2€@. it@v.
I !■■ I >*-»i «1
fshaja rasera ncecSI En praznl&ev vsak ešan efo 10. url depeS^n©.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. G/I., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi sc ne vračajo.
Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust.
Polfnina plačan« v gotovini.
H Unteilani, n i©fe@fo 26. novembra 1321.
Posamezne Siev. 50 jssp = 8 2,
Leto V.
	
m	!■
-H	■H
■	
BB	Hi
OlasiS® i«g©slow. socIlaEno - dimokratKne strante*
SSS55K . JKSSSS«
Težeženska gl, 312,
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 336, za pol leta K 108, za četrt leta K S4, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 510.
Rcklamacijc za lis! so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1., Učiteljska tiskarna.
iatBgsgggsaamag
V vladi ne bo bistvenih izprememb.
Včeraj in pred predidoče dni je biio videti, da gre boj med demokrati in radikalci že na nož za ministrstvo za notranje stvari. Kakor se pa sedaj vladna kriza razvija, nas ne bo varalo, če trdimo, da do zloma mecl radikalci in demokrati še ne pride. Demisija, ki jo jc hotel podati Pasic in jo je ponudil kralju, ic biia zavrnjena, ker je Pašič v radikalnem klubu izjavil, da sploh ne reflektira več na sestavo vlade ali kakršnokoli funkcijo v politiki, če bi del radikalcev tiral stvar tako daleč, da sc sedanja koalicija razbije. Te grožnje Pašičeve so se ustrašili opozieionahii radikalci, ki iz osebnih razlogov žele bistvenih izprememb v vladi in so mu končno izrekli popolno zaupnico in ga pooblastili, da se pogaja z demokrati in ostalimi vladnimi strankami popolnoma po svojem programu in po svojih načrtih.
S tem, da je zmagal Pašič v radikalnem klubu s tako odločnostjo, je gotovo, da se reši kriza v vladi v najkrajšem. času in da bodo v vladi le osebne izpremembe, ne pa posestne, to je, da ministrstvo za notranje stvari ostane demokratom in eventualno tudi Pribičeviču.
S tem odločnim nastopom Paši-čevirn je zaenkrat zaključena tudi
Protičeva akcija, ki bi imela pomen le tedaj, če bi Protič potegnil veči-no radikalcev s seboj, kar pa v doglednem času ne bo uspelo. Z rešitvijo krize ostanejo zopet izolirane vse večje opozicijonalne stranke.
Radikalci se namreč dobro zavedajo, da so stranke, ki so sedaj v vladni koaliciji, najbolj sorodne po svojih programih, ker se edino kapitalistične, niso pa pobarvane s so-cijalno in versko politiko. Vsaka druga koalicija bi zahtevala mnogo več samozatajevanja za demokrate in radikalce, vrhutega pa sta vladajoči stranki edini največji v narodni skupščini, dočim bi vsaka druga koalicija morala računati z manjšimi strankami, med katerimi bi ne bilo manj diferenc, pač pa več kakor jih je med radikalci in demokrati.
Vlada torej ostane. To pa ni do-veij! Ta vlada in narodna skupščina se naj tudi potrudita, da kaj storita za izboljšanje življenskih razmer. Ljudstvo nima nič od vlade in skupščine, če se samo prepirata in kregata, ne delata pa nič, kar bi saniralo razmere. V treh letih bi bili pa že lahko prišli nekoliko bolj na zeleno vejico, če bi bila resna volja, dvigniti narodno blagostanje.
Kako iz blata?
111.
Monopol prometa s premogom.
(Zakaj no preskrbite revnim slojen« kuriva?)
Nekaj časa je že,
ko se je ustanovila v Ljubljani nekaka centrala za promet s premogom. To centralo so ustanovili z izgovorom, da je treba ustanoviti tako centralo zaradi-tega, ker se nakoplje premalo premoga v Jugoslaviji, in ga je treba nakazati tam, kjer je največja dejanska potreba.
Gotovo ima ta utemeljitev svoje dobre strani, ali zdi se nam, da se ta centrala ali pa vodstvo centrale premalo ozira na potrebe občinstva iz čisto enostavnega razloga, da s i remogoin špekulira.
Kakor smo že zadnjič poročali in se je tudi po drugem časopisju poročalo, da za velenjski premog ni
bi bil premog konsumentom dobrodošel in bi se ne kvaril v velenjskih skladiščih. Cenejši je in ljudje rabijo kurivo.
Iz vsega sklepamo to-Ie:	Med
premogovniki, ali vsaj med tistimi, ki odločujejo v prometni centrali s premogom, obstoji najbrže dogovor, da se regulira produkcija premoga tako, da delajo vsi drugi premogovniki potem dobre kupčije. To se pa doseže s tein, da se cenejši premog državnih premogovnikov, knneljski in kočevski, ne forsirajo za splošni konsum.
/o,
Razloček med zvišanjem cen za življenjske potrebščine in onih za delo je tako kričeč, da je skrajni čas omejiti ga. Vsi vemo, da je nemogoče omejiti ga potom zvišanja mezd, ker je še vsako tako zvišanje imelo za direktno posledico tudi takojšnje zvišanje cen življenskih potrebščin. Trgovina je vedno našla svojo pot, da je izkoristila delavčevo kupno zmožnost do skrajnosti.
Prav tako vemo, da ne more pomagati maksimiranje cen. To bi bilo mogoče samo v zvezi z racio-ni ran jem, torej z.listki za življenske potrebščine. Tega pa seveda kapitalisti ne marajo, in ker poznajo naše ljudstvo, so tudi pri ljudstvu vzbudili sovraštvo do takega reda. Preprosto ljudstvo sovraži seveda le tisti nered in razne goljufije, ki so jih počeli kapitalisti med vojno pri listkih na živila, pri vezani trgovini sploh, posebno pa še pri raznih tozadevnih centralah. Proti temu neredu jc ljudstvo, pa ga žali-bog ne zna dobro ločiti od siccr prav dobrega in zanj zelo koristnega razdeljevanja živil po listkih. Na Češkem vidimo, da so listki šc zdaj in da so zadržali draginjo raeioni-ranih živil — pa vendar so se zadnjič še celo socijalistični listi Cehom smejali, češ, pravite, da ste bogati, pa imate še zmeraj listke! Čc sc dajo kapitalistom zapeljati uredniki, kako bi se ne dalo nevedno ljudstvo?
Torej še dolgo ne bomo zreli za maksimiranje cen. Kapitalisti nas imajo vse v rokah!
Pa vendar je treba iz tega blata ven! Kako?
Preprosti razum, ki smo ga proglasili za hudobnega, ker se je dal zapeljati komunističnim radikalcem, misli takole:
Čc računam po kupni vrednosti denarja, zaslužim zdaj trikrat manj, nego pred vojno. Pa vendar ne bo nihče trdil, da je moje delo zdaj trikrat manj vredno? In če bi bilo
srečnejši sosed svoje dohodke in kako visoki so, vendar vidim, vidim na lastne oči, da ima dovolj ne samo krompirja in moke, temveč tudi takega živeža, ki jaz nanj niti misliti ne smem, dovoljuje si celo luksuzne stvari, njegovi otroci so ne le toplo, temveč tudi krasno oblečeni ... Vse to vidim in dasi nisem zavisten, si mislim vsaj, da bi morebiti tudi zame bilo lahko preskrbljeno, ki delam...
Če poginem, naj poginejo z menoj!
Tako priprosti razum.
Ali niste zmožni iste logike tudi vi, ki ste študirali? Ali hočete pri-poznati to logiko, če ne — povejte, v čem se moti preprosti razum?
Kdor hoče razumeti, lahko razume. Pomoč je nujna.
IV.
Stalnejšo vlauto dosežemo le, če vzamemo za plačilno sredstvo tako blago, ki ima stalno vrednost. Zlato, sedanji temelj denarja, sploh ni več blago, ker ga ni v prometu. Radi špekulacije, posebno pa zaradi vedno bolj izpreminjajočega se blagostanja nima zlato niti kot kovina stalna cene. Stalno ceno more imeti samo tisto blago, ki ga je dovolj na razpolago in ki ima stalno vrednost za vse sloje.
Tako blago je samo naš vsakdanji kruh, pšenica torej.
Pšenica sama siccr ne prihaja v poštev kot plačilno sredstvo, to Jo jasno. Pšenice nc bomo nosili v d e s narnieah! Pač pa nikakor ni nemo* goče uvesti jo kot vrednostni temelj papirnatega denarja.
Naš denar ima danes za kreditni temelj namesto državnega zlata dri žavne gozdove. Mislili bi torej lah* ko, da bi bil najboljši vrednostni te* me j plačilne enote les. Ne bi bilo lzk.juceno sicer, toda prvič je med gozdom m lesom mnogo razločka,-drugič je kubična mera trdili teles silno nerodna, tretjič — h, jc to je bivstvcuo les nima tako nepo* sredno stalne vrednosti za vsa sloje, kakor jo ima kruli. Bogataš bo pač trdil, da ima kruh zanj manjšo vrednost, ker ga v razmerju k svo* jemu prometu mnogo manj potre* buje. toda tp je le navidezno. Vred* nost pšenice je v njeni absolutni re-diJjii vrednosti, bogataš pa misli na njeno relativno vrednost. Ta rela* tivna vrednost pa podlega pri bo* gatašu silnim izpremembam, prav tako, kakor njegov apetit. Generali, tlv£ niso iedli močnate jedi, so obljubljali za l kg moke hribe in doline, (ločim pred vojno niti vedeli niso, da potrebuje njih kuhinja kaj moke, ta.ro da zanjo takrat moka sploh ni imela nikake vrednosti. Ro* dilno vrednost pa je imela moka za* nje vedno popolnoma isto, kakor za vse druge normalne ljudi.
la redilna vrednost enega kilo* grama pšenice naj bi bila torej vze* ta za plačilno enoto.
