SLOVENIJE /MM' THE VOICE OF SLOVENIA mm ~ \m v ' w. informativni center avstralija - novice iz Slovenije, o Slovencih v avstraliii in po svetu information centre australia - news from slovenia, about Slovenians in australia ana around the world ZA OBSTOJ SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE. ZA ŽIVLJENJE SLOVENSKE SKUPNOSTI V AVSTRALIJI. ZA VSE SLOVENCE! Leto7/5t!49 15.9.1999 - S 4.00 Sydney - Australia Impact International ptyud slavil 40-letnico Sydney/GLas Slovenije/- Impact International, podjetje družine Lajovic, ki proizvaja aluminijaste tube za zobne paste, tube za kozmetiko in farmacijo je avgusta letos proslavilo svojo 40-letnico. Reportaža s slovesnosti, o pomenu podjetja, o družini Lajovic, predvidenih štirih knjigah Dušana Lajovica in še o čem na strani 14. Na fotografiji družina Lajovic /Foto: F.A./ Ples veteranov Snowyja v Slovenskem društvu Sydney A a fotografiji levo predsednik društva Ivan Koželj govori o pomembnosti podelitve spominskih priznanj veteranom; na desni Lojze Kmetic, eden najstarejših članov Slovenskega društva Sydney in bivši delavec na hidroenergetskem projektu Snowy /Foto. F. A./ Sydney, /GLas Slovenije/ - V nedeljo, 29. avgusta je bilo v Slovenskem društvu Sydney v organizaciji društva in projekta Slovenci v Snowyju drugo srečanje veteranov, ki so pred petdesetimi leti gradili največji avstralski objekt Snowy Mountains Scheme (področje veliko kot Švica). Na srečanju so bili prisotni Dušan Lajovic, častni generalni konzul RS za Novo Zelandijo s soprogo, predstavniki SBS radia in Glasa Slovenije, novinarka Dela Dragica Bošnjak, avtorica avstralske slovenske študije v knjigi Slovenska izseljenska književnost Barbara Suša, urednik literarne revije Svobodni razgovori Leon Krek in bivša urednica Pavla Gruden, predstavnik SIM v Sydneyu Lojze Košorok s soprogo in drugi. Spominska priznanja je podelila Olya Booyer, direktorica programov na radiu SBS_ The Snowy - the Vision L del The Snowy - the People 2. del na SBS televiziji 10. in 17. oktobra ob 8.30 zvečer (str.2) http://www. glasslovenije. com. ait Prva slovenska televizijska oddaja v Sydneyu na Community Station Channel 31 Sydnf.y/Glas Slo venue/ - V ponedeljek, 5. septembra 1999 jeste kla tudi v Sydneyu prva 30 minutna slovenska televizijska oddaja na kanalu 31. Kamera, montaža in režija Florjan Auser. V oddaji so bili prikazani posnetki - s tekmovanja diatoničnih harmonikarjev za naslov Kralj polke Down Under v Klubu Triglav Sydney, s posnetki vvollongonške obale; na diatonično harmoniko zmagovalec Peter Grivec in Denis Novato, svetovni prvak - Slovenci v Snowyju (recitacija Pavla Gruden iz leta 1958 posvečena delavcem Snowyja; predeli Snowy pogorja, insert s podelitve spominskih priznanj - predstavitev nove knjige The Snowy - Cradle of a New Australia Ivana Kobala v Canberri, z zgodovinskimi govori Helene Drnovšek Zorko, Tirna Fisherja, člana avstralskega zveznega parlamenta (bivšega podpredsednika vlade in ministra za trgovino), predstavnice Snowy Mountains Authority in drugih - zračni posnetki sydneyskih olimpijskih objektov v Home-bushu, posnetek največjega stadiona na svetu in drugo Video kaseto lahko naročite po ceni S 20.00 + S 3.00 poštni stroški na telefon (02) 98991131 Miriam Stariha, povezovalka slovenskega programa na TV 31 1974 0)' 4254e •s« ega dela je Lina Safro, rojena v Rusiji, ki je sicer na SBS televiziji % reporterka, direktorica in producentka. Producentka in direktorica drugega dela je Mika Nishimura, rojena na Japonskem, zaposlena prav tako na SBS televiziji. Predstavniki medijev smo bili povabljeni v prostore SBS-a na predstavitev (izvlečkov) obeh filmov v torek, 15. septembra, med njimi smo bili: Mariza in Milan Ličan, Florjan in jaz, pa tudi Ivana Kobala sta zanimala dokumentarca. Ko sem si doma ogledala kaseto obeh filmov in ko sem prebrala izjavo za tisk SBS-a, mi ni bilo težko ugotoviti kaj v filmu JE in česa lam NI Moram reči, da je to že tretji dokumentarec o Snowy projektu, ki je delan zvečine (nekateri pa celo popolnoma) po anglosaksonsko. In še več, v obeh dokumentarnih filmih SBS-a Jugoslovanov enostavno in dobesedno ni. Jugoslovani (z njimi seveda tudi Slovenci) so izbrisani iz geografskega pojma in projekta Snowy Mountains! Če bi se kaj takšnega zgodilo televiziji ABC nas ne bi čudilo, da pa se to zgodi etnični televiziji SBS? Ampak, Jugoslovani so bili po številu delavcev na Snowyju, po podatkih iz knjige The Snowy Mountains Scheme No.l (Longmans Aus-tralian Geographies, prvič natisnjena leta 1956), tretji za Italijani in Holandčani. Naši Slovenci so bili nadzorniki, šefi, merilci, vrtalci, minerji (med njimi nekaj svetovnih rekorderjev) in kaj še ne vse... torej ne kdo si ga bodi da ne bi bili omembe vredni. Zaradi tega, ker jim na delu niso nudili ščitnikov za ušesa so mnogi oglušeli in danes nosijo pečat Snowyja - slušne aparate! Toda, "who cares!" Še filmarji ne. Že, že, v prvem delu dokumentarca producentka pokaže na kratko Milana Ličana, znanega sydneyskega veterana Snowyja, kije bil celo med nosilci svetovnega rekorda v vrtanju. Milan razlaga kako je prišlo do nesreče v izkopanem rovu... na koncu piyega dela ga pokaže za trenutek še enkrat, njegovo ime se zvrsti po lestvici sodelujočih... in to je tudi vse! Če bi producentka poznala ali hotela spoznati zgodovino delavcev, ki so prišli tistih let iz Jugoslavije (če jih morda v avstralskih dokumentarnih arhivih ni našla), bi se lahko pogovarjala o njih (morda se je, pa tega ni objavila?) prav z Milanom Ličanom. V Press Releasu - tiskovnem poročilu SBS TV, ki ga imamo v našem uredništvu so kot glavni akterji v obeh dokumentarcih omenjeni sledeči: Klaus Zimmer - Nemec, Diana Klima - Avstrcilka, Ulic O 'Boyle -Irec, Iwan Sidorenko - Rus, Derek in Peter Berents - Avstralec... Pod naslovom "Also appearing"pa so Charlie, Herbert, Jan, Georgina, Elva, Ksenia... Toda zakaj predstavljam omenjena dokumentaiva lako podrobno? Zato. ker želim povedati sledeče: ČE SI NE BOMO SLOVENCI ZAPISALI SI V JO ZGODOVINO SAMI, JE NE BO NIHČE DRUG! Ivan Kobal pisec knjige "THE SNOWY - CRADLE OF A NEW AUSTRALIA", je sicer predstavil skupino slovenskih delavcev na Snowyju na svoj način, toda veliko je še potrebno storili za ohranitev te naše zgodovine. Tudi s projektom SLOVENCI V SNOWYJU - P REDNO NAM UIDE ČAS si bomo zgodovino pisati sami! Razmišljam: Slovenci imamo v svojih genih dokaj čudne lastnosti, radi podpiramo vse kar je tujega - samo svojega ne! Ob vsakem času nam ni žal podpreti vse kar "leze in gre" iz Slovenije, našega lastnega -avstralskega dela pa ne - razen izredno redkih izjem. Res, čudni smo! Podprimo vendar naše ideje in projekte! Zavzamimo se eden za drugega, in nenazadnje za svoje avstralsko slovenstvo tudi takrat kadar nam razni raziskovalci iz Slovenije delajo krivico, kot se je to zgodilo v primeru knjige SLOVENSKA IZSELJENSKI KNJIŽEVNOST Evropa, Avstralija, Azija, izdana leta 1999 (več o tem na strani 10 in na internetovem Stičišču avstralskih Slovencev, oktobra pa v prilogi Glasa Slovenije). Slovenci vendar znamo bili tudi drugačni, je nekoč