IJ^ Lovrenc jasen, Cincar glasen. Murska Sobota, 5. avguust 2004, leto LVI, št. 32, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Vreme Večinoma bo sončno sMml nevihta Vodna vojna v Bakovcih NAROČNIK 790 Trgovska znamka Ponudba velja do prodaje zalog. Nekonvencionalni oče -Feri Lainšček Str. 12 - Pomenki o družini Aleksander Jelenc, laični nadzornik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pravi, da ni policist niti detektiv, ki bi s kamerami za vogalom ali ograjo oprezal za ljudmi. Laični nadzor pomeni obisk in razgovor z bolnikom, ki pa se mora držati navodil zdravnika. Ni policist niti detektiv TV Okno, str. 44 -Srečanje oldtlmeijev v Peskovcih SIR V LISTIČIH 8 lističev, 150 g SIR TILZIT Slavje ob 150. obletnici »Požarne brambe« v Veržeju Posebna FHtwiwm nnn STIL POMARANČA ČEVAPČIČI RASTLINSKA SMETANA I w ml, Pomurske mlekar ut klobasa 1/r Pnunfrko bn.. Murska So bat d SLADOLED COBANA CORNETS 8 X 120 ml niuilipt - čokolada, Van Es booth bit., Nizozemska AKTUALNO 5. avgust 2004^ HSM VESTNIK-RADIO MURSKI VAL Podjetje za informiranje, d. d. Murska Sobota VOLITVE POSLANCEV DRŽAVNEGA ZBORA 2004 PRAVILA V skladu s programskima zasnovama Vestnika in Radia Murski val, ki medija opredeljujeta kot strankarsko neodvisna in nevtralna, bosta oba medija informativno In problemsko spremljala predvolilno dogajanje tako, da nobena politična stranka oziroma kandidati ne oodo v privilegiranem ali kakršnemkoli neenakopravnem položaju. Selekcija spremljanja dogodkov ter izbor predvolilnih tem in sogovornikov bosta v presoji uredništva oziroma odgovornega urednika medija. 1. Medija bosta v celoti spoštovala določila Zakona o volilni kampanji. Od začetka volilne kampanje do dneva volitev se kandidati za poslance državnega zbora ter predsedniki in drugi funkcionarji parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank ne morejo pojavljati v časopisu in v radijskem programu v kakršnikoli drugi vlogi (npr. kot poslanci, direktorji, predsedniki raznth organizacij itd). Medija v času predvolilne kampanje ne bosta objavljala strankarskih sporočil za javnost. Politične stranke imajo možnost, da za tovrstna sporočila zakupijo časopisni prostor in radijski čas po veljavnem ceniku. Uredništvi ne bosta objavljali tistih nenaročenih prispevkov in pisem bralcev, za katere bosta menili, da vsebujejo strankarska sporočila in navijanje za to ali ono stranko ali kandidata. 2. Radio Murski val in Vestnik bosta 10 dni pred volitvami pripravila javnomnenjsko raziskavo o volilnih namerah Pomurcev. 3. Uredništvi Vestnika in Radia Murski val bosta v času volilne kampanje pripravili dve soočenji kandidatov, na kateri bo vsaka lista, ki ima kandidate v volilnih okrajih na območju Pomurja, lahko sodelovala z enim predstavnikom. Soočenje z delovnim naslovom Pomurje v Sloveniji bo v torek, 14. septembra 2004, ob 19. uri, v kavarni hotela Radin v Radencih. Soočenje z delovnim naslovom Kaj konkretnega bom naredil za pomurski gospodarski razvoj, turizem, kmetijstvo, infra strukturo, za poslovanj e, izobraževanje... ? bo v petek, 1. oktobra 2004, ob 19. uri v restavraciji Zvezda v Murski Soboti. 4. Političnim strankam In kandidatom oba medija zagotavljata vse možnosti za ustrezno predvolilno promocijo v skladu z veljavnim cenikom z naslednjimi omejitvami: VESTNIK volilna propagandna sporočila na 1. in zadnji strani Vestnika največ v velikosti 1/8 strani s 100-odstotnim pribitkom na ceno centimetra v koloni na prvi strani in s 70-odstotnim pribitkom na zadnji strani, • objava volilnega propagandnega sporočila na posebej želeni strani je s 50-odstotnim pribitkom na ceno centimetra oziroma na ceno 1/4,1/ 2 in cele časopisne strani; RADIO MURSKI VAL • najdaljša predstavitev v programu je 30 minut dnevno za posamezno stranko oziroma kandidata, izjema je možnost zakupa oddaje Nedeljska kuhinja. Vsa plačana obvestila, propagandna sporočila in predstavitveni pogovori bodo v programu radia in v časopisu posebej označeni in razpoznavni kot propagandna volilna sporočila. Janko Votek, odgovorni urednik Vestnika Marjan Dora, odgovorni urednik Radia Murski val Laični nadzornik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Ni policist niti detektiv VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH 1zdi0: Poletje 21 Informiranje d. 6. Murska Sobota UrMUHtva: Irma Benko (direktorico), Janež M (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgo vernega urednika), Ar Nana Rihter RodeJ, Bernarda BateJic-PeM lože Graj, Majda Horvat, Milan Jerie (novinarji). Nato« Juhnw, Jurij Zauneker (fotografe), Nevenka Emn (lektorica), Ksenija Šomen (tehnične urednice), Robert J. Kovač (računalniški prelom}. MaMor urWstta In upravi M, Sobota. UHca am, Novaka 13. let št: 53119 @8 (naročniška službe), n.c 531 19 60,534 30 17 (novinarji Vestnika). Venera (trženje) 534 80 15, št telefaksa 53211 75. Ne-naročenih rokopisov In fotografij ne vračamo Naročnina za tri mesece je 3.700,00 tolarjev, teina naročnina 14.800,00 tolarjev, tetna naročnina za na-ročnike v tujini je 37.500,0'0 Sit poHetna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike Je 11,100.00 tolarjev, izvod v kcjportažl je 300,00 SIT. Cetotatna naročnina za internetno Izdajo je 12.400,00 SfT w. 52 EUR. Transakcijski račun za naročnino pri Raiffeisen Krekova banka 24900-9000247884, Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče, Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno Uvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25, člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni fist23.12. 1998, št 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovele za leto 2002 in 2003, Uradni lisi 17. 12.2001. st 103. Nakbdi; 15.900 izvodov, EJehtroaska poiti: Vwtiik; vestnik^p-inf.si, Verwa: veneretp-inf.si. Naročniška služba: oglasi,wstnikfp-iPiL5i WWW strem httpi//*iftv.vB5tnik,si, Pridobitev vodnih dovoljenj za lastna zajetja Rok se izteče desetega avgusta Občine so prejele pred kratkim z Ministrstva za okolje, prostor in energijo dopis, s katerim jih slednje obvešča o pridobitvi vodnih dovoljenj njihovih občanov Pred dvema letoma je bil namreč sprejet in desetega avgusta tudi začel veljati Zakon o vodah, po katerem si morajo tudi tista gospodinjstva, ki z lastnimi zajetji skrbijo za pitno vodo, priskrbeti po 125- členu tega zakona vodno dovoljenje. V dopisu piše, da dovoljenje za uporabo zajetja, namenjenega lastni oskrbi gospodinjstva s pitno vodo, pridobi uporabnik vode iz zajetja ali več uporabnikov, če je zajetje namenjeno lastni oskrbi s pitno vodo več gospodinjstev. Postopek za pridobitev dovoljenja za uporabo zajetja, namenjenega lastni oskrbi gospodinjstva s pitno vodo, se mora začeti najkasneje dve leti po uveljavitvi Zakona o vodah, to je do 10. avgusta 2004. Dalmacija ni za bolnika, ki mu je predpisan počitek Čeprav je bilo desetini pomurskim zavarovancev, ki jih je pred dnevi obiskal laični nadzornik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije svetovano, da morajo zaradi bolezni počivati, kar pomeni, da so doma ali kvečjemu na krajšem sprehodu okoli hiše, jih je šest bilo zdoma, dva celo na dopustu na Hrvaškem. »Zapustila sta državo, kar je v tem primeru celo protizakonito. Lahko bi jo zapustila le v primeru, da če bi ju zdravniška komisija napotila na zdravljenje v tujino. In zato bo tu kar nekaj te-žav,« je povedal Aleksander Jelenc, ki delo nadzora opravlja po vsej državi. Kot ugotavlja, je odsotnost zdoma visoka prav v pomurski regiji, velikokrat pa naleti tudi na situacijo, predvsem pri zasebnih podjetnikih, da bolnik opravlja pridobitno dejavnost. Laični nadzornik se torej ne spušča v samo zdravljenje bolnika in diagnozo, za kar je pristojen strokovni nadzor, ampak ugotavlja, ali se bolnik, ki ima iz obveznega zdrav-' stvenega zavarovanja pravica do nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela, ravna po navodilih, ki mu jih je izdal lečeči zdravnik ali zdravnik zdravstvene zavarovalnice. V slovenskem merilu so lani pri laičnem nadzoru ugotavljali 16-odstotno kršenje navodil, predvsem zaradi odsotnosti zdoma in opravljanja pridobitne dejavnosti, kar pa je manj kot prejšnja leta. Število kršitev pa je letos spet poskočilo, ko se je med ljudmi razširila vest, da je zdravstvena zavarovalnica ostala brez nadzornika. Nekaj časa ga res ni bilo, vendar je Aleksander sedaj redno zaposlen, pri delu pa mu bodo po novem pomagali pomočniki, ki jih bo imel pri vseh območnih enotah ZZZS. In kaj doleti nekoga, ki ga laični nadzornik zaloti pri kršenju Dovoljenje za rabo vode iz zajetja, namenjenega lastni oskrbi gospodinjstva ali več gospodinjstev, pridobi uporabnik zajetja ne glede na lastništvo zemljišča, na katerem so objekti in naprave za odvzem vode. Lastnik ali drug posestnik zemljišča, na katerem je zajetje, mora rabo zajetja za namene lastne oskrbe s Aleksander Jelenc, laični nadzornik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pravi, da ni policist niti detektiv, ki bi s kamerami za vogalom ali ograjo oprezal za ljudmi. Laični nadzor pomeni obisk in razgovor z bolnikom, ki pa se mora držati navodil zdravnika. navodil? »Sankcija lahko sledi že po prvem obisku, če je oseba na pnmer v Dalmaciji; če pa človeka slučajno tisti Čas ni bilo doma, ga običajno obiščemo še enkrat. Do bolnikov moramo biti korektni, saj jim zelo hitro lahko naredimo krivico, kajti pravi bolnik je že tako prizadet zaradi bolezni,« je povedal sogo pitno vodo dopustiti, če vode iz zajetja sam ne potrebuje ali če to omogoča izdatnost vodnega vira. Vlogo morajo uporabniki zajetij posredovati do že omenjenega datuma na Agencijo RS za okolje, Vojkova cesta Ib, Ljubljana, na posebnem obrazcu, ki ga praviloma lahko dobijo na vornik. Seveda pa o ukrepih, ki sledijo kršenju pravil, potem odloča strokovni nadzor. Zagotovo bo pred strokovno komisijo ali zdravnikom zdravstvene zavarovalnice svoje ravnanje moral pojasniti tudi pomurski podjetnik, ki ga je laični nadzornik iskal že dvakrat, pa ga nikoli ni bilo doma. Po poizvedovanju, občinskih upravah, če ga še nimajo, vendar je le-tega večina občin že razposlala občanom. Ti obrazci vsebujejo podatke o uporabniku zajet ja, o zajetju samem, vlogi pa je treba priložiti tudi kopijo katastrskega načrta z vrisom vseh objektov za odvzem vode in narisano povezavo s stavbami, ki se oskrbujejo s pitno vodo. Če seveda zajetje uporablja več gospodinjstev, je dovolj ena vloga z vsemi potrebnimi podatki. Tukaj je treba pripomniti, glede na to, da se mnogo gospodinjstev v Pomurju oskrbuje s pitno vodo s pomočjo dovoza s cisternami v lastne bazene, da za te uporabnike ni potrebno dovoljenje, saj si ga je pridobil že up-ravljalec vode C. K. kje Ir, le hčerka. ko je slihto /e p mi iz/ivo da jr & poti.k> tro dopolnila, da pa je morda Id k zdravniku. Opravljanje laičnega teto" / n' detektivsko dele poudarja I Aleksander, torej za nikomer at / °preza, ga skrivaj ne toimtofr- / "li poizveduje za nj gurm h / brom. Pri laičnem nadzoru no gre za obisk in p ^>vorz» varovancem ter preverjanje* ga. ali upošteva ncaiddi ninr / nika. Kljub temu AleksandraIj"' / dje različno sprejem do. Enk^ / m u je tudi pošteno Ih za nokz / ko so ga celo za nekaj cad UP / H So pa tuj, ijudic, ki sezami omamljenosti, prizadetosti ir" I zoča ranosti nad Čakalnimi I mi ali potekom zarivanja • ■ 1 govega obiska razveselijo, s^ 1 je vedno pripravljen p«sl^' / ljudje v Pomurju so prijel / razen seveda tisti, kijih zaloti pri kršen ju pravil in se leg^ zelo dobro zaredilo, na različne način, poskušaj' I zgladiti. Včasih on ponudijo^ I vo, vendar je tud: kava i^ / podkupnina; tn c« drugi? I pridem, ne morem delanj I prijatelj,« je poveur.sos^,- , 1 > tc/n. ai rgj ho hreni / nik obiskal, ne idloča wf Pak se ravna po naročilu, kif ga pripravijo naobntečm d* Zavoda za zdravuntJi^^Ui t vanje. nakn; pa tu I - -^novifri^ j vanje, nalog pa suma kršitve na osnovi na primer sosed tweJrlJ' zelo pogosto tudi v Poim'1 primer zaradi dolgo'taltoP - rti? primer žaram uv.o ^anja zavarovanca na p^ i Pred invalidske komisijo / nadzoruik torej nima pf^ I kar ustaviti nekoga, ki ga / / na primer z mavčen nallJ' / skače okoli, pa četudi ve, to' / moral počivati, ampak ob' ) zavarovance, kamor so ga tor / Edi. Tudi obširno poizvcdorafl / Pri drugih, na prlVfr^ / kadar človeka ki ga išče,111 / ma, ni pravi pristop, toP* r / Se ljudje večkrat sam razg' / r’jo ne da bi jih sploh kajap / ^val, še posefu i, če si žara' / srne prizadetosti posM0 / ^ati dušo. / brio laičnega / opravlja boevok1 glede koristno^ in'J P'1'" j? / stran, saj po4uta zagotov^ / mpoštrmc Z iiJmrim"^/ ljudje spoznajo Aleksander spn govonl n . / vo dejo predstavil v 'l£S.,lzt / ^emo, da pc / nadzora zelo velik, to ■1 ‘ / na ta način popravimo a / da se bo, Cc fe rd boia«’.^ / zdravil, je to dobra / magajo vse po.mboletoto / kade, če z neup dtrvaf> pt / dilpotemvw grrvnl‘\'r]H' / da!sogovornik Kedpa■ / tudi zaradi drugih llu'1 ,,d resnično tako holm v kaj bi s seboj, tetko da nekdo, ki pok' ''.ppoi lepo živi na bolnik''i-' v, .■ / Enako velja, če •a-p0^ p 'e' go delodajalca di de a p^d-‘la je m7 nfeovdelavtz / lavecmedbolA^kJ'"'‘ / na dopust v vrne na Jelo Id ga l . / delovnem pf&4 P' * ' da hi na raslužen do? f odšel še kdo drug, P1 u it-doma, ker mu prip^ . / PUSt / MlK- 5, avgust 2004___________AKTUALNO murski krak avtoceste končan 2008 Promet večji za 105 odstotkov Inline razmere 'Pomurju t u ^Publike Slovenij » z informacijo ttlikjmlltIa stanju v zvezi z " telega bneu-, Pro,neta nad 7,5 Jlavni 'r“L‘tovorne teže na 5 Počehova-tfU u ’ 0 vst0Pu Slovenije loyemje za ceste '^kim letom »a Za 87 odstotkov peehodJ*ar®dneni meinem ^SodX'?83^8 inza kar na lendavski wn«i. ,,in smo ar‘ . ’ '*Hl ^*1* dani, in ve-^fi'enii v tistem u "'ri’" 0 črednih raz-?ravičent Prišlo je do n°Vefania preusmeri-17 lirike, kot ° °cenjevalo ministr-lit Jn b1 |c m H ni । Smu ukrePali ’’mit - "°ekah, v katerih je ,eP°vedal po selu,.!. , "■'t'"11 zj spremlja-Veu n|r ^'tturskega kraka ^’^^nik vlade An-''ai. Ministrstvu za st°r in energijo, Mini- Anton Rop, predsednik vlade Repu olike Slovenije: »Vladaje obravnavala situacijo v Pomurju in seveda sprejela tudi določene sklepe, dolgoročne in kratkoročne. Dolgoročnih sklepov oziroma dolgoročnih ukrepov je kar nekaj, saj je treba storiti vse, da se gradnja avtoceste nadaljuje in v treh krakih v letu 2005 in da se avtocesta v Pomurju konca, po možnosti do leta 2008.« strstvu za promet ter Družbi za avtoceste Slovenije (DARS) naložila, da pospešeno izvedejo vse aktivnosti, potrebne za sprejem uredb o lokacijskih načrtih še za tiste odseke na pomurskem avtocestnem kraku, kjer te še niso sprejete. Skrajni roki so tako določeni, in sicer za odsek Lenart-Spodnja Senarska 31 oktober 2004, za odseka Spodnja Senarska-Cogetinci in Beldnci- Anton Kampuš: »Odbor je vtem trenutku zadovoljen, ker so bili dolgoročni ukrepi, ki smojih predlagali, sprejeti. Torej avtocesta se bo gradila pospešeno in po ugotovitvah vlade naj bi bila zgrajena do konca leta 2008. Upoštevana je bila tudi večina kratkoročnih ukrepov, ki smojih predlagali. Seveda se delo odbora s tem začenja. Permanentno bomo spremljali, kako je s pridobivanjem celotne dokumentacije in z izgradnjo avtoceste. Okrepili bomo tudi naš odborz dvema strokovnjakoma gradbene stroke. Osebno menim, da delo odbora seveda ni končano in da se bo s spremljanjem nadaljevalo.« Lendava pa 31. marec 2005. Ministrstvo za promet in DARS morata po naročilu vlade takoj začeti pospešeno izvajati vse aktivnosti, potrebne za začetek gradnje odsekov, ki naj bi se začela na odseku Lenart-Spodnja Senarska zadnjega junija 2006. Skrajni rok za začetek gradnje preostalih dveh odsekov je 31. december 2006. Hkrati morata prometno ministrstvo in DARS v Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2005 uvrstiti tudi začetek in nadaljevanje gradnje odsekov pomurskega avtocestnega kraka, za katere je uredba o lokacijskem načrtu že sprejeta, med katere sodi začetek gradnje odseka Maribor (krožišče Pesnica)-razcep Dra-guČova-Lenart iz smeri Pesnice proti Lenartu, nadaljevanje odseka Cogetinci-Vučja vas iz smeri Murske Sobote proti Mariboru ter začetek gradnje odseka Lendava-Pince iz smeri državne meje. Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za promet morata v najkrajšem možnem času pripraviti spremembo za omejitev voženj tovornega prometa, ki bi trajala ob sobotah med šesto in trinajsto uro. Drugi sklop vladnih ukrepov se nanaša na kratkoročne ukrepe, s katerimi bodo poskušali sanirati posledice povečanega težkega tovornega prometa. »V tem kontekstu smo že prerazporedili 140 milijonov tolarjev za nekatere nujne ukrepe, ki jih je treba izvesti že v letošnjem letu, gre za nekatera križišča in podvoz V naslednjem letu bo teh sredstev 791 milijonov, v letu 2006 pa 430 milijonov. Skupaj je zagotovljeno okrog 1,6 milijarde tolarjev,« zagotavlja Rop. »Sklepi, ki jih je sprejela vlada, so zavezujoči in te sklepe bom seveda kot predsednik vlade tudi podpisal. Ti so formalen in uraden dokument in jaz seveda pred slovensko javnostjo lahko povem, da bomo te sklepe izvršili, in to bomo skupaj videli v letu 2008.« Vanja Poljanec, foto: N. J. Komentar Poleg volitev, ki so pred vrati in katerih zmagovalni izid za vladajočo LDS ni več tako predvidljiv, kot je bilo to v preteklosti, mi ni jasno, kaj se je še zgodilo, da je bilo na vladni ravni odločeno, da se rok za izgradnjo pomurskega kraka avtoceste skrajša za polovico. Statistika o povečanju prometa ni argument, ki bi se mu splačalo verjeti. Ne glede na količino prometa se spomnim zapisov, v katerih sem opozarjal, da nova cesta ni samo razvojni problem, ampak je predvsem socialno-ekološki in varnostni problem Pomurcev, ki so vezani na obstoječo magistralo. Naj spomnim, da nikjer v Sloveniji ni tolikšnega števila naselij, katerih dvorišča gledajo na magistraln o cesto z močno povečanim prometom po letu 1991. Pa so cesto kar naprej odrivali na konec programa izgradnje avtocestnega križa. Naenkrat pa seje vse postavilo na glavo in cesta bo, četudi je dobrega pol meseca nazaj po prvi zapori ceste prometni minister trdil drugače. Sedaj imamo vladni sklep in denar. Kot kaže, tega denarja v svojih načrtih nima Dars, am- Kar naenkrat avtocesta pak naj bi ga zagotovila vlada izproračuna. Če ga ne bo, se seveda zastavlja vprašanje, ali bodo sklepi realizirani, če bodo šli skozi normalno proceduro potrjevanja v parlamentu, ko bo ta obravnaval letni program gradnje avtocest Darsa Spomnimo se: prvič smo kljub jasnemu programu in določenim prioritetam izpadli na račun Maribora, ko so pomurski poslanci sklenili »kravjo kupčijo« z Mariborčani in pristali na odlog rokov gradnje pomurskega kraka. Drugič nas je »povozila povezava ljubljanskega obroča. Potem seje pojavilo Še nekaj prioritet, tudi Dolenjska, ki nas je na račun Revoza potisnila še bolj na rep. Zaenkrat ni jasno, kaj bodo prinesle volitve. Toda po volitvah se bo začela nova zgodba, ki bo tudi drugače dimenzionirala s sklepi vlade definirane roke za dograditev pomurskega kraka avtoceste. Obstaja namreč bojazen, da se nam obljubljeni roki lahko izmuznejo. Vprašanje je namreč, koliko poslancev bo premogla regija, ali jih bomo dobili pet, čeprav bi bili po število volivcev upravičeni do vsaj še enega. Na to bo, žal, treba počakati, ker ni bilo volje po spremembi volilnega zakona. Hkrati se nam lahko zgodi, da bodo sklepi izigram, ker regijska politika nima dovolj vpliva v strankarskih vrhovih, kjer se sprejemajo ključne odločitve. Tudi o tem sem že pisal. Nekaj upanja daje neka druga zgodba, namreč pomurski turizem, kije pristal v naročju kranjske Save, ki pa je lobistično močno pozicionirana v vladnih strankah in bo poskrbela, da se bo njen vloženi kapital zadovoljivo plemenitil, za kar pa je infrastruktura eden od temeljnih pogojev. Zasuče pa se lahko tudi drugače, namreč sprememba oblasti, ki je tudi realna opcija. Kaj bo takrat? Ostaja realno pričakovanje, da se bo vladni sklep spoštoval in bo dobil ustrezno parlamentarno verifikacijo, še posebej, ker koalicija Slovenija v svojem programu poudarja enakomernejši razvoj države in decentralizacijo državnega upravljanja. J. v. ° II IVI. Sobota jeseni zv. d. ravnateljice Že tretjič Veter izruval drevo ^mec odhaja, Nihaja Grosmanova '6j ja l • । Ul|o v ozadju izbirnega postopka? , 'hlk ...............-JI v po.- OŠ ravna' lat*1* tak tako ° kažejo tudi ne. Vi; J^viL Kem nove8a ravnatelja " 'h trn,-1'1*' ’ so irJ'^Ua?; KJfiah na c., odreja Kuharja 1 Soh i. kni'Poklicni in v......te * (profesori-tsole odločil, da bosi, septembrom prevzela vodenje Šole kot vršilka dolžnosti ravnateljice Simona Grosman (12. decembra letos bi se ji iztekel enoletni mandat vršilke dolžnosti ravnateljice OŠ Fokovci). Zakaj takšna odločitev? Uradne razlage nismo uspeli dobiti. Nekateri so nam namignili, da je bila v ozadju politična igra, nekateri pa so omenjali osebne razloge. Tako se je zgodilo, da na seji sveta šole, ki je bila 8. julija, nobeden od kandidatov, ki sta ustrezala razpisnim pogojem, ni dobil zadostnega števila glasov Enajstčlanski svet šole se je ponovno sestal 3- avgusta in s sed- lo le nekaj dni? mirni glasovi »za« imenoval za vršilko dolžnosti ravnateljice Simono Grosman. V tem primeru ni treba iskati soglasja Ministrstva R Slovenije za šolstvo in šport, kot je to določeno, če je nekdo imenovan za ravnatelja. Seveda pa bodo morali postopek po enem letu ponoviti. Z odhodom Grosmanove v M. Soboto pa se je odprlo vprašanje vodenja osnovne Šole v Fokov-cih. Dp 1. septembra ni mogoča' drugačna rešitev kot imenovanje vršilca/-ke dolžnosti. Bo to morebiti tamkajšnja profesorica Suzana Panker, ki je bila že lani v igri za ravnateljico in ji je do izpolnitve razpisnih pogojev, 5-let-nega naziva mentorice, zmanjka- V torek je po slabem mesecu po Pomurju spet divjalo neurje s točo. Najhuje je bilo v Otovcih, Mačkovcih, na Vaneči, v Sebeborcih, Pečarovcih, Nemčavcih, Markisavcih in Rakičanu, prizadelo pa je tudi nekatere druge kraje. Nad M. Soboto se je razbesnelo nekaj po 19. uri Močan veter je v bližini murskosoboške železniške postaje izruval drevo, ki je padlo na dva osebna avtomobila, v katerih na srečo ni bilo nikogar, in na vozilih povzročilo le gmotno škodo v višini enega milijona Na lendavskem območju, na območju Mačkovec, v smeri proti Gradu, na območju Sela in Beltincev je na električnem omrežju, najverjetneje zaradi neurja, nastala bežna napaka, ki je povzročila tudi krajši- izpad električne energije. V Pomurju je toča prvič klestila 12 junija Takrat je bilo najhuje v Se-beborcih, M. Črncih in Bakovcih, ko je bilo po podatkih zavarovalnic uničenih kar sedemdeset odstotkov ječmena. Še huje je lokalno neurje prizadelo območje gornjeradgonske upravne enote prvi teden julija, ko je voda zalivala kletne prostore, zaradi izruvanih dreves je bil ponekod oviran promet, veliko škodo, zavarovalnice so jo na določenih ob- močjih ocenile tudi kot stoodstotno, pa je toča povzročila na kmetijskih površinah in sadnem drevju. Čeprav se je sprva zdelo, da škoda tokratnega neurja ne bo velika, so predogledi pokazali, da le ni tako. Po prvih ocenah naj bi bila uničena ena tretjina pšenice, ki je še ostala nepožeta. Prizadeti pa so še drugi posevki, najbolj koruza in sladkorna pesa. Kako visoka je škoda na območju Vaneče, kjer je toča poškodovala mnoge vinograde in sadno drevje, še ni mogoče reči, saj bodo prve uradne ocene znane v prihodnjih dneh. V. Poljanec J. G. LOKALNA SCENA 5. avgust 2004 - M V občini Moravske Toplice potrdili dobitnike priznanj in nagrad Častni,občan bo Karel Černjavič Velika zahvalna listina Slavku Škerlaku Slavje ob 150. obletnici »Požarne brambe« v Veržeju Šlo je za predhodno obliko organiziranega gasilstva Občinski svet občine Moravske Toplice je potrdil predloge komisije za priznanja in nagrado občine Moravske Toplice* Razpis je bil objavljen v zadnji Številki občinskega glasila Lipnica, do predpisanega roka pa je v tajništvo prispelo osem predlogov. Naziv častnega občana bodo letos ob občinskem prazniku dodelili Karlu Černjaviču iz Moravskih Toplic za prispevek k razvoju Zdravi- lišča Moravske Toplice. Komisija je v utemeljitvi zapisala, da je Karel Černjavič, direktor gostinskega podjetja Zvezda Murska Sobota v pokoju, prav gotovo eden od ključnih akterjev, ki je s svojim delom in prizadevanji v funkciji vodilnega delavca v turizmu in gostin- Ob 150. obletnici »Požarne brambe« so v Veržeju v soboto popoldne pripravili osrednjo proslavo s prevzemom novega društvenega prapora in priložnostnim kulturnim programom. Med uglednimi gosti so bili poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Miran Bogataj, predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Edrp, župan občine Veržej Drago Legen, občinski svetniki in drugi, pridružili pa so se jim tudi člani prostovoljnih gasilskih društev iz Slovenj Gradca, Vodic in iz pobratenega nemškega mesta Erlangen. Slavnostni govornik Miran Bogataj. stvu v regiji pomembno prispeval k razvoju zdravilišča v Moravskih Toplicah Karel Černjavič je bil eden od tvorcev zamisli o gradnji zdravilišča, ki je prerasla prvotno idejo o izgradnji komunalnega kopališča. Bistveno je predvsem to, da je bilo gostinsko podjetje Zvezda v 70. letih prejšnjega stoletja edino pripravljeno vlagati v razvoj novega turističnega in zdraviliškega kompleksa v Moravcih, ki je danes v obliki firme Terme 3000 s projektom Panonske terme prerasel v nadvse pomembnega povezovalca zdraviliško-turistične dejavnosti v severovzhodni Sloveniji, s čezmejnimi povezovanji pa Dobitniki društvenih priznanj so: Andreja in Doroteja Koroša, Mateja KotaršČak, Anica in Renata Kolbl, Cirila in Milica Rajner, Marta Štuhec, Mateja Gabre, Dragec Kosi, Benjamin Flinčec, Niko Marinič, Drago Strajnšak, Sandi Šijanec in Marcel Žabota. skl jezik. Istega leta so kupili prevozno brizgalno, ki jo še danes hranimo v gasilskem domu,« se je spomnil zgodovinskih dejstev zdajšnji predsednik PGD Veržej Mihael Kolbl. Slavnostni govornik, poveljnik Civilne zaščite RS Miran si želi postati pomemben turistični center v Evropi. Veliko zahvalno listino bo občina podelila Slavku Škerlaku iz Sebeborec za prizadevno in uspešno vodenje občinske gasilske zveze in delo v drugih organizacijah. N agrado občine bo dobil Aleksander Smodiš, samostojni podjetnik iz Moravskih Toplic, za uspešno delo v turizmu, predvsem v okviru gostinske in prenočitvene ponudbe, priznanje občine pa bo prejel Štefan Janča-rič iz Noršinec 48 za dobro in strokovno organiziranje in delo enot civilne zaščite v občini. Komisija v sestavi Štefan Gomboc, Olga Gutman, Jožef Matis, Ludvik Sočič in Marija Zorko (slednja je bila na seji komisije 28. julija odsotna, op. p.) se je za predloge častnega občana, nagrado in priznanje občine odločila soglasno, za predlog za veliko zahvalno listino pa z večino glasov. Ker je bilo pri svetnikih še nekaj vprašanj okrog podelitve, je predsednik komisije Ludvik Sočič podrobneje pojasnil Še nekatere stvari. Po Odloku o priznanjih in nagradah lahko občina Moravske Toplice v posameznem letu podeli največ tri priznanja in po eno veliko zahvalno listino, nagrado in naziv Častnega občana. Edino pri slednjem so lahko predlagani tudi priseljenci v občino (kot je to sedaj primer pri Karlu Černjaviču, ki je doma iz Gradišča in ki je že leta 1985 dobil zahvalno listino z denarno nagrado v občini Murska Sobota, op. p.), pri vseh drugih predlogih pa morajo kandidati živeti ali biti rojeni v občini Moravske Toplice. Lani naziva častnega občana v moravskoto-pliŠki občini niso podelili. Letos sta bila predlagana za nagrado m priznanje občine tudi NK Čarda iz Martjanec in Koloman Kozic iz IvanjŠevec, vendar se komisija zanju ni odločila, ker sta oba prejela priznanje že pred leti. T. K. S slovesnega mimohoda veržejskih gasilcev naravnim in drugim ncfrtčM V tem sistemu opraVjaie niM splošne reševalne službe k a * jbolj organizirana, številčna f1 usposobljena sila, ki delu/t1 skorajda vseh večjih krajih& države. Tako je prav in zato lo trdim, da se brez gasilcev more zgoditi nic pomembne^1 komal pa fe n prepričanj^ da bo dobilo gasilstvo te teW nejšo vlogo kol splošne ne in javne reševalne dvrhe vsaki lokalni skupnosit skim zvezam žchn, dan ne pristojnosti, da bi sc uvelih njihov vpliv na načrtno Ijanje in usposabljanje gJ‘ ~ -------------- *150 let je tako dolga doba, da je ni mogoče opisati v nekaj besedah. Če pa gre za neko organizacijo ali društvo, je to še toliko težje. In prav gasilstvo je tista organizacija, ki je preživela kar nekaj gospodarskih in političnih sprememb, s tem pa tudi svoje slabe in dobre dni. Vedno pa je ostala zvesta svojemu načelu, da pomaga bližnjemu v ne- sreči. Prvi mejnik je bilo leto 1854, ko so se naši gasilci začeli organizirati po tedanji zakonodaji in ustanovili »Požarno hrambo«, v katero so bili vključeni vsi vidnejši krajani z župani na čelu, ki so bili celo načelniki gasilcev. Leta 1880 je bil v Veržeju sklican ustanovni občni zbor gasilskega društva, ki je leta 1892 v gasilstvo vpeljalo sloven- Bogataj, pa je poudaril, da je bila »Požarna bramba« ena od predhodnih oblik organiziranega gasilstva,-ki so »pravo obliko dobile s pojavom prvih gasilskih društev pred več kot 130 leti. V minulih letih smo s skupnimi močmi uspeli dati prostovoljnemu gasilstvu tisto mesto, ki ga je imelo vse od svojega začetka v boju proti različnim ujmam ter - iidiJT prostovoljnih m P lu ta. LOKALNA SCENA 5 »01 NIK t 5. avgust 2004 wa turistična vloga za Pečarovce in Moščance Španova domačija bo dobila sosede je Ervin Železen VOdloku n — ^storsl-k sPrvtUl n'b.ih in dopolnitvah črkme- sestavln dolgoročnega in sre-’hi, j, । P*ana občine Murska Sobota za ^'Qe Puconci, ki so ga na zadnji i}ittiiU|| 11 'P^icM puconski svetniki, sta kaseti«. ’P^Sfantski zasnovi za turistično c'jsltoOk inturistično-rekrea- »litt^^Pe^rovcih. ^rih r»d Zasnovi za turistično naselje v Mo-■ . v^eva objekte s prenočitvenim pro-^3vaost j' 1 raz$irib gostinsko-turistično Bf"- paQove domačije na nasprotni strani Koš^ ' 'l' ■ zajema štiri parcele v k. šinili L' skuPn* velikosti okrog 9700 kva-' . n ""' Pzčdvidena je gradnja do petih star'b prekmurskih domačij s ™či Posamezne enote bodo zasno-^ 'saki aParImaji, delno pa kot turistične 1 ’"1 domačiji bo pripadalo dvorišče dodatna turistična infrastruktu-^ihiir/' •< bodo objekti vezani na Špa- ',n j'" P°trebi se bodo uredili sp-Prostori v delu enega objekta. !%či" \0^ov°dm priključki e bodo izvedli ^PUt h^'1 nJ °bstoječe sisteme, odpadne h se bo i' " sPehale v biološko čistilno napra-st ra '' za Španovo domačijo na na-% ifl,.,^'ceste Ker bo vsak objekt funkcio-v '-1 mogoča postopna izgradnja ob-1,13 nov- Mimogrede: Španova domačija je naiemnika To je samostojni podjet-! T a 11'' r ki je ob predstavitvi dejavnosti elovanja minulo soboto že piknik z jedmi z žara, goričko kaplji- I var°vci nekoč in danes ^?lega je p re Potočena vrataOb potoku i^^stak *n Lukavci je v 12. sto-danes šteje približno 'n katere ime - Sluzzlaers-“ ie prvič omenjeno 4, I265 d želnoknežjem urbarju v le-dukV2.^7 Bescda sama nam pove, J iine P° ključarju. Skozi sto-b^:iaPadc '' 11,1 ključarovec bojevali ter tr-r kuga v 18. stoletju. c,.11 kapelica (kužno znamenje) c začetku vasi. V bližini do- po domače jim rečejo ’ kužn^ ''"1' Pot proti vasi Boreči, stoji - sveti Frančišek iz bk^ivo, j vasica, ki premore pestro ■i|., '"agr,, inn, ima tudi svoj šaljivi M *''1' ki n ° blazinica s skriti- Se ie m ^dstavlJa posebnost vasi. M ■ kmečka vasica razvijala in ? 1 Še posebno s turi- Nb'-ni pi. 'Ud'e z vseb koncev Slovenije ^ -.^int M\' ai konje, ki predstavljajo pravo w' zgodovino tega kraja, ^kali c 1 hkrati večna konkurenta na (^l1£,^ Slavič in Jože Sagaj. Po biSe 111(11 njuni sinovi. 'k-j dejajjJ| Prejnorejo Ključarovci. V \. & Izdelkov. saj le upora-a u'treznih surovin onto-proizvodnjo kakovost-«delkov. hwedih Draguttna Sala-u' direktorja družbe KG Ra-'o sev skupini podjetij, ki vkljiičena v to družbo, odloči-. bod0 svoje konkurenčne ^dnostt in p, nkreflu uspešno-^ddi m kakovosti hrane in « tanje kupcev, zato so vse • ustm - d v m ja hrana, ki jo Jičiak. njihova podjetja, izpel’ it pogoje varnosti in Vni''V°sl' čeprav je v celotm ^bdni verigi »od njive do vilic« razmeroma veliko udeležencev, mora vsak od njih poskrbeti za svoj delež pri zagotavljanju varne hrane, zato bo do konca leta vsak mesec vsaj ena tovarna dodatno usposobljena za poslovanje v skladu s standardi ISO in HACCP. Tovarna močnih krmil v Lipovcih se uvršča med sodobne in tehnološko dobro opremljene tovarne za proizvodnjo najbolj kakovostnih krmnih mešanic za različne vrste in kategorije domačih živali, predstavlja pa vezni člen med poljedelsko proizvodnjo in živinorejo. Ob proizvodnji krmnih mešanic se dru- žba ukvarja še s sušenjem in skladiščenjem žit Z letno proizvodnjo 40.000 ton krmnih mešanic predstavlja okoli deset odstotkov slovenske proizvodnje v tej dejavnosti, z načrtovano proizvodnjo 50.000 con v letošnjem letu se tovarna v Lipovcih uvršča med največje tovrstne proizvajalce v državi, cilj pa je, da bi letno'izdelali 60.000 ton krmnih mešanic in s tem dosegli skoraj 15-odstot-ni delež v tej proizvodnji. Posledica večje proizvodnje bo tudi intenziviranje prašičerejske in perutninarske proizvodnje, saj je skoraj 95 odstotkov vseh krmil namenjenih prav tema. Tovarna s 30 zaposlenimi je s svojimi spremljajočimi objekti locirana v središču regije, ki pridela največ žit v Sloveniji, zato želi svoj tržni delež na področju prodaje krmnih mešanic še povečevati. Pri tem ni več najo-dločilnejša cena, pač pa predvsem kakovost ponujenega izdelka in ugled ponudnika. Po beseda direktorja Ernesta Škra-bana so zaposleni rasli in dozorevali skupaj s tovarno, imajo znanje in izkušnje, imajo voljo in sposobnost, zato so prepričani, da bodo pri svojem delu uspešni tudi v prihodnje. Ludvik Kovač Ustava obrtnikov Zacvetel je festival ir 1» f r V j^^torih beltinskega loju'pripravili v času 34. »av*31^ festivala tudi ra-dottučt obrti pomur-kisojona-je festival, na b, ;n'?e Predstavilo svoje de-osemnajst pri' ^ofertnikov, mj sodelovali sete« . °mače in umetne obrti tvclličarjrv in vrt-u u 1'močni obrtni zbor-Sobota. Gti(1. ^mdjrek je bil na vrt-'’’^^^arstvu in ara-'gJ 'dodale razsta- 'tlf '4|l" ll3tS'IIV /JI 'C ^ivkf pa je bilo do- '1 n' Mna! graiske' prostora, na pro-P^rrdRve. hi| ‘'"nuit m umetne ob- Podstavila z me-Gregorja in Jožice r 1 ^Nlk i l Ui