Iz tobačne tovarne v Ljubljani.
Vsekakor bi bilo potreba v tem j manj vredno — gotovo bi bila to le vprašanju jasnosti. Cenejši premog, i posledica moje slabe prehrane, za ,	lignit, je sicer slabejše kvalitete, ali	i	katero pa nisem	odsrovoren	iV/t
Iconsuma m da	je zato velenjski	j	danes, ko je vse kurivo tako drago,	imeti moram za	svote	delo	tako
premogovnik pas,ven. Poročali smo	|	bi tudi ta premog po zmernih ce-	j	Eo.T“i
tudi, cla je bilo v	Avstrijo prodanega	nali lahko dobival odjemalce, če bi	1	nrehra'
vccja množina tega premoga po iz-	'	‘
redno nizkih cenah (5 K za 100 kg!!)
Mi pa vemo, da navadnim konsu-inentom kruto primanjkuje kuriva, da je trboveljski premog izredno drag in da sc premog na drobno sploh tako malo prodaja, cia ga do vraga ne dobiš.
Ce bi bila v tem primeru dala prometna centrala premog v splošno prodajo (n. pr. aprovizacijam),
,  rano.
ga producenti spravili dovelj v promet. Merodajni činitelji naj se za to vprašanje zanimajo, ker, če je tukaj za to prometno centralo tak kartel, je to velika krivica nad revnimi kcnsunienti. Namesto, da spereva premog po zalogah, namesto, da sc
omogoči zadostno Ce^ nc znate urediti valutnega vprašanja, plačujte me kar z življenskimi potrebščinam* samimi!
Pomoč je nujno potrebna — sicer poginem. Pred svojim koncem pa razbijem vse, kajti, če nimam eksistence jaz, naj je nima nihče.
čuva producente z nekakimi dota- j Posebno ne tisti, ki si je mani za-cijann, naj se vee producira in raz- \ služi.
Četudi si ne znam izračuniti niti
peča, pa pridemo vsak na svoj račun.
Delavstvo ljubljanske tobačne tovarne se nahaja že tri mesece v mezdnem boju, toda do danes brez uspeha. Nekaj obljub še dobimo, druzega pa nič. Draginja v zadnjem času je pa tako grozovito narastla, da delavstvo tobačne tovarne.sploh ne more več izhajati. V tovarni se nahajata dve organizacizi, tako zva-na Jugoslovanska strokovna zveza in pa Osrednje društvo tobačnih delavcev in delavk. — Obe imenovani organizaciji sta stopili v koalicijo pod gotovimi pogoji, katerih eden sc glasi:	Vsaka organizacija
mora skrbeti za to, da ne bo nobeno časopisje napadalo in blatilo eno ali drugo organizacijo. Drugi pa se glasi: Vsaka organizacija vrši svoje delo kakor samo ve in zna, ima svoje seje itd.
Koalicija velja samo za izboljšanje gmotnega položaja tobačnega delavstva.
Včeraj pa srno dobili v roke »Novi C as« z dne 24. t. m. in tam beremo dobesedno to-le: »Delavstvo tobačne tovarne je uvidelo, da mu je le v skupnosti in slogi moč. Zato
pojniiti, odkod in zakaj ima moj i je v socijaldemokratični organizaciji i kel
L
1STEK.
ČLOVEK.
Maksim Gorkij, — Prevel J. J.
Ob-urah duševne utrujenosti, ko oživlja spomin sence preteklosti iu veje na srce njih hlad — ko misel kakor brezžarno jesensko solnce razsvetljuje grozni kaos sedanjosti in zlovešče kroži na istem mestu, ker se ne more povzpeti više in poleteti naprej — ob težkih urah duševne utrujenosti kličem predse z močjo svoje domišljije veličastno sliko — Človeka.
človek! Kakor da bi se rodilo solnce v mojih prsih, in v njegovem iarkem svitu hodi počasi, neobse-zen kakor svet — naprej in — navzgor tragično prekrasni Človek.
Vidim njegovo ponosno čelo in smele, globoke oči, a v njih — žar-
jenosti ustvarja bogove, v času či-losti jih pa meče s prestolov.
legajo z veliko težo na njegovo ponosno srce in s tem, da vzbujajo v
zemlje, ki leti z neznansko hitrostjo nekam v globino neizmernega prostranstva in ko ga muči mučno vprašanje, za kaj da je tu, moško stopa — naprej in — navzgor — po poti k zmagam nad vsemi skrivnostmi neba in zemlje.
Stopa in rosi s svojo krvjo težavno, samotno in ponosno pot in ustvarja iz te žgoče krvi — nesmrtne cvetice poezije; otožni krik svoje nemirne duše umetno pretvarja v glasbo, iz izkušnje ustvarja vede in z vsakim korakom se dviga — više in naprej in krasi zemljo, kakor jo krasi solnce s svojimi neštevilnimi žarki — zemeljska zvezda vodnica ...
Oborožen le z močjo svoje Misli, ki je zdaj podobna blisku, zdaj hlad-nc-mirna kakor meč — stopa svo-
•	,	x	-	  ■>**•	i	bodni, ponosni Človek daleč nrrvl
Ko neiistrasene, siine Misli, one Mi- j ljudmi in nad življenjem sam _______________
vesoliJC sp,°.Zt\ (K°,vit0 soy:iasj'e i mec1:. ugankami življenja, sam — med tv a, ki v ticnutloh svoje utru- | svojimi neštetimi zmotami.,, in vse
Izgubljen sicdi pustinj vesolj- j njem silen stud, ga poživljajo same stva, sam na neznatnem koščku '	-':I....:xs
naj jih uniči.
Stopa! V njegovih prsih tulijo nagoni in protivi se glas samoljubja kakor navihan berač, ki prosi daru, in^ tenke niti prisrčnosti se mu ovijajo okoli srca kakor zajedavka, redijo se ž njegovo vročo krvjo in glasno zahtevajo, naj jim odstopi svoje sile ... vsa čustva želijo, da bi zavladala nad njim, vse je željno oblasti nad njegovo dušo.
A tema raznih življenskih ma-
Odete v cunje starih resnic, prepojene s strupom predsodkov, sovražni gredo za Misijo, ker je ne morejo dohiteti, kakor ne more dohiteti vran orla, prepirajo se ž njo za prevnstvo in le redkokdaj se zlivajo ž njo v en sam mogočen iu ustvarjajoč plamen.
In istotam, glej, gre Človekova večna spremljevalka, —■ nema in skrivnostna Smrt, vselej pripravljena, da ga poljubi na srce, ki si tako željno želi življenja.
Vse te pozna v svojem nesmrt-
vendar lc zmagala ona struja, ki je za priključitev k Jugoslovanski stro* kovni zvezi, ker je njena skupina v tobačni tovarni močnejša. Čeprav bi Jugoslovanska strokovna zveza v svesti si svoje močne tobačne zveze lahko sama nastopila, vendar, ni odbila ponudbe socijaluo-dcmo* kratične organizacije. Tako je stvo* rilo tobačno delavstvo po vodstvom JSZ skupno fronto v dosego svojih zahtev.«
Tako »Novi Čas«. In s tem se je kršil dogovor, ki je bil na skupni seji sprejet soglasno in obojestransko podpisan. Tako demagogično iu laž* njivo pač ne zna noben kapitalisti* cen list poročati kot '>Novi Cas«,
Naše >. Osrednje društvo tobač* "i hdelavcev« je bilo in je še danes včlanjeno v Strokovni komisiji in nikdar v Jugoslovanski strokovni z\ezi. Zaradi tega zagotovo priča* kujemo, da »Novi čas« to laž v eul prihodnjih številk popravi! Če je bil napačno informiran, naj prizna, če pa dela iz zlobnosti, potem vemo, kje smo. Vsaj je že na zadnjem : skupnem shodu sodrug Svetek re* »Prišli bodo tuji elementi, ki
, ,	.	,	,	-	----- —- i »cm spremstvu — in razen teh po-
lcnkosti je podobna blatu na njego- i zna še eno — Brezumje, vi cesti in gnusnim žabam na nje- Krilato, mogočno kakor vihar,
mu sledi s sovražnim pogledom, obdaja Misel s svojo silo in stremi po tem, da bi jo potegnilo v svoj divji ples...
Vse v svojem žalostnem spremstvu pozna — izrodki so, nedovršena, slabotna bitja njegovega ustvarjajočega duha.
Iu samo Misel je Človekova družica, samo od nje se n c loči nikoli, samo plamen Misli osvetljuje zapre-
nje-govi poti.