zapisal dr. Anton Trslenjak: Čudež se lahko reče temu, da smo zmeraj bili, smo in bomo, a za tem čudežem so ljudje, ki so taki, kot smo pač Slovenci. Kakšni? Katere silnice, zgodovinske, kulturne, naravne, socialne in druge so oblikovale naš narodni značaj, našo dušo in s tem tudi našo usodo? Od kod moč, da smo obstali in da smo kot narod vstopili v svojo državo, ki naj bi bila možata očetnjava...? I aša Stanka ^ '«_ S plesalcema iz skupine BURN the FLOOR po predstavi v Wollongongu Na fotografiji: V IVollongongu s plesalcema iz skupine BURN the FLOOR Bojanom Feselom in Mojco Eržen (sedita z urednico G.S.), oba iz Maribora; z leve še Marinka Rudolf, John Cvetkovic, Ivan Rudolf in Katty Cvetkovic /Foto: F. A./ _ Pišejo na Uredništvo Glasa Slovenije, prejmite lepe pozdrave iz Tasmanije. Najprej bi se vam najlepše zahvalila za poslano pošto in vam čestitala za zelo dobro in lepo pripravljen "fižolček", ki ni samo to. Lepo vas je bilo spoznati. Hvala za vse! Mojca in Bojan. Burn the Floor Draga Stanka! Naročninsko leto za Glas Slovenije je skoraj za nami. Kako prijeten občutek me obdaja ob sami pomisli na to, da lahko naročnino za naslednje leto poravnam in živim v nadi, da bom tudi v bodoče prejemal in bral časopis, ki ga imam zelo rad in on mene verjetno tudi. Saj drugače ne bi prihajal k meni, povsod tja, kjer se nahajam. Poravnavam naročnino za leto vnaprej, ostanek pa je za tiskovni sklad. Saj tudi tisti, ki si Glas Slovenije sposojajo, ga zagotovo tudi radi prebirajo. A ko že kaj drugega ne! Smatram, da slovenski človek, ne glede kje živi, v mejah Slovenije ali izven nje, mora slediti dogodkom doma in po svetu. V drugem primeru pa smo in bomo verjetno še v bodoče ostali le trop Butalcev. Lep prijateljski pozdrav obema urednikoma, saj se trudita in omogočata, da smo Slovenci razkropljeni po vsej Avstraliji deležni uživanja sadov vašega truda. Srečno vam želim A. Grme k. ACT Draga Stanka, lepo pozdravljena. Hvala za vaš trud, delo in pošteno "poročanje " novic in dogajanj med Slovenci. Srečno I. Kolačka, Melbourne Draga Stanka! Prelepi spomini so mi ostali s seminarja in z obiska moje rojstne domovine. Spoznali smo se z rojaki iz ZDA, Kanade in Argentine in njihova prijaznost ne bo pozabljena. Seminar arhivarjev je bil interesanten in poučen in nam bo zelo v korist samo če nam bo to dovolila finančna situacija. Lep pozdrav in veliko uspeha L Klopčič. Newcastle Spoštovanemu uredništvu Glasa Slovenije pošiljam naročnino s prispevkom za tiskovni sklad ter tople želje za nadaljni uspeh. Obenem se lepo zahvaljujem za prizadevno delo, posredovane informacije in prelepo slovensko besedo. S prisrčnimi pozdravi D. Gustinčič. Adelaide Spoštovana Stanka, lep pozdrav, Manfred Meršnik tod, v Evropi. Prosim za POMOČ ZA NAŠO SODELAVKO. I esna Šega. študentka na kmetijski fakulteti v Mariboru, bi želela nekaj časa, okrog tri mesece, bivati pri kaki družini na farmi ali drugje. Dekle ima E-mail: venessu5@h o trna i/, coni Ali bi ji lahko kdo pomagal? Hvala Manfred Meršnik. Maribor Dnevnik Večer Florjan, pozdravljeni! Vsakič sproti vidim na internetovem Stičišču koliko dela ste opravili. Ob tako solidni ponudbi kot je vaša, sploh ni več potrebno prebirati klasičnih časopisov. Toda moje delo v Univerzitetni knjižnici je prav tako "delo v živo ". Naj vam čestitam za vaše požrtvovalno delo in prosim prenesite moje pozdrave Stanki. Dragi Geh in Mileni Brgoč. Rozina Švent. Ni'K, Ljubljana 15.'). ww Pišejo na E-mail pošta Spoštovani gospod Florjan Anser! Vaše delo je zanimivo in koristno Želim Vam vse dobro in seveda tudi vabim na naše strani: http://www.brezovica.si Pošiljam Vam kratko predstavitev naše občine Brezovica in Vas prosim, da mi pomagate najti stik z drugimi Slovenkami in Slovenci po svetu. V občini imamo kar tri ansamble, še posebej so uspešni BOBRI ki imajo posnete CD-je, eno pesem imajo posvečeno Florjanu. Z njo so letos zmagali v Steverjanu pri Gorici. Pri nas je Florjan posebno pomemben. Takrat po vaseh prodajamo sadike rož in pri maši sodelujejo vsa gasilska društva, na Frančiškovo nedeljo pa vsa lovska. Ena od pesmi BOBROV z naslovom "Zapojmo vsi" in druga z naslovom "Steverjanski zvonovi", sta posebej namenjeni izseljencem in zamejcem. Med mnogimi lepimi verzi pravita tudi: "Je Bog ustvari/ lepi širni svet. da človek vanj ne bil bi ujet! Nas meja in razdalja ločuje in jezik in pesem združuje!" Veliko lepega iz osrčja domovine Slovenije - občine brezovice, kije resnično Slovenija v malem. Dobrodošli tudi v naši knjigi gostov. Zupan Prano Stanov/iik. Brezovica Lepo pozdravljeni! Oglašam se Vam, potem ko sem si ogledal vaše strani. Našel sem Vas čisto po naključju in prav vesel sem tega. Bil sem zelo prijetno presenečen nad tem kako lepo tudi na internetu skrbite za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in tradicije. Menim, da nam tega v domovini primanjkuje in bi se lahko od Vas marsičesa naučili. Na Vaše in te me tov o Stičišče se bom zagotovo še vračal - tudi iz radovednosti. Prosim pa Vas, če bi mi lahko našli naslov avstralske atletinje Konig (imena žal ne vem), ki je leta 199-1 zmagala v teku na 800 m v italijanskei A/bi. Išče jo prijateljica, naša mlada atletinja Darja Kokalj; njena stran na internetu je h 11 p:// )v ww. h o mest e a d. c o m/ bogedo50/DarjaKokalj. html Pozdrav Fdo Bogataj, Črnuče ^.ÈLVEIJW 180 Urednik Ženevskih novic nam piše Dragi GLAS SLOVENIJE (na drugi strani zemeljske oble) Prilagam ček za naročnino v naslednjem letu, obenem s čestitkami za vaše odlično glasilo. Morda se čudite, kako da nas zanima prejemati vesti iz Avstralije, ko ženevski Slovenci živimo komaj osem ur vožnje z avtomobilom od domačega kraja. A zavednost in aktivnost slovenske diaspore v daljni Avstraliji vzbujata naše občudovanje. Vzornemu urejevanju vašega glasila pa še posebej priznanje podpisanega, ki se po svojih močeh trudi nuditi tukajšnji slovenski skupnosti nekaj malega, kar nas povezuje. Njegovo zanimanje za dogodke v Avstraliji pa še posebej vzbuja najavljena 50. obletnica "Snowyja". Naj razložim zakaj: leta 1959 sem se nahajal na strokovnem izpopolnjevanju v Parizu, v laboratorijih ustanove "■Centre National de Recherche Scientifique ". Kmalu sèm spoznal, da mi ozračje v tej ustanovi ne prija, zato sem se začel ozirati drugod po svetu. Naletel sem na oglas od "Snowy Mountains Authority", ki je iskala delavce in strokovnjake. Pisal sem na avstralsko veleposlaništvo, pa sem dobil negativen odgovor, češ. da moje kvalifikacije presegajo trenutne potrebe. Ce bi bil takrat odgovor pozitiven, bi se bilo moje in moje družine življenje zasukalo čisto drugače... Kmalu zatem sem dobil mesto na ženevskem raziskovalnem centru ustanove "Battelle Memorial Institute " in tam sem tudi dočakal upokojitev. Morda je tako bolj prav. ali pa ne. kdo ve? Vsem avstralskim Slovencem še lepe pozdrave in najboljše želje za vnaprej. Bogdan Zega. Ženeva Slavko Hren iz RTV Slovenije... Pred nekaj meseci je ekipa RTVSposnela serijo intervjujev z avstralskimi Slovenci. Slavko Hren nam je poslal video kasete že posnetih oddaj; kot slišimo pošilja kasete