  • -Kranju in Kopru, tako da bc ‘k vseh visokošolskih središčih im™ okoli 11.000 ležišč v študentskih movih in 3.300 pri zasebnikih Je kaj novega v soboški Jelki na Pohorju? Janko in Marta se trudita Preteklo je dvaindvajset let, odkar je planinski dom Jelka na poi*1* la Počitniška skupnost Murska Sobota in poskrbela tudi za najnuJ1^ 7 vo. Takrat sta začela delati v domu tudi Janko kot natakar in Marta ca. In še vedno ju lahko srečate tamkaj. Pa je od takrat tudi kaj n011. skup Prva večja sprememba se je zgodila pred dvanajstimi leti, ko je Po-1 nost Murska Sobota oddala Marti in Janku kočo v najem. Predlani obnoviti restavracijo, letos pa je bila končno na vrsti tudi kuhinja, v P J ^0-morala na zahtevo inšpekcije ločiti prostor za kuhanje od prostora za p . de. Obenem sta poskrbela tudi za nekaj nove opreme. Stroški so zna--- , |Ujj u milijona tolarjev, ki sta jih pokrila z lastnimi sredstvi. Nekaj spreirjL '" p zunanji terasi, kjer sta dala postaviti lični leseni vrtni uti, te dni p1 c p tudi prenovljena miza za namizni tenis. Na voljo sta še igrišči za rusk'1 Končno je prenovljena tudi kuhinja. Na zahtevo inšpekcije je bilo treba ločiti od prostora za pranje posode, obenem pa sta najemnika poskrbela še za ur Zdaj čakajo na prenovo še streha in okna. j ■:L odbojko. To, da bi počitniški dom odkupila, kot jima je bilo ponujen in Marta ne moreta niti zamisliti. Dohodkov je namreč enostavn" stov, ki bi prihajali na Jelko na dopust, kot se je to dogajalo kakšnih I j|Lin'- ko so tja »pošiljali« delavce iz tovarne Mura, Potrošnika in 1 jtJ "g dikalni turizem), zadnja leta namreč skoraj ni več. V Jelki je surfFh'' hJ v 2- in 4-posteljnih sobah, za prenočišče in dnevni penzion pa Je 1 gosfJe ” 4.500 tolarjev. Na srečo prihajajo tja v nekoliko večjem številu dne'11 je namreč znana po dobrih gobovih juhah in domačem narezku- , st3vl°J Kljub težkim časom Janko in Marta pravita, da poti nazaj ni, c Jelko veliko truda in lastnih sredstev in je Jelka postala njun do n । Besedilo Inf tbinik - 5. avgust 2004 (IZ)BRANO 9 Te dni smo se ustavili v Surdu na Madžarskem Baromet V spomin učenemu in zvestemu duhovniku ^ovi slovenskega življa na cerkvi in pokopališčih Pogled na surdsko cerkev, v kateri seje nekoč slisala slovenska beseda. ' Posvečeni Štefanu Kuzmiču Besedilo In foto: J. G. * st rdi aeicKmi 200 3 1^7O«eex s gostov in ycamvalc Andrej Frangež, direktor Transpaka, podjetja z eno od najvišjih rasti v Pomurju, je že preselil proizvodnjo v nove prostore ob Noršinski cesti. Ivanka Serec je ena redkih žensk, ki je prejela priznanje Nogometne zveze Slovenije za uspešno delo pri NK Slatina in Širitev nogometa med mladimi y zadnjem času dokaj po-w Pijemo tudi na Madžarsko, ' ?" nakupih v Lenti, Leteny, *** druge kraje, Kdor ima ”* si ogledal kuiturnozgo-htv' 7-ZB*a>cn*,o’d’ Pa Xo,°vo ktain? “ *e tu • ustavil tudi v Mu. .Urd Surd v Somodžski župa-*a*Sl 111 ■ 30 kilometrov od mesta ^^VAN KUZMIČ bolničar želi pomagati ljudem do kakovostnejšega življenja puiiidgau ijuuem uu lumuvua Dr. Ljubezen ^Djske prelomnice so pripomogle, spreobrnil mišljenje - Hodi tudi po žeijavici P««- Kamničar iz Za ri *' otro^tva čutil zani-i? ko 7 vedenia-Pred *re , Ir ■ C !'ptl1Mdc| z določenimi ’Ul 1 ■se k v marsičem dosežke želi pred-'cr dokazati vsem ti-■ želijo spremembe področjih, k Lsi T "* izkušnje že Ima v ' ta.,, ”''h ki v Murski Soboti, ' Cn ko* dip lomirani zdra Nagykanizsa), saj bo ugotovil, da so tamkaj nekoč živeli Slovenci. Bilo je v 18. stoletju, ko je v tiste kraje zbežalo pred inkvizicijo rimskokatoliške cerkve nekaj tisoč ljudi iz takratnih protestantskih občin v Prekmurju. To med drugim potrjujejo tudi priimki (Kuhar, Grabar itd ), ki jih lahko še danes najdemo na nagrobnih napisih na »Ne gre za nobeno sekto; želim le povedati, da človeška moč, človeška ljubezen izžareva ogromno energije, več kot si lahko nekdo misli, seveda, če jo sprostiš!« je povedal Peter, katerega njegovi prijatelji imenujejo kar Pero. Veliko prijateljev ima med sebi enako mislečimi, saj obiskuje različne seminarje po Sloveniji in v tujini. Tri stvari so bile krive, da se je vprašal za razlike v kakovosti življenja ter se začel načrtno ukvarjati s proučevanjem psihologije vedenja. Prva taka prelomnica je bila leta 2001, ko se je razšel z dekletom, saj je takrat začutil v sebi, da je čas, da mora šam pri sebi spremeniti določene stvari in si postaviti nove življenjske cilje. Drug dejavnik za tovrstno mišljenje je bil, ko je obiskal seminar Smiljana Morija, prebral pa je tudi veliko knjig 13. BUJRASKI DNEVI 6,-8. AVGUSTA 2004 OTOK LJUBEZNI (IŽAKOVCI) pokopališčih. Da bi imeli tudi tamkaj božjo službo v maternem jeziku, ki jo je uvedla protestanstska cerkev, so leta 1755 povabili v cerkveno občino Šurd prekmurskega protestantskega pastorja in pisatelja Štefana Kuzmiča. Tam je naš rojak, ki se je rodil leta 1723 v Strukovcih, pustil neizbrisne sledi. Iz grščine je namreč prevedel v prekmurščino (takrat knjižni jezik) Nouvi zakon ali testamentom. o osebnostni rasti. Prva knjiga, ki jo je prebral, je bila Celestinska prerokba, ki mu je dala izredno veliko novega znanja in omogočila razmišljanje. Tretji prelom pa je ta, da bere vedno več tovrstnih knjig, večinoma tujih avtorjev, se izobražuje, hodi po seminarjih in zelo želi, da bo že čez nekaj časa tudi on eden od predavateljev in trenerjev uspeha. Sam je že hodil po žerjavici in, kot sam pravi, je to le osredotočenje energije na stopala, da ta odmika energijo ognja. Pri hoji po žerjavici gre za preobrazbo strahu v moč. Peter zelo rad spoznava nove ljudi, se z njimi pogovarja; zelo hitro pa ugane sogovornikova čustva in njegov temperament. Ambicije v murskosoboški bolnišnici Idej za svoje prihodnje delo ima ogromno. Sam se dobro spominja časov, ko je bil na praksi v bolnišnici, pa mu izkušeni uslužbenci, polni znanja, na njegovem oddelku niso znali posredovati znanja. Prav to je v vseh službah, šolah... velik problem. Ko znanje znaš posredovati pravilno in ga deliš še z drugimi, se ustvari velika moč, kajti znanje ima pogojno moč. Znanje je ničvredno, če ga ne uporabiš. Peter se PETEK, 6.8. 20.00: Noč na Muri s skupino NOVA LEGIJA & ANDREJA SOBOTA, 7. 8. 10.00: Okrogla miza Otroška likovna delavnica 14.00: Predstavitev kulturne dediščine 20.30: Gledališka predstava SLAMNATI MOŽ 22.00; Ples vil ljudska glasba: tamburaška skupina BISERNI CA, LJUDSKI Pred Štiriintridesetimi leti so Štefanu Kuzmiču odkrili na šurdski cerkvi spominsko ploščo z madžarskim napisom, lani (o tem smo na kratko že poročali) pa so odkrili in blagoslovili še napisno ploščo v slovenščini. V bližnjem farnem domu pa hranijo tudi Kuzmičevo knjigo in kelih, ki ju je uporabljal pri cerkvenih obredih. uči tudi tehnik in strategij NLP-ja, to je nevrolingvistično programiranje, ki proučuje različne vzorce vedenja, se sprašuje o načinih delovanja možganov in kako jih pravilno uporabiti NLP, katerega ustanovitelja sta Richard Bandler in John Grinder, daje veliko prednost ustvarjanju novih modelov, vzorcev, strategij za doseganje želenih rezultatov. Kmalu bo končal študij ob delu ter si pridobil naziv univerzitetni diplomirani organizator dela. Kot pa sam pravi (malo za šalo, malo zares), želi doktorirati iz uspeha in ljubezni, saj že ima nabranega veliko znanja, za katerega nameni večino svojega prostega Časa. Njegov pogled na smrt v smislu pretakanja energij Na smrt, ima tak pogled kot vzhodnjaška miselnost, in sicer, da smo ljudje duhovna bitja s človeško izkušnjo, da se nobena snov, materija ne razgradi, ampak samo spremeni obliko in funkcijo. Potemtakem ima tudi po njegovem duša vseeno svoj prostor v tostranstvu. Reinkarnacija pa je po njegovem mnenju blodnja duš, ki si iščejo zatočišče na Zemlji in ga na koncu tudi najdejo Peter si želi novih izzivov in z drugimi deliti izkušnje, zato ker vsakdo ve nekaj, česar nekdo drug ne ve. Zato do njega lahko stopi vsakdo, kogar zanima tovrstno zdravljenje, uspeh življenja. Sam se naslanja na besede Smiljana Morija, in sicer: »Uspeh brez zadovoljstva je neuspeh!« Besedilo In foto: Bojan Zadravec GODCI 3x2, GORIČKI LAJKOŠI IN MARIČ BANDA NEDELJA, 8.8. 10.00: Spominska maša na Otoku ljubezni za žive in pokojne »Mjraše« 11 30: Razstava aranžmajev iz obmurskega cvetja in zelenja Kufturno-dnjžabno popoldne z ansambloma MLADI DOLENJCI in PTUJSKIH PET 14.00: Gledališka predstava SLAMNATI MOŽ Franc Kučan se je v času glasovanja o soglasju k prodaji marijanske zadruge Zadružni kmetijski družbi umaknil Očitno je računa! na kako vprašanje o garanciji, ki jo je izdala občina pri najemanju kreditov od ribniškega sklada in za katero se je tako močno zavzemal. Helena Kramar, direktorica Razvojnega centra v Lendavi, znotraj katerega deluje tudi Lokalna turistična organizacije, se ne bo več ukvarjala z lendavsko trgatvijo. To bo letos organiziral Evropski kulturni center iz Maribora Drago Legen, župan Veržeja, je svetnike seznanil, da se občina pripravlja na gradnjo doma starejših in pričakuje, da jih bo pri tem finančno podprlo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve O TEM IN ONEM s avgust 2004-VKIB 10 Mala anketa Prireditve Poletje je Čas oddihov, sprostitve, sončenja, zabav in »vrste« javnih prireditev, ki popestrijo lenoben poletni vsakdan. Da bi izvedeli, na katere javne prireditve ljudje vsakoletno zahajajo ali so jih obiskali v zadnjem Času in s kakšnim namenom, in da bi ob tem izvedeli še, kaj jim je všeč in kaj ne, smo povprašali mimoidoče na ulicah Ljutomera. Besedilo in foto: Andreja Kurbos Branka Slavinec, Ljutomer, ujela sem jo na sprehodu z bivalno skupino Deteljica, ki v prihodnjem letu načrtuje obiske večjih javnih prireditev (sejmov in raznih srečanj); »Nazadnje sem bila na srečanju Prekmurcev in Prlekov. Ni mi bilo všeč, da nekateri pridejo tja z namenom, da bi se tepli in ne zabavali. Menije bilo pomembno to, da grem nekam, malo med ljudi. Drugače pa obiščem tudi prleški in radgonski sejem,« Anita Žižek, Ljutomer: -Ne hodim na prireditve. Zadnjič smo se po naključju peljali skozi Sveto Ano in je bil ravno sejem, pa smo se ustavili in ostali malo na veselici. Tu v Ljutomeru in okolici ni ravno veliko prireditev, na katere bi mladi lahko Šil.«, Jožica Klemenčič, Godemarci: »Na javne prireditve hodimo predvsem zato, da otroke nekam peljemo. Radi gremo na kake veselice, sejme (prleškega), na prleško noč, nazadnje pa smo bili na srečanju Prlekov in Prekmurcev. Pozitivno na vseh teh prireditvah se mi zdi to, da nekoga srečaš in se zabavaš,« Alenka Pšak, novci: Joj, ne vem, jaz ne hodim ravno na kakšne prireditve. Zato ker... Ne vem, zakaj ne. Ne spomnim se, kdaj sem bila nazadnje kje. Včasih grem edino na kak sejem, da kaj kupim in kaj novega vidim,« Finalisti za izbor v akciji Naj... domačija (2) Glasujte za svojo naj... domačijo Vabimo vas, da med devetimi domači jami, ki so se uvrstile v ožji izbor, prispevate svoj glas za naj... domačijo po vašem izboru. Domačiji, ki bo prejela največ vaših glasov, bomo podelili naziv naj... domačija po izboru Vestnikovih bralcev. Ti pa bodo še posebno pomembni in odločilni, če bo komisija pri strokovnem izboru tehtala med dvema domačijama. V tej in prihodnji številki lahko glasujete za: V idiličnem okolju so si ustvarili domačijo, kjer v sožitju štirih generacij obdelujejo zemljo in se ukvarjajo z govedorejo, V dosledno obnovljeni panonski hiši živi družina, ki se ukvarja z rejo krav molznic in ki je aktivna na vseh področjih. 2. Družina Clgiit, Noršincl 62 Govedorejska kmetija, ki izstopa po sonaravnem kmetovanju. Složna družina treh generacij hrani zakladnico dokumentov. 3. Družina Galunder, Frana Kovačiča 5, Veržej Šali Zaiup, Makedonija: »Večinoma grem edino na konjske dirke in prleški sejem, da spijem kakšno mrzlo pivo, kaj več pa ne, ker nimam časa -, moram delati. Te javne prireditve so mi zdijo v redu zato, ker se na njih dobro je in pije,« Družinska kmetija z ekološko grajenimi in računalniško vodenimi hlevi. Ob trdem delu imajo čas za družabnost. 4. Družina Horvat - Sraka. Ivanci št. 7 in 8. Na kmetiji, kjer so tesno medgeneracijsko povezani, počasi m premišljeno vlagajo v kmetijstvo. Pridelujejo različno zelenjavo. Glasovnica Glasujem za družino: Pod številko: Moj naslov: L 5. Družina Mencigar, Pertoča 101 1. Družina Baša, Kamovcl 29 Kmetijo, na kateri obdelujejo 72 hektarjev, je prevzel mladi gospodar, ki zna ohranjati tradicijo dobrega gospodarjenja. 6. Družina Petovar, Bunčani 13 Podjetniška kmetija z dvesto hektarji zemlje in petimi zaposlenimi. Ohranjajo tradicijo in skrbijo za promocijo domačih dobrot. 7. Družina Štuhec, Logarovci 55 Prašičerejska kmetija, ki jo vsako leto širijo in vanjo investirajo, njeni člani pa ne pozabijo na družabno življenje na vasi. 8. Družina Smodiš, Kustanovci 65 9. Družina Žalar, Grabe 22 Nezmanjkajim idej za modernizacijo kmetije, odlikujeta jih intenzivnost ter spoštovanje okolja, vrednot in tradicije. ljubljanska banka iVc vf L/ubr'fjin 3 Jr* bi riJc* d. A. U uli Glasovnice pošljite do 5. avgusta na naš naslov: Vestnik, Ul. arh. No vaka 13, 9000 Murska Sobota, Trije pošiljatelji glasovnic, ki jih bomo izžrebali na prireditvi, bodo prejeli lepe nagrade. I I I I I I I I I Podružnica Pomurje TONDACH % ——- --—u *luu _■-- • Ib- j SLOVENIJA WWW.TONDACH.S1 (9)pinus TKI Rafte u. m z 5. avgust 2004 KULTURA 34. mednarodni folklorni festival v Beltincih Ljudska dediščina kot el sodobnega življenja Janije potekalo tudi državno srečanje odraslih folklornih skupin Portret Ivo Žnidarič -v senčni sobi med številnimi priznanji Ulj . Mod, t ®^narodni folklorni festival, ki je T Beltincih, je potrdil, 4^ .^tonalno štiridnevno festival* Lic tir an ja in krepi pomen slo-lllrD' dediščine in prispeva k temu, . 'rednost in vrednote preteklosti ^o dPj -. 111° Ofganiziralo Kultu rno-umet-^Sf vJ0 belt'ncL katerega predsednik je ^>0^ ’ Ir vključevala štiridnevno kulturno ' oh in 1 pesmimi, ljudskimi plesi, kuh-bistvom, ob pogovorih obiskoval-slovenskih narečjih in tujih jezikih. ^1.1, *° v četrtek popoldne z glasbeno ■'Leu, a p. * vodd Tomaž Rauch, in lončarsko britev. "|r' udi I Izidor Zadravec. Sledila je “mi, r LJ '' Zacvetel je festival v prostorih *4 '• '■ kateri so se predstavili izdelo- ^trji 1 1 Uir(etnostne obrti ter cvetličarji in ocfPrli etnološko razstavo 1 k. ^'ere avtor je Tomaž Rauch, in starih ''toso zbrala Anica Crnkovič. Obiskoval-'11^bavali na večeru tambu-' Mandolinskim orkestrom, orkestrom Z®*® Prekmurja skozi ^tokluba Ljubljana • . D°ma krajanov v Veliki Polani '■hh |. ,l' ^Pvl« razstavo fotografij na-L^nrh v 11 bulturnih znamenitosti >naredili člani Fotoklu-•' 'utili i tega kluba so se te Veiti '' l*obudo društva Štrk Slove- ,r'1 ■ j f " Ljubljana je 48 članov iz vse Slo-J mojstrov fotogra- vih ko *"" * “ vec fotografskih izletov : djir. , "'1 Slovenije. In tako so po bese-dprl "1 '' "ta kluba Marjana Peteta, ki je i ,? >"rr| //i'"° v Veliki Polani, en konec te-'■'■■■ 0(] raziskovanju pokrajine ob b ^Kjlane p'lJaVal('h goric, Filovec pa do ddStavljena dela so le manjši del U :'c. i.