In kakor obkrožajo planeti solu-ce, tako obkrožajo tesno tudi Človeka ustvaritve njegovega ustvarjajočega duha: njegova — vedno lačna — Ljubezen — daleč za njim šepa Prijateljstvo, pred njimi gre trudna Nada, glej, Zavist rasrjena rožlja z verigami trpljenja na rokah, a Vera zre s. temnimi očmi v njegov nemirni obraz in ga čaka v svoje mirne objeme.,«
somrak prirodnih tajin in temni kaos v njegovem srcu.
Svobodna Človeška družica —* Misel gleda povsod z bistrim in ostrim pogledom iu brez usmiljenja osvetljuje vse:
— Ljubezni kovane in podle spletke, njeno željo, da bi dobila v oblast ljubimca, stremljenje, poniževati in poniževati sc in — umazani obraz čutnosti za njo;
— strahopetno slabost Nade iu za njo Laž — njeno rodno sestro, načipkauo in nalepotičeno, priprav* ljcno potolažiti vselej in vse in jih' — prevarati s svojimi lepimi bese* dami;
— Misel osvetljuje v brezčutnem srcu Prijateljstva njegovo preraču* njeno previdnost, trdo, prazno radovednost. gnile madeže zavisti in kali obrekovanja na njih;
— Misel vidi silo črne zavisti in vc, da bi razrušila vse na svetil -* če bi ji sneli okove — in da ne bi prizanesla niti zarodu pravičnosti!
— Misel osvetljuje v nepremag* ljivi Veri željo po neomejeni vladi.
ke na njegovi poti, uganke življenja, ! stremečo po tem, da si zasužnji vsa
Slev. 269.
bodo skušali razdirati iti bojimo se,
da se bo to uresničilo in če se, potem bo delavstvo tobačne tovarne vedelo s kakimi demagogi ima opraviti. Vedelo se bo, da gotovim elementom ni za to, da bi si delavec
priboril vsaj nekoliko poSteno življenje, ampak da jim je samo za njih politične špekulacije.«
Mi pa ne maramo takih klerikalnih špekulacij, nam gre za kruh in nič drugega v tem boju!
Mezdno gibanje rudarjev v Lesah.
Unija slovenskih rudarjev je vložila dne 18. oktobra 1921 zahtevo po povišanju plač za tamkajšnje rudarje, in sicer je zahtevala: da se zvišajo dnevna mezda, draginjske doklade, nabavni prispevki naj bi se povišali za 30%. Dne 22. novembra se je vršila razprava v rudniški pisarni na Prevaljah. Navzoči so bili rudarski nadsvetnik Lipold za okrožni urad v Celju in Cihelka, rudarski svetnik za osredni urad montanističnih obratov v Ljubljani, za Unijo slov. rudarjev sodrug Ule iz Zagorja; obrat sta zastopala Burnik, obratovodja in Brus državni nadzornik ter delavce šest rudarskih zaupnikov.
Po daljši debati je podjetje dovolilo 15% poviška na vse dohodke tako, da dobijo sedaj delavci, in sicer kopači pri dnevni mezdi 4.73 K, draginjski dokladi 2.25 K, nabavnem prispevku —.70 K, to je skupaj 7.68 kron dnevno več.
Dnevni delavci in vozači pri dnevni mezdi 4.05 K, draginjski do-
kladi 2.25 K. nabavnem prispevku r—.70 K več, dnevno 7.00 K.
Delavke pri dnevni mezdi 3.3S K, draginjski dokladi 2.25 K, nabavnem prispevku —.70 K. torej več dnevno 6.33 K.
Nadalje je podjetje obljubilo še 5% povišanja k sedanjim poviškom, če bo moglo izposlovati višje cene za premog, in sicer orehovec in zdrob po 3 krone za 100 kg. Povišanje res ni veliko, ali če se upošteva, da je tamošnii rudnik ž? sko-ro izčrpan in Če ne bo podjetje iska-
lo	novih premogovnih plasti, bo premogovnik v dveh letih čisto prenehal. Sedanje državno nadzorstvo, ki vodi začasno rudnik, ne izda ničesar za investicije, pravi podjetnik gospodje Menkel - Donnersmark pa seveda tudi sedaj ne da sredstev. Pod temi pogoji se je moralo delavstvo zadovoljiti s tem malim poviškom, ki si ga je izbojevalo s svojo strokovno organizacijo.
P@!!t!£ne vest!.
-f- Kaj delajo naše meščanske stranke seda] ob vladni krizL Odgovor: Demokrati se vesele, da ostanejo do volitev še komandanti pri vladnih jaslih, klerikalci pa se jeze in solzijo, da se Radič še ni toliko izpametoval, da bi jih dvignil na vladne stolčke v Belgradu in Ljubljani. Gospod Deržič, znameniti narodni „sociaiist“, se pa kuja, ker mu ni dano, da postane železniški minister še pred novimi volitvami...
-jr Ustanovitev delavske zbornice v Ljubljani. Minister za socialno politiko je že imenoval 50 članov delavske zbornice v Ljubljani. Ker se stranke, ki so postavile kandidate, niso mogle zediniti glede na število svojih kandidatov, je minister za socialno politiko imenoval 26 pristašev J SDS. Delavska zbornica se bo sestaia v najkrajšem času. V prvi vrsti bo pripravila volilni red za redno svobodno izvolitev zastopnikov v delavsko zbornico.
-j- Socialno politično zakonodajo lioče buržoazlja reševati kar tja v en dan. Tretja sekcija zakonodajnega odbora za ministrstva socialne politike in narodnega zdravstva v Belgradu je imela predvčerajšnjem sejo. Predsednik je ugotovil, da so izgotovljene vse ttaredbe, ki se tičejo zgoraj navedenih ministrstev razen naredbe o pobijanju draginie.
o	stanovanjskem vprašanju in iavni pomoči starim in onemoglim. Ko je predsednik Fehim Kurbegovič začel poročati o teli vprašanjih, se je izkazalo, da vlada med njim, podpredsednikom in poslancem Ljubo Popovičem in Nikolo Divcern resno nesporazumlienje. Poslanci so protestirali proti temu, da morajo razpravljati o teh naredbah poprej, nego so jih proučili. Predsednik Fe-him Kurbegovič je izjavil, da je dal poslancem dovolj časa, da prouče te naredbe, sicer pa, če se naredbe ne izgotove takoj, poteče rok, v katerem morajo biti sprejete. Ker so poslanci ostali na svojih stališčih, je predsednik Kurbegovič zaključil sejo. Prihodnja seja še ni določena. — Že iz tega primera samega vidimo,
' jaiiBggijjlii i:jzrjarrsiriir^	■	■■■•	m,isuiirssn
'čuvstva, skrite kremplje praznoverja, slabost njenih težkih kril in — slepoto njenih praznih oči.
V	boj stopa tudi s Smrtjo, ž njo, ki je iz živali napravila Človeka, ž no, ki je ustvarila množico bogov, filozofske sisteme, vede — ključe do svetovnih ugank — svobodni in nesmrtni Misli je nasprotna ta sila, neplodna in često neumno-hudobna.
Smrt je za njo podobna cunjarje!. ki hodi po hišah in zbira v svojo umazano vrečo, kar je preživelega in gnilega, nepotrebne zavržke, včasih pa lokavo pograbi tudi, kar je zdravo in krepko.
Prepojena z gnilim smradom, za-vit.t v obleko groze, brez čuta in obličja, nema stoji Smrt neprestano pred Človekom kot črna in čemerna uganka, a Misel jo strastno proučuje — ustvarjajoča in svitla kakor sobice, polna brezumne drznosti in ponosne zavesti, da je nesmrtna ...
1 ako hodi nemirni Človek skozi mučni mrak življenskih ugank — naprej in — navzgor, vedno — naprej in — navzgor!
(Konec prih.)
da prevladuje meščanske stranke duh, ki je skrajno sovražen resni sociaino-politični zakonodaji.	_______
+ Nove uzakonjene uredbe. Za- j Nemiri trajajo še dalje konodajni odbor v Belgradu je dne	.==»
24. i m. med drugim uzakonil na-redbo o Izenačenju činovnih razredov in napredovanju železniških uslužbencev na področju ravnateljstva državnih železnic v Belgradu ter o preskrbi z drvi In gradbenim lesom izven veleposestev za interesente agrarne reforme v Sloveniji.
+ Perzijski poslanik dospe danes v Belgrad. Imenuje se Ali Ak-barkan. Naša vlada je tudi že imenovala svojega poslanika za Perzijo.
4- Nova vlada na Madžarskem. Grof Bethlen je designiran za ministrskega predsednika. Pričel je že pogajanja z voditelji stranke malih poljedelcev, krščansko - nacijonalne zveze ter disidentov
-f Izvrševalni odbor druge iu-ternacijonale je pod predsedstvom Vandervelda sprejel resolucijo, po kateri naj se skliče mednarodna socijalistična konferenca v to svr-ho, da bi vzpostavila edinost internacional in ki naj deluje za razorožitev Evrope ter za utrditev miru.