na ogled za eventualne popravke tudi drugim rojakom, kijih namerava uvrstiti v svoje programe o Avstraliji. Novinar TV SLO Slavko Hren naj bo za zgled vsem novinarjem (in raziskovalcem) iz Slovenije, saj se zaveda, da bodo njegove oddaje prikazale pravo sliko o nas le v sodelovanju z nami. Hvala Slavko in nasvidenje še kdaj v Avstraliji! Draga Stanka in Florjan! ... Vseskozi sem prežet z avstralsko tematiko, saj že od vrnitve iz Avstralije obdelujem material, izpisujem pogovore in montiram. Zaenkrat smo v TV programu objavili eno polurno oddajo (izven nadaljevanke) - polurni dokumentarni feljton z ANKO MAKOVEC o njeni "zeleni zgodovini", v nedeljo, 29. avgusta pa je šel v spored PORTRET BERTA PRJBCA. Izgotovil sem tudi štiri intervjuje Sandija Golnika za oddajo VEČERNI GOST, ki je montažno zahtevnejša. Objavili smo že intervjuje z gospo JOŽICO PADDLE LEDINEK in oddaja je bila zelo lepo sprejeta. Tako kot po objavi Anke Tasmanke se je po telefonu oglasilo ogromno ljudi, ki so prosili za telefonsko številko, naslov ali kakršno koli možnost vzpostavitve kontakta z njima. Vesel sem, da stvari tako ugodno odmevajo, čeprav me vse te okoliščine precej zaposlujejo. Z delom namreč nadaljujem, zmontirati moram približno 10 petdesetminutnih oddaj za serijo SLOVENCI V AVSTRALIJI, srečanja v Sydneyu, Melbournu, na Tasmaniji... Delno sem že obdelal tudi prvi in drugi del Sydneya, kjer sodelujeta tudi vidva, vendar zadeva še ni toliko obdelana (zvokovno), da bi jo lahko poslal. Pošiljam pa video obeh izdelanih oddaj. Tako - vidita, da bom res najbrž vse do konca leta "australil", saj sleherna epizoda zahteva vsaj tri tedne montažne in zvokovne obdelave, če ne štejem vse scenaristične priprave in pisnega dela, ki je potrebno pred začetkom sestavljanja sličic in besed. Lepe pozdrave Slavko Hren, Ljubljana Diplomatsko konzularna predstavništva Veleposlaništvo Republike Slovenije Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street. Canberra City telefon: (02) 6243 4830 fax: (02) 6243 4S27 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embassy of Republic of Slovenia P.O.Box 284 - Civic Square. Canberra ACT 2608 Domača stran na internetu: h ttp:/sloven ia.webone.com.au Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 -17.00 uradne ure so od 10.00 - 14.00 Generalni konzulat RS Sydney Častni generalni konzul Alfred Brežnik Obisk urada izključno po dogovoru (Bv appointment onlv) telefon: (02) 9517 1591 ali (02) 9314 5116 fax: (02) 9399 6246 Poštni naslov: P.O.Box 188 CoogsNSW 2ft 4 Generalni konzulat RS Nova Zelandija Častni generalni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road. Pomare. Lower Hutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smithfield NSW 2164. Konzulat Avstralije Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/XII, Ljubljana 1000. Slovenija Telefon: (61) 125 4252 Fax: (61) 126 4721 GLAS SLOVENIJE-THE VOICE OF SLOVENIA - MANAGER IN TEHNIČNO OBLIKOVANJE Florjan Auser-TISK Glas Slovenije Sydney-GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA - EDITOR Stanka Gregorič. Ustanovljen - established in 1993 - Ustanovitelji -founders: Stanka Gregorič. Alfred Breznik. _ Dušan Lajovic. Stefan Klerzel - Glas Slovenije je nedobičkonosen časopis - The Voice of Slovenia is non-profitable newspaper - Mnenja izražena v njeni ne ^ predstavljajo vedno mnenja uredništva - Avtorji sami odgovarjajo za svoje prispevke (največ do 300 besed ali četrt strani) - Vse pravice pridržane - Ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov dovoljen kadar je naveden vir (Glas Slovenije) - Glas Slovenije nudi informacije o Slovencih v Avstraliji. Sloveniji in po svetu. Izhaja enkrat mesečno. Letna naročnina S50.00: polletna - S 30.00: letalska letna naročnina v prekomorske države S 100.00 Sponzorji: od S 500.00 navzgor - Cenik oglasov v upravi - Mali oglasi do 20 besed S 10.00: vsaka naslednja beseda 50 cemov: fotografija dodatnih S 10.00 GLAS SLOVENIJE: P.O.Box 559 -Round Corner Dural-NSW 2158 Australia- telefon: (02) 98991131 - Fax: (02) 98992981 E-mail: ovema@zeta.org.au STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLOVENCEV na internetu - http://www.glasslovenije.com.au - urednik Florjan Auser < t -J O VVJ SLOV EMJE ............... .:- NOVICE 15.9.1999 Slovenija v enem stavku Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšekje bil 9. septembra prvič na seji vlade; po operaciji malignega tumorja na ledvici dobro okreva in bo prevzel delo premiera postopoma. Predsednik Milan Kučan s soprogo Štefko bo med 5. in 7. oktobrom gost švedskega kralja Karla Gustava XVI. Uporabniki spletnih strani (interneta) bodo lahko od 16. septembra širom po svetu v živo spremljali seje državnega zbora (www.dz-rs.si) Od 28. septembra do 27. decembra 1999 bodo lahko državljani iz držav naslednic nekdanje SFRJ, ki živijo v Sloveniji, vložili prošnje za stalno prebivališče, teh osebje med 3 do 5 tisoč, s tem pa še ne bodo postali slovenski državljani. Do konca leta bodo na vseh slovenskih poštah zamenjali sedanje poštne govorilnice s takoimenovanimi POS-TELI, govorilnice na kartico s čipom. Seje Državnega zbora RS naj bi poslej prenašali neposredno tudi po internetu. Na letošnjem svetovnem finalu za laskavi naslov rniss sveta '99, ki bo 4. decembra v Londonu bo sodelovala slovenska lepotica Neda Gačnik. Radenska je letos praznovala 130-letnico podjetja; leta 1869 so v Radencih s slatino iz vrelca, ki ga je leta 1833 odkril v Frankolovem rojeni štajerski Nemec Kari Her.n, napolnili prvo steklenico. Plesalca Andrej Škufca in Katarina Venturini sta si priplesala prvo mesto v latinskoameriških plesih na odprtem prvenstvu ZDA (US Dance Šport Championship), kjer je nastopilo 69 parov iz šestnajstih držav. Pošta Slovenije je predstavila novo priložnostno znamko imenovano Beatifikacija Antona Martina Slomška, izšla je med osmimi znamkami med katerimi je tudi znamka Božidarja Jakca. Tabor SLS v Vivnarjah: Zedinimo se Ljubljana /Delo/ - Pod geslom Zedinimo se je v Vižmarjah 12. septembra potekal tabor Slovenske ljudske stranke, z njim pa so počastili tudi 130. obletnico vižmarskega tabora. Marjan Podobnik je v svojem govoru dejal, da nekateri hočejo zlomiti ljudsko stranko, niso je uspeli, pa tudi v prihodnjeje ne bodo. Veliko je bilo govora o združevanju s Peterletovimi krščanskimi demokrati. Skesan k a Greš ovni k "namočila"predsednika L ju ulj asa /Delo/ - Nekdanja finančnica Slovenske ljudske stranke (SLS) Boža Grešovnik se je naveličala, kot pravi, groženj predsednika stranke Marjana Podobnika in je spregovorila. Po njenih besedah in dokazilih je SLS nezakonito financiral Nicholas Oman, trgovec z orožjem in nekdanji častni konzul Liberije, za njim je razpisana mednarodna tiralica (op.u.: slišati je, da se Oman, tudi avstralski državljan, trenutno nahaja v Melbournu). Z internetovo miško do predsednika stranke Ljubljana /Delo/ - Ena izmed velikih ovir na poti k združitvi Krščanskih demokratov (SKD) in Slovenske ljudske stranke-(SLS) je vprašanje kdo naj bi postal predsednik te nove stranke: Lojze Peterle ali Marjan Podobnik. Zato so si SKD izmislili domiselni izhod: Na njihovih spletnih straneh se lahko člani in nečlani stranke izjasnijo za koga so http://www.skd.si/anketa99.html. Revolveraši v Mariboru in Ljubljani /Delofak/ - Za vikend 11. in 12. septembra je v Ljubljani pod revolverskimi streli mrtev obležal 36-letni Nermin A., 26-letni Ljubljančan K.