|' ' :| ‘ ' . gradiva, ki je nastalo * PoPoto™ju P° Prekmurju K^Mi] U] ačno-sonenem koncu tedna, ^'^njen Ubj ,e namreč tudi spoznavati lo»i '’^li. ° ^raimo m ljudi ter vfotogra-na n/"";nc občutke udeležencev ob Pokrajino J. Ga. "Wznici % ^uvek/.^ . Prostoj ' le tudi čas za branje knjig Murski Soboti pa •'■Kot je povedal knjižničar ^li^° nek °Cne cv*dence o obisku še ni-" ■"'k,).'1'11'' knug je v tem času težko t BrajJ°nav;ub ^bezeuski romani in btrt$ najbolj sprašujejo po knjigah r'ne sanie’ Iskanje korenin), S in Rosamunde Pi- k-/* 'tspvšniLami pa so se ■ li?° Aleksandru Velikem Mas-' 'M ' Štiri mesece, pa je tre- nske, ki tečejo z volkovi I,.., r.............Estes. Vedno pa so SjlZ^ieja r.l|bnric<’ priljubljenega TV-c\’' ■ ■■. h.,' ''"ia Ni treba posebej ome-% । l ^l so *.'na policah s kriminalkami Pa tud' Marinina, Mary Hig-% 't 1 Agathe Christie se še nismo %Sčicn i 'n 11' avtorjev berejo Fe-' Kolmanič, vnovič pa je , ta, " Za knjigo Vide Žabot Križ na ’b izvili Ve( " pravi knjižničar, heta v ' " K bralci pa se zlasti zani- ■fj^tn - Otroške stvari. ^ba ‘ 1 Pa kot vedno vodi Har-*-akati na vse dele. KUD Juraj Lončarič iz Hrženice na Hrvaškem, TS Cirkulane, TS Kavkler - Laporje. TS Drotmantraši, TS društva upokojencev Bisernica Ljutomer in Ve sela Prleka. Petkov večer so tudi letos posvetili tuji folklori; tokrat so gostili folklorni skupim Jantar iz Gdanska na Poljskem in Vindija iz Varaždina na Hrvaškem. Kot je že navada, je bil najbolj množičen obisk v soboto in nedeljo. V soboto popoldan so predstavili stare običaje in kulinariko krajevnih skupnosti občine Beltinci, prikazali dela mojstrov ljudske obrti s »senjom« ljudske obrti, predstavili pa so tudi podjetništvo občine Beltinci. Večerni del prireditve se je začel z nastopom izseljenske folklorne skupine Kres iz Clevelanda v Združenih državah Amerike in nastopom mlajše folklorne skupine KUD Beltinci Nadaljeval pa se je s predstavitvijo udeležencev glasbene delavnice, nastopom instrumentalne skupine Jantar iz Gdanska, skupino Katalena in Mlado beltinsko bando s pevko Matejo Horvat - Zver. Prireditev pa so končali z državnim srečanjem odraslih folklornih skupin, na katerem je sodelovalo deset folklornih skupin iz vse Slovenije, ki so bile kot najboljše izbrane že na območnih in medob- Na državno srečanje odraslih folklornih skupin, ki je bilo v nedeljo, seje uvrstila tudi folklorna skupina KD Miška Kranjca iz Velike Polane. Poletne kulturne prireditve v Radencih V okviru vsakoletnih tradicionalnih polet nih kulturnih prireditev, ki jih prireja Zdravilišče Radenci, je že nekaj nedelj v zdraviliškem parku zelo živahno. V glasbeni utici ob restavraciji Park se vsako nedeljo v juliju in avgustu ob 11. uri zvrsti nastop kakšne glasbene skupine. Do sedaj je v glasbenem programu že dvakrat nastopila komorna skupina saksofonistov iz Gornje Radgone, pihalni in harmonikarski orkester iz Gornje Radgone, nastopili bodo še pihalni orkester iz Apač ter ponovno sak- močnih srečanjih v organizaciji Javnega sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost Slovenije. Pred predstavitvijo posameznih skupin so vsi skupaj prišli v sprevodu na prizorišče, pridružili pa so se jim tudi kolesarji na starih kolesih iz Društva ljubiteljev starih koles Dimek iz Beltinec. Sodelujoče sta pozdravila župan občine Beltinci Milan Kerman, slavnostni nagovor pa je imela dolgoletna zunanja sodelavka JSKD Nežka Lubej Na državnem srečanju sta se od pomurskih predstavili folklorna skupina KUD Beltinci s Prekmurskimi plesi, katere vodja in avtorica odrska postavitve je Dragica Kolarič, in pa Folklorna skupina KD Miška Kranjca Velika Polana z odrsko postavitvijo z naslovom Če bi jes bijla fče-lica, ki so jo pripravili pod vodstvom Vide Lebar, avtorica odrske postavitve pa je Valerija Žalig. Poleg dveh pomurskih so sodelovale še folklorne skupine iz folklornega društva Košuta Poljčane, KD Karavanke Tržič, KUD Milke Zorec Hotinja vas, Društvo upokojencev Naklo, Lovrenc na Pohorju, Dra-gatuš, KD Mandrač Koper in Lancova vas. Nastopili pa so tudi gostje iz Poljske, folklorna skupina Jan tar iz Gdanska, ki so predstavili pesmi in plese iz različnih pokrajin Poljske Jože Gabor sofonisti in pihalni orkester iz Gornje Radgone V prelepem ambientu sredi parka, kjer so se že pred leti vrstili nastopi glasbenih skupin, ki so jim prisostvovali številni poslušalci (med njimi veliko zdraviliških gostov), so letošnje dopoldanske nedelje slabo obiskovane, vendar smo maloštevilni prisotni vselej navdušeni nad izvajanjem glasbenih umetnikov. Upajmo, da bodo sončne nedelje v avgustu, ko lahko prisostvujemo prireditvam na visoki ravni, bolje obiskane D. M., foto; D. M. Ivo Žnidarič, zna-no ljutomersko ime, je bil ( in je še) v dolgih letih kulturnega delovanja, ki jih bo ktnalu petdeset, ljubiteljski igralec, glasbenik, scenograf, slikar, režiser, masker, povrhu ali najprej pa marljiv obrtnik in družinski človek. Čeprav je deloval na številnih področjih tja od leta 1946, ko je šestleten recitiral na neki proslavi, je ostala njegova glavna ljubezen prej ali slej gledališče, ki ima tudi sicer v Ljutomeru izjemno bogato tradicijo. Ta tleča ljubezen, ki se je pojavila že zgodaj, je najprej izbruhnila pri vojakih, kjer je bil skupaj z nekaterimi poklicnimi srbskimi igralci. Z njimi je sodeloval in se marsikaj naučil, kljub začetnim težavam z jezikom. Pozneje, ko je svoj poklic opravljal v Ljutomeru, ga je odkril Stane Kralj in ga kar takoj vključil v veliki projekt - v Celjskih grofih Bratka Krefta je komaj štiriindvajsetleten uspešno odigral Pravdača. Od tega je lani poteklo Štirideset let in ob tej priložnosti so ga tudi odlikovali s posebnim republiškim priznanjem za 40 let nepretrganega dela na ljutomerskem odru. In od Pravdača naprej je bil izjemno aktiven vseh teh 40 let: sodeloval je pri vseh proslavah, bil napovedovalec in povezovalec pri različnih prireditvah, igral in pel dvajset let v različnih sestavih, v gledališču pa seveda odigra! nešteto vlog in nekajkrat tudi režiral. Pogum za to mu je dal Marjan Belina, pri katerem je opravil nekaj režiserskih tečajev. Kot igralec se je v vlogo vedno skušal vživeti - v času priprave ni bi! Ivo, am - pak tisti, ki ga bo moral odigrati. Vseh svojih vlog se niti več ne spominja, a razen Pravdača so mu ostale v posebnem spominu še župnik v Kralju na Betajnovi, Komar v Hlapcih, pa vloga hišnika v predstavi Smrt predsednika hišnega sveta, za katero je dobil Severjevo nagrado. A vsako svojo vlogo je vzel resno, tudi če je bilo treba izgovoriti le tri besede. Z največjo skrbnostjo je odigral vlogo v igri Evalda Flisarja Stric iz Amerike. Sodeloval je tudi pri nekaterih filmih: kot dvojnik Jurija Součka pri nadaljevanki Čisto pravi gusar, pri Kati Kustecovi in Strici so mi povedali. Zelo ga tudi veseli, da so dobili ljutomerski igralci Linhartovo republiško nagrado za Vajo zbora Vinka Modendorferja. Kot režiser se je lani spet preizkusil pri Svetem Juriju ob Ščavnici z igro Trije vaški svetniki. Tudi v tem pogledu ima svoja načela. Režiser, pravi, mora igralcu igro razčleniti, mu razložiti, kaj igra in zakaj. Ni dovolj, da besedilo samo beremo in se ga učimo na pamet Praksa ni dovolj - potrebna sta predvsem talent in strokovna podpora. Sam je imel za vaje in ponavljanje veliko časa. Kot samostojni obrtnik pleskar je stalno delal sam in si je pri delu mrmral ali celo na glas jrona-vtjai svoje vloge, tako da so se mu stranke večkrat čudile. Ljubiteljstvo je bilo takrat izjemno cenjeno in nihče ni gledal na denar - vsi so delali in se zelo radi družili. Nedvomno pa se vse skupaj ne bi tako izšlo, če ne bi imel vsestranske podpore pri ženi, ki je bila tudi njegov prvi in najstrožji kritik. Vedno mu je povedala, kaj je narobe, in velikokrat je to upošteval. V vseh teh skoraj petdesetih letih pa se je nabralo tudi že lepo število priznanj za dosežke. Poleg že omenjenih štiri zlate Linhartove značke, jubilejne nagrade, Miklošičevo priznanje v Ljutomeru - vse je uokvirjeno v posebni sobi, kjer visijo tudi njegove slike, v predalih pa so shranjene fotografije in časopisni izrezki. Tudi v prihodnje se gledališču ne namerava odpovedati. Novi dogovori so že za jesensko sezono pri Sv. Juriju, kjer pravi, da so čudovita skupina in lepo delajo brez nesporazumov. Ljubiteljska gledališka dejavnost se mora nadaljevati, posebno z mladimi, ki jim sporoča, da je igralstvo plemenita stvar, ni pa lahka. Treba je začeti iz nič in veliko delati. Kar takoj te ne bo nihče nosil na rokah. K nagnjenju in talentu bo treba dodati še marsikaj. B. B. L. 12 INTERVJU 5. avgust 2004 - VESfflf Pomenki o družini Nekonvencionalni oce - Feri Lainšček »Vaši otroci niso vaši otroci. Čeprav so z vami, niso vaša lastnina. Lahko jim darujete svojo ljubezen, toda ne morete jim dati svojih misli, kajti imajo svoje.« Kahlil Gibran Feri Lainšček, vsi vas poznamo kot uspešnega in plodnega pisatelja, manj pa t emo o vaši družini in otrocih, Koliko otrok imate in kako so vplivali na vas? Pišete tudi otroško literaturo, je to sovpadalo z rojstvom in kasneje odraščanjem vaših otrok? Imam dva otroka, hčerka Kaja je stara 20 let, študira gradbeništvo in ekonomijo v Mariboru, sin Leno pa hodi v 5 razred osnovne šole v Murski Soboti. Zame je pisateljevanje način življenja, torej to ni ne poklic in ne prostočasna dejavnost, temveč nekaj, kar zaznamuje sleherni trenutek mojega bivanja, mu daje smisel pa tudi barvo in ton. Res je tudi, da sem začel pisati otroško literaturo, ko sem dobil prvega otroka. A napisanega nikoli nisem preizkušal na svojih otrocih, oba otroka sta se z mojo literaturo srečala šele v prvih berilih. Lahko tudi rečem, da otroka nista obremenjena z mojo javno podobo, saj skušam družino, kolikor je le mogoče, zaščititi pred javnostjo, Z obema otrokoma sera imel res tesen stik že od malih nog, saj sem bil Kaji vse tja do četrtega leta starosti celo varuška. Pri Lenu, ki je tudi nekaj prvih let ostajal doma, smo sicer imeli varuško, a sem bil vseeno doma tudi jaz. Opravljal sem nekatera gospodinjska dela, tudi kuhal in včasih pomil posodo. Nikoli nisem silil otrok k branju, Čeprav bi to od pisatelja morda pričakovali, boljši bralec pravljic je žena. Branje pravljic je po mojem mnenju sicer zelo pomembno za življenje, kasneje pa je prav tako pomembno, da sam odkriješ pomen branja. Pri Kaji, recimo, je bil ta razvoj zelo hiter, prvo knjigo je sama prebrala v prvem razredu - Carli v tovarni čokolade Kaja Še sedaj veliko bere, pa čeprav, kot sem že rekel, ni humanistično študijsko usmerjena in je v tem smislu padlo jabolko daleč od drevesa, Pri Lenu pa smo Čakali .zelo dolgo, bolj ga je zanimalo računalništvo, in branja še danes ne čisla preveč. Letos pa ga prvič vidim, da sam bere knjigo -Skriti dnevnikjadrana Krta. V splošnem je seveda dejstvo, da afiniteta staršev do določenih stvari vpliva na otroke. Kaja je, recimo, hodila v glasbeno šolo, k ritmični gimnastiki, humanističnim krožkom in bili smo prepričani, da je to tudi njena želja. V gimnaziji pa se je potem nenadoma pojavilo zanimanje za gradbeništvo in ekonomijo. Bili smo kar nekako presenečeni, a sedaj je zelo pridna študentka in vse je v najlepšem redu. Pri Lenu so bile učiteljice prav tako večkrat v zadregi, saj ga bolj zanima mate- matika kot slovenščina. A pomembno je, da otrok lahko prisluhne sebi in prepozna svoje lastne želje in interese, ne pa samo želje staršev. Pri razvoju otrok je namreč, vsaj po mojem mnenju, zelo pomembno, da dosežejo čustveno stabilnost in da se formirajo kot zdrave osebnosti, da torej uspejo po svoje. A tudi družba je, žal, naravnana tako, da se ceni le formalna izobrazba, pozablja pa se na srečo človeka. Kako je vplivalo rojstvo prvega otroka na vas, kakšna so bila vaša čustva, želje in pričakovanja in kaj vam je prinesel drugi otrok? Prvega otroka, Kajo, sem dobil pri 23 letih - spomnim se, zelo sem si želel deklico. Zdel sem se dozorel za prvega otroka, pozornost otroku je bila temu primerna, rojstvo in vzgoja sta pn prvem veliko vznemirljivejša kot pri drugem. Pri drugem otroku sem si želel fantka in tudi ta želje se mi je uresničila. Drugi otrok me je pravzaprav zelo pomladil. Imava veliko skupnih točk - računalništvo in raziskovanje tega medija, skupaj vztrajava pri karateju že pet let, skupaj napredujeva. doživljava vzpone in poraze. Imava že rjavi pas, Čeravno nisva čisto najboljša. Karate mi omogoča zelo dobro priložnost za spoznavanje otroka, dodaten pogled v njegovo naravo. No, verjetno velja tudi obratno. A kakor koli že, tukaj je gotovo prisotna vzgoja z vzgledom (recimo 30 »trebu-šnjakov« on, 30 jaz), gre pa tudi za skupaj preživeti Čas in navsezadnje za priložnost, da je sin boljši od mene Ko se je Leno po predstavitvi karateja odločil, da gre trenirat, sem se mu sicer pridružil, da bi se lažje vključil, potem pa me je prevzelo. Sprašujem se, kdo je tukaj komu naredil uslugo, in vem, da pravzaprav on meni. Po membno je namreč to kolektivno doživetje, možnost, da skupaj premagujeva krize, ki se seveda pojavijo, da skupaj »špricava«, pa da si dajeva moč in se navsezadnje oba učiva odgovornosti. Sam menim, da je skupno preživljanje prostega časa za očeta in sina zelo pomembno, želela bi, da bi veliko otrok imelo priložnost takšne povezave, da bi si starši vzeli Čas zase in za otroke. Gotovo pač ni dovolj to, da otroka samo odpeljemo na razne aktivnosti, da sebi in njemu zapolnimo čas, potem pa ne doživljamo zmag in porazov skupaj z njim in ne vemo, kaj vse se dogaja z njim. A tako pač je - tradicionalna družba je temu namenjala veliko pozornost, sodoben čas nas tudi v tem smislu odtujuje. Kako bi opisali Kajo in povezavo z njo? Kaja je zelo zgodaj začela govoriti, pri 9. mesecih, pri dveh letih je imela že neobičajno bogat besedni zaklad. Že od malega je zahtevala veliko pogovora in veliko odgovorov. Morda je prav zaradi tega zdaj zelo samostojna osebnost in moram reči, da tudi neobičajno redoljubna, natančna, načelna. To sicer verjetno ni moja zasluga, prej bi tako načelnost pripisal ženinemu vzgledu. Je pa tudi res, da je bila zelo zgodaj »svobodna«, smela je ostajati zunaj že v srednji Šoli, a to je bilo zato, ker nikoli ni izkoriščala zaupanja. Mogoče je sicer razumeti, da jo hvalim in pretiravam. Pa ne. Treba je le pravi čas razumeti, da se iz otroka praviloma razvije samostojna osebnost, da pa starši ponavadi pričakujemo drugače in smo potem razočarani. A otrok pač na lepem postane odrasel človek, osebnost s svojim pogledom nas svet, ki ni enak tvojemu. Če ga znamo sprejeti kot samosvojega in sa- Korabw Control 6 lasov Brez dvoma 5 149. 315. Ledeni čaj, grudni saden, 1,5!, PET Radenska, Radenci Belo gnnrije, cena oa kg Mereato. vw vret NMm, Sensitive, Fantasy afi Fort« SotpiljuNjana Akcijski ponudbi velja v vseh prodajalnah skupine Mercator in Mercatorjevih franšiznih prodajalnah od 4. 8, do 15- 8. 