Listje in cvetje
Modrost v pregovorih, domačih in tujih.
Jed. (Jelo.)
Kratka jed, dolgo življenje.
Dobra jed se sama ponuja.
Delo beli jelo.
Ni jela brez dela. — Kdor ne dela, je brez jela.
Pri petju in jedi nikdar nikomur ni bilo hudo.
Še pes ima pri jedi rad mir.
(Jedro.)
Ako te jedro mika, zgrizi lupino. Iz prazne lupine ni jedra izkljuvati.
Jesti.
Človek ne živi, da bi jedel, ampak le je, da more živeti.
Zmerno jesti in piti, to je zdravo za dušo in telo pa tudi za raošnjo.
Malo piti.malo jesti je pol življenja.
Doma ješ, kar imaš, drugod, kar do-bodeš.
Jeza.
Naj solnce ne zajde, preden tvoja jeza mine.
Jezo in jezik iraej na uzdi.
Jeza se s krotkostjo kroti (umiri).
V jczi je najbolje — odlašati. — Naj-boljše zdravilo zoper jezo je zelišče »hiti počasi«.
Kdor jezo premaga, zmaga velikega so-vražnika.
Jeziti se je človeško, jezo ukrotiti kr-ščanrsko.
Z jezo se malo opravi.
Kar se v jezi stori, navadno nič prida ni. — V jezi se ne govori in ne dela nič pametnega.
Jeza je slaba svetovalka. — Kamor jeza prihaja, tam pamet odhaja.
Jeza vsakemu  zločinu vrata odpira. •   Jeza krajša življenje.
Kdor v jezi pije in v žalosti molči, nikdar dolgo ne živi.
Kdor gre v jezi spat, si noč pokvari.
Jeza žalost (kesanje) za sabo vodi. — Jeza odide, kesanje pride. — Jeza z neum-nostjo prične in konča s kesanjem in sra-moto.
Kdor v jezi kaj dela, ne ve, kaj dela. — Jeza ne ve, kaj dela. — Jeza je slepa. — Jeza oslepi človeka.
Ogenj jefee zažge najprej svojega gospo-darja. — Jeza nikomur bolj ne škoduje kot njemu, ki se jezi. —• Jeza zbada druge s ši-vanko, sebe pa z bodalom.
Jeza je kakor živo apno. — Jeza se ne posvetuje dolgo. — Jeza je kratka norost. — Jeza več pokvari v enem trenutku, kot more pamet popraviti v enem dnevu.
Jeza posojuje orožje. — V jezi se izpre-meni vsaka reč v orožje.
Jeza brcz moči se osmeši.
Jeza brez-moči se kmalu ohladi. :
Kaj pomaga jeza mpžu, ki se. ga nihče ne boji?
Otrokova jeza ne straši nikbgar.
Jeza rodi jezo.                :
Tiha jeza, huda jeza.
Jeza ne zna krotiti jezika.
Jeza se zna tudi smejati.
V jezi vzkipi, kar v srcu vre.
Srce spoznaš po jezi.
Reki. Jeza ga lomi.
Jezo kuhati. (Jezo  v   srcu  netiti.)
Jezo požreti. (Hitro in krepko p r e m a g a t i.)
Jezik.
Kakršen je jezik, tak je človek.
Jezik je najboljši in najhujši ud. — Jezik vodi svojega gospoda k sreči, pa tudi v ne-srečo.
Kar je v srcu, to je tudi na jeziku. — Kar srce misli, jezik govori. — Jezik je srca tolmač. — Jezik je služabnik (v službi) srca. — Jezik je zrcalo misli. — Po jeziku se srce spozna. — Jezik in srce sta le za ped na-razen.
Kdor zna krotiti svoj jezik, ta je pravi junak. — Kdor varuje svoj jezik, varuje svojo dušo. — Jezik držati za zobmi, je čednost nad vse čednosti.
