr. Itosoro oživljevalno mazila za mojo si dem let trajajočo, hudo čut nično bolezen in slabo 2»ebavnije, izvrstno ozdravljovaio, ter da sem skoro popolnem zdrav.
Celo leto uže nijsem mogel opravljati svojo službo, (J mesecev ležal sem v bolnici tat Duuaji, a vsi pripomočki bili so zastonj, jedino le ta črez yse najizvrstnojši pripomoček ozdravel me jo strašnih in nepretrpijivib boleznij. Tedaj najsrčnejša zalivala in prosim, da mi pri-pošljete še dve steklenici dr. Rospvega oživ-ljevalnega mazila.
Kajetan Strahmuger, l. r. St. Egid v Nemvaldu (v s. Av.) SO. jan. 1874.
Glavna zaloga:
V lekarni B, FhuJHetja, Kleinseito, na voglu Spornergasse št. 205 v Pragi.
V Ljubljani: pri lokarjih Gabriol 1'iccoli in Josipu Svobodi; v Kotevjil pri Andreju Braunii; v Olovvu: pri dr. II a u-
serj d, rekarju. Cm lekarn* p Ae*tciji, hakor tudi večj/del materijalna ■ ffta« unt imajo talog t f>t/<> oUvUtval-
nega mazila.
Tamo so tudi dobiva:
Praško univerzalno Mino mazilo,
gotovi in poskušoni pripomoček za ozdravenje vseh prisadov, ran in oteklin po '^5 kr. in 35 kr.
Mazilo za oglušenje.
Poskusen0 in zaradi mnogo zdravniških poskušenj znano kot najgotovejši pripomoček za ozdravenje močno oglušenib, ter za pridobitev popolnem izgubljenega sluha. 1 steklenica 1 gold. av. velj. (63—2)
j Eliksiri/. KineiKokc,
j
najbol si  ilo sedaj  znani  ž*<-l*nli'-ni liArei'.
Pospešuje eirkulaeijo in pivb:ivl;enje, ter različne organe in nde  z nova okrepi in oživi, l stekleniea ho kr,
Dobiva se jedino lo pri (53—3)
lil.urjii, HO duitajshj cštti r Ljubljani.
Kažipot jo Ljubljani.
Kdor želi inserirati pod to rubriko svoj posel, obrt Itd, tako, da jo oznanilo uvršteno skozi tri mesece vsako nedeljo, more to v 4 do 5 vrstah po jako znižanej ceni storiti, katera se izve pri administraciji „Slovenskoga Naroda".
Voščene sveče,
i» zavitke (Wachsstockl) vsake vrste za cerkve, pogrebe, in trgovino po najnižjej ceni prodaja in se čestiti duhovščini, kakor tudi slavnemu občinstvu pripor ča zagotavljajo, da bo vsem najboljše in hitro postregel. Oronlav Dolence,
(6) svečar, giedališčno ulica št. 140—141.
Tomaž Volta,
na franriškaiiskein trgu, priuotOOa svujo zalogo vsake biro usnja po nizke j ceni. (U)
B Važno /a t ***7ii leio. ■
Ker so s početkom novega leta prične nova mera, priporoča podpisani vse kositarske nove mere, posebno se psi priporoča čestitim gospodom duhovnikom po d želi za vsa tlela toga obrta, za pokrivanje stolpov in cerkvenih streh naj si bode z bakrom, s kositarjon ali cinkom itd.
■Srrekif .1 aH,
(13) Šolski trg it 205.
Csrostilničar ..pri So Kolu**
na stolnem trpu, priporoča svojo užo staro gostilno. Dalje naznanja, da ima tudi letos izvrstna vina in vedno dobre jedila kakor klobaso itd. po nizkoj ceni. (6)
Kdor potrebuje
inetričue mere in ute/e
kuhinjsko jtosodo phdmsto ali iz vlitega železa, kakor koišno orodje za pohlitvo in za zidanje, potem orodje za mizarje, tesarje itd vso to dobi po najniijej ceni pri #'>•«»*• Verčekiš (prej Božiču) na glavnem trgu ttt 10. (8)
V Josip l^evcevej
speceriskej starimi na št. Puterskem predmestji št. IS tik mesarskega mosta dobi se najboljše blago potem staj. bruse, kupuje in prodaja na đebetO poljske pri-delke tižol, krompir, črešplje, repo, zelje, orehe itd, (fl)
Najbolje brije, češe in striže ni šentpot. predmestji b. št. i», kateri izvrstni brivec
rad pride tudi na dom, ako kdo to želi.