2004. Ponudba velja do prodaje zalog- Cene so v SIT. Poslovni sistem Mercator, d.d.. Dunajska 107, 1000 Ljubljana. mostojnega odraslega Človeka, bomo občutili zadovoljstvo. Prevelike želje staršev pa rodijo razočaranja na obeh straneh in nosijo posledice za vse življenje, saj gre za vsiljevanje svojih mnenj, vrednot in pogledov. Menim, da je prav to najbolj dramatičen trenutek starševstva in da mu je težko biti kos. Kako skrbite za spomine in mladost svojih otrok in ali jih vpletate v svoje zgodbe? Žena bolje skrbi za spomine, imamo urejene albume, dnevnike, spominske knjige. Sam verjetno tudi kot pisatelj marsikaj dokumentiram v svojih delih, a to je seveda že drugotnega pomena Moje »dokumentiranje« bosta otroka verjetno lahko razumela šele, ko bom že na drugem svetu. A ostalo bo zapisano, morda bosta kdaj vzela v roke, morda jima bo celo v pomoč. Kako se odnos moški-ženska spremeni ob rojstvu otroka, ki kot meteor pade v sredino tega odnosa? Kako ohraniti ljubeč odnos? Z rojstvom otroka se odnos med moškim in žensko na neki način res spremeni, saj je otrok nova neznanka v odnosu, pojavi se kup problemov, vzgojne razlike in še marsikaj. A bolj kot vzgoja je pomemben način vzgoje, odnos do vzgoje Moj odnos do vzgoje je zelo nekonvencionalen, romantičen in s tem se verjetno niti ne smem hvaliti. Ko pa se pojavi odgovornost in praktičnost vzgoje, pri nas pač vskoči žena. Pojavi se dvojna vzgoja, tudi pri nas doma se je, a taka delitev vzgoje in dopolnjevanje, ki je včasih tudi konfliktno, se mi zdi še zmeraj boljša varianta kot recimo enotirna vzgoja v primeru, če se eden od partnerjev podreja drugemu. Če dominira ženska, se pri dečkih to premno-gokrat poznavOjdipovem kompleksu, če pa se žena povsem podredi možu, gre za patriarhalno vzgojo, ki je prav tako valilnica mnogih čustvenih zavor. Zame je »prava« vzgoja pravzaprav vidna šele kot rezultat: otrok kot »izdelek« - zdrava osebnost, njegova notranja moč, samostojnost, čustvena inteligenca. Vse drugo so teorije in filozofiranje. Kaj je ključno za dobrofunkcioniranje družine? Kaj prispeva moški del? Kaj oče da svojim otrokom? Mi seje vloga očeta zelo spremenila? Kaj za vas pomeni sodobni oče? Iz lastne izkušnje ne morem govoriti o klasični družini. Zame je pisateljevanje, kot sem že rekel, način življenja, to rojeva mnoge posebnosti in »drugačnosti«. Vloga moškega pri nas je res »svoboden poklic«. Veliko sem bil sicer doma, otroka sem varoval sam in nista šla kar takoj v vrtec. Z veseljem opravljam vsa gospodinjska opravila -kuhanje, nakupi, celo tu in tam pospravljanje. No, pogosto sem bil tudi v svojih svetovih in to je morala družina nekako razumeti in nadomestiti. A vendarle je šlo in seveda še gre za tako organizacijo življenja, da je stik z otroki čim večji. Lena še danes vsak dan peljem v šolo, mu pripravim zajtrk. Na roditeljske sestanke pa hodi žena, ona je prevzela to odgovornost navzven in hvala ji. Če so se v šoli pojavili problemi, sta imela otroka vedno podporo, pogovorili smo se, »popametovali«, a potem sta se morala, če se je le dalo, znajti sama. Pn Kaji smo, recimo, opravili prepis na drugo osnovno šolo v 4. razredu, ker so bile razmere problematične v celotnem razredu, le da drugi starši očitno niso zbrali Kasneje se nam je to prijet®# _ valo, saj ni imela več tovrsulfj mov in v šoli je bila uspwl bila res situacija, ko, vsaj taft starši otroka ne smejo pustiti111 • Ju. Sicer pa je res lepo, otroci sami rešujejo svoje F" in težavice. Leno, recimo. K smislu ze lo poseben in rdečelasec, torej v nekem pajoč io drugačen, a je Ws’^r sebnost že zelo zgud.ij labtkli ral - rekel je: zelo sem hojpt J * zlate lase. Od tistega iretK^ j k ga nobena žaljivka na ta »zakompleksala«. Vloga očeta v sodobni - I cer res vloga moškega, ki sega patriarhalni vzorec. Te P1" rojeva tudi takšne in drugačni _ me. Pojavlja se fenomen očeta. Možje in očetje se pi1--, rožene in se na n.iimzlitne^ umikajo iz družine. NajpoH0*^ t| deloholiki. Pa člani najrazli^l _ £ ških družb, ki so lahko p°v' športi ali z alkoholizmom, t^PpL begavostjo. Vse to je umi' otrok. Razlogov in izgovormf Ufi .iti da lahko tisoč, pogosto se t|U“r niti ne zavedajo, posledice seP0 ko je ze prepozno Kateri trenutki so za i«“ družini? Kaj Človek »n** st oji družini in kajf' '— za trdnost značaja in sn^ ka? Najlepši trenutki naše povezani z drobnimi uspehi otft veseljem ob drobnih rado*1 ® kor pa moram reči, da mi K Pr> žina veliko pomagala pri koteCT nekonvencionalnosti. Umeim"1 si to priznamo ali ne, tudi (tm"1 drznost, provokativnost, ne družba težje sprejema in r»L' ne bi imel družine in odgovo-' " nje, bi prestopil še marsikatem^J življenju. To je pač res. tudi, da ob vsej moji pose1''' žini ni zmeraj lahko, Še P0’1 tem okolju, ki je v mnogoče meščansko. Kaj si želite v Žirije*}* ' otroke in kako si predsM 7 % je vnuke? ■ Mislim, da bom še boli cionalni dedek kot oče, ker ne želim starati. Kaja me » A krat opozori na mojo neko"’’ (A nost glede vedenja in ob '1 ’ tem zmeraj skušam moja umetniška narava pač[J j' Moj moto je: bodi tak. kotS^, j' štuj tudi »drugačnost« dn pl rim pa vse, kar je v moj’ / bih moji otroci dovolj ču’1' sobni za življenje, da h' probleme in se sami zna1 Moj pokojni oče mi je -,j! bnejši nauk: »Dvoje rok mJ- . ^2 dim razloga, da v tem •- ž « 1L -k k II dim razloga, aa v preživel.« Moj oce je bil pJL je to razumel tako. W n'(| ...JU posredujem malce »Dvoje rok imaš in g^vo P p ■ — a«, ne bi P ne vidim razloga, da ne — tem svetu.« .-Z Vesela sem, da obstajajo n cionalni očetje, ki otrok jemljejo na umetne-’' , • ni način, pustijo svojin1 so to, kar sami želijo bili-11 dajo pomena skupnega ■ J I <1 Mladi po srcu Napolitanko Blok Kraš, 5N g KrašcommerM, Novo mesto 269.- - S&w KMETIJSTVO 13 ir# * jul ntti «tevv Pomurju še ni končana Tako pozne žetve lil* ft* Pridelovalci ne pomnijo vff lil* nizki odkupni ceni kmetje pšenico prodajajo, saj je denar, ; fobijo za pšenico, mnogim prvi letošnji prihodek. iij^ >ta. - l I Sn°pi sole-tedna <’blcain°, le re-da se je »j j. ’ 'l večina ’ piv« dni d i ’^»'apri- ' POspravljena. na J^'l bo na pridelek. Če bi r3in2tIW u&Hlno'1,1 sp' ।f"' kovali u . । ’“'^bovali le še kak-' pa žetev pogo- o st tfff. ar e/ Ulitki So ■ H’SO 'i je po- Mr'škode Ji V K,, /r^k,""''kakovost *^danslab-. J ^tjju h je 8°sPodarstvu SJ4*1ktu^i ^^fčfinil a 'državi. N>^:ne^ev ^'hek- >n so nn>rj- , " Mi ic trkurdm L."v n del pridelka iS tl 81 pudelkc pa tudi ^‘‘^■xtn.s^iebek-Ckbi ®td\r W 4 • । ^^*'aasu'ttw parame' * tVn««čndi kmft KG 'Vwmh, kjer '*'n' pbdelck,»° NjjWpwit '"tw Slaba netiv »vtega pridelka kakovostnega razreda, 4.700 ton je pšenice druge kakovosti, nekaj pa je tudi pšenice, ki jo bodo namenili za živinsko krmo. Največ pomurske pšenice prevzamejo v soboškem Mlino-peku, do včeraj pa so pridelovalci v njihovo sušilnico pripeljali 13 tisoč ton pridelka. Približno takšne količine so odkupili tudi lani, za letošnjo kakovost pravijo, da je povprečna, po zadnjem deževju pa pada, saj se zmanjšuje predvsem vsebnost beljakovin. Tudi v krajih na desni strani Mure z žetvijo še niso končali, predvsem na apaškem koncu, kjer je največji pridelovalec pšenice Kmetijstvo Črnci, pa so s pridelki nezadovoljni. Po lanski suši so letošnji posevki obetali obilen pridelek, vendar je v začetku julija svoje opravila toča. Z 270 hektarjev polj bodo tako ■ pospravili v povprečju le dve toni pšenice na hektar, saj je toča uničila od 50 pa vse do 100 odstotkov pridelka Toča je v celoti pobrala tudi pridelek oljne ogrščice, ki so jo imeli letos na 124 hektarjih. Po besedah direktorja Danila Rihtariča jim je do včeraj ostalo še 60 hektarjev nepožete pšenice, od vremena pa je odvisno, kdaj bo pospravljen ves pridelek. V Tovarni močnih krmil v Črncih kjer prevzemajo pridelek s tega območja, so do včeraj prev zeli le 2.302 toni pšenice, bistveno večjih količin pa ne pričakujejo Tudi lani je bil odkup zaradi suše slab, letos pa je velik del pridelka pobrala toča. Pridelovalci se letos ne morejo sprijazniti predvsem s ceno pšenice, saj jim z žitarji ni uspelo najti skupnega jezika. Letos to niso bila pogajanja med pridelo’ valci in žitarji, pač pa so slednji ceno izsilili, pravi Franc Štih iz Noršinec pri Ljutomeru, ki je eden večjih zasebnih pridelovalcev pšenice pri nas in je tudi sam sodeloval v pogajanjih. Ži tarji so cene izsilili predvsem na račun avstrijske in madžarske pšenice, vendar slovenski kmetje z njimi ne morejo konkurirati, pravi Štih Pri nas so parcele preveč razdrobljene in zato je pridelava dražja, država pa je naredila premalo, da bi slovenske kmete pripravila na vstop v Evropsko unijo in na evropsko konkurenco. Štihovi žanjejo s 15 do 20 let starimi kombajni, novih pa si ne morejo privoščiti, čeprav bi jih nujno potrebovali Letos so imeli pšenico na okoli sto hektarjih, od tega polovico na Hrvaškem. Čez mejo so pridelek že pospravili in je bil dober, saj so v povprečju tam na-želi okoli Šest ton na hektar, pa tudi kakovost je bila dobra. Ves pridelek so pripeljali v Slovenijo, in ker so dvolastniki, s tem ni bilo težav. Štihovim je do včeraj ostalo na poljih še okoli 40 hektarjev pšenice, s tistim, kar so že poželi, so zadovoljni, hektarski pri delki dosegajo do 7 ton in tudi kakovost je bila doslej dobra. Po zadnjih padavinah pa se kakovost slabša, znižujejo se beljakovine, hektolitrska teža pada, zaradi lomljenja klasov pa prihaja tudi do.izgube pridelka. Pšenica, ki so jo poželi pred dežjem, je bila prve kakovosti, tudi cena zanjo je Še sprejemljiva, medtem ko s ceno drugega kakovostnega razreda pridelovalci ne bodo pokrili stroškov pridelave. Franc Štih: Še pred tremi leti smo dobili za kilogram pšenice ob žetvi kilogram mineralnega gnojila NPK 7:20:30, v tem trenutku pa stane kilogram tega gnojila že 60 tolarjev. Dušan Domjan, Šalamenci: V prejšnjih letih je bila cena pšenice dokaj ugodna, zalo smo ji tudi namenjali več površin v našem njivskem kolobarju. Letos smo jo imeli na treh hektarjih, kljub slabi ceni pa bomo večino pridelka prodali. Pri tem smo nemočni in s ceno, ki je, se pač moramo sprijazniti. Takšne so razmere v Evropi in temu se bomo morali prilagoditi. Letošnji pridelek se pri nas giblje okoli 6 fon in pol na hektar, kakšna je kakovost, pa bo znano, ko bodo opravljene analize. Nekaj pridelka je ostalo tudi doma in ga bomo zamenjali za moko. Čeprai je v hlevu 20 glav govedi, pšenice nismo pustih za krmo. Franc pravi, da bodo po podatkih, ki jih je dobil v Kmetijski zadrugi Kmetovalec, kmetje dobili za kilogram pšenice drugega kakovostnega razreda le od 24 do 25 tolarjev, to pa kljub subvencijam ne bo zadoščalo za stroške. Je pa dejstvo, da so kmetje prisiljeni pridelek prodati, saj sušilnih in skladiščnih zmogljivosti nimajo, denar za pšenico pa je tudi prvi letošnji prihodek tistih, ki se ukvarjajo z rastlinsko pridelavo. Ludvik Kovač V soboto na G. Slavečih Pete vaške igre Občina Kuzma in SRD Gornji Slaveči pripravljata v soboto, 7. avgusta, 5- tradicionalni Kmečki dan. Začel se bo že dopoldne, saj bo ob 10. uri prvi start oračev, ki se bodo potegovali za prehodni pokal, popoldne pa bodo predstavili še minimalno obdelavo tal oziroma ozelenitev površin za potrebe slovenskega kmetijskega okoljskega programa. Orači se bodo pomerili v oranju s standardnimi, tekmovalnimi in obračalnimi plugi, organizatorji kmečkega dneva pa bodo obiskovalcem prikazali še žetev in mlačev, kot so jo opravljali v preteklosti. Žetev bodo opravili ročno, mlačev pa zgeplnom in peški mn-šinom. Prireditev bodo popestrili z družabnimi igrami, saj se bodo ženske in moški pomerili v metanju kamna in vlečenju vrvi. L K. Turnišče Cene pujskov Zadnji Četrtek v juliju so pripeljali rejci na sejem v Turnišče 23 pujskov, starih od 9 do 12 tednov in težkih od 25 do 33 kilogramov. V primerjavi s prejšnjimi tedni so šli tokrat pujski nekoliko bolje v promet, saj jih je 15 zamenjalo lastnike. Cena za posameznega pujska se je gibala med 9.000 in 10 500 tolarji. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 5, avgust 2004 — vestnik Človek In njegov konjiček Gobelini so njen svet Kadarkoli in kjerkoli se ozrem po njenih gobelinih, se mi zdi, kot da vidim živ svet. S svojimi ročnimi umetninami je’ namreč dogajanje okrog sebe ponazorila tako verno, kot bi ga morda le stežka tudi z najboljšimi fotografskimi aparati.' In koliko potrpežljivosti in natančnosti je potrebno pri izdelavi enega samega gobelina, ki ga označujejo kot sten sko preprogo z vtkanimi podobami! Prvotno je bilo to ročno delo, imenovano po francoskem barvarju Gobelinu iz 16, stoletja. Storjena napaka se namreč hudo kaznuje, saj je treba že narejeno razparati in ponovno pričeti tam, kjer si nekoč že bil. Kdor nima trdne volje in jasnega cilja, tega očitno ne bo nikoli zmogel. Velik dogodek na Tothovi žagi v Očeslavcih Žagali debel orjaški hrast Po zaslugi družine Toth je ostal del struge reke Ščavnice nereguliran in je sedaj naravni Čeprav je za Gizelo Bertalanič iz Murske Sobote že 81 pomladi, ne odneha s svojim priljubljenim konjičkom. Vsak dan, iz leta v leto, počasi nastajajo zrcalne podobe sveta okrog nas. Pika za piko, kvadrat za kvadratom ... Z drobceno iglo vbada v blago, kjer nastajajo delčki podob in predmetov, dokler na koncu ne nastane celoten gobelin. Največkrat si pomaga z originalnim katalogom Wiehler, kjer so prikazana dela znanih svetovnih slikarjev, bodisi da gre za slike starih mojstrov, ki so upodobili življenjski stil svoje dobe, bodisi za cvetlice, tihožitje, za naravo ali letne čase. Toda vse to še ni dovolj za izdelavo gobelina, ker mora v množici barvnih odtenkov sama izbrati prave niti, iz katerih nastaja mozaik Pravi, da si pri tem opravilu spočije dušo in telo. »Imam močno voljo za izdelovanje gobelinov, s čimer se ukvarjam že več kot dvajset let. Spodbuda za ta konjiček je prišla povsem naključno. Ko sem si nekoč ogledovala gobeline drugih, sem si rekla, zakaj pa tega ne bi zmogla tudi jaz. In res! Doslej sem jih naredila kar precej, čeprav njihovega natančnega števila niti ne vem. Mnoge gobeline sem podarila svojim najbližjim. Zdaj le-ti krasijo njihove domove.« In kaj počnete zdaj? »Nazadnje sem izdelala gobelin, ki prikazuje Zadnjo večerjo, ki po Novem testamentu predstavlja Kristusovo večerjo z 12 apostoli na predvečer njegovega prijetja. Ta uokvirjen gobelin, ki meri v dolžino 136 centimetrov, v Širino pa 50 centimetrov, pn Čemer sem uporabila kar 58 različnih barvnih niti, sem podarila sinu Aleksandru, ki z družino živi v Ljubljani,« pravi z neprikritim zadovoljstvom. Kljub visoki starosti Gizela Bertalanič še vedno najde dovolj Časa tudi za delo na vrtu. Poleg tega pa nikoli ne pusti na cedilu svoje pravnukinje Nike, ki je na wet privekala pred skoraj letom dni. V njenem naročju se počuti varno, kar ji vrača s hvaležnim nasmehom, Ali si je potemtakem mogoče želeti še kaj lepšega? Milan Jerše, foto: M. J. Vas Očeslavci je znana po znameniti očeslavski slatini, ki jo (po zgodovinskih virih) izkoriščajo že iz pradavnine. Po njo hodijo iz širšega dela Slovenskih goric. Tam se je rad ustavljal tudi domačin Franc Rihtarič, zadnji kaznjenec v Sloveniji, ki je bil obsojen na smrt in tudi ustreljen. Ljudje so ga imeli kljub hudodelstvom, ki jih je storil, za dobrega človeka. Očeslavci so bili znani tudi po kamnolomu, v katerem so izdelovali mlinske kamne. Obdelovali so jih nad Tothovo žago in mlinom, ki ga je poganjala voda reke Ščavnice. Mlin se je zaradi pomanjkanja mletja v sedemdesetih letih ustavil, še naprej pa obratuje žaga. Danes je ne poganja več voda iz Ščavnice, ampak elektrika, čeprav so del stare struge po zaslugi Tothovega mlina ob regulaciji ohranili. Žago sedaj vodita oče Drago in sin Marjan Toth. Ob modernejši opremi imajo tudi več kot lOO-let-no vodoravno žago, na kateri lahko žagajo plohe do 160 centimetrov premera. Ker je žaganje tako debelih plohov redkost, so r J? ' Z žaganjem so se trudili Drago in Miran Toth, Avguštin Feliks Juterša ter Ludvik Rudolf. nas pred kratkim poklicali, da sledimo žaganju 200-letnega hrasta. Pri tem so morali pomagati tudi naročnik (mizarski mojster) Avgust Juterša iz Koko-rič ter njegova pomočnika Ludvik Rudolf in Feliks Juterša, Kot so nam povedali, je hrast rasel na gozdni jasi v Kuršincih. Deblo, dolžine 5 metrov, je imelo premer 1,10 metra in je tehtalo okrog 4 tone. Po oceni žagarja Mirana Totha bo dobil mizar 5 kubičnih metrov rezanega lesa. idoii. , ■ ° “I nam oče Drago m ■ vedala, ganje debehh P^ ’ mogoče zagati naj J nih žagah. Pon^ . Daleč natikalMfL .n? Pred kratkim se je ponudil Nataliji in Nini Kralj iz Desnjaka pn Ljutomeru na velik gobarski pien. Sprehod po gozdu jima je polepšal dan, ko sta zagledali velik klobuk, sprva misleč, daje navaden list. Ko pa stasi pobliže ogledali kapo, sta odkrili gobo velikanko, kije tehtala 1,5 kg, premer pa je imela kar 34 centimetrov. Poleg velike gobe sta odkrili še šest manjših gobic. Natalija je redna obiskovalka gozda in rada nabira gobe, toda tako veliko je našla prvič. Na desni roki trna materino znamenje v obliki gobe, kar je posebnost ali pa znamenje, daje oz. še bo Natalija dobra gobarita. Marija Tivadar Četrti zvon Pri Sveti Ani v Slovenskih goricah je potekala v ponedeljek 26, julija (god sv, Ane), ko praznujejo farno žegnanje (pro-sčenje), slovesnost, na kateri so blagoslovili nov zvon. Na prizorišče ga je pripeljal s konji domačin Vlado Kolman, v prisotnosti velikega Števila vernikov in duhovnikov sosednjih župnij pa gaje blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger. 0 zgodovini zvonov v cerkvi sv. Ane je spregovoril dekan lenarške dekanije in župnik pri Lenartu Martin Bezgo-vsek. Kot je povedal, sta dve vojni pobrali vse zvonove, a so jih žu pijan i vedno nadomestili z novimi. Trem, ki tehtajo okrog 240,460 in 960, se je pridružil sedaj blagoslovljeni 654-kilogramski in je posvečen Antonu Martinu Slomšku. Kot je bilo povedano, so zvon, ki je bil vlit v livarni v Žalcu, kupili s pomočjo številnih darovalcev jn botrov: domačega župnika Jožeta Horvata ter družin Franca Bruherja, Franca Perka, Janeza Ruhitelja, Jožefa Škamleca in Janeza Vaj n ha n la. Besedilo in foto: Ludvik Kramberger Gornja Radgona Po neurju s točo, močnim vetrom in velikem nalivu 6. julija je nastalo največ Škode na območju Apaškega polja. Na nekaterih poljščinah, kot denimo na oljni repici in oljni ogrščici, je bila kar 100-odstotna. Na posevkih ozimnih žit pa je na tukajšnjem območju neurje uničilo od 70 do 100 odstotkov pridelka. Občinska komisija za ugotavljanje Škode ob elementarnih nesrečah po neurju s točo na ob-r močju radgonske občine je prejela do roka za prijavo škode 350 vlog. Največ jih je z območja KS Stogovci in delno KS Apače, V Vrtcu Manka Golarja G. Radgona, ki ima svoje enote v Apačah, Črešnjevcih, Negovi in Stogovcih, gre za edini vrtec v radgonski občini, ugotavljajo, da števdo otrok v zadnjih letih upada. Znižanje števila otrok je zaradi vedno manjšega števila rojstev in tudi zaradi uvedbe devetletke. V šolskem letu 1998/1999 je bilo 367 otrok, naslednje leto je padlo na 304, lani pa na 262. V novem šolskem letu jih bo v 16 oddelkih 271. F. Ki. takšno žago. žagali okrog tri , lih hrastov. bljeno so kupd1 * Ptuju, stara več kot sto Juvaniehrufiibn^,,^ »Kot vidite, r zelo kvalitetno--oja lahko žaganje nekaj vec ko treba po ru* ^[11^ ostriti.Kef potrebnega ve-namp^* ga naročnik- 1( “.hd^uo’/'j;,. ' .lok-m1!! r(r,i ‘ » sogapnPe uo' smo žago rja.