+ Irsko vprašanje stopa v novo fazo. Pogajanja, ki so se vršila med sinfajnovskimi voditelji in angleško vlado, niso doslej dovedla do nika-kega uspeha, popustiti ne mara niti ena niti druga stran. Ljudstvo na Irskem je pogajanj že prilično sito in hoče vso zadevo zopet sprejeti v svoje roke. Uspehi so že vidni. V Belfasti je prišlo ponovno do težkih nemirov, pri katerih je bilo uničenih veliko človeških življenj. Vojaštvo in policija ».posredujeta« z oklepnimi avtomobili in strojnicami.
v*
Dnevna kronik®.
Zadnja beseda k polemiki o pokrajinskem skladu za vpokojene in invalidne rudarje. Mi smo navedli strikten dokaz, da v paragrafu 209. načrta o socijalnem zavarovanju te naredbe ni. S tem bi bila naredba razveljavljena. „Jutro“ pa še vedno pisari, da mi nismo imeli prav — toda to trdi brez dokazov in nc da bi odgovorilo na naša vprašanja, ki smo jih stavili. „Jutro“ tudi pravi, da smo delali ministru dr. Kukovcu krivico. Tudi to ni res. Prvotno je bila naredba predložena, pozneje pa ni prišla v načrt zakona; ali je to napravil minister ali kdo drugi to je vseeno, a šlo je na odgovornost gospoda ministra dr. Kukovca, ker je ta odgovorni šef ministrstva za socijalno politiko. Igra z besedami, kakršno uganja »Jutro" s tem vprašanjem, je že smešna. Dejstva taziti, na trditve molčati, to zna marsikakšen junak.
»Žganje producirajmo in razlij-nto med ljudstvo!« Ko je zakonodajni odbor v Belgradu pred včerajšnjem razpravljal o trošarini na žganje, je brihtni samostojnež poslanec Drofenik odločno nastopil za prosto žganjekuho in zoper trošarino na žganje po naslovnem geslu. Tako mislijo napredni samostojneži rešiti — kmetsko vprašanje . . .
Kako so vladajoče stranke razpasle korupcijo. Iz „Jutra“ posne- j mamo: „Postajenačelnik, ki je te dni zakrivil na neki železnici v Srbiji veliko železniško nesrečo, se je nri obtožbi cinično izgovarjat, češ, da ni bil poslan, da dela železniško službo, temveč da dela za „partijo“ (za stranko)14. — Pa naj še potem kdo reče, da vladajoča buržoazija v naši državi ni do mozga korumpL rana!
Učiteljstvu v orientacijo 1 Do-
zrali smo, da v neki iari duhovnik z vso vehemenco udriha raz prižnico po učiteljstvu in šoli ter direktno hujska ljudstvo proti šoli kakor tudi proti naprednemu učiteljstvu. Za danes povemo le to, da se to godi v področju litijskega okrajnega glavarstva in da predsednik okrajnega šolskega sveta pogostoma po-seča omenjenega duhovnika na domu. Ali se gospod predsednik okrajnega šolskega sveta strinja s takim »delovanjem« duhovnika, katerega smo bili vajeni le pod Šusteršič-Lampetovo komando, ne vemo. Ker pa živimo v ustavni državi, opozarjamo tem potom učiteljsko organizacijo, da v interesu šole in učiteljskega stanu samega, napravi sama konec temu hujskanju preko predsednika okrajnega šolskega sveta, katerega dolžnost bi bila to energičnim potom preprečiti in pouč:ti duhovnika, kaj sme in kaj ne sme. Vemo, da imajo okrajni glavarji .»težko stališče«, toda na dveh stolčkih obenem se ne da sedeti.
Povojne cvetke. V Belgradu je policija prijela nekega 10-ietnega mladiča, ko je kradel na železniški postaji. Z njegovo pomočjo je potem policija zasledila celo. družbo kakih
12 mladičev, med njimi punčko 10. let, ki so se pod komando omenjenega otroka bavili s prijetnim apa-škim poslom. Posebno so se izkazovali v kolodvorskih skladiščili, pri žitu, moki, čokoladi, kavi in drugem, s čimer so povzročili velikansko škodo. Ali res ni nobenega sredstva, da se enkrat odpomore tem vedno na novo se pojavljajočim slučajem dernoralizacije in degeneracije in degeneracije nedoletnih otrok? Poskrbite vendar za primerna vzgojevališča in zavetišča zapuščene mladine, saj vendar ne mislite, da ste že vse opravili, če spravite take uboge male grešnike za toliko in toliko časa za omrežena okna! Tukaj se vam ponuja sijajna prilika, da proslavite vse padle „ne-znane vojake11. Vzemite si toliko opljuvano sovjetsko Rusijo za vzgled!
Kako rešujejo v Belgradu stanovanjsko vprašanje. (Našim koope-tencam v premislek.) Na Topčider-skem brdu v Belgradu so v zadnjem času zgradili celo vrsto prav lepili lesenih hišic za one železničarje, ki stanujejo po vagonih. Vsaka teh hiš ima kuhinjo in dve sobi, kar popolnoma zadostuje za manjšo družino, stane pa v Belgradu, kjer je vse neznosno drago, le 25.000 dinarjev. Stanovanjska beda za železničarje, ki stanujejo po vagonih, je s tem rešena in vendar ne trpijo zato do-tični podjetniki, ki take hišice gradijo, prav nobene škode, ker je izračunano, da donese po današnji tarifi vagon, ki se na ta način zopet spravi v pioniet (kar je_ pri splošnem pomanjkanju železniških vozov vsakakor že upoštevanja vredno) v teku pol leta več, kot pa stane ena sama nova lesena hiša. Pri nas tudi imamo mnogo bednih vagonarjev in na tak hitri način bi jim tudi lahko pomagali.
Po veroizpovedi je v naši državi po zadnjem štetju 5,459.212 pravoslavnih 47%), 4,474.867 katolikov (35%), muslimanov 1,343.370 ali
11.6%, drugih veroizpovedi pa za 9%. Po narodnosti je 9,546.000 Ju goslovanov, 190.191 ostalih Slovanov, 508.494 Nemcev, 494.163 Madžarov, 479.890 Amavtov, 178.315 Rumunov in 9585 Italijanov. Neslovanskih narodnosti je torej za 16%.
Plače izenači ministrstvo pravde z novim letom sodnijskim name Ščencem po vsej državi.
Revizija mer, uteži itd., ki jo je v ponedeljek 21. t. m. izvršit mestni magistrat pri mesarjih, mokarjih in trgovcih z živili, je pokazala, da mnogi prodajalci svojih uteži niso imeli v redu. Neki mesar n. pr. je imel v uteži za 1 kg luknjo, vsled katere je utež utrpela na teži do dkg. Več trgovcev uteži sploh ni imelo cimentiranih; neki trgovec pa je imel 2 tehtnici in uteži, ki niso bile cimentirane in italijanskega iz vora. Vsi krivci bodo od mestnega magistrata občutno kaznovani in v ponovnem slučaju naznanjeni sodišču,
Mestni magistrat razpisuje v
»Uradnem listu** z dne 24. novembra 1921, št. 141 dve službeni mesti v magistratni konceptni službi. Prošnje je vlagati do 1. decembra 1921 pri magistratnem predsedstvu.
Naknadno popisovanje hi pregledovanje konj in vozil. V ponde-ljek, dne 28. no_vembra 1921. ob 8. uri dopoldne se vrši na A.mbrožs-vem trgu naknadno popisovanje in pregledovanje konj in vozil za mesto Ljubljana. Lastnike konj in vozil, ki so iz kateregakoli razloga zamudili redno popisovanje in pregledovanje meseca oktobra, opozarjamo, da pripeljejo svoje konje, vozove, avtomobile, motorna kolesa in bici-kle ob določeni uri na Ambrožev trg.
Tivolski gozd. Z ozirom na notico »Lepo mestno gospodarstvo« z dne 19. t. m., štev. 263. smo prejeli naslednje pojasnilo: Glede razgleda, ki je bil nekdaj čez pogoreli del gozda pod Francoskimi okopi, je res, da je ta del zopet zaraščen, kar je pa gozdu v korist, ne pa v kvar. Razgleda na mesto je iz višje ležečega »Šišenskega vrha« še vedno dovolj. — Princip gozdarstva je, da se goljave nastale vsled požarov ali drugače zopet pogozde. ali vsaj puste, da se same obrastejo, ne pa da se radi razgleda puste nepogozdene.
—	Ograje so se letos popravile. Poleg starih naredilo se je še okrog 200 metrov novih ograj okrog mladih nasadov za hotelom »Tivoli«. Poleg starih klopi se je letošnjo spomlad postavilo še 22 novih. Ob vseh pešpotih v Tivolskem gozdu stoje na primernih mestih klopi. Po vseh pešpotih se je spomladi posulo pesek, katerega se je navozilo preko 100 voz. Tudi pot, ki pelje po opuščenem sankališču, se je popravila in posula s peskom. Le vozna pot, ki pelje na zapadni strani gozda v privatne parcele Spodnje Šišenskih gozdnih posestnikov, je ne-posuta, ker vozijo po njej zgoraj omenjeni posestniki les, steljo itd. in bi jo — kljub posutju — z vozmi takoj razrili! Vendar se tudi ta pot vsako leto primerno popravi! — Primerno je, ljudstvo opozoriti na Jo, da mestni nasadi nisp zato z ve-'ikimi stroški vzdrževani, da se jih uničuje.