(12)
Josip Si a ni
v hiši  banko „Slovenije", (12) priporoča'vsake vrste žganja, likere, rozolije po najnižjih cenah. Vitanja naročila izvršit;e točno in vestno.
Janez Yicic
prodaja kakor pri razprodaji ( kus-vcrliauf) 10 do 25 n/o |>o<l f abri^ko ceno na debelo in drobno mnogovrstno   kramarsko  in gospodsko
blago. (6)
Avguštin <*ol/I.
podubar in pozlutovulec, poštne ulice hiš. št. 57, (poslopje slovensku čitalnico) v Ljubljani, ne. zameniti z Leopold Obtzl, v istih ulicah v Kozlerjevi hiši! priporoča slavnomu občinstvu, i lasti proč duhovščini in farnim predstojništvom sledeče izdelke t Oltavje, križeru pota, lece ('{»riznice), svečnike (lustre), praj>ore (bandeva), neba (baldahine) po naročilu v vseh velikostih in po najnižjej ceni. V zalogi ima zmirom podobe in kipe za oltarje, krstne oniare, svečnike in križe za stene, podobe svetnikov in iz narave vsake velikosti in ceno na platnu, kosit a rji in papirji, zrcala itd. posebno dober kup SO oljnate slike. Sploh vse, kar spada k cerkvenemu kinču, — vse to naglo in po najnižjej ceni. Sprejema vsa naročila iz deže e, ter jih natanko in brzo izvrši. (12)
Knjigovez E. Ilolni
rta starem trnu št. I-»T Jeiiini i' M^/itttljtrni.
prevzema in izdeluje najhitreje, najcenejše vsako vrsto dela. Posubno se priporoča č. gosp. <iuhav-rr i kitni. (6)
Crevijar Jakob Skerbinet\
v gledališkej ulici št. ll> izdeluje vsake biro najboljših črevljov na drobno in debelo; potem prodaja tudi Tržiške črevlje na debelo in drobno po nizkej eeui. (6)
Kiovrenc Zrtešar, •
na cclovškej cesti št. 82, priporoč. svojo zalogo vsakovrstnih likeru v iu žganja po ni/, kej ceni. Vitanju naročila izvršuje točno in vestno. (\£)
Za Kranjsko jedino in samo pravi pri podpisanemu!
nfUCIAM,
t I    m        ..... Polog oriKiiialiilli
Elias Howe-jevih šivalnih strojevi
imam v zalogi i s. I* l.i im-lj i > «» le jaz
Originalne Singer & Grover & Backer
Šivalne stroje
po fabriškej ceni na debelo in drobno.
Rastni tega imam vedno v za'ogi tudi najboljšo Inpscmeke stroje po jako znižanej coni in sicer: W1i«'*'I«t A \%rilHoiit Ciirover A llaekcr štev. 10, The l.ittle Wan/,rr (zadnje na željo amerikanske),• Taylor, Ctrinuuia, Sa.iLonia, H ilro\ *V €-il»l>n, EsprCHN, liiiikuln, «'ilin-«ler l-llit^lie, slroji za lalali itd.
l*unurcj«ui ali užo rabljeni, iu Iztcčeai Stroji dobe Be po oki>iščinab se ve tla 125 do aOB/0 cenejši, so p * tudi za 50 "/u »laucjiti lu liiuuj vredni Kol zgornji.
Tedaj pr«>\i<lii«ist. pri izbiri! Kdor tedaj solidni in dobri stroj želi, obrne - naj so zaupljivo na me, jaz som so vodno trudil z zanesljivim postopanjem obraniti mojo dobro imu.
<MUH'ifis,c*ii*) - i-i^saj i vi*. — Tudi na vplačevanje v obrokih.
Ljubljana, judovska ulica. štev. 226.
S odličnim spoštovanjem
Franc Oetter.
St-ila. viirn, iiiiiti l;e. njimi-ntf, /*i'ijn-trii» z-i t prsne iiutie itd. imam vedno v relikej izbiri v zabnji.
Po deželi sprejema moj potovaloc, g. .1. (jilouoculk, uljudno vsa naročila, ter ob jedneui podaje potrebni poduk.
S-\ra,xilo.
Zaradi od drugih strank dohnjajočih ponndob jedri ko imenovanih strojev naj sv nikdo ne da motiti, ker vsak kdor mojo mnogovrstno zalogo obiščo, so prepričati moro, da je resnično, kar je zgoraj povedano.
*nxxxxxx*x*mxxxxxxx*xunuxnu$mxxi
n n
n n n n
n n n n n
i
n n n
Iztlatotj in ure I ni k Josip Jurčič.
Lastninil in tisk .Narodne tiskarne".
02201488