Š. pa je bil huje ranjen. Samo 24 ur za tem je sledil revolverski obračun pri hotelu Habakuk pod mariborskim Pohorjem. Slišali so se revolverski streli in iz golfa so izskočili štirje okrvavljeni moški. Razen tega sta bila isti konec tedna še dva spopada s pištolami, eden še v Ljubljani in eden v Mariboru. Policija je zaenkrat redkobesedna in zadevo raziskuje. Tečajnica Banke Slovenije Srednji devizni tečaj (15. septembru 1999) Država (enota) tolarjev EMU (1 EUR) 196,8093 Avstrija (1 ATS) 14.3027 Francija (1 FRF) 30,0034 Italija (100 1TL) 10.1644 Nemčija (1 DEM) 100.6270 Avstralija (1 A UD) 123.5541 Hrvaška (1 IIRK) Japonska (1 Ji»Y) Kanada (1 CAD) Švica (1 CM F) V. Britanija (1 GBP) ZDA (1 USD) 25,9516 1.8282 128.4908 122,7603 304,3757 189,6774 Maribor - Betnavski grad, eden najlepših v Sloveniji, mesto kjer bodo pripravili slavnostno večerjo za papeža Mrliški listi in označitev grobov za pobite po vojni Ljubljana /STA/ - Marjan Podobnik, podpredsednik vlade je izjavil, da bo vlada na eni svojih jesenskih sej obravnavala celotno problematiko izdaje mrliških listov in obeležitve grobov žrtev povojnega nasilja. Državni funkcionarji in malteški vitezi Ljubljana /Delofak/ - Vodja poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič vlado v pisnem vprašanju sprašuje, kako bo ukrepala proti državnim uslužbencem in visokim državnim funkcionarjem, ki so 8. septembra letos postali člani malteškega viteškega reda, za katerega je znano, da je neposredno podrejen Vatikanu. Temeljna naloga tega reda je širjenje krščanske vere in obramba le-te, kar je po Jelinčičevem mnenju v nasprotju z laično državo, kakršna je Šlovenija. Malteški vitezi in malteške dame najprej prisežejo zvestobo Vatikanu in šele potem svoji državi. V državah Evropske unije državni uslužbenci ne smejo biti člani malteškega reda, sicer izgubijo svoj status v vladnih ustanovah. Peko je postal srpski opanak Ljubljana /Primorske novice/ -Kaj se je zgodilo s slovenskimi podjetji po razpadu Jugoslavije? O tem je težko dobiti točne informacije, vendar so se v Srbiji z obstoječimi ljudmi, (slovenskimi) objekti in kapitalom rodili Beoles, Beoalpina... V teh letih so veliko takih podjetij privatizirali in ni sledu, da so bila nekoč slovenska. V ekskluzivne salone Lesnine se je na primer vselil Simpo, Planika je danes Top shop z izdelki italijanskega proizvajalca Gass, nekakšna posebnost pa je prodajalna Peka v Valjevu, ki je kar čez noč postala Srpski opanak. Na nekaterih prodajalnah so še vedno slovenski napisi, čeprav tam prodajajo različno robo le slo-svenske ne. V Sloveniji nad 300 bogatašev Ljubljana /Novi glas/- Socialno razslojevanje Slovencev se hitro nadaljuje. Tako živi v Sloveniji najmanj 300.000 ljudi na meji bede, še milijon pa je državljanov, ki si zaradi pomanjkanja sredstev letos niso mogli privoščiti dopusta. Ob tem pa narašča število bogatašev v okviru tako imenovane družbene elite. Po podatkih iz Slovenskega delničarja imata najvišje plače, po 3 milijone 166 tisoč, 646 tolarjev mesečno, dva poslovneža iz Maribora in Kopra. Na Primorskem naj bi bilo petindvajset bogatašev, od teh dvanajst v južnem delu, trinajst pa v severni primorksi regiji. Uspeh ljubljanskih kirurgov Ljubljana /Delo/ - Ekipa pod vodstvom mag. Tomislava Klokočovnika je prva na svetu opravila Bentallovo operacijo aorte z minimalnim rezom. Gorička železnica spreminja pokrajino Mačkovci /Delo/ - Na Goričkem je gradnja 24,5 kilometra dolge železniške proge od Puconcev do madžarske meje pri Hodošu v največjem zamahu. Gradnja se je začela marca letos in bo predvidoma trajala dve leti. Ta mesec tri ponovitve Zivadinovega gledališča v vesolju Ljubljana, Moskva /Jana/- O prvi gledališki predstavi na svetu v vesolju slovenskega režiserja Dragana Živadinova smo že poročali. Ta mesec so tri ponovitve. Projekt si je moč ogledati na internetu: www.noordung,telekom.si Elitno v leto 2000 Ljubijana /Jana/- V Cankarjevem domu je že vse nared za silvestrovanje. Balet Ukročena trmoglavka, filmska ročk komedija Alpski junak, dve monokomediji, prava zabava, pijača in jedača pa tudi ognjemet so na sporedu. Razstava, ki jemlje dih Zlatarska umetnost Ljubljana /Delofak/ - V novem krilu Narodne galerije so odprli razstavo Zlatarska umetnost s podnaslovom Iz slovenskih cerkva od romantike do Plečnika. Avtorica projekta je Marjetica Simoniti, ki se je zlatarski dediščini posvetila že kot mlada kustosinja v Pokrajinskem muzeju Maribor. Trenutno ima Slovenija okoli 2000 evidentiranih predmetov, neodkritih pa je še veliko zlatarskih del. Končal se je 47. mednarodni poletni festival Ljubljana /Delo/ - V sredo, 1. septembra se je končal poletni festival z dolgo in zelo toplo sprejeto predstavo Verdijeve Aide v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v izvedbi Mariborske opere SNG in z uradnim spuščanjem Festivalove zastave. Letošnji festival v Križankah je imel kar dvainsedemdeset dogodkov, ogledalo pasi jih je petinštirideset tisoč ljudi. Razglasitev najboljše pesniške zbirke leta Celje /Delofak/ - Letos so za srečanje v knežjem mestu Celje, kjer je bila podeljena Veronikina nagrada za najboljšo pesniško zbirko minulega leta, izbrali verz Kajetana Koviča "Križemsvet gredo stopinje". Za nagrado Društva slovenskih pisateljev so se potegovale pesniške zbirke Odi is i Nika Grafenauerja, Kraški narcis Josipa Ostija, Upočasnitve Toneta Pavčka, Pesek v pesem Bine Štampe Žmavc in Dol dol Daneta Zajca. Letošnji nagrajenec je bil Josip Osti. To je trinajsta pesniška zbirka in prva v slovenščini bosenskohercegov-skega pesnika, ki živi v Sloveniji in prevaja slovensko književnost. Dnevi poezije in vina v Goriških Brdih Brda /Primorske novice/- Zadnj i teden v avgustu je bil med goriškimi griči mednarodni festival mlade poezije Dnevi poezije in vina '99. V Medani je svoje pesmi predstavilo 23 mladih in obetavnih ustvarjalcev iz 17 držav. Smrt kosi po slovenskih cestah, še vedno pijanost kriva za nesreče Maribor /Večer/ - Pijanost je kljub strožjim merilom novega prometnega zakona med najpogostejšimi vzroki najhujših prometnih nesreč. V Mariboru so v zadnjih šestih mesecih zalotili 3900 pijanih voznikov, povprečna količina alkohola 1,7 grama na kilogram krvi. Krajevne novice Koper /Jan,{/- Peter Kovačič Peršin piše, da je Koper mesto brez lastne nacionalne kulturne identitete in danes brez močne znanstveno-pedagoške dejavnosti. Zato ne bo moglo ohraniti nacioanlnega značaja jutri, ko bodo padle nacionalne meje in bo slovenstvo obstajalo in se razvijalo le iz svoje plebiscitarne volje in vitalnih moči. Čeprav na visokih šolah v Kopru študira nad 3000 študentov slovenske šolske oblasti zavirajo razvoj šolstva na tem področju. Enako slabo se dogaja s slovensko kulturno indentiteto. Poklicnega gledališča