Deželni muzej v Liubljaul ostane zaradi pomanjkanja kuriva zaprt za spiaš-m' posel do preklica.
Ob priliki dozidanja nove stavbe bančne palače Ljubljanske kreditne banke do ostrešja se vrši danes dne 26. t. m. popoldne pogošče-nje delavcev. Skupen obhod stavbe se vrši ob 2. uri popoldne.
HaHfeo?.
Iz gledališke pisarne mariborske.
V	nedeljo, dne 27. novembra t. I. priredi uprava Narodnega gledališča v Maiiboru drugo delavsko predstavo ob polovičnih cenah. Vprizori se Čehova »Striček Vanja«. Predprodaja vstopim* v dnevni blagaj n Narodnega gledališča v Slovenski ulici vsak dan od 9.—12. ter od 15.—17.
Zborovanje lesnih delavcev v Celju se bo vršilo dne 29. novembra 1921 ob 7. zvečer v gostilni g. Svetla v Gabrju. Zborovanje je važno, zato naj se ga sodrugi polnoštevilno udeleže. Sprejemali se bodo tudi člani. Odbor.
Prvi Žensk! shod v Celju. Dne
20.	t. m. se je vršil v CeUu v gostilni »Zeleni travnik" dobro obiskani javni ženski shod. Sodružica Mici Ajdišekova iskreno pozdravi zbrano ženstvo in predlaga izvolitev predsednice in zapisnikarice. Soglasno izvolijo sodružico Pečnikovo za predsednico in sodružico Leskošekovo za zapisnikarico. S. Pečnikova se zahvali za zaupanje in takoj poda besedo sodružici Aj-dišekovi. Ta je v jedrnatih besedah dokazala, da je rešitev ženstva le v močnih organizacijah J. S. D. S. Dobro je ožigosala vse tiste, ki so do danes naše ženstvo slepili, vara-
li	in mu kratili pravice tako, da je danes ženstvo popolnoma zasužnjeno. Toda pogum velja! Časi so preresni, pravi, da bi ostalo pri starem, zato obrnimo hrbet vsem meščanskim strankam in ustvarimo si močno žensko organizacijo J. S. D. S., v katero spadamo in katera edina je prava. Torej neustrašeno v boj do končnega cilja, to je do osvobo-jenja celokupnega proletarijata. Koncem svojega govora prečita resolucijo, ki je bila soglasno in z velikim odobravanjem sprejeta: »Zbrano ženstvo najodiočnejše protestira proti špekulaciji in veriženstvu valut, ki povzroča neznosno draginjo. Zahtevamo socijaUzacljo .velikih in
za to sposobnih podjetij, podržavljanje izvoza in uvoza. Protestiramo, proti tajni diplomaciji in proti vsakršnemu povzročanju vojne: proti izključitvi ženstva iz javnega življenja; proti neenakosti plačila moške in ženske delavne moči. — Zahtevamo žensko enakopravnost z moškimi. — Zahtevamo prepoved točenja alkoholnih pijač ob plačilnih dnevih in ob nedeljah po plačilnih dnevih. — Zahtevamo, velikopotezno socijalno in gospodarsko zakonodajo. —■ Celje, dne 20. novembra 1921." — Govorila sta še sodruga Golmajer iz Ljubljane In sodrug Čebular iz Celja, nakar se je ustanovila ženska organizaciia in se je izvolil sledeči odbor: Predsednica: Leskošek Marija; tajnica:. Ajdišek Mici; blagajničarka: Hol-cinger Roza; preglednici: Pečnik Josipina in Verbovšek Fani; odbornice: Rupnik Marija, Belaj Nežica, Matoh Josipina. — Žena zavedi se, da nimaš le dolžnosti, marveč tudi pravice! Pomni pa, da si jih moraš šele priboriti. Priborila pa si jih boš le v boju pod zastavo socijalne demokracije.
Fašistovski napad. V pondeljek,
21.	t. m. je prišel v Celje po kupčijah vlakovodja Grosek Jožef iz Ljubljane, ki ima malo posestvo v Poličanah, da si nakupi stvari, ki jih rabi na kmetiji. Sklenil je, da ostane v Celju in prenoči pri »Belem volku«. Zvečer ob 13. uri je po-setil kavarno v Prešernovi ulici in si naročil črno kavo. Čital Je časopise. Z nobenim človekom se ni pregovarjal, ko pa so se spravljali ljudje iz kavarne ob 24. uri in je pil tudi on stoje še kavo, ga napade že dobro znani izzivač, naslednik De-tomajeve trgovine z barvami in mu iztrga raz klobuk brado divje koze in jo vrže na tla rekoč, da se to v Jugoslaviji ne sme nositi. Natakar je brado pobral in jo note! vrniti gostu. Toda nasilnež mn jo iztrga iz roke in jo dene v žep. (Brada divje koze starte danes 2000 K). Napadalec je zagledal tudi, da nosi napa-denec rdečo kravato in mu jo strga z vrata. Nato so napadalci (bilo jih je še več) izginili. Grosek je napravil ovadbo na policijski stražnici in zagovarjati se bodo morali ti dični gospodje pred sodnijo. Opozarjamo državno pravdništvo, da omenjenega napadalca takoj zapro; kajti če se v tem ne bo pokazala močna roka pravde, bo prišlo celjsko mesto kmalu na slab glas. In ker to tudi ni bilo prvikrat, da se je ta napadalec tako obnašal, temveč smo bili priča že večkrat njegovemu incidentne-mu obnašanju! Tak človek naj bo tudi trgovec?! Trgovci pač ne morejo biti ponosni nanj. Poženejo naj ga tja, od koder je prišel, saj še zrni-rom rad klati laščino. Fašistov mi pri nas ne maramo, drugače bomo naredili sami z njimi red!
Smrtno je ponesrečil dne 19. no-vembra^v livarni v Štorah delavec Alojzij Čebular. Zašel je med trans-misijslce jermene, ki so ga zagrabila in raztrgali.
Ptuj.
Ptujsko gospodarstvo in novi občinski odbor. Pod tem naslovom je gospod ravnatelj Vajda napisal v »Ptujskem Listu« od 20. novembra članek, v katerem opisuje ogromne težkoče, s katerimi se bori mestna uprava. Mi smo o teh težkočah ope-tovano pisali o listih, govorili na shodih ter zahtevali od kompetentnih faktorjev, naj vendar enkrat rešijo vprašanje ptujskega župana, da s tem omogočijo redno poslovanje občinskega odbora. Vsi naši protesti in zahteve so bile do sedaj bob v steno. Odkar je novi občinski odbor izvoljen, je poteklo že sedem mesecev, a o rešitvi potrditve župana ni ne duha ne sluha. Občinske potrebe so dan za dnem večje in strinjamo se^ z gospodom ravnateljem — dražje. Občinski odbor pa spi spanje pravičnega, po krivdi onih, ki imajo delovanje občinskega odbora v rokah in ki ga nočejo iz rok izpustiti. Pa o tem par besed proti koncu.
V	svojem članku je g. ravnatelj Vajda dokazal, da jo gospodarstvo mestne občine, odnosno zavodi, za katere ima občina skrbeti, odvisno od par ljudi, to se po našem mnenju pravi, da je vse vkup pod ničlo. Priznavamo v omenjenem članku ope-tovano požrtvovalnost gospodov Članov kuratorija Dijaškega doma in Mladike; ne moremo pa absolutno ne pristati na to, da bi bili tako važni zavodi in ž njimi vred tudi mestna občina odvisni od milosti in nemilosti posameznikov. Ce so sc naši in narodno socijalni občinski odborniki izjavili, da ne odobrijo po-: sojila za nakup živil za omenjena
fcavoda, oziroma da se ne strinjajo z načinom najetja istega, so se čisto 'pravilno postavili na stališče, da ima o tako važnih zadevah odločati edino od Občinarjev davkoplačevalcev izvoljeni občinski odbor, ki mora tudi prevzeli napra.ni volilcem ia javnosti vso odgovornost za stvari, ki se tičejo mestnega gospodarstva! Vsak pameten človek bo tako stališče odobraval, zato je apel g. Vajde na ptujske meščane, naj o postopanju občinskih odbornikov resno razmišljajo, popolnoma nepotreben! Gospod ravnatelj bi moral kot »nepristranski« opazovalec poročati meščanom ne samo o gospodarskih neprilikah, pač pa bi moral tudi povedati, da novi občinski odbor ne nosi za te neprilike prav nobene odgovornosti Sicer pa bi bilo tudi to it zlaganje odveč, ker ptujska javnost je prav dobro poučena, kako stvari stojijo! Nadalje bi moral g. ravnatelj povedati, da je zahteva, ki se je občinskim odbornikom stavila, naj namreč prevzamejo odgovornost za dolgove, ki jih drugi delajo, prvič smešna, drugič pa da je vsaj po našem skromnem mnenju — negacija ljudske volje, t. J. volje vol.I-cev, na katere se e. ravnatelj obrača. Dasiravno stojimo na stališču, da je mestni sosvet s trenutkom, ko so se izvršile občinske volitve, izgubil vsako pravico posegati v občinsko gospodarstvo v globokejšem smislu, smo vendar mnenja, da ima v nujnih slučajih pravico sklepati, da pa mora za sklepe prevzeti nase tudi vso odgovornost. S teni pa, da se je g. vladni komisar v tem primeru obrnil na občinski odbor, je logično priznal, da mestni sosvet nima pravice najemati posojila, če pa bi tega ne priznal, je dokazal, da hoče najeti posojilo na odgovornost občinskega odbora. Ker je mestni sosvet imenovala vlada, bi sc bil moral sosvet obrniti na vlado, da bi ne »preprečevala« takega načina vračanja posojila. Občinski odborniki pa — vsaj oni, ki se smatrajo od ljudstva izvoljeni — so odrekli »obljubo«, da ne bodo preprečevali vračanja posojila na način, kakor si ga nekateri predstavljajo, ravno zato, ker se opirajo na volilce! Zato ponavljamo, da je apel na meščane od druge strani nepotreben! Občani so si izvolili občinski odbor zato, da dela, ne pa zato, da služi dosedanjim gospodarjem v mestni hiši kot ščit, ki naj brani »delo« onih, ki so v prvi vrsti krivi, da se legalno delovanje občinskega odbora zavlačuje do — grških kalend!
Omenili smo v začetku, da občinski odbor spi spanje pravičnega po krivdi onih, ki imajo delovanje občinskega odbora v rokah. Gosp. ravnatelj Vajda namiguje v svojem članku na »pomisleke«, ki jih ima vlada proti sodrugu Lozinšku ter pravi, da je naša stranka te pomisleke prav dobro poznala, predn.o ga Je volila za župana. Nikar ne govorite o teh pomislekih, ker ste že sami dokazali, da so ti pomisleki jalovi, ko ste sodr. Lozinška vabili na vašo listo. S tem ste tudi a priori dokazali, da je vsako nainigavanfe, da je soc. dem. stranka kriva nedelovanja občinskega odbora, ničevo. Povejte raje, da se vam noče pustiti Stolček, kateri se je pri občinskih volitvah prevrnil. Mesto da pišete na naslov meščanov, naj razmotri-vaj° o postopanju občinskih odbornikov, pišite raje na naslov vlade, naj vendar enkrat reši mestno občino iz zagate s tem. da potrdi izvolitev župana. Ko se to izvrši, bo Imela občina legalno zastopstvo in razni mestni zavodi ne bodo več odvisni od par ljudi. Do tedaj pa odklanjamo vsako sodelovanje! Najodločneje odklanjamo tudi vsak korak, ki bi kazal na to, da je mestno gospodarstvo in tako važne inštitucije kakor so Dijaški dom in Mladika odvisni od milosti posameznikov. Naš dijaški naraščaj se mora zavedat!, da so zavodi, v katerih sl ustvarja bodočnost, odvisni od celokupnosti in ne od požrtvovalnosti nekaterih! Mislimo, da ste nas razumeli,, kaj hočemo z zadnjim stavkom povedati!
Prezgodnje veselje. Smola, ki ste Jo imeli v uredništvu »Napreja« s
se ^am n^ša notica o •Kdecem tednu« vrinila med dnevne vesti, je povzročila tudi med našimi nasprotniki v Ptuju prezgodnje veselje. !’o se pravi, da so se zopet urezali, ker so drugi dan čitali, da se ona notica nanaša na nabiranje naročnikov v Ptuju. Pravijo, da za veseljem pride žalost; v tem slučaju pa ni tako. Našint prijateljem
Pal tako!61" Br8*' “ dole "os!
g . Poizvedbe o očitkih vladnemu tajniku dr. O, Pirkmajerju so do-
končane. Namestnik g. Iv. Hribar je . poslal tudi nam obširno poročilo. Iz j tega poročila posnemamo, da soj \ bili očitki neopravičeni. Dognalo se j je: 1. da je dr. Pirkmajer vzel polil- \ štvo za 6 sob iz taborišča Strnišče j za okrajno glavarstvo po naročilu i tokratnega poverjenika g. Remca in je vpisano v dotičnem inventarju. 2. Očitek, da je ,,izginila" računska knjiga z neimenovanimi izdatki ni resničen, ker je večkratna in strokovna revizija dokazala, da so vsi izdatki in prejemki označeni natančno v gospodarskem uradu. Našlo se je vedno vse v redu tudi sedaj. 3. Očitek, da je poslal dr. Pirkmajer vagon špirita v začetku leta 1919., ki je bil last vojnega erarja v Gradec ter da je bil špirit deklariran kot mošt. To je neresnično. Špirit je zaplenil Narodni svet v Ptuju ter ga deloma poslal v Ljubljano, deloma ga prodal ofertnim potom. Tega špirita je kupil okolo 200 litrov trgovec in ga prodal v, Gradec. V zapiskih železnice je razvidno, da je 16. januarja 1919. dotični trgovec prodal v Gradec dva vagona špirita, ju deklariral kot vino; o tem pa nista vedela ne Narodni svet ne okrajno glavarstvo. 4. Očitek, da je bil Pirkmajer „pred polomom suspendiran zaradi poneverbe*1, je izmišljen. Deželna vlada v Gradcu izjavlja, da nista nikdar kaj zakrivila ne dr. Pirkmajer ne bivši ptujski okrajni glavar Netoliczka, ki se ju je spravljalo v zvezo z očitkom. 5. Slovenski uradniki so Izjavili, da je Pirkmajer bil od mladih nog narodnega mišljenja ter da ni nikdar nastopal proti slovenskim uradnikom. Tudi 110 občin se je izjavilo v tem zmislu. Poročilo pravi končno, da je g. dr. Pirkmajer s tem opran očitkov. — Lojalno smo le vsebino tega poročila objavili, ker je isto jako obsežno, dasl se nas toliko ne tiče.
Znani železničar Curhalek je baje prevzel predsedstvo Samostojne delavske organizacije. Če je to resnica, potem ljudje res hitro iz-preminjaio svoje politične »farbe«.
is sir&ensltee.
Strnišče pri Ptuju. V pondeljek,
28. t. m. se vrši javni shod, na katerem poroča poslanec sodrug Golouh o političnem položaju. Shod se vr^i ob 6. url zvečer v društvenem lokalu. Sodrugom priporočamo, da j sc shoda udeležijo v obilnem šte- ‘ vilu.
Ptui. V torek, 29. t. m. se bo vršil pri »Belem križu« javen shod, na katerem poroča poslanec sodrug Golouh. Shod se vrši ob 6. uri zve- ! čer. Sodrugi iz Ptuja. Brega in bližnjih krajev naj se shoda udeležijo v obilnem številu.
Sv©bede.
SODRUGI, DELAVCI!
V	nedeljo, dne 27. t. m. ob 10.
uri dopoldne priredi SDIZ »Svoboda« za svoje člane skupen obisk
XX, umetnostne češko - jugoslovanske grafične razstave
v Jakopičevem paviljonu v Later-manovem drevoredu.
O	razstavi bo podal pojasnila in predaval o umetnosti sploh gosp. A. P o d b e v š e k.
Sodrugi, delavci 1 Umetnost mora med narod. Z?.to posetite čim številnejše razstavo.
Vstopnina znaša za člane »Svobode«, proti predložitvi članske izkaznice, samo 1 dinar.
Sodrugi, udeležite se poseta razstave čim številneje in točno.
Tajništvo SDIZ »Svobode*.
*
Zagorje. Dramatični odsek del. izobr. društva „Svoboda“ Trbovlje, vprizori v nedeljo dne 27. novembra 1921 točno ob 4. uri popoldne v dvorani g. R. Mihelčiča igro „Cigani“, šaloigra v 3 dejanjih s petjem. Petje spremlja delavski orkester iz Trbovelj. Vstopnina: 1. prostor 3 in pol din., II. prostor 3 din.,
III.	prostor 2 in pol din., stojišče 2 dinara. Predprodaja vstopnic pri sodr. Anton Uletu, v konzumnem društvu, ter na dan predstave, ob 9. uri dopoldne pri blagajni v „KiJ< 110“ dvorani. Za obilno udeležbo se priporoča — Odbor.
Kulturni vestnik.
Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Sobota 26. 11. „Borba“, C. Nedelja 27. 11. po-poludne ob 3. uri »Kozarec vode“ izven. Nedelja 27. 11. zvečer ob 8. uri „Ljubezen“ izven. Pondeljek 28.
11.	..Komedija zmešnjav“ E. Torek
29. 11. zaprto. Sreda 30. 11. „Revi-zor“ E. Četrtek 1. 12. Slavnostua
predstava v spomin narodnega osvobojenja 1. ..Jugana, vila naj-nilajša; 2. ,.Komedija zmešnjav, Izven. Petek 2. 12. „Pampeliška“ D. Opera: Sobota 26. 11. „Evange!j-nik“ B. Nedelja 27. 11. »Prodana nevesta", izven. Pondeljek 28. 11. zaprto. Torek 29. 11. »Labodje jeze-ro“ C. Sreda 30. 11. Slavnostna predstava v spomin narodnega osvobojenja. Na korist invalidom. »Boris Godunov”, izven. Četrtek 1.
12.	»Prodana nevesta14, izven. Petek 2. 12. »Boheme“ A.