* Lud** j Bila sta med najboljšimi Pred kratkim je bilo v Celju športno Srečanje OZ. j nji • tekmovali tudi varovanci Doma Lukavci. Najboljša n _ in Afi° pi" Zemljič, ki je osvojila srebrno medaljo v prsnem pla^ sil6, bil 7. v teku na 700 metrov. Tudi on bo odslej vW dnjem tekmovanju osvojil kakšno medaljo. V. N- J 1 BINH-5. avgust 2004 IZ NAŠIH KRAJEV 15 "m$ka delavnica v Art centru v Središču poznavali posebnosti Goričkega ^Manje ob madžarski meji čedalje več zanimanja se je končala stražnice! foto-vodstvom več hib, ■ 1,p p»kpo-nitD^a P°d mentorstvom samostojnega ustvarjalca na področju kulture Bogdana Mravljeta, diplomiranega režiserja. Programski vodja Art centra Zdravko Pravdič - Pec je povedal, da so se štirje mladi odločili, da obiščejo Prekmurje in na te S f fl* tf Jf if i* d fi’ P f / if !» i 1 I ku? ------------------ pevcih se gradi na vsakem koraku “speva dt5n<> °b a,a'Hod^ Ih ^aha; i katerega raZPr',Sti 1 se mladi ’CU*ko^ St* na stanje ■, h dj ir V hiš ved ^ai- V n) n. ■ I dna ampak ' /'""n tUrni dom, , -llri JhmjVj|t.r|( mr dom in -n.l. ' ' " ' l"'1'": 'Ohrv "^'^nato, ° razloženo go cest z^-■ 'I h %. ^Prebivalci Sta-'Sradnjo vodo- vodne in kabelske napeljave. Ko se je leta 2001 v Stanjevcih gradila železniška proga, so vaščani izkoristili priložnost, uporabili delovne stroje železniških delavcev in hkrati z železnico uredili nov športni center, kjer so poleg igrišč poskrbeli tudi za nove slačilnice in pokrite tribune. Ko so začeli z izkopi za železniško progo, je imela desna stran Stanjevec probleme z vodo in drsenjem zemlje, stene hiš pa so pokale. To se je zdaj umirilo, prebivalce v dolini pa moti hrup vlakov, ki vozijo mimo, ker je še vedno večji, kot je dovoljeno. Le nekaj korakov od Športnega centra stoji stara osnovna šola, zgrajena leta 1913 Mnogi Sta-njevčani se še danes radi spominjajo mladostnih dni, ki so jih preživeli v tej šoli. Ko pa so v Stanjevcih osnovno šolo ukinili in so otroci morali v šolo v Gornje Petrovče, je zgradba začela propadati. Nekaj časa se je v njej li obnovo. V novem kulturnem domu bodo pnreditve za celotno občino. mo Prekmurja oziroma Goričkega posnamejo tudi nekaj kratkih filmskih sekvenc. O filmski montaži jim je predaval Uroš Knez Skupino so sestavljali študenti humanističnih ved, in sicer: slikarja Vita Žgur in Andraž Kržič, študent primerjalne knji- Zvonjenje novih zvonov kapelice na vrhu »Števanovoga brejga« naj bi slišati že letos. še shajala mladina, ki je skrbela, da šola ni popolnoma zamrla, vendar pravega vzdrževalca ni ževnosti in ruskega jezika Urban Zorko ter ljubitelj filmske kamere in scenaristike Izak Košir. V delavnici so želeli razviti film od faze sinopsisa prek izdelave scenarija do končnega filmskega predvajanja. Pri delavnici je pomembno, da se vsi dokažejo v vlogah scenarista, režiserja in igralca. V ta namen so vsak večer analizirali delo minulega dne ter se pogovorili o izboljšavah in kreativnih prijemih pri ustvarjanju filma. V delavnici so posneli dokumentarec z delovnim naslovom Dokumentarni potopis Goričkega, v katerega so zajeli intervjuje z domačini, ankete z mladimi iz vzhodne goričke pokrajine, različna opravila ljudi in druge pokrajinske značilnosti. Zadnja dva dni so se odločili za snemanje skeča. Kraji snemanja so bili Filovski breg, Bogojina, Grad, Šalovci, Do-manjševci, Selo, Čikečka vas in Središče Z delavnico bodo na-, daljevali predvidoma konec septembra in takrat bo film tudi premierno predstavljen.Vsi sodelujoči so bili zadovoljni z okoljem, v katerem so deset dni ustvarjali, in se bodo delavnice udeležili tudi septembra Bojan Zadravec bilo. Zdaj pa se je občina odločila, da stari šoli v Stanjevcih vrne življenje in jo spremeni v kulturni dom. Prostore so obnovili, postavili dvorano z 200 sedeži in odrom, garderobe, sprejemni prostor, shrambo in kuhinjo. So v zadnji fazi obnove, otvoritev je • bila načrtovana za letos, vendar pa Še kandidirajo za določena dodatna sredstva, zato so otvoritev za eno leto preložili. Videz Stanjevec kvari razpadajoča kapelica na vrhu »Števanovoga brejga«. Objekt, ki je last PGD Stanjevci, je bil zgrajen za shranjevanje gasilskega orodja in zvonjenje. Nekoč so zvonili vsak dan opoldne, umrlim, ko je kje gorelo, in da bi preprečili točo Kapele zdaj že vrsto let ne uporabljajo več, zato propada. Vendar Lisjak je bil žrtev nesreče na cesti Ondan smo na eni od domačij v Lipi v zgodnjih jutranjih urah opazili srečali mrtvega lisjaka. Kaj je bil vzrok njegove smrti? Ali so ga ubili potepuški psi ali pa je pojedel kakšno strupeno hrano, smo pomislili. No. neuradno smo zvedeli, da ga je ponoči na cesti zadel avtomobil. J. Ž. •Joj, kako hitro minejo leta,- so nam na srečanju povedali nekdanji dijaki Srednje kmetijsko-gospodinjske šole v Rakičanu, ki so se te dni zbrali na prvem srečanju, odkar so leta 1974 zapustili šolske klopi. Njihov razred je tedaj štel 27 dijakov in dijakinj, na srečanje, ki je bilo v Motelu Čarda v Mar-tjancih pri Murski Soboti, pa jih je prišlo dvajset. Bilo je tudi nekaj solz sreče, ko so se ponovno spoznavali in pozdravljali. L Kr. pa sta nam vaški predsednik Drago škerlak in župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber zagotovila, da je tudi obnova te kapele v letošnjem načrtu. Kupili naj bi tudi nove električne zvonove, tako da bo glas zvonov znova odmeval po stanjevskih vrhovih. Načrt pa imajo tudi za nasip stare železniške proge. Tu naj bi kmalu uredili kolesarsko stezo, ki naj bi se začela ob predoru in nadaljevala prek Stanjevec in Gornjih Petrovec do Križevec. V Stanjevcih se gradi skorajda na vsakem koraku. Stare hiše so se večinoma prodale in jih obnavljajo, prihajajo tuji ljudje. Tudi kar nekaj tistih, ki so se nekoč izselili, se danes vrača in tu na novo zida hiše. Ogromno stvari je že bilo narejenih, veliko jih še čaka. Župan Šlihthuber in vaški predsednik Škerlak pa poudarjata, da vse to ne bi bilo mogoče brez prebivalcev Stanjevec. Karkoli se dela, karkoli gradi, na vsak poziv se ljudje odzovejo in, kot lahko vidimo, s skupnimi močmi tudi napredujejo S. Roudi Okrasno cvetje na župnijskem dvorišču V župniji Beltinci pridno skrbijo tudi za okolico cerkve in župnišča. Tako so se odločili, da stari kmečki leseni voz ne bodo razžagali za kurjavo, ampak so ga skrbno restavrirali, premazali z zaščitnim premazom, nanj pa so pridne beltinske ženice postavile pelargonije, ki dobro prenašajo vročino in sonce ter vse leto bujno cvetijo. J. Ž. Na kratko Puconci Ocenjevanje naselij v pu-conski občini bo letos potekalo drugače kot doslej. Odbor za okolje, prostor, turizem in kulturo bo poleg videza naselij ocenjeval še gostinsko-turi-stično ponudbo, najlepše obnovljeno domačijo, najlepše vzdrževana avtohtona drevesa in brajde. Ob tem bodo skušali odkriti tudi najbolj neurejeno domačijo z okolico Komisija bo ocenjevala od julija do septembra.}. Ko. Mačkovci Zaprtje trgovine, ki je delovala v zadružnem domu več kot pol stoletja, še vedno buri duhove v Mačkovcih. To je še posebej prizadelo starejše in bolne. Sedaj se morajo namreč oskrbovati v trgovinah v Gornjih Petrovcih, Moščancih ali kje drugje. Na srečo jim kruh dovaža Pekarna Štručka iz Ro-gašovec. J. Ko. 16 REPORTAŽA 5. avgust 2004-O Bakovci Vodna vojna Sobota. Poletno vreme. Jezero ob nogometnem igrišču v Bakovcih Tiskovni predstavnik soboških mož postave Zoran Kosi seje s pastmi bakovskega jezera kosai tako uspešno, kot to počne z odgovori na vprašanja, ki mu jih nenehno zastavljajo predstavniki sedme site. Za pijačo in jedačo je bilo v soboto v Bakovcih dobro poskrbljeno. Miran Vereš. Alfa in omega iger v Bakovcih. Igre so zagledale luč sveta pred devetimi leti. Miran je dobil idejo zanje v Španiji, kamor ga je med drugi m vodila njegova 17-letna kariera vrhunskega športnika - kajakaša na divjih vodah. Ekstremno. Jure Robič, mož, kije prekolesaril Ameriko in v ozadju Miran Stanovnik ali Puščavski lisjak, ki je z motorjem že večkrat premagal peščene dele Afrike. Naglico te ekipe lahko razumemo, saj jim je v prvi igri ostalo še nekaj pijače, ki jo je bilo treba popiti. Šele takrat je bilo igre konec oziroma je ekipa smela v cilj. m 4 ba rešilnega W srva, ki so veliko obe adrenalinsko i1 ^1(1 koncu so bili vsiz®^* Igre so bik menda druženju in zabavi, c P' ‘.. /raku &rtl° kUH1'1- |S1/ pričakovanja.^ " > to rje v so bili krat Tekmovalci so sS1 ,. trebovali nobene p . J leke niti ne kisikovih kot^ vutk in drugih pnP ^uporabljani gujemo napore । 1 boških potapljaj )fpH* zasitit °P^ športna oblam |jr bo, če so imel’ kos obleke za pfe° dvomimo, povsemsuh. ,( tam. Čoln, kanu (£ koncu papu^.^eiU'" naredi* lačnega odlične ribje speL ^tn11 Vodna vojna bitke, kakorkoU ekipa, sestavljen vesii v roki- ^4 priti do mize, inča. Osvežilna^a t pijačo in Šele ..■ pravila v Čoln- ■ ^pn’ imenovani »s1 P1 prihodom*«'^^ (seveda, če " l4r|lJ/ pijače, op.pJ 1*' vi* preostanek p*lJ' b, n* ge ure, kiSOv jjdoW ustavile. Ure so j red za drugo gr [£^ Najhitreje ,,,^1^ .pJ igre so se tako P'.^ir rni itco^ . peto mesto -'J' novalaprost’ . ftil k stali v čolnu. k ZJ/ hkblli' I"1' ■' |. L-d "qd’j čolnu- iek|P; .-.md'1 ur j žoge lovili. fedp^o^ dotik te zog ^ dan se H'lCtL tA končal. Vot^ ženje. b'da trajali najbolj4 trajalopoz°0 <,50ad^j so^^ možnost uzn^saJ^j ruvengl'11’ Ap J 1 HI RI ft -1-1 avgust 2004 KRONIKA 17 Prometne nesreče Kako ravnati, Če pride do nesreče na sinjih spiel Mrmeh predstavit; nckai knko ravnati na Pf’f'etne nesreče v Slo Storili, ce nesrečo ui ; : tujec, in kako ravna- Ots , ■ Mu e prometnih Paa?Z'* ’^“njajo tudi s "ht. ..'^^^'arotanln •’"'’liske odgovornosti, ^etna nesreča 'Aveniji 'V nesre^e Sli ste v lc najprej treba 11 stavni j-n omogočiti , 1,11 prevoznost ceste. nesreče morate ;ttv '° nesreče us- in označiti z V not v v’" J:uo uporabite ob % *5 tr‘kotniku tudi ru-Stir0"'’10^ bakli' ali osvetlitve, .^"vi m vozišču ali V . ° Postavljate nevar-8’m udeležencem v ■L r varnostne uV ' Ul' ’’nat0 ustrezno V "-»runu uhzava- ‘Putinenesreče % / CQk s. in specifičnost 11 ne- So,,, '*^^^T-mi.i je r.. -,.. H ^tad. okvare. *n hitrih ces-■ ^
  • ■11'/ ,' dili tudi dali precejšen) P ;■ stim rastlinske^ ob poti. 1 lani. J. Ga. TONIK -5. avgust 2004 SPORT s I F F F ti it * bazi-l.Vr'Il|j>(ih in starci ■ v l ^^f^ovkatego-Ih',||i,.|i , petimi smo dose-'^^obsk-,vr-‘^esonamdru-vez sa’smo uspeli ^S^^^vnihpri-* 1a''ni1 nro '' Prvenstvo’s kt| ‘n kre' moviral< občino Edcn od l ko, venskem ’l k 'h svet na^'an Simon mladin-",v ^anadskem vožnji na OePr«i doslej. ^^SopuJ klubu <10 do-^%Pr‘^ko 1 oztr°ma pre- v' "-.'^'nnh.nen, skušab iz‘ . 7°8' P 8°’e Cenjen ^KRaden- Itnpo- Tudi v zadnji tekmi na turninu te Slovenita morala priznati premoč Hrvaške. Foto. Nataša Johnov evropski prvenstvi v letih 1997 in 1999, za kar je dobil odlične ocene. To je bilo zagotovo odločilno, da so mu zaupali organiza cijo tega prvenstva. V tekmovalnem delu je z vsemi možnimi 15 točkami premočno zmagala reprezentanca Belgije, ki v 5 tekmah ni prejela nobenega zadetka, dala pa jih je kar 30. Iz njenih vrst je tudi najboljša strelka Meuwese z 9 zadetki Druga je reprezentanca Azerbajdžana, ki je zbrala 12 točk (9 : 12) in je v odločilni tekmi za prvo mesto z Belgijo klonila z 0 : 8. Obe reprezentanci sta se uvrstili v višji tekmovalni razred. Tretje mesto je pripadlo Hrvaški z 9 točkami (16:6). Te Ob številnih pokalih in poznanjih sadijo (od leve) predstavni k za stike z javnostjo Dominik Ketiš, slovenski reprezentant S imen Špilak, njegov trener Dalivoj Titan in klubski predsednik Mirko Flisar. Ne manjka finančnih težav Tudi župan občine Tišina Jožef Poredoš je obljubil finančno podporo, čeprav so proračunska sredstva dokaj skromna, saj za ves šport namenjajo le okrog 8 milijonov tolarjev. »Dosežki kolesarjev so vsekakor pohvalni, toda njihovim vrhunskim rezultatom v občini težko sledimo s proračunskim denarjem, ki ga je očitno premalo, zato bomo skupno skušali najti rešitev v večjem jvovezovanju s sponzorji in donatorji. Verjamem, da boste kolesarji na čelu s Simonom Špila-kom, ki dosega zares velike uspehe, še naprej vztrajni, saj je ravno tu središče kolesarstva v Pomurju. Kot župan bom skušal tako finančno kot moralno poma- tri ekipe so prejele pokale in medalje Sledijo Avstrija s 6 (9: 14) Bolgarija s 3 (6 :18) in Slovenija brez točke (3 :23) Veselje Belgijk ob zasedbi pivega mesta. Foto: M. J. gati pri vaših prizadevanjih z željo, da bi sloves občine Tišina ponesli širom po svetu« Da delo v klubu ne bo zamrlo, skrbijo najmlajši s svojim trenerjem Blaženi Gyoho. Dušan Fister, Luka Veren, Luka Jerič, Matej Vohar in Leon Pintarič pa so jtorok za to. V kategoriji mlajših mladincev je dosegel najodmevnejši rezultat Iztok Fister, ki se je na državnem prvenstvu, čeprav je nastopil šele prvič, uvrstil takoj za prvo deseterico. Zmaga za svetovni pokal krona dosežkov Trener Dalivoj Titan pa je najprej omenil, da njihovi mladinci še vedno nastopajo pod na- Za najboljšo igralko so izbrali Muradijevo iz Azerbajdžana, najboljša vratarka je Slovenka Tadeja Sambt, najbolj disciplinirana pa je bila bolgarska reprezentanca. Še podrobnejši izidi tekem: J. krog: Avstrija - Azerbajdžan 2: 3, Hrvaška - Belgija 0:3, Slovenija - Bolgarija 2 : 4 (oba zadetka za domačinke je dosegla kapetanka Danijela Gomboc); 4. krog: Avstrija - Belgija 0:6, Hrvaška - Bolgarija 6:0, Azerbajdžan - Slovenija 1:0; 5. krog: Avstrija - Bolgarija 3:1, Azerbajdžan - Belgija 0 :8, Slovenija - Hrvaška 1:5 (edini zadetek za Slovenijo je dosegla Nina Recek). Milan Jerše Kolesarska sekcija Športnega društva Radenci pripravlja v avgustu dve osrednji rekreativni kolesarski prireditvi, ki sta po številu udeležencev največji v Sloveniji. To sta rekreativna kolesarska maratona v Banovih in Radencih. Tudi letos pričakujejo rekordno udeležbo. Že v nedeljo, 8. avgusta 2004, ob 10. uri se bodo izpred Term v Banovcih odvrteli pedali na 9. kolesarskem maratonu Terme Banovci 2004, srčni preizkušnji kolesarjev na poti skozi čarobni Jeruzalem in okoliške gorice. Progi bosta dve, in sicer mali maraton - 52 km z enim vzponom - ter maraton Terme Banovci -na 68 km in s tremi vzj>oni. Lani je bilo kar 1163 udeležencev. Startnina bo 4.500 sit, vsi udeleženci z vplačano startnino in prevoženimi kilometri pa bodo dobili: kolesarsko majico, brezplačne napitke Radenske pri okrepčevalnici in startno-ciljnem prostoru, topli obtok na cilju in prost vstop v bazen Term Banovci. Po tem ko se je lanskega kolesarskega Maratona treh src v Raden- Na fotografiji od leve: Milan Hojnik, direktor Zdravilišča Radenci, Slavica Lešnik, direktorica sektorja trženja, Marjan Hladen, predsednik ŠD Radenci, in Milan Verdev, odgovoren za stike zjavnostjo. Foto: M. J. zivom Kolesarskega kluba Radenska Rog Tropovci, kar je dogovorjeno z ljubljanskim klubom, ki je prevzel finančno plat tekmovanja. »To pomeni, da bo Simon Spilak vsaj do konca leta član našega kluba, naslednje leto pa prehaja v kategorijo mlajših članov do 23 let. Takrat se bo sam odločil za morebitni prestop v kak drug klub, saj ima veliko ponudb tudi iz tujine. Z10. mestom na svetovnem prvenstvu v Hamiltonu in naslovom dvakratnega državnega prvaka pri starejših mladincih v vožnji na kronometer in cestni vožnji, kjer je suvereno premagal vso konkurenco, je potrdil, da je potencial, ki se lahko postavi ob bok kolesarjem iz velikih kolesarskih velesil. Zmaga za svetovni pokal v Luksemburgu pa je krona njegovega predanega dela, saj je le redkim Slovencem uspel tako veliki met Ker je sponzor ekipe italijansko podjetje Pinarelo, ki proizvaja kolesa - Simonovo kolo je vredno mi lijon tolarjev -, se je moral udeležiti tudi treh dirk v Italiji, kjer je vsakokrat zmagal.