v Kopru ni, češ daje Trst preblizu in je eno gledališče na tem območju dovolj. Koper nima ne svoje močne založniške hiše, ne uveljavljene kulturne revije, ne dnevnega časopisa, radio in TV pa predvajata pretežno italijanski program, kot da bi šlo za slovensko manjšino, in ne nasprotno. V narodu ni dobre volje, da si ob morju zasnuje svoje močno kulturno središče, ni je pa niti pri slovenskih politikih. Portorož /Mac,/- Letošnjo slabšo turistično bero kar se Portoroža tiče pojasnjuje Damir Pribac iz restavracije Ribič v vasi Seča pri Luciji: "V Portorožu je preveč različnih interesov. Na eni strani bi se radi šli visoki turizem, v marini Lucija na primer plavajo milijoni, poleg nje pa so naredili kamp za reveže. Sploh pa z enajst tisoč posteljami se mondenega turizma ne moremo iti. Ni res da je za slabši obisk Slovenije kriva vojna..." Bled /Mag/- Tudi jezerski biser Bled je letos obledel. Pletne za prevoz na Blejski otok so bile večinoma privezane na obali. N.pr. prazni sedeži poleg hotela Park so bili skoraj vse poletje skrbno zloženi, velika oglasna tabla ob vhodu pa je ponujala italijanski popečeni kruhek s česnom... To je samo en primer, takih in podobnih pa je še veliko. Takšni in drugačni izgovori da je upadlemu turizmu kriva vojna na Kosovu niso najboljši izgovor, saj mnogi trdijo, da je Slovenija v svetu še vedno neprepoznavna in bleda slika. Vipavski Križ /Primorske novice/ - Občinski odlok o preimenovanju Vipavskega Križa v Sveti Križ so na referendumu v ajdovski občini zavrnili. Od skupaj 13.691 volivcev se je referenduma udeležila slaba polovica, od teh pa jih je 51,24 odstotka glasovalo proti preimenovanju. Šentjernej /STA/ - V Šentjerneju so konec avgusta priredili desetdnevno praznovanje praznika župnega zavetnika Šentjerneja in občinskega praznika. Začeli so s koncertom pihalnega orkestra slovenske policije in končali z dirko županov in dirko petelinov Petelinijada '99. Bodonci /Večer/ - Senior slovenske evangeličanske Cerkve Geza Erniša je cerkev, kije bila zgrajena pred sto leti in je zdaj obnovljena, poimenoval po prekmurskem protestantskem piscu in duhovniku Štefanu Kuzmiču. Taje v času ko so v Prek-murju preganjali slovenske učitelje in duhovnike veliko prispeval k ohranitvi slovenstva. Evangeličani bodo cerkve po Sloveniji poimenovali po zaslužnih rojakih, tako so v Ljubljani že poimenovali cerkev po Primožu Trubarju. ~ V: ïàk Sport Tomaž Barada svetovni prvak Buenos Aires /Internet/ - Slovenec Tomaž Barada je v Argentini osvojil naslov svetovnega prvaka v taekvvondoju (po verziji ITF), potem ko je v finalu kategorije do 63 kilogramov premagal Rusa. Svetovno prvenstvo na Otočcu in šahovska olimpiada na Bledu Otočec, Bled /Turizem Slovenija/ Svetovno teniško prvenstvo poklicnih novinaijev bo leta 2000 na Otočcu. Okviren datum je 31. avgust do 6. september, potrditi ga mora še Mednarodno združenje novinaijev. Leta 2002 pa bo na Bledu 35. Šahovska olimpiada; 18 dni bo gostovalo čez 2000 gostov iz 140 držav. Avstralija "uvažala"naciste Pod tem naslovom prenaša ljubljansko Delo članek Sydney Morning Heralda, češ, da je avstralska vlada po drugi svetovni vojni v tajnosti novačila nacistične znanstvenike, da bi sodelovali v vojaških raziskavah. V državo naj bi tako pripotovalo 127 vrhunskih znastvenikov, med njimi 31 znanih nacistov. Center Simona Wiesenthala, ki se ukvarja z lovom na nacistične zločince, je zahteval, naj Avstralija zadevo čim prej razišče in še živeče naciste izžene. Slovenski olimpijci v Sydneyu Sydney /Glas Slovenije/ -V Sydney sta že prispela najboljša slovenska jadralca Tomaž Čopi in Mitja Margon, ki sta prav pred odhodom v Avstralijo na Evropskem prvenstvu v Zadru osvojila srebrno medaljo.Udeležila se bosta predolimpijske regate in se obenem seznanjala z razmerami za jadranje v sydneyskem zalivu. V Sydney so tudi kajakaši, 26. septembra bodo tekmovali na regati v Penrithu. 20. septembra bo prispel v Sydney Jani Dvoršak, namestnik šefa misije Nacionalnega olimpijskega komiteja Slovenije. Z Alfredom Breznikom, olimpijskim atašejem se bosta udeležila sestanka šefov misij Nacionalnih olimpijskih komitejev, ki bo trajal od 22. do 25. septembra. Ogledala si bosta tudi športne objekte za predolimpijske treninge v Campbelltownu in Penrithu. Pogovarjala se bosta v zvezi s Slovensko hišo in programom Sydney 2000 v katerem bo sodelovala slovenska skupnost. Novembra pridejo veslači na predolimpijsko regato. Od 3. do 12. novembra bo reprezentanca Zveze za šport invalidov Slovenije (paraolimpijci) tekmovala na strelskem tekmovanju Oceanija 99. Uspehi mariborskih "viol"v "Champion Ligi" Monte Carlo /Večer, Delo/ -Nogometaši Maribora Teatanica so se po zmagi nad francoskim moštvom Olympique iz Lyona uvrstili v ligo prvakov. Že dan po prvem zgodovinskem uspehu so Mariborčani dobili nasprotnike v prvem delu letošnje lige prvakov. Žreb v Monte Carlu jih je uvrstil v skupino A. Tako so "vijoličasti" odigrali v Ljudskem vrtu dve tekmi. Najprej 14. septembra proti Dinamu iz Kijeva (zmagali so z 1:0, strelec Šimundža), nato pa proti Bayerju 22. septembra. Prvi mesec v ligi prvakov pa bodo Mariborčani zaključili z gostovanjem na olimpijskem štadionu v Rimu (29. septembra). Slovenci vnovič svetovni prvaki A ugrabi es Falls /Delo/-Na robu puščave Kalahari v Južni Afriki so na reki Orange na svetovnem prvenstvu slovenski veslači ponovno osvojili naslov svetovnega prvaka v raftingu. To je šesti zaporedni naslov svetovnega prvaka v tem športu. Vratar-Soster sedma na plesnem SP Nova Gorica /Delo/- Na Svetovnem pokalu v standardnih plesih, ki je potekalo v Ukrajini, sta slovenska predstavnikaTomaž Vratar in Vesna Soster za las zgrešila finale in se uvrstila na sedmo mesto. Spoštovani rojaki v Avstraliji! Dovolite, da se Vam na kratko predstavimo: ALPETOUR Potovalna agencija d. d. Kranj zaposluje 340 delavcev. Osnovna dejavnost je prevoz potnikov, ki ga opravlja z 150 avtobusi. V svojem sestavu ima tudi turistične poslovalnice in to v Kranju, Škofi Loki, Radovljici, na Bledu in v Tržiču, poleg tega pa še dejavnost rent a car, katere osrednja poslovalnica je na letališču Brnik -Ljubljana. Izposojamo 100 osebnih vozil. Kadrakoli se boste odločili za obisk svoje nikoli pozabljene domovine, Vam bomo z veseljem ponudili naše storitve rent a car po najugodnejših cenah v Sloveniji. Imamo pestro izbiro vozil, opremljenih z klima napravami, na posebno željo tudi z avtomatskim menjalnikom (automatic). Po dogovoru Vcim bomo zagotovili dostavo vozila na želj eni kraj. Pridite in se prepričajte - prijazno boste sprejeti! Alpetour Potovalna agencija ZA VSE INFORMACIJE ALI REZERVACIJE POKLIČITE TELEFONSKO ŠTEVILKO IZ SYDNEYA (02) 9899 1131 pofoisa//3ffe/7c/ya at at RENT A CAR CENIK V AVSTRALSKIH DOLARJIH (Limit 4000 km, za informacije o ceni dodatnih kilometrov kličite telefonsko številko v Sydneyu: (02)98991131' CENE SO V AVSTRALSKIH DOLARJIH! (LIMIT 40 00 Kml) RENAULT CLIO 1,222.00 2,321.80 3,299.40 VWGOLF.R 13, RENAULTVEGANt CITROEN ZX CITROEN XSARA 1,373.00 2,608.70 3,707.10 1,827.00 3,471.30 4,932.90 2,254.00 4,282.60 6,085.80 PEUGEOT S06, CfTKOEN EVASION (ZA 7 ALI B OSEBI 2,797.00 5,314.30 7,551.90 1,966.00 3,735.40 5,308.20 CrTROe.NXA.NTA (AiJTCMZTIC, 2,284.00 4,339.60 6,166.80 Dostava in prevzem vozila • Zagreb, Celovec, Trsi Dostava in prevzem vozila - Split, Zadar ikupina tip vozila 1 mesec 2 meseca 3 mcseco dodatni odbitna 1,069.00 2,031.10 2,886.30 Travel and Tours Lic NO. 2 T A 4 6 5 9 Ph: (02) 9823 OOII - Fax: (02) 9823 0022 SfKjp 12. Edensor ParV Plaza Comor ot Edensor & Allambie Roads Edensor Park. N.S.W. 2176 (Z) o- t CS P s* 3 «2. 65* a £D N< 2- p v» 15.9.1999 Obisk papeža Janeza Pavla II Beatifikacija škofa Antona Martina Slomška Maribor, 19. septembra 1999 Maribor /Nedelja, Večer, Novi glas/ - Te dni je travnik ob Betnavskem dvorcu v Mariboru spremenil svojo podobo. Po arhitektovi zamisli je začela po 5. avgustu nastajati na prostem velika cerkev, ki bo lahko sprejela 200.000 ali še več udeležencev. Osrednji del prizorišča je oltar, nad katerim je slika Ptujskogorske Marije in znamenje križa, na desni pa Slomškov portret in na levi zvonovi. Celotni oltarni prostor krasi napis: "Sveta vera bodi vam luč, mater ni jezik pa ključ do zveličavne omike. " Na desni strani je oder, kjer bo prepevalo 2500 pevcev ob spremljavi pihalnega orkestra. Prisostvovalo bo več kot 40 kardinalov in škofov. Na mariborskem letališču se bosta srečala s papežem Milan Kučan, predsednik države in mariborski župan Boris Sovič. Logotip, prirejen za papežev obisk je zasnovan iz dveh delov, ki lahko nastopata skupaj, in sicer iz stiliziranega znaka Slomškovih inicialk in Slomškovega citata. Črki A in M sta inicialki Slomškovega imena, hkrati pa sta tudi Marijin monogram. Črka S je v kompozicij i postavljena tako, da s svojimi mehkimi linijami izrisuje pramenček, pri tem je del črke S oblikovan kot vinska vitica kot simbol Slomškovega posvečenja. V vrhu črke A je središče očrtanega kroga, ki obsenčen poudarja misel luči in hkrati predstavlja hostijo oz. Slomškovo popolno predanost Bogu. Logotip izrisuje silhueto oljne svetilke, ki v svetopisemskem pomenu sim-bolozira Slomškovo poslanstvo. Anton Martin Slomšek Rodil seje 26. novembra 1800 na Slomu, v Umišah pri Ponikvi, umrl je v Mariboru 24. septembra 1862. Šolo je obiskoval na Ponikvi in v Celju, v Ljubljani, Senju in Celovcu je študiral filozofijo. V duhovnika je bil posvečen leta 1824. Kaplanoval je na Bizeljskem, vNovi Cerkvi, bil spiritual v Celovcu, župnik in dekan v Vuzenici, višji šolski nadzornik in kanonik v Št. Andražu. 30. maja 1846 je bil imenovan za lavantinskega škofa. Leta 1859 je po razmejitvi škofij preselil sedež škofije v Maribor, kjer je bil 4. septembra ustoličen. Slomšek je kot šolnik opozarjal na zaostalost slovenskih otrok v izražanju, hladen odnos učiteljev do izobražvanja v materinščini, nevzdržnost trditve, da je učenje slovenščine nepotrebno. Obsojal je narodno odpadništvo in spodbujal k delu za ljudsko omiko. Poudarjal je potrebo po slovenski integraciji ter verjel, da bo nekoč "ena hiša, eden rod, eno slovenstvo, en govor." Odklonil je ponudbo lavantinskega škofa Zimmermanna, naj gre na Dunaj nadaljevat študije in doseči doktorat; odločil seje raje za pastirsko službo na deželi. Župljane je razgibal zlasti z uvedbo nedeljske šole. Iz tega obdobja so znane njegove pesmi Vinska trta, Veseli hribček, Zdravica za Slovence. Do leta 1846 je bilo na območju lavantinske škofije po Slomškovi zaslugi 110 rednih in 86 nedeljskih šol. V slovenskih šolah je uveljavil enoten učni jezik z enotnim pravopisom. V Mariboru je zaradi nemškutarskih napadov doživel najtežja leta. Prva predstavitev knjige "Slovenski svetniki " dr. Jožka Šavlija Slovenci smo že imeli svoje svetnike Slomšek naj ne bi bil naš prvi svetnik Platnica nove knjige: levo zgoraj sv. Domicijan, spodaj sv. Gorazd in sv. Ema Krška. Desno ško/A.M. Slomšek /Novi glas, Glasilo SSK/- Julija letos je bila na Sveti gori prva predstavitev knjige Slovenski svetniki, napisal jo je vneti raziskovalec stare slovenske zgodovine dr. Jožko Savli. Po avtorjevih besedah naj bi bila ta knjiga današnjemu slovenskemu človeku v spodbudo pri iskanju krščanskih in življenskih vrednot. Jožko Šavli je zapisal: Slovenci naj bi bili narod brez zgodovine in, presenetljivo, tudi narod brez svetnikov. Ko je poleti 1998 prišlo iz Rima sporočilo, da bo veliki škof Slomšek končno razglašen za blaženega, naj bi veljalo, daje med Slovenci "prvi", kije dosegel čast oltarja. Toda bolj natančen pogled v zgodovino nam pove, da smo Slovenci svoje svetnike že imeli. Njihovo češčenje je v pretresih 19. stol. padlo v pozabo, nenazadnje tudi zaradi novih ideologij panslovanstva in jugoslovanstva, ki sta v tem stoletju prevladovala v mišljenju našega izobraženstva in karje bil vsaj do neke mere odgovor na nasilje velenemštva, ki je Slovence hotelo zbrisati kot narod, zato da bi se polastilo njihovega ozemlja in vzpostavilo nemški most do Jadrana. Ker je Koroška po prvi svetovni vojni ostala v Avstriji, je v naši zavesti zbledel spomin na karantanskega apostola sv. Modesta (umrl 767), kije pokopan pri Gospe Sveti nad Celovcem. V Sloveniji ni imel nobene cerkve niti kapele. Šele pred kakim letom so mu posvetili v Kranju, v predmestju Zlato polje, novo cerkev, ki jo še dokončujejo. Drugi svetnik, ki so ga Slovenci častili vsa stoletja, je sv. Domicijan (umrl okrog leta 802). Bil je karantanski vojvoda, kije zavladal po smrti vojvode Vajhuna okrog 780/85. leta. Slednjega je po velikem poganskem uporu v Karantaniji znova postavila na~prestol bavarska vojska. Toda vdor te vojske je pri Karantancih vzbudil odpor in nezaupanje tudi do krščanstva. Šele novi vojvoda Domicijan je s svojim zgledom ljudstvo znova pridobil za krščanstvo. Takrat je bilo razglašanje svetnikov še v pristojnosti domačih škofov. Zgodovinarji sodijo, daje tako Modesta kot Domicijana lahko razglasil za svetnika le ugledni Osvald (umrl 863), škof pri Gospe Sveti. Če je imel kak narod vladarja svetnika, je imel tudi neko naravno pravico do samostojne cerkve. Tega so se v Solnogradu zavedali. Ko so leta 873 izdali znameniti spis o spreobrnjenju Karantancev po njihovi zaslugi, naperjen proti samostojni Metodovi metropoliji v Panoniji, so pri navajanju karantanskih knezov izpustili Domicijanovo ime. Toda njegov grob v Milštatu blizu Špitala seje ohranil do danes. Domicijan je veljal za čudodelnika; obiskovali so ga številni romarji. Grob se nahaja v kapeli tamkajšnje opatijske cerkve. Velika dobrotnica sv. Liharda (umrla 985), ki ima svoj grob v cerkvi na Kamnu v Podjuni, je danes skoraj pozabljena, četudi je zgodovinska osebnost. Za svetnico je bila razglašena prav tako kot drugi še pred letom 1171, ko je Rim prevzel razglašenje svetnikov izključno s svojo pristojnostjo. Leta 1938 je bila za svetnico razglašena tudi sv. Ema (umrla 1043), kije pokopana na koroški Krki (Gurk). Bila je kneginja. Za blaženo sojo razglasili že leta 1285. Karantanskim svetnikom se pridružuje še sv. Gorazd, ki je bil učenec in naslednik sv. Metoda. Njegovega groba ne najdejo. ""I5H9."I999 "" OPČINE /Delo/- Letošnji študijski dnevi Draga '99 so končani. Na