Prejeli smo: Skrbinšek: Diletantski oder. 1. zvezek »Nove lalije«. katero izdaja »Zvezna tiskarna in knjigarna«. Cena posameznemu izvodu 8 dinarjev. — Emil Naviušek: i. epa maska, 2. zvezek »Nove Ta-lije«. Cena 3 dinarje.
»Umetnost«, IV. zvezek, almanah za slikarstvo, grafiko in skulpturo, urejuje posebni odbor, a izdaja ga kolegij jugoslovanskih umetni-kov-grafikov." Kmalu bo izšel ta naš največji umetniški almanah, kateri je nosil poprej naslov »Grafička umetnost«. S tem zvezkom se re-prezentira naš umetniški naraščaj z originalnimi deli v litografiki, bakro-pisni in lesorezni tehniki in nekoliko reprodukcij kiparskih del. To je istodobno tudi prvi zvezek, v katerem je zastopanih 20 jug'»slovenskih umetnikov Srbov, Hrvatov in Slovencev z biografijami in pregledom njihovega delovanja. En del je posvečen naši domači obrti ,med drugim keramiki in slikanju na steklo.
V	istem zvezku je obširen pregled razstav v Zagrebu, Belgradu. Osje-ku in Ljubljani z raznimi članki o slikanju sploh. S posebnim prospektom se bo še objavila vsebina te zanimive številke. Informacije daje upravništvo — Zagreb, Mažurani-čev trg 13 in »Društvo slov. upod. umetnikov«, Ljubljana, Tehniška srednja šola.
DrvSfvevte vesti.
Slov. zdravniško društvo v Ljubljani je dne 17. t. m. razveljavilo pred časom določeno višino honorarja za preiskavo na življenje itd. Do definitivne določitve se zviša honorar za preiskavo pri zavarovanju za življenje na 50 din., za preiskavo pri nezgodah, za prvo in zadnje zdravniško mnenje, vsako po 25 din. in za mnenje hišnega zdravnika po 30 dinarjev. Določili so se tudi delegatje za tozadevni razgovor s sindikatom zavarovalnic. Eventuelni predlogi članov naj se blagovolijo poslati na odbor Slov. zdravniškega društva v Ljubljani, ki daje pojasnila. — Odbor.
K društvenem večeru sekcije Ljubljana Udruženja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov dne 26. t. m. imajo pristop tudi po druš-tvenikih vpeljani gosti.
Osrednje društvo poštnih In brzojavnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani vabi članstvo na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 18. decembra 1921 ob 14. uri popoldne v mali dvorani »Mestnega doma*. — Občni zbor je eno uro pozneje sklepčen brez ozira na število članov. Predlogi morajo biti vsaj 14 dni prej prijavljeni odboru. Udeležite se vsi. — Odbor.
= Angleško posojilo. Angleški poslanik sir Alban Young je posetil finančnega ministra dr. Kiunanudija radi najetja našega posojila v inozemstvu. Poslanik se je zanimal za finančni položaj in stanje našega proračuna ter izjavil, da bi v slučaju, da se angleško posojilo izvede, bi došlo 60% posojila v zdravi valuti v našo državo, medtem ko bi se 40% uporabilo za zgraditev železnic.
= Naš vojni dolg Ameriki znaša 51,153.160 dolarjev, kar pomeni po današnjem kurzu 3,,539,798.762 dinarjev ali štirikrat toliko kron. Žalostni razgledi za bodočnost.
= Bencin, ki ima manjšo gostoto od 770 in toplote od 12 do 15 stopinj, je prost plačevanja državne trošarine, ako se vporablja za industrijske stroje, v tekstilni industriji, za toplenje stekla, čiščenje potrolej-skih jam, za pogon motorjev, poljedelskih strojev, za proizvajanje sploh, pod pogoji, ki se še natančnejše določijo.
—	Uvoz cigaretnega papirja je vlada prepovedala, ker domače proizvajanje tega izdelka popolnoma zadošča našim potrebam. To je res, nič manj pa ni res, da je vlada s tem dejanjem spet enkrat priskočila na pomoč našim domačim zajedal-cem, katerih izdelki so v državi vsai petkrat dražii kot titIL
flašifoveile,
VLADNI UMIK PRED REDNIM
PRORAČUNOM.
LDU Beograd, 25. novembra. Na včerajšnji seji ministrskega sveta sc je sklenilo, da se bo, ako proračun za 1. 1922 ne bo sprejet pravočasno, z ukazom storil sklep, da se od narodne skupščine zahteva podaljšanje dvanajstin za mesece januar, februar in marec 1922. Ta sklep se bo sprejel 15. decembra.
KRIZA V VEČINI.
LDU. Beograd, 25. nov. Po včerajšnji seji ministrskega sveta,^ na kateri se je sklenilo, da se težišče reševanja politične situacije prenese na klube strank, se je položaj razbistril v toliko, da so izločene vse kombinacije za izhod zunaj kroga današnje koalicije. Radikalci smatrajo za primerno, da morajo v kabinet vstopiti mlajši ljudje, do-čim stoje demokrati na stališču, da morajo v ministrstvo vstopiti najsposobnejši ljudje in po možnosti strokovnjaki.
BELGRAJSKA VOJAŠKA BOLNICA ZGORELA.
LDU. Belgrad, 25. nov. Danes je izbruhnil požar v vojaški bolnici, ki se je razširil na nekatere barake. Požar še traja, vendar pa je upanje, da ga bodo lokalizirali.
DEMONSTRACIJE VOJNIH ŽRTEV V RIMU.
LDU. Rim. 25. nov. Ko se je pričela seja zbornice, so priredili vojni jetičniki demonstracijo pred parlamentom. Prišlo je do spopadov s stražo, od katere sta bila dva moža ranjena.
ITALIJANSKA VOJSKA.
LDU. Rim, 26. nov. Vojni minister je v odseku za vojsko izjavil, da bo znašalo mirovno stanje italijanske armade 125 tisoč mož in da se bo doba službovanja znižala na
12	mesecev.
AVSTRIJSKA ZASEDBA BURŠKE
LDU Dunaj, 25. nov. Uradno se poroča: Danes dopoldne so čete zvezne armade in orožniki pričeli pohod zaradi zasedbe vse Burške južne od glasovalnega ozemlja šo-pronjskega.
LDU Dunaj, 25. nov. Čete', ki so prekoračile avstrijske meje, so dospele v Lackenbach, Drassmarkt, Bernstein in Geresdorf. Zvezne čete, prihajajoče preko štajerske meje so zasedle okoli Pinkafelda, Al-hau, Stegersbach, Altendorf in Jen-nersdorf. Povsodl jih je prebivalstvo prisrčno sprejelo.
NEMIRI NA PORTUGALSKEM.
LDU. Madrid. 25. nov. Na Portugalskem preti nova revolucija. V glavnem mestu so čete konsignlrane.
Dopisi.
Strnišče pri Ptuju.Ruskim Wran-glovcem, katerih imamo nekaj stotin tudi v Strnišču, se je pripetila zopet velika nezgoda. Nekdanji komandant krimske armade, ge a e ral Kašče v, je namerč »pobegnil * iz Carigrada v Rusijo, ker mu je sovjetska vlada obljubila popolno amnestijo in ponudila visok čin v rdeči armadi. Gospod Kašče v je seveda ponudbo spiejtl ter pokazal VVran-fclu in kompaniji — figo. Zato ga strniški krimski Wranglovci preklinjajo kot »izdajalca« Rusije ter mu
obljubavajo maščevanje, ko se oni vrnejo v Rusijo. Pravijo namreč, da bo Rusija približno koncem 1. 1922. zopet »močna«, in sicer v caristič-
i	mn smislu in da pride tistikrat dan
i	obračuna. Mi pa smo mnenja, da bi ' krimski Wrcmglovci veliko bolji naredili, ko bi se potrudili vgrizniti v kislo jabolko ter se privaditi novim razmeram, ki jih je povzročila ru-| ska reakcija sama s tem, da je sto^ letja tlačilo ruskega muzika in ro-< botnika. Računi za maščevanje so računi brez krčmarja, ker razmero v Rusiji se ne bodo gotovo uredilo »nikoli več« po carističnem smislu. Končno priporočamo strniškim Krimcem, naj zmanjšajo število bain ketov in pojedin, potem bo vse v. redu. Zakaj bi tudi Krimci ne živeli skromnejše, kakor n. pr. njih sodr-* žavljaid Donci, kateri izhajajo tudi brez banketov?