Jezik ti bodi kakor ujetnik v ustih.
Jezik ni vselej odmev srca.
Jezik naj ne bo modrejši nego glava. — -Jezik naj ne govori, če mu glava (srce) ne veli. — Jezik naj ne prehiteva misli.
Boljši prekratek kot predolg jezik.
Bolje jezik v srcu kot srce na jeziku. tNi vedno varno razodevati, kar ido   misli  ali  čuti.)
Na jeziku med, pod jezikom kis.
Sladek jezik, strupeno srce.
Umazan jezik, umazano srce.
Laskav jezik zastruplja ušesa.
Dva jezika sta za ista usta preveč. (Č e kdo govori zdaj tako, zdaj dru-g a č e.)
Zloben jezik napravi mnogo zla.
Zloben jezik je faudo orožje (huda pu-ška). — Zloben (lažnjiv) jezik hujše rani (seka) kot meč. — Opravljiv jezik je ostrejši Icot britev.
Obrekljiv jezik je meč, ki umori tri hkrati: njega, ki posluša, njega, ki je žaljen, In samega sebe.
Jezik seže od zemlje do nebes, če mrt-vim čast krade.
Kar jezik govori, mora često glava pla-čati. — Jezik je glavi nevaren. — Ko bi bil
(Ako
n a j
jezik vislice, koliko obešencev bi moral mar-sikdo nositi s seboj! — Več jih ubije jezik kot meč (sablja).
Nebrzdan jezik napravi več škode kot konj brez uzde.
Čim daljši je jezik, tem krajša roka. — Dolg jezik in kratka roka sta rada skupaj. — Če jezik mlati, je mlin brez žita. (K d o r veliko   obeta,   malo   stori.)
Za zlobne jezike gluho uho!
Eden rabi jezik, drugi zobe.
Ako  lažejo  ušesa,  laže  i  jezik. sem   s 1 i š a 1   laž,   povem   laž.J
Kdor jezik ima, v Rim zna.   (Z n a ti   prava   pota   in   sredstva.)
Jezik edini narode.
Marsikateri se s tujim jezikom pači, z domačim pa berači.
Kdor materin jezik zaničuje, i matere ne spoštuje.
Reki. Imaš jezik kot krava rep.
Ne molči, ko bi mu na jezik stopil (ko bi rau tri vozle na jezik naredil).
Jezik ga je zadavil.
Jezik mu (ji) gre kot mlinsko kolo. — Ima nabrušen (namazan) jezik.
Govori z dvojnim jezikom.
Jezik se mu zapleta.
Jezik mu gre po bergljah. (Č e j e k d o pijan  ali  če  jeclja.)
Na jeziku mi je. (N e m o r e m s e t a -kojspomniti.)
Drži jezik za zobmi!   (M o 1 č i !)
To je jezik, ki se še ni nikoli zlagal. (Z a šalo, čc se jezik ponuja kot jed p r i  ra i z i.)
Času primerna uganka.
Priobčil Stepin.
Beseda črke tri ima, vse želje polni nam srca; a beri jo samo nazaj — od nekdaj slaven znači kraj. Prečasten mašnik tam živi, ki so prvotne črke tri njegovo geslo zdanje dni.
Besedo novo pa dobiš,
če v eno prejšnji dve stopiš
in eno črko izpustiš:
Pove o njem beseda ta,
kako odstranja spor sveta.         ^ .
Šaljivo vprašanje.
Kateri les peče tudi takrat, ko ni segret ali goreč?
(Rešitev in imena rešilcev v prih. številki.)
»Vrtec«   izhaja  1. dne  vsakega meseca in  stane s prilogo  vred za vse leto 5'20 K, za pol leta 2'60 K. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Pred škofijo št. 9.
Izdaja druitvo »PripraTniški dom«. -— Urejuje Anton Kržič. -— Tiska Katoliška Tiskarfla v Ljubljanir