zadnjem dnevu je občinstvo do zadnjega sedeža napolnilo šotor v parku. Opaziti je bilo tudi veliko znanih obrazov, med njimi Lojze Peterle, Janez Janša, Jože Bernik, Andrej Capuder, Alojz Rebula, Viktor Blažič, Stanislav Klep, Anton in Lidija Drobnič, Vinko Levstik, Tine Velikonja, Jože Strgar, Peter Vencelj, Jože Pučnik, Ivo Hvalica in drugi.Letošnje srečanje je otvorila okrogla miza o iskanju odgovorov na vprašanje "Kakšna prihodnost čaka slovensko manjšino". Bojan Pavletič je ob 130-letnici ustanovitve domovinske in športne organizacije Južni sokol opisal položaj Slovencev na Tržaškem v primežu poitalijanče-vanja in germanizacije. Matija Ogrin je naslednjega dne povezal življenje Slomška z vprašanjem sodobne slovenske kulture, popoldan pa je Vaško Simoniti na liitro prešel razloge za nastanek in razpad dveh Jugoslavij ter ugotovil, da "Med Slovenci tudi v samostojni državi še vedno vladajo stare elite, negotovost, strah, poslušnost, podaništvo in nesamozavest.Pniktično so v Sloveniji gospodarski in politični vzvodi ostali v rokah prejšnje elite. Državo še naprej sooblikuje kolektivna podzavest, ki se napaja v razsežnostih nekaterih mitov kol sta Prešernov Črtomir ali lepa Vida, Levstikov Martin Krpun ali Cankarjev Hlapec Jernej. Namesto v aktivnosti, ponosu in samozavesti nas te zgodbe nagovarjajo k nemoči, poslušnosti in k vdanosti oblasti. Zgodovina pa nas zavezuje k soočenju samih s seboj, k nenehnemu premisleku in k opredelitvi lastnega položaja. Šele na tej osnovi lahko začrtmao pot in se obrnemo v prihodnost." Matija Ogrin je ugotavljal, "Da je le nacioanlna zgodovina potencialna možnost povezovanja Slovencev. Vendar bi bilo treba prej doseči konsenz o najbolj sporni točki in konfliktenm mestu. To je o polpretekli zgodovini v času druge svetovne vojne, ko je z nastankom revolucije prišlo do dejanj, ki so nas na ravni naroda izvrgli iz krščanske in antične kulture. Z vsenarodnim konsenzom bi morali ugotoviti, kaj je bilo v jedru revolucije in se približati smislu odločitev žrtev, ki ležijo v brezštevilnih breznih." Na Dragi mladih '99 je umetnostna zgodovinarka Majda Širca dejala, da so se mladi na koncu devetdesetih let odrekli uporništvu svojih predhodnikov iz 70. in 80. let. Spraševala se je kam danes mladina usmerja svojo energijo, ki sojo prejšnje generacije uporabljale za odpor proti institucijam oblasti, vladajočim ideologijam ipd. ter ugotovila, daje danes ta vse bolj pod vplivom velekapitala. BEOGRAD /Novi glas/ - V Beogradu so odkrili navezo, s katero so slovenske potne liste prodajali tudi v Skopju in na Kosovu. Namreč največ ponaredkov uporabljajo državljani nekdanjih jugoslovanskih republik. Slovenski potni list na črnem trgu stane 300 do 2000 nemških mark. NEW YORK /Dei.o/ - Letos bo prestižno nagrado Hondine fundacije za zasluge za razvoj znanosti v službi človeka, imenovane tudi japonska Nobelova nagrada, dobila slovenska znanstvenica prof. dr. Aleksandra Kornhauser, doslej najodličnejša slovenska pred-stavniva v Unescu. Pred časom je bila izbrana v t.i. Delorsovo komisijo, najpomembnejši strokovni organ Unesca, dolga leta pa vodi Unescov mednarodni center za kemijske študije v Ljubljani. Toda... kako naj si razložimo tveganje Slovenije, ki že dve leti ne plačuje Unescu članarine? Kako si razložiti, da se bo morala čez en mesec na zasedanju generalne skupščine Unesca zagovarjati zaradi tega? Za tak prekršek je predviden odvzem pravice glasovanja in izvolitve v vse Unescove organe. MONCTON /Delo/ - v kanadskem mestu Moncton so na vrhu Frankofonije (52 frankovskih držav) sprejeli Slovenijo le kot opazovalko (za to je zaprosila marca letos). Pridruženi članici pa sta med drugimi postali Albanija in Makedonija. FREYMNIG -MERLEBACH /STA/ - Župan in mestne oblasti tega nekdaj slovitega rudarskega naselja v francoski Loreni, ki ima danes okoli 70 tisoč prebivalcev, so brez zadržkov sprejeli predlog, da se eden od novih oziroma preurejenih trgov ob slovenskem katoliškem misijonu poimenuje po Stanku Grimsu, slovenskem duhovniku, ki je prišel med izseljene rojake, zvečine rudarje v lorenski premogovnik, že davnega leta 1935. Cerkveno-državna slovesnost je bila 12. septembra, mašo je daroval slovenski metropolit dr. Franc Rode. LONDON /Turizem S love.\i j.-i/ - Eden od vodilnih britanskih organizatorjev potovanj, Crystal Hollidays, je ponovno uporabil posnetek Bleda z jezerom in otočkom, tokrat na letaku in razglednici za svoje programe "2000 for 2000". RIM /Delo/ - Poslanska zbornica italijanskega parlamenta se bo o usodi zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine odločala šele v oktobru. Največji nasprotniki Slovenije in slovenske manjšine sta desničarski stranki Nacionalnegas zavezništva in Naprej Italija. Letake so razposlali kot ponudbo za leto 2000 tudi drugim državam BONN, ZAGREB /Delofas/- Javna občila v Nemčiji in na Hrvaškem so namenila precej prostora papeževemu obisku v Sloveniji. Omenjajo pa tudi "nenavadno kritiko odnosov med Cerkvijo in slovensko državo, ki jo je zapisal ljubljanski nadškof dr. Franc Rode" (Jutranji list). Dejal je, da sedanjo politično oblast na Slovenskem sestavlja 82 odstotkov nekdanjih komunistov, ki zdaj postajajo "kapitalisti". (St. John's Park Immunity club QO Proud Sponsor Of The Sydney 2000 Slovenian Olympic House. 30 - 84 Brisbane Rc Si John s Pjrk. N.S.W 2176 Klub Triglav organizira izlet na Snowy, v Coomo in Jindabvne Petek, 15. oktobra - Avtobus odhod ob 15.00 uri izpred Kluba Triglav. Večerja v Slovenskem klubu Canberra v lastni režiji. Prenočitev v Buckenderri. Sobota, zajtrk v restavraciji v Buckenderri. Odhod v Coomo ob 8.45. Comma, ob 10.00 uri slovesnosti občine Monaro v Avenue of Flags (slovenska zastava bo že visela), koncert ob 150-letnici Coome Prenočišče v Buckenderri, večerja med 18.30 in 19.00 uro. Od 19.30 ure dalje srečanje ob tabornem ognju. Nedelja, zajtrk v restavraciji v Buckenderri Odhod na piknik v Jindabayne Popoldan odhod v Coomo, kjer bo okoli 16.30 ure Slovesnost ob novo postavljenem drogu s slovensko zastavo Cena izleta v katerega je vključena vožnja, prenočišče za dva večera, dva zajtrka in ena večerja s steklenico vina (na štiri osebe) je S 150.00 na osebo. Rezervacije proti plačilu sprejema Martha Maaajna Telefon: 960 96057 Silvestrovo v olimpijskem Svdnevu Rojaki, že razmišljate o Silvestrovem? Morda še ne veste, da bo ob letošnjem vstopu v novo tisočletje v olimpijskem Sydneyu velika gneča in da bo treba misliti na rezervacije že zdaj! Zato Klub Triglav že sprejema rezervacije. Žrebanje srečke za povratno letalsko vozovnico Sydney-Dunaj Veselo v novo leto 2000 - v novo tisočletje s Klubom Triglav! Telefon: (02) 9610 1627 Fax: (02) 9823 2522 E-mail: club@triglav.com.au Portret Berta Pribca Poet Istre v deželi obrnjene lune Dokumentarna oddaja na TV SLO, 29. avgusta, scenarij in režija Slavko Hren Ljubljana /Vikend/- Med vsemi literati - Slovenci v Avstraliji -je pesnik Bert Pribac osrednja osebnost. Ustvarja že več kot trideset let in njegova poezija je del slehernega pregleda ustvarjanja izseljencev nam najbolj oddalje-nega kontinenta. Avtor Pribčevega portre-ta Slavko Hren je poetovo podobo na Ivi filmu zasnoval na prepletanju slik in s-^ besed pesnikove poezije in osebne življenske zgodbe. V slovenski Istri, od koder je Bert Pribac doma, in v f novi domovini Avstraliji. Na eni strani neskončna avstralska L pokrajina in na drugi domači kraj v -Ti kamniti Istri, vinogradi, oljke. Pribac je bil še mladenič, ko se je odločil za tujino. Že kot študent primerjalne književnosti v Ljubljani je objavljal v Mladih potih. Poskusil seje v novinarstvu in sodeloval tudi pri delu razmejitvene komisije v Coni B nekdanjega Svobodnega Tržaškega Ozemlja (STO). Spoznal je pomembne politike povojnega obdobja, ki so od njega pričakovali "protiusluge" za omogočanje študija: ovaduštvo, sodelovanje z Udbo in spremljanje političnih oporečnikov na univerzi, med duhovščino in mladino. Pribcu se je ponudba uprla in ker so bili pritiski vse hujši, je brez potnega lista zbežal čez mejo. Od tedaj je razklan med "varno domačijo" in "nevarnimi daljavami" tujstva, ki mu povzroča notranje rane in rojeva poezijo. O njej je zapisal Marjan Tomšič, pisatelj posebnega istrskega kolorita in duhovnosti, ki odlično pozna Pribčevo pesništvo: "Odslej je razpet na križu dveh domovin in na vertikali dobrega in zlega: je nemiren duh, ki blodi po pustinjah stvarnega in notranjega sveta in strastno išče odgovor na mnoga bivanjska vprašanja." Vmes pa Bert pripoveduje nenavadno vlogo izseljenca, ki mora v tujem svetu začeti novo življenje in se prebijati z deli čistilca, poštnega uslužbenca do bibliotekarja... Vmes pa študira, piše, objavlja in se polemično ozira na dogajanje okoli sebe. Slovensko društvo Sydney ••• - ,':. ; i 11: .rs,- /s In.'-¡'i.. -rASTT.--- ~ «i^ipir ¿3 «SSaC3S£lo> Jčnih p t - jfesv Slovbnil 600CNvarno? iu varnost v* bi let^s v 703.000 Av* statistični uri odstotnem ^oveči za Evropo v letu, 199i - da danes medHoveitsko" gracijo v Argentini živ,j o Ki univerzitetno izobraženi! daje med njimi opaziti od slovenske skupnosti... - se svetovno prebivalstvo vsako leto za 78 milijonov prebivalcev - imamo Slovenci najv^Pnabožnih pesmi nasvetu posvečenih M več kot Španci, ki so drugi na lestvici, tretji pa Portugalci -je Slovenija na 33. mestu na svetu po kakovosti življenja^med prvimi so Kanada, Norveflka, ZDA~ Japonska, Belgija, Švedska, Avstralija, Nizozemska, Islandija, Velika Britanija; Slovenija seje letos povzpela nvzgor za štiri mesta in je med državami Srednje in Vzhodne Evrope zasedla prvo mesto is Slovenije • sponzorji: Ile Voice of Slovenia -Sponsors: iEMONfi INSTRUMENTS lpact International Pty. Limited Kanado^tvico, Avstr Švedsko, na Je. in v Slovenijo /Arround Australia, Argentina, USA, Canada, Switzerland, Austria, Italy, Sweden(§apan and Slovenia/ Prvi Slovenec po vrsti občinski odbornik v dveh občinah Sydney/Martha Magajna/- Naš rojak Herman Koželj, kije bil občinski odbornik v občini Marickville, seje preselil v Katoombo in se tudi tam posvetil krajevni politiki. Na zadnjih volitvah je kot zastopnik stranke Mountains First dobil od vseh kandidatov največ glasov in tako postal prvi Slovenec, kije bil po vrsti občinski odbornik kar vMveh občinah Sydneya. Knjiga Cosmopolitan Melbourne tudi podatki p tamkajšnjih Sle V Sidney s ki knjigrCosmopol slovenska skupnost ni omenjeni Melbourne, Sydney/Draga Gelt^UKv> Si-ovenije/- v v pripravi knjiga Cosmopolitan Melbmnwe, v kateri a^do prfc med drugim tudi različne etnične skupine, med njii Omenjena bodo še imena.znambnitih nieloournških blovence\ Bazilij Valentin, Jožica Paddle LeHinek, TsnrKKovač, Draga nekateri drugi). Pripravlja pa jo Muln^ulturdiCqmmissionof Vici V Sydneyu je avgusta 1998 izšla^odob^a knjiga/prav tako z naslov) Cosmopolitan Sydney. Pripravil\sta j\jock\^m|ins, univerzitetf profesor in Antonio Castillo, izdaNpa Pryto Press\Na prodaj je knjigarnah po S 24.95. Iz raziskav, kKjih jeN3pravna\rednica G(asa Slovenije je razvidno, da v sydneyski knjigi sl^nsk\sW>nost sprcjh ni omenjena, seveda pa v njčjaudi ni nobenega srcivensReas imena, kriva za to slovenska skupnostmi avtorji knjke? M e d n a ro d n ^pr iz n a nji Dragi Gelt za pesem Nebesi Melbourne/Glas Slovenije/- Draga Gelt je prejda priznanj h^dit^ks c hi od International Library of Poetry za^ojo pesem^IJeaven (NebesaJN bo objavljena v knjigi Fire in the Hearb^š\a bo septembra 199^. Cena S 89.00. Naročila na: International Libraiv of Poetry\ P.O.Box 7513 Gold Coast Mail Cent^undall OLD 9726 Pesem Nebesa na str. Iz Melbourna prihaja medicinska revolucionarna novica Operacija tumorja na možganih epileptične pacientke - prva te vrste v svetu, i' ekipi strokovnjak slovenskega rodu Melbourne /SBS radio, M.LJ- Letos 22. julija so kirurgi v Melbournu opravili operacijski poseg, prvi te vrste v svetu. Odstranili so tumor, velik kot pomaranča, ki se je nahajal v možganih 32-letne Marrv Robson in s tem dosegli zgodovinsko pomemben korak v kirurgiji. Pacientka je že od dvanajstega leta trpela zaradi epilepsije (božjasti), ki joje povzročal tumor na možganih, velik 6 cm. Imelaje več napadov na teden, ni mogla voziti avtomobila in spremljala jo je kronična utrujenost. Uživala je različna zdravila, da bi zmanjšala napade, toda ko sta se z rpcžem odločila da bi imela otroka, seje pojavi/ resnejši problem. Zdravila, ki jih je potrebovala bi vplivala na razvoj ploda in vlahko bi se roail prizadet otrok. Mrektor oddelka za epilepsijo vviktorijski bolnišnici je dejal: "Osebe z^epilepsijo včasih niso bile primerne za operacijo, toda z uspešnim razvojem operacijskih posegov so danes te vrste operacije varne. v Omogočijo nam d!» nadvse majhen delček možganov odstranimo." >imon Vogrin iz Melbourna, rojen slovenskim staršem, je bil član eVipeAi je analizirala podrobnosti in pripravo na operacijo. Simon )e poslušalcem radia pojasnil ves postopek operacije, saj seje lo nemogoče\pperirati tako velik tumor. Pacientka bi namreč izgubila govor. Toda razne raziskave, sodobni instrumenti in malniška tehnologNa so omogočili, da se je operacija srečno ila\ Pacientka nima, več epileptičnih napadov, lahko bo imela patfudNnioč govora ni prizadeta. >eved«Kakšne operacije ni moč izvajati na vseh epileptičnih pacientih, I vsaj^ga posameznega pr\neraje odvisno ali bi operacija bila možna li" Simon jM^ye&al,\la bo 12. sVptembra letos sodeloval na konferenci o epirej)si}i\v\Pisagi\Potem bo imel nekaj predavanj v Sloveniji in vv Londonir.NNlednar^dni meo^cinski znanosti želi namreč predati žzulatate,svafik razisi "Možek, hitro se skrij v omaro, moj prijatelj prihaja!" "Ola, od kdaj se pa možje skrivajo pred ljubčki?" "Ne bodi malenkosten, lahko mi pokvariš vse veselje. On sploh še ne ve da sem poročena." "Možek, pomisli, v tramvaju so štirje moški vstali in mi ponudili sedež." "Zakaj so pa vstali štirje, saj ti zasedeš samo tri prostore." "Ali veš, da Marko tako obožuje svojo ženo, da jo je postavil na podstavek?" "Kaj res? Kaj pa dela na njem?" "Strop barva..." Zdravnik Gorenjcu: "Vaši ženi smo morali operirati mandeljne. To bi morala storiti že kot otrok..." Gorenjec: "Imate prav. Račun pošljite kar njenemu očetu!"