Središče. Ker že dolgo ni bilo iz Središča v „Napreju“ nobenega gla-. su, bi širja javnost res mislila, da je tukaj pri nas blagostanje in src-! ča. Res je, da je takih ljudi mnogo, ki jim je prinesla vojska vsega, česar si želijo, a res pa je tudi, da imamo od nesrečne vojske ogromno večino takih ljudi, ki živijo v velikem pomanjkauju in bedi. Pri letoš* njih občinskih volitvah smo glaso« vali za Demokratsko in Samostojno listo v upanju in veri, da bodo isti gg. odborniki se zares zavzeli za nas siromake, in glej kako smo so začudili, ko nam trka zima na vrata in smo brez kurjave! Na 21. t. m. je bilo razglašeno: Dražba stoječih drv v občinski šumi na prodeh. Kes sem sam brez kurjave, pohitim tja, da drva kupim, a ker je bila že Iz-« klicna cena 200—300 K, so se drva zdražila na 500—600 K, in ker toliko — kakor tudi drugi reveži ne —1 nisem imel v žepu, nisem mogel nič kupiti in če bi res kupil, v šestih ted-< nih nimam drv in ne denarja. In kje naj ubogi kmetski delavec zasluži toliko denarja, da si zamore za celo zimo kupiti drv za kurjavo? Smilili so se mi ti ubogi, ki so res kupili in z drhtečo roko in žalostnim srcem našteli blagajniku novce za izdraženo ceno. Gospodje središki demokrati in samostojni! Ali nimate toliko moči in vpliva, da bi svojim volilcem in siromakom pripomogli do kurjave iz občinskih gozdov?. Jaz bi vam v tem oziru stavil sledeči predlog: 1. Ne pripuščajte k dražbi tistih kmetov, ki imajo svojo gozde, ker ravno ti so krivi, da ml in naši otroci v zimi pozebujemo. Naj vam bode vseeno, ali se zame-* rite stricu ali botru. 2. Odkažite nam les za kurjavo po potrebi in za ceno, katero smo zmožni plačati! Kot, bivši — žal — vaši volilci zahtevamo od vas, da nas ščitite, da nam pomagate v skrajni sili. Opomnil bi vas tudi na agrarno reformo, ker vem, da ste dovolj informirani v tej stvari, a nam volilcem še niste nič razodeli, da spada središka zemlja pod agrarno reformo, in katera meri 212 ha 34 a 49 m2. Nas, ki zemljo obdelujemo in je nimamo, je toliko, v Središču, da bi nič ne preostalo. Kar imamo središke zemlje v naje* mu, nam je vse premalo, ker je prejšnji občinski odbor dal isto takim kmetom v najem, ki imajo svoje zemlje več ko dovolj, a nam je kruh odvzel!! To vam polaga volilec na srce, in ker ste na nas ubogo rajo že zdavnaj pozabili, si zapomnite, da prinesejo prihodnje občinske vo-< Utve za vas največje razočaranje.
tako kakor tudi
B	SSŠL kože, obraza, vratu, rok,
P HLjp gl- AJA lepa rast las, se morejo samo skozi razumno ”	B	nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so
dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja FELLERA:
EISA LILIJ NO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote"; 4 kosi z zamotom in poštnino 'K 98,
ELSA ©BRAJDA	odstrani vsako nečistost
kože, solncne pege, zajedanee, nabore itd., naredi kožo mehko rožnato-belo in cisto; 'i porcelanasta lončka % zamotom in poštnino K 52.
ELSA TANGCHI A PCMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomleaje in cepanja las, zaprečuje prhut, prerano osivelost itd.; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino K 52. Prodajelcl, ki naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo
popust v naravi.
Razno: Lilijno mleko K 15, Bikomaz K 8, rajfT.ejši Hega-puder Dr. Kiugera v velikih originalnih škatljah K 30. na,finejši H ega robni pi.<»ti< v ratent Skat! j; h K 30, puder za goipe v vrečicah K 5, zibni prašek v škatljah K 7, v vrečicah K 5, Sschct dišava za perilo K 8, Scliara-poon za lase K 5, rumenilo 12 listkov K 24, nsjfinejšl paifum po K 40 in 50, močna voda zs lase K 58. Za te razne predmete sc tamot in poštnina postbej računa.
EIIGEli f.FELLEl, letal. Sli EU. Ml, M SIS OZ.
STROJNIKA,
zanesljivega in zmožnega montaže sprejme
»KOLINSKA TOVARNA* v Ljubljani.
Stev. 209.
Vplačana deistiiha glavnica K 30,0(10.000.
Slovenska banka
Telefon št. 567. — Čekovni račun 12205.
LJUBLJANA, Krekov tra štev. 10, nasproti »Mestnemu domu“.
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. - Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. UBg
1. II. H
lekaruar l!
iodil, Rakove & Zanki,
s« fi. SaeskE sEaci.'?.
Teverna	En	fucIh.	barv ter §ak©w
Centrala: Lfublfana. e§ 2 ©. z, Skladišče: Novisad.
Telefon 64.	Brzojavi: MEIiAKL, Ljubljana.	Telefon	64.
Emajlni Safcr. Prav? ffrneS. Barva za ped«?.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweifl), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. ,MERAKL“, Lak za pode. „MERAKL“, Linoleum lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. „MERAKL“, Brunoline. ===== Ceniki se seCasne ne razpošiljajo!	=!====
n
II7
Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko
IONE MALGAJ
priporoča
n
ii n pni pilil id
Kolodvorska ulica it« 6
*
in vse k istim spadajoče predmete, posamezne dele, igle, peresa, dobite edino pri
na debelo in drobno:
galanterijo, srajce, kravate, nogavice, moške in ženske, šolske potrebščine, jedilno orodje, žlice, vilice, aluminium, toaletno milo, ščetke za obleko, glavo, zobe in konje, čevljarsko orodje rinčice, dreto, sukanec. Istotam se dobe najboljši ŠIVALNI STROJI za rodbinsko in obrtno rabo, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, NA DEBELO deli za :::: kolesa in šivalne stroje, igle, olje itd. :::
vseh vrst cd preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke
FRJtNJO CERAR,
v S lob h, pošla Domžale pri Ljubljani.
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpalago. ...................
Ljubljana, 23. novembra 1921.
n
Avg. Agnoia
Mie, Bi* mia II
ppap©r®ca svojo ssalsgo
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za. okna vseh vrst vedno v zalogi.
Vsak pokvarjen gramofon ali godbeni avtomat se popravi v lastni delavnici, oz. tudi na licu mesta, strokovno pod Jamstvom in ceno. IzvrSijo sc tudi druga v prcciz. mehaniko spadajoča dela.
Yelika izber gramofonskih plošč. Ugodna zamena.
TORifto
F. BRUMAT
LJUBLJANA
Manufaktura in tkanine.
Mestni trg 25.
■ ■EMHHREIHBRiREHRR&BRfRHliRISa
■	m
V trgovini
m
tfflMS: Piana, Elita čuta 2.
Telefon St. 588.
Podružnice:
Ljubljana, Marate©?,
Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, tel. št. 470.	tel.	št.	133.
Tulili, elito-telil io pinija« predmeti ušel vrst
na drobno in debelo.
Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne Walter Martinv, Torino.
Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse krajo, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov.
KONCERT
prvevrst. godalnega crkssSra
se vrši
v soboto dne 26. t. m. od 20. do po! 21 v restavraciji »a slavnem kolodvoru
v Ljubljani.
ar Brez vstopnine.
£2E
Beograd,
Knez Mihajlova ulica 3.
KAJO DELIČ,
zlatar in draguljar
LlubEIana HiKaimI1U
priporoča svojo
zlatarska in draauliarsko delavnica
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za po z lato-vanje in posrebrovan je. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago
Poštni predal št. 13. Telefon inter. št. 178.
3F
COSULICH-LINE
(prej fiUSTRC.RIIERlKflKA)
prevaža potnike v New-York redno k h £&h	OEr&ttft	3 krat, v Južno-Ameriko po lhrat
mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov.
MftN K MFTFf 8lavili zastopnik za Slovenijo
OBiflvlv	I	LLj * Ljubljani, Kolodvorska ulica 20.
| Borzni posredovalec
Dragan Vučkovič
posreduje pri nakupu in prodaji državnih in vrednostnih papirjev, zastavnic, deviz in valut Zagreb, Sv. Duh 19.
Telefon 6-69.
Brzojavi: Vučkov Zagreb.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljaui, Nunska ulica 19.
LJUBLJANA
O. BernatovK
Mostni trg It. 5
se dCžsfoa še p© Jefeo si is k E se^i*
moške obleke...........od	K	650	naprej,
moške raglane..........od	K	1100	naprej,
moške hlače............od	K	150	naprej,
damski plašči..........od	K	550	naprej,
damski kostumi.........od	K	600	naprej,
damske modne obleke . . od	K	900 naprej,
damska krila...........od	K	300	naprej,
kožuhovina.............od	K	300	naprej.
Vse te stvari so na ogled o vsakem asu.
m
m
m
m
m
m
H
a
m
m
m
Ljubljana
Poštni čekovni račun št. 10.532. Brzoj. naslov „Kodes Ljubljana".
Hranilni oddelek
sprejema hranilne vloge m joi
obrestuje od dne vloge do dne dviga po
411 01 večje vloge proti polletni gg| 01 |2 io^	odpovedi	po	P®
Hranilne vloge sprejemajo osebno ali po položnicah cefrala v Ljubljeni ali pa p©drwiitic©:
6 v Ljubljani; dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. Gora, Radeče, Celje, Store, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežice, Crna I., Ona II.
Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes
PF* nad 3 mlljone kron. ~mt
Clan društva postane lahko vsak. Pristopati se zamore v vseh gori navedenih podružnicah.
Delež K 200'—.	=	Pristopnina	K	10.
Izdajatelj: Ivan Mlinar,
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljaui,
Odgovorni urednik: Make Žajar,