« Med prvih pet na SP Medtem so se priprave na drugi del nove sezone že začele. »Najprej me čaka dirka za svetovni pokal v Belgiji, ki je trietapna. Tam pričakujem uvrstitev med prvih pet. Zatem sledijo Še preizkušnje v Nemčiji, Italiji in Švici, vrhunec pa bo vsekakor svetovno prvenstvo v italijanski Veroni. 28. septembra bo vožnja na kronometer, 2 oktobra pa še cestna dirka, kjer prav tako pričakujem uvrstitev med prvih pet. Dnevno treniram od pet do šest ur in sem optimistično razpoložen,« pravi prvi adut tro-povskih kolesarjev, slovenski reprezentant Simon Spilak. Milan Jerše cih udeležilo 1625 kolesarjev, s čimer so organizatorji dosegli rekordno številko in ga $ tem popeljali med največje kolesarske prireditve v Sloveniji, tudi tokrat pričakujejo še številčnejšo udeležbo Tako bo letos že 24. rekreativni kolesarski Maraton treh src v Radencih, in sicer v nedeljo, 29. avgusta 2004, s startom ob 10. uri izpred lovskega doma Jež v Radencih. Proge bodo tri - mali maraton na 27 km (2 vzpona), Maraton treh src na 70-kilometr$ki progi skozi lepe kraje in tudi vzpone po Radgonsko-Kapelskih goricah (7 vzponov), organizatorji pa ponujajo tudi manj zahtevno srednjo progo Tri srca brez mehurčkov na 54 km (4 vzponi). Na progi I ' ■ ---------i Podrobnejše informacije o obeh kolesarskih prireditvah so na voljo na medmrežnem naslovu www.kose-radenci.com, e-mail kose.radenci@email.com. Športno društvo Radenci, Radgonska c. 10,9252 Radenci, telefon Terme Banovci 02 513 14 00; GSM: 041330 699 in 051353 645. do Gornje Radgone, okrog 6 km, bo cesta zaprta, Startnina pa bo znašala 4.500 tolarjev. Kopijo položnice priložite prijavnici: ŽR 0234-001912031), ki bo nekaj cenejša za družine (najmanj 4 člani) in kolesarske klube (najmanj 10 udeležencev). Vsi udeleženci kolesarskega Maratona treh src bodo dobili ob plačani startnini kolesarsko majico, brezplačne napitke Radenske pri okrepčevalnicah in v startno-ciljnem prostoru, topli obrok na cilju, brezplačen vstop na Mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, brezplačen vstop na poletni bazen v Radencih in pravico do udeležbe pri žrebanju lepih nagrad Organizatorji omogočajo tudi startnino v višini 2.000 sit, vendar brez kolesarske majice, pokala za najmlajše in najstarejše udeležence ter najštevilčnejšo ekipo. Po prihodu v cilj organizatorji napovedujejo tudi druženje kolesarjev in sproščeno razpoloženje. Na obeh prireditvah organizatorji priporočajo kolesarske čelade! Milan Jerše Atletika Mauko soliden na EP V Aarhusu na Danskem je potekalo 14. evropsko prvenstvo v atletiki za veterane in veteranke, na katerem je nastopilo 3700 atletov in atletinj iz 40 držav, med njimi tudi 24 iz Slovenije. Iz pomurske regije je bil v slovenski ekipi Zdravko Mauko - Magi, član TS Radenska, ki je nastopil v kategoriji 45-50 let. V teku na 400 metrov je s časom 57,88 med 40 tekmovalci v svoji konkurenci zasedel solidno 28. mesto. O. B. Nogomet Črenšovci: Mura 0:5 Igralci Mure so v Črenšovcih v prijateljskem srečanju brez večjih težav premagali domačo tretjeligaško ekipo s 5:0 (2.0). V prvem polčasu je dvakrat zadel Ipavec, v drugem delu pa sta bila uspešna Žilavec in dvakrat Rakovič. Slednji igra v reprezentančni formi, še posebej lep pa je bil njegov drugi gol. Prvič se je v Murinem dresu predstavil tudi Bolgar Gospodinov, ki je igral zelo solidno na mestu zadnjega zveznega igralca. Pred 300 gledalci je sodil Felbar iz Lendave. T. K. 20 ŠPORT 5. avgust 2004 VESTNIK Nogomet- 2. SNL Nafta najprej z Dravogradom V nedeljo se začne 1. krog v 2. SNL, kjer nastopa 12 moštev. Lendavska Nafta se bo že na začetku novega prvenstva na domačem igrišču pomerila z nekdanjim prvoligašem Dravogradom. Pa si poglejmo razpored tekem Lendavčanov! 1. krog, 8. 8. ob 17. uri: Nafta - Dravograd. Drugi Na-ftini pari: 2. krog, 15 8: Factor - Nafta; 3. krog, 22. 8,: Nafta - Livar; 4. krog, 29 8: Aluminij - Nafta; 5. krog, 1 9. (sreda). Nafta - Supernova T.; 6. krog, 5 9 Izola Argeta -Nafta; 7. krog, 12. 9' Nafta -Svoboda; 8. krog, 19.9 Krško - Nafta; 9- krog, 26. 9-' Nafta -Rudar V.; 10. krog, 3. 10 : Nafta - Šmartno; 11. krog, 10. 10.: Dravinja - Nafta; 12. krog, 17.10.: Dravograd - Nafta; 13- krog, 24.10.: Nafta -Factor; 14. krog, 31 10: Livar - Nafta; 15. krog, 7. 11.: Nafta - Aluminij; 16. krog, 14. 11.: Supernova T. - Nafta; 17. krog, 21. 11 : Nafta - Izola Argeta; 18. krog, 27 11.: Svoboda - Nafta. Nogomet - liga Si.mobil Vodafone Risani film Pejkoviča Nogomet Zamenjava startnih številk Ker sta zaradi Kmetijsko-živil-skega sejma v Gornji Radgoni ekipi Arconta Radgone in Beltince zamenjali startni številki, sta pravilna para 1 kola, ki se igra 14. avgusta, Tromej nik - .Arčon t Radgona in Rakičan - Beltinci. Maribor PL: Mura 1:1 (0: 1). Stadion Ljudski vrt, 1. krog državnega prvenstva, 3500 gledalcev Sodnik: Čeferin (Kranj). Strelca: 0 : 1 Rakovič (19), 1 :1 Jelič (58). Maribor: Murko, Golob, Čeh, Franci, Kvas (od 62 min. Mujano-vič), Ošlaj, Balajič, Božičič, Brezič (od 81. min. Žnuderl), Beršnjak (od 76. min. Teinovič), Jelič. Trener Macjaz Kek. Mura: Pejkovič, Žilavec, Miše, Kokol, Peršič, Rakovič, Tisnikar (od 69. min. Jeličič), Shopov, Kaplč, Božič (od 50. min. Erniša), Bulajič. Trener: Bojan Prašnikar. Rumeni kartoni: Čeh (Maribor); Žilavec, Kapic, Erniša (Mura). V Ljudskem vrtu so gledalci videli dva različna polčasa. Prvi je bil prava poslastica tudi za nevtralnega obiskovalca, medtem ko se je v drugem igra povsem razvodenela na obeh straneh, v zadnjih petnajstih minutah pa nobena od ekip ni imela več moči, da bi še resneje ogrozila vratarja Maribor je tekmo začel silovito in si v prvih petnajstih minutah proti premehki in premalo odločni Muri priigral kup nevarnih priložnosti, a jih je večinoma ubranil vratar Pejkovič, ki je imel v Ljudskem vrtu svoj »šov«, včasih pa je žogo z golove črte odbil tudi kakšen Murin igralec. Kdor ne da, dobi, in tako je Mura svojo prvo pravo priložnost spremenila v zadetek. Tisnikar je podal Rakoviču, ta pa je prestregel žogo pred rokami vratarja Murka, se rešil pred avtom in iz kota igrišča z mojstrsko visoko žogo zadel daljši zgornji kot Murkove mreže. Le nedolgo zatem je svoj genialni slalom opravil Shopov, ki je z lahkoto preigral nekaj obrambnih igralcev Maribora, na tla spravil še vratarja Murka, in ko so že vsi videli žogo v mreži, se je ta odbila od vratnice nazaj v polje Proti koncu polčasa je spravil gledalce v smeh in navdušenje Pejkovič, ki je v svojem kazenskem prostoru preigraval napadalce Maribora. Posebej je »nastradal* mali Kvas, ki ga je Pejo čisto zavrtel okoli svoje osi, za kar si je prislužil tudi aplavz štajerske publike. Že takrat se je videlo, da bo Pejkovič najboljši igralec srečanja. Tudi pri golu Maribora, ko so Murini igralci v sredini nespretno posredovali, je Pejo najprej ubranil strel Breziča, šele nato je Jeliču uspelo spraviti žogo v prazno mrežo. Neodločen izid je najbolj pravičen, pri moštvu Mure pa bo treba še postaviti nekatere stvari na svoje mesto. Predvsem na sredini igrišča je močno škripalo (Peršič, Božič, Tisnikarju je po dobrem prvem polčasu kasneje spet zmanjkalo moči) pa tudi obramba ni delovala najbolj zanesljivo. Mogoče bo proti temu kaj pripomogel nakup bolgarskega igralca in nekdanjega reprezentanta Stani-mirja Gospodinova, ki bo okrepil Murino vrsto. Tudi z bočnih položajev (Kokol, Žilavec) je prihajalo premalo uporabnih žog, medtem ko sta Rakovič in Pejkovič v izvrstni formi. Če strnemo: Murina ekipa Še ne funkcionira odlično kot celota, ima pa tehnično kvalitetne posameznike, ki lahko odločijo srečanje. Izjave po tekmi Bojan Prašnikar, trener Mure: »V vsakem primeru smo lahko zadovoljni z doseženim rezultatom, ker smo se glede na zadnjo tekmo minulega prvenstva uspeli rešiti M ari bo rove revanše. Vendar smo imeli ob dobrih trenutkih v igri tudi precej slabih, zato s tega vidika nisem zadovoljen. Vem, da smo sposobni odigrati bolje. Po drugi strani je bil naš nasprotnik motiviran Maribor, ki je imel glavno predstavo Bravura Pejkoviča pred igralci Maribora, ki jih je soboški vratarprav osmešil. Foto: N. J. na sredini igrišča, zato je večkrat prihajalo do nevarnih priložnosti. Uspeli smo doseči to, kar smo hoteli, čeprav smo razmišljali tudi o zmagi Pri rezultatu 1 : 0 je bilo vse odvisno od naših nog, a žal nismo izkoristili priložnosti. Mislim pa, da smo lahko celo bolj zadovoljni s točko. Dejstvo je, da smo imeli ekipo, ki je igrala prvo prvenstveno tekmo v tej sestavi V moštvu smo imeli igralca, ki je odigral prvo pravo tekmo za Muro. Veliko je novih igralcev. Glede na napredek od začetka priprav do danes sem lahko zelo zadovoljen in prepričan sem, da bomo po reprezentančnem premoru stvar postavili še na višji nivo.« Nihad Pejkovič, vratar Mufe: »Če smo pošteni, je osvojena točka zaslužena in tudi najbolj pravična, ker moramo priznati, da je bil Maribor kolikor to- liko boljši v prvem polčas' prav nt dosegel zadrti V^11' gem polčasu smo mi Mit""" lirah igro. Sicer smo ptejdi^ vendar mislim, da je neoG"-'1 izid najbolj realen. Prvenstvene tekme S" nekaj0 sto drugega kot prijateljske, mislim, da bomo svojo p avop^ poznavno igro dobili čet kola. Kljub temu si namera’ že zdaj nabrati čim več točka T k Liga Si.mobil Vodafone Primorje najbolje štartalo Izidi 1. kroga. Maribor Pivovarna Laško - Mura 1:1 (0:1), Primorje - Bela krajina 4:0(1; 0), Koper - HIT Gorica 0: 2 (0 : 1), Ljubljana - Zagorje 2 :0 (2 : 0), CMC Publikum - Kumho Drava 0 : 1 (0 : 0), Domžale -KD Olimpija preloženo. Maribor Publikum Zagorje Koper Bela krajina Domžale Olimpija 1 1 1 0 0 o o o 1 0 0 0 o 0 1 1 o o o o 1 2 2 0 o o o Pari 2. kroga: CMC Pu- Primorje Gorica Ljubljana Drava Mura 1 1 1 1 1 o 0 0 0 0 0 o o o o 4:0 2:0 2:0 1:0 3 3 3 3 blikum - Koper (v petek, 6. av- gusta, ob 2030), Kumhh l|r' - Mura, Bela krajina -Pivovarna Laško, Domžale (vse v nedeljo, 8 ‘ sta, ob 17.30), HIT Gorica'11, bljana (v nedeljo, K avgus® 20.30), KD Olimpija - Pd^ (preloženo). Razpored jesenskega dela tekem v 3. SNL Nogomet na kratko Številne prijateljske tekme V Rakičanu: Radnički Beograd - ZTE 1:1, Panonija - Črenšovci 0 1 (Kavaš), Beltinci -Ižakovci 5 3 (Gruškovnjak 2, C. Antolin, Forjan, Tkalec; Majcen 2, Poredoš), Grad - Križevci 0: 1 (Bencik), Tišina - Serdica 4:1 (Člen 2, Kranjec, ČontaJa; Far tek), Dokležovje - Tišina 1 : 5 (Kosi; Čontala 2, Gomboc, Poredoš, Ulen), Rakičan - Tišina 2 : 2, Križevci - Serdica 4 : 2 (Poj-bič 2, Preininger, Škalič), Beltinci - Mura (mladinci) 6 :7 (Gru-škovnjak 3, Slana 2, C Antolin; Lebar 3, Apatič 2, Frčko, Ben-kič), Garda - Črenšovci 0 : 3 (D Horvat 2, Zlatar), Hotiza - Panonija 1 : 5 (Litrop; P. Gerenčer, Kostric, Magyar), Kobilje - Turnišče 5 : 3 (Šebjanič 3, Dane 2; Ropoša 2, Pucko), Renkovci -Lipa 6: 2 (Horvat 2, Kerman 2, A. Ritlop, Pozderec; Žerdin, Hozjan), Šalovci - Rabatotfalu 1 : 0 (Horvat), Nedelica - Segrap Ljutomer 1 : 2 (Zadravec, Novak, Sunčič), Hajduk (Štruko-vec) - Petišovci 1: 5 (A. Koša 2, Novak 2, Nedelko), Nedelica -Petišovci 1: 2 (Petek; Koša, Horvat), Redics - Panonija 0 : 6 (Biro 2, Hozjan, Kontrec, Raduha, Sues), Kapca - Kerkabara-bas 8 3 (Viitek 3, Hanč 2, Jakšič 2, Horvat), Polana - Panonija 1: 0 (Laki). F. B., F. H. Nogomet (ž.) Slovenija: Češka 0:2 .-.(-■.’•ji Srečanje se je odigralo v veliki vročini, zato so si morale poiskati že v prvem polčasu osvežitev slovenske igralke Petre Mikeln, Andreja Niki in Anica Korpič. Foto; T. K. V soboto sta se pomerili na igrišču v Odrancih v prijateljski tekmi ženski reprezentanci Slovenije in Češke Pred 300 gledalci so se naše igralke A-reprezen-tance dobro upirale favoriziranim Čehinjam, ki so dvanajste na evropski rang lestvici. Nemalo zaslug za to ima tudi vratarka Klavdija Ledinek, kr si svoj kruh služi v nemškem Ntirnbergu. Čeprav smo v glavnem gledali igro samo na eni polovici igrišča, so dosegle Čehinje svoj prvi zadetek šele v 37. minuti prek Danielove. Slovenke so lahko zagrozile le z dvema prostima streloma. V drugem polčasu se je nadaljevala podobna situacija, odpor bojevitih domačih igralk pa so gostje dokončno zlomile šele pet minut pred koncem, ko je zadela Hevlova. V srečanju, ki ga je sodila Ana Fajič iz Kopra, je nastopilo šest igralk kluba Pomurje LEN Filovci: Gabor, Garič, Korpič, Niki, Govek in Glavač Slabše se je godilo mladim slo- • venskim igralkam U-19, ki so proti izbrani vrste Češke izgubile z 0 : 6 (0 : 2). Strelke za Češko: Ro-venkova (v 5. in 50 minuti), L Martinkova (44 - 11 m, 57), Stojkovičova (52 - 11 m) in Makovčeva (82, avtogol). V tem srečanju, ki ga je vodila Sabina Klarič z Raven na Koroškem, je igralo kar devet igralk Pomurja LEN Filovci: Saška Makovec, Maja Makovec, Ploj, Špur, Zver, Zelko, Puhan, Milkovič in Nemec. T. K. V drugem krogu derbi Križevci - Veržej krog, 14. avgusta.- Bistrica - Križevci, Veržej Železn^. - Tišina, Holermuos Ormož - Črenšovci (15. 8.), Zavri - K0”1 Paloma - Šoštanj, Stojnci - Šmarje pri Jelšah nW*' 2. krog, 21. avgusta: Kovinar - Šmarje, Šoštanj - ^joet, ■ 3 m Pohorje, Črenšovci - Bistrica, Zavrč - Ormož, Ti$mJ - r Križevci - Veržej (obe 22.8.); 3. krog, 28. avgusta: Bistrica - Zavrč, Veržej - Črenšo«1; Križevci, Stojnci - Tišina, Ormož - Kovinar Paloma - - Šoštanj, 4. krog, 5. septembra: Kovinar - Šoštanj, Tišina - ‘v."** * Stojnci, Križevci - Paloma, Črenšovci - Pohorje, Ormož - Bistrica, | 5- krog, 11. septembra: Bistrica - Kovinar, Veržej - - Zavrč, Paloma - Črenšovci, Stojnci - Križevci, smart , Šoštanj - Tišina; , (. 6. krog, 18. septembra: Kovinar - Tišina, Križevci - Šmarje (19. 9 ), Crenšovci - Stojnci, Zavrt - ( Pohorje, Bistrica - Veržej; Bistri’ fll* • 7. krog, 25- septembra: Veržej - Kovinar, Pohorje ^evci,' - Ormož, Stojnci - Zavrč, Šmarje - Črenšovci, Šoštanj - j, - Železničar (26.9 ); ■. jiM**..^1 8. krog, 2. oktobra: Kovinar - Železničar, Križevci pa Črenšovci - Šoštanj, Zavrč - Šmarje, Ormož - Stojhcl' Veržej - Pohorje; 9- krog, 10. oktobra: Pohorje - Kovinar, PalomJ * |( /t'' Bistrica, Šmarje - Ormož, Šoštanj - Zavrč, Tišina - Gre1 J -Križevci; vci'^-#1 10. krog, 16. oktobra: Kovinar - Križevci, Grenšo , jt Zavrč - Tišina, Ormož - Šoštanj, Bistrica - Smarp'' Pohorje - Paloma; pob^ 11. krog, 23. oktobra: Paloma - Kovinar, smi1111 - 0' । Veržej, Šoštanj - Bistrica,, Železničar - Zavrč, 11 Križevci - Črenšovci (obe 24. 10 ); 12. krog, 30. oktobra: Kovinar - Črenšovci, Za-_ gjuafl* - Železničar, Bistrica - Tišina, Veržej - Šoštanj, PohfO ma-Stojnci; 13. krog, 6. novembra: Stojnci - Kovinar, Smarp Pohorje. Železničar - Bistrica, Črenšovci - Zavre. Križevci - Ormož (obe 7.11.) Vpis v Murino nogometno šolo Vpis novih članov (letnik 1997 in pozneje) v >HirJ^ bo v ponedeljek, 16. avgusta, ob 17 uri na stadionu . Soboti Podrobnejše informacije lahko dobite po tc 522 18 85. w ~ 5, avgust 2004 SPORT 21 NK Nafta pred začetkom prvenstva Postati stabilna ekipa druge lige Oo^^^^^ngaške ekipe Nafte so sklenili priprave za tek-1 °Prav,knim delom so zelo zadovoljni, saj so mo K Nafti so v prestopnem roku pristopili malone igralci z bogatimi izkušnjami, kar se je tudi pokazalo že VJ"® tct™nh V klub so prišli: Ristič (Šmartno), Suljič 1>ia. šminko (Ciper), Bunc (Velenje), Madžar (Dravograd), H^jj ’(Mura), Gergorič (Bakovci), Osterc (Cven), otflfjjn K 4n Sonko (Avstrija). K delu prvega moštva je tre-^Kustrit lkCr Prite8ni1 mladince: Halasa, P. Gerenče-’'hHkZ ln?Urcu Gonca. Klub pa so zapustili Koša, Horvat, Novak (11^, ' '4 in Tratnjek (v Mostje), Utroša (v Avstrijo), Pečelin ^'tkipj Na dvojno registracijo pa bodo poslani k oomiirci.. panOf|jjj p Gerenčer, Milenkovič in Kostne, * Na^v km i z ZTE-jem. Foto: F. H. %ki • • Pre'n‘n8er po vsej verjetnosti nadaljeval kariero v 'V u ‘T1 Crenšovec. Bostjan Tratnjek pa se doslej ni izjasnil, • tu bi Zeid igrati t naslednji sezoni. doslej odigrali tudi nekaj izjemnih prijateljskih a« "*i>rwii na^°*i odmevna visoka zmaga (5:0) pro-^5 g ekipi Medžimurja. Drugi izidi: Slaven Belupo ?" * 1 °' ^TE °: Čakovec 1 : 2, Mostje 4:0. ^emio"" n-IVC01 sezoni smo se pogovarjali s tehničnim di-Xft*°rjc,n Magdičem. rMtaJo J. s Popravami na novo sezono v dnigi ligi? »Vse X Nau, n100110 črtanem programu. Priprave so popolnoma J Cdo«, ' ' ie’ da se noben igralec prvega moštva ni poško- igral PriPr,n<' i®0 izvedli ob pomoči Term Lendava« L|, -, j j e' K na novo prispelo v klub! »iniiv klub,so izjemno kvalitetni. Seznam okrepi-v^gitni 'i! imamo dobro moštvo, ki se bo lahko kosa-'v^.?V<>bo*u 1» slabi vesti niti dajo ' Prnr se tega zave- t|:^ 3 fl^'dj poskušajo ali se k CS*0 pogosto zatekajo, piti, in 5Jku mladih ni navajenih Sreč iei h'hni rrvc' spijejo ko-MrOsn' K V’ Pa [Ut,i mladi, ki &datl v t znajo večkrat po-^tav hy:eilrcc- Najlepše se ta na ob koncu Ibojjj' L1a P° parkih in drugih 111 ■ 'tih ali na zasebnih zaba- .^/^ItJUve podatke o uporabi mladimi, starimi med 15 0 'al najdemo v Evropski ra-^hdro^'1alkohola in preo-^raj^,"'^ srednjeŠolsko mladino, *d deVJ,„ $ V raziskavo je bila Bi 11| ’"dvajsetimi državami pred ’e p0 •hij v' _ zatcmh prav na vrhu ali ^ji: ,| ' ' Polovici razširjene rabe Pri । nie^ mladimi. V raziskavo so in, V* k hučen। mladi na Gorenj- ^etida?i 1 Novi Gorici in Ljublja-I .^h v l: bistvenih razlik po 'Etniji ne more biti. a] »iJejo? 11. . , vn j ' Pokazala, da je približno 'tip0 .' !' zadnjih tridesetih k”14"'' alkoholno pi ^hPija£4hP?hnise»^^ mJi ' odstotka pa pije A P° Pivi’ najpogosteje J , lko mani J**1 P*ie vi’ 3**10 w mladi ni)POg°-da’ePit'e pogostejše, l-if^ ,c ru gremo, več žganih C miad^ P *'P“ 1 ni' Ranimi pija-ž»'^’v na ; P ' nas v pev* polovici, k n Pllftt itP<,dat< k da v Sloveniji l>Qj ^Mja' P'ici° dekleta kot fan-jj( ^PularR1 lj 'C mc d m*adimi naj-Potom žgane pi-tih^ifbik n" polovicamla-Vsaj enkrat do sedaj pija- poskus|Jo VVQ. ' 1 ;.rw.' ''^av je vsaj polovica mla-? 'a ^ohol pri 13 'etih Sc mla’lšl- 11 odstotkov 7 >v s Sloveniji še nikoli « ^ba,kl 1 olu. n odstotkov pa "'Mit Slovenska mladina je k, Plavami kjer mladi zelo ..." Jniki "si'° ^holne pijače. Po-^"hlen ',r‘^ P’iani žc pri Pa ne pomeni, da , ki« Za dnu opijanje. Prevla-več deklel kot fant°V *1»; b_ W opite. Največ mladine, Irti opija, je iz se-% U °dn’b dežel Evrope. *' Priložnostih ^.'"hhMotem.kdajso l 1 pijače m k|e se ■ Su «> bili MSf U d01*'*’v disku, u * luksl,'i - 14>5 od’ Je odgmon h। da nikoli hk>i odgovor med ’dtno |t bil »pri nekomu doma«, sledil mu je odgovor »doma«. Slovenija spada med dežele, kjer alkohol najpogosteje pijejo v lokalih, vendar je bila anketa delana v času, ko še ni veljal tako strog zakon glede točenja alkohola mladoletnim oseba Danes bi bil.rezultat verjetno drugačen. Ostaja pa vprašanje, kam se je preselilo pitje slovenske mladine. »Boljše se imam« ali »Počnem, kar potem obžalujem« Mlade so povprašali tudi o tem, kako konzumi tanje alkohola vpliva na njih. Pri pozitivnih lastnostih so navedli, da se dobro počutijo in zabavajo, pozabijo probleme, se počutijo sproščene in bolj sprejete, med negativni pa so bili tile odgovori: slabo mi je, dobim mačka, počnem, kar kasneje obžalujem. Pri pozitivnih lastnostih je bil med slovensko mladino najpogostejši odgovor, da Ko pride do zastrupitve z alkoholom Pogosteje ob koncu šole in na zabavah Pri mladih, ki sicer niso navajeni piti, se lahko hitro zgodi, da pride do zastrupitve z alkoholom, In takrat je potrebna tudi zdravniška pomoč. O kakšnih množičnih pojavih izpiranja želodca v bolnišnici v Rakičanu res ne moremo govoriti, vendar pripeljejo mesečno po enega, največ dva mlada. Stare do 18 let sprejmejo na otroškem oddelku, starejše pa na internem oddelku. Na otroškem oddelku pa jih letno ni več kot deset. Najmlajši, ki so jih pripeljali, so bili stari 13,14 let. Fantje in dekleta pa so pri tem enako zastopani. So pa tudi meseci, ko nihče ne pride požirat »šiaufa« zaradi prevelike doze alkohola. se počutijo bolj prijateljsko in družabno, v Evropi pa, da se boljše zabavajo, najpogostejši negativni odgovor pri nas je, da s tem škodijo zdravju, v Evropi pa, da ne morejo nehati piti Zelo pogost odgovor je tudi, da dobijo mačka. Slovenska mladina se zaveda, da vseeno prinaša več negativnih posledic kot pozitivnih So pa dežele, kot so na primer Irska, Velika Britanija, Švedska, kjer so mladi prepričani, da alkohol prinaša več pozitivnih lastnosti. ... in potem nastopijo posledice Mladi pa se tudi zavedajo, da alkohol prinaša posledice, ki se jih zavedo Šele dah po tem ali pa še pozneje. Gre za dejanja, ki jih sicer ne bi storili. Mlade so povprašali tudi o možnih težavah, s katerimi so se srečali zaradi pitja alkohola. Našteli so štirinajst težav, ki so jih razdelili na štiri področja; medosebni odnosi, Zastrupitev z alkoholom se zgodi ponavadi tistim, ki sicer alkohola niso vajeni piti. Večina jih pride zato, ker se jim je to zgodilo in ker niso navajeni alkohola ali pa so spili večje količine. Morda v družbi pijejo prvič in ne želijo zaostajati za prijatelji ali vrstniki. Večinoma se to pogosteje dogaja ob koncu šole, pred počitnicami, po valeti, različnih zabavah... Na oddelek jih pripeljejo največkrat njihovi prijatelji, včasih pedagoški delavci, starejše pa tudi policisti. Posamezniki so lahko nezavestni, spet drugi razgrajajo, da jih je težko obvladati. Na internem oddelku so posameznikom ugotovili tudi od dva do tri promile alkohola v krvi, pa so bili še vedno živahni. Ponavadi pridejo enkrat, povratniki so bolj redki. spolne težave, osebne težave in težave s kaznivimi dejanji. Slovenska mladina je priznala, da ima največ osebnih težav in v medsebojnih odnosih, še posebno s starši in tudi prijatelji. Nekateri so priznali, da imajo v času uživanja alkohola spolne odnose, tudi nezaščitene, ali partnerja, zaradi česar jim je potem naslednji dan žal. Odstotek teh težav v Sloveniji je med evropskimi državami najnižji. In vzroki? Zakaj prihaja do zlorabe drog in pitja alkohola? Ker to počnejo vsi moji prijatelji, seveda. O tem je prepričanih kar 43 odstotkov mladih. Raziskava je ugotovila, da je pitje med mladimi kar razširjeno. Med državami, ki so bile vključene, najbolj pijejo mladi na Danskem, Irskem, Veliki Britaniji, najmanj pa v Romuniji, na Slovaškem in Madžarskem. Pri tem pa ni večjih razlik med fanti in dekleti. A. Nana Rituper Rodež Pri mladoletnih je treba obvestiti starše, pri starejših pa morajo prav tako obvestiti svojce, da je njihov otrok pri njih. Starši so v večini primerov, še posebno, če gre za izreden dogodek, razumevajoči, povsem drugače pa je takrat, ko gre za kronične težave. Zanimiv pa je podatek, ugotavljajo na otroškem oddelku, da število levaž ali izpiranj želodca pada. Opažanja pa tudi rezultati analiz pa kažejo drugače, saj upadanja pitja alkohola med mladimi ni. Kvečjemu je tega še več in še prej začnejo. Vzrok je lahko tudi v tem, da so mladi vedno bolj navajeni na alkohol. Kakšen odnos imajo mladi do alkohola, pa je odvisno tudi od odnosa do alkohola v družini. A. N. R. R. Le kako se je to moglo zgoditi prav meni? ... in pristala sem na »pumpanju« želodca Bilo je nekako takole. S svojima naj-boljšima prijateljicama sem nekega petkovega večera skupaj šla na rojstni dan k prijatelju, s katerim se poznamo že kar nekaj let. Ob prihodu rut zabavo nama je »frend*, kakor je v navadi, postregel z žgano pijačo. To nas je takoj poživilo, še najbolj pa mene, ki nisem vajena pitja tovrstnih pijač. In trsi skupaj smo za rojstni dan ves večer nazdravljali zdaj z enim, potem spet z drugim, hrane pa se nisem dotaknila zaradi prepričanja: -Debela sem, zato moram shujšati!* Potem pa sem padla v omamo, spremljala meje radoživost, obenem nemoč. Spomnim se samo še tega, da sta me dva odnesla na kavč, kjer sem padla v nezavest. Spominjam se še motnih obrazov okrog mene, ki so kriče izgovarjali: »Daj, zberi se in močno dihaj, saj ti nič ni!« Ampak ko bi le mogla vstati. Preganjala me je misel, kako bom prišla domov in kaj bo dejala mama, ko me bo videla. Po tistem sem izgubila spomin. Povedali so mi, da ni bilo druge možnosti, kot da so me po uri in pol nezavesti odpeljali v bolnišnico. Tako so me nesli kot mrtvo mlado telo. Moja »frendica* je kar naprej zaskrbljeno tožila, češ da bom umrla, če ne bodo hitri, in mi z vlažno krpo brisala obraz. Na internem oddelku me je zdravnik poslal na nujno izpiranje alt, bolj po domače rečeno, »pumpanje* želodca Strokovno se to trpljenje imenuje lavaža želo- ’ dca. Šele takrat sem prihajala k zavesti, ko je zdravnik naročal medicinskim sestram, kaj naj takoj pripravijo. Za mene niso bile bele samo zdravniške uniforme, vse je bilo belo, v meni pa seje pretakala mešanica najrazličnejših alkoholnih pijač, od piva, domačega žganja, »bambusov*, vin, Štoka, viskija... Še zdaj čutim njihovo strašansko gnusno aromo. Potem sem se znašla v prostoru, podobnem kopalnici, kjer sem pod prisilo požrla »šlauf*. Ko je bil v meni, točneje v mojem želodcu, meje hudo stiskalo in zvijalo, ko je zdravniško osebje v mene vlivalo milnico, potem še oglje. Potem pa je zdravnik elegantno obrnil »šlauf* in iz moje notranjosti je stekla vsa tista popita sluz Zvijalo me je, peklo in bolelo kot kačo, ki jo živo slačijo Medtem ko je bila v meni cev, sem trikrat zatulila in izpuščala nerazumljive besede. Izpiranje je trajalo deset minut, a zdelo se je kot, da traja ure in ure. Potem sem zaspala. Prebudila sem se z bolečino in se spomnila noči, ki bo imela posledice pri meni, prijateljih s partija, še bolj pa pri mojih starših, ki me imajo zelo radi, jaz pa sem jim bila sposobna narediti tako veliko sramoto pred zdravniškim osebjem, ki meje oskrbovalo pred vsemi, ki bodo hočeš nočeš prej ali slej izvedeli za mojo pijanost. In res, oče in mama sta prišla v zdravniško sobo, kjer sem takoj pogledala v njune velike, zgrožene, osramočene in solzne oči, v katerih je bilo videti jezo. Pristopila sta k meni, me objela in mi očitala, kam sem padla, kot če bi postala kronično odvisna od alkohola in me bosta odslej spremljala v šolo in domov. Skušala sem jima dopovedovala, da je do tega prišlo samo zato, ker nisem vajena popivati in mešati različnih pijač. S tem sem tolažila mamin jok in hladila očetov bes. Še dobro je bilo, da sem bila v bolniški sobi sama. Le kaj bi si mislili drugi pacienti v sobi? Starša sta govorila z zdravnikom, ta pa je določil, da moram ostati v zdravniški oskrbi še dva slaba dneva in, kot v takih primerih zdravniki naredijo, javil policiji, da so sinoči »izprali* eno devetnajstletno dekle, in ji posredoval moje osebne podatke. Le zakaj sem bila to jaz? To mi bo v prihodnje posebna šola in spopadati se bom morala s sramoto, ki sem si jo naredila. V dveh dneh mojega bivanja meje obiskalo pet mojih prijateljev, prav tisti, s katerimi sem se skupaj zabavala, in tisti, ki some pripeljali v bolnico, če ne, bi zares lahko umrla. Dekle iz okolice Murske Sobote, staro 19 let. Bojan Zadravec DOBRO JE VEDETI 5. avgust 2004 - VB1HIK 24 Besede Mode www.pomurske-lek.arne.si razkrivajo zdravilne skrivnosti Kaj zmorejo UV-filtri Nakupovalni namigi »Več veš, manj potrebuješ« pravi aboriginski pregovor V času prodajnopopustne mrzlice včasih izgubljamo občutek za to, kaj zares potrebujemo, in včasih celo to, kaj nam je dejansko všeč. Dobro bi bilo, da premislimo, kaj si želimo, kajti v nasprotnem gotovo zapravimo mnogo več. Sicer pa je na razprodajah težko razmišljati. Prodajna logika je zelo uspešna, saj je iz sezone v sezono vidno, da so zadovoljni tako kupci kot trgovci. Razprodaje namreč še trajajo. Da se jih lotimo bolj sistematično, lahko razmislimo o naslednjih namigih; ■ Če gremo kupovat s točno določenim namenom je najbolje, da to opravimo sami. V tem primeru celo prijateljice niso dobrodošle. • Koncentrirajmo se na naše telo in linije, ki jih oblačilo poudarja. Oblačilo vedno pomerjajmo v kabini z več ogledali, da dobimo karseda realističen občutek. Če je v kabini umetna svetloba, barvo oblačila ponovno preverimo blizu okna. ■ Če kupujemo večerno obleko, s sabo prinesimo čevlje z visoko peto, saj se bomo le tako videli v pravih proporcih. Kadar smo zadovoljni s svetoval ko/svetovalce m v trgovini, jo/ ga poprosimo za vizitko. Na vizitki je gotovo tudi delovni čas, tako da bo užitek kupovanja tudi v prihodnje zagotovljen. ■ Nikoli ne kupujmo lačni ali preveč utrujeni. Tak nakup je lahko rezultat slabega izbora Če se odpravljamo na nakupovalni maraton, imejmo s sabo kakšno vodo in prigrizek. • Ko imamo v rokah posebno oblikovano oblačilo določene blagovne znamke, ne pozabimo na našo silhueto, proporce in tudi na življenjski stil. Kar presenetljivo je, kako hitro se začnemo prilagajati ugodju videnega in celo ceni. V ospredje raje postavimo svoj stil in njegove dejanske potrebe. Mogoče bo en dražji kos oblačila boljše dopolnilo naši garderobi kot ducat očesu in žepu preveč privlačnih. Čas razprodaj je primeren tudi zato, da si kupimo, česar si že dolgo želimo, a si ne upamo. Če nam da cena nekaj več poguma, ni s tem nič narobe. Na končuje vedno najpomembnejše tisto zadovoljstvo, ki traja in ustvarja spomine. Tatjana Kalamar Morales Ozonska plast, ki ščiti naš planet in življenje na njem, se čedalje bolj tanjša. Dvomov o nevarnosti UV-žarkov, ki prihajajo od sonca, ni več. To kaže vsako leto povečano število kožnega raka, predvsem na področjih, kjer je sončnih, vročih dni največ, in tam, kjer je ozonska plast najtanjša. V zadnjih letih narašča zavedanje o pomembnosti uporabe varovalnih izdelkov pred vplivom sončnih žarkov. Številni izobraževalni programi in prispevki v medijih pojasnjujejo pomen zaščite pred UV-žarki. Strokovni nasveti pa vključujejo tudi informacijo, kateri varovalni izdelek izbrati, da bo koža zaščitena pred opeklinami, poškodbami molekul DNA, oslabitvijo imunskega sistema in s tem obvarovana prezgodnjega staranja, manj pa bo tudi možnosti za razvoj kožnega raka. Pa se še kljub temu zgodi, da se soncu preveč izpostavimo nezaščiteni in si poškodujemo kožo. Tako imenovano optično sevanje sončne svetlobe je sestavljeno iz - infrardečega (IR) sevanja, ki ga občutimo kot toploto, - za človeka vidne svetlobe. - hladnega, nevidnega in energijsko najbolj močnega sevanja, UV-sevanja. Na osnovi različnih bioloških učinkov ločimo - UV-C sevanje valovne dolžine 200-285 nm - UV-B sevanje valovne dolžine 285-320 nm - UV-A sevanje valovne dolžine 320-400 nm Ozonska plast nas (zaenkrat) še ščiti pred prebojem žarkov UV-C, prepušča pa žarke UV-A in UV-B. Čim krajša je valovna dolžina žarkov, tem bolj so energijsko močni. Zaščita, ki jo omogoča izdelek, je označena z določeno številko, sončnim zaščitnim faktorjem. Preprosto predstavljeno število pove, kolikokrat dlje je lahko zaščitena koža izpostavljena soncu, ne da bi se pojavile opekline, v primerjavi z nezaščiteno kožo. Rdečina je vnetna reakcija, ki je predvsem posledica delovanja žarkov UV-B. UV-filtri so predvsem organske kemične snovi, ki so sposobne zaradi svoje strukture absorbirati (vpiti) ultravijolične žarke na različnem področju valovnih dolžin. do 400 nm) je treba te kemične snovi kombinirati. Visok zaščitni faktor se največkrat dosega s kombinacijo treh ali štirih različnih UV-filtrov v pripravku, pogosto pa jim dodajo še anorganske filtre, ki odbijajo UV-žar-ke. Filtre vgradimo v primerno negovalno podlago, ki je lahko v obliki olja, losjona, kreme ali gela. Žarki UV-B povzročajo poškodbe zgornjih plasti kože, odgovorni so za odebelitev kože in njeno pordelost ter molekule v koži neposredno poškodujejo z razbitjem njihovih vezi in nastajanjem radikalov. UV-A pa prodirajo globlje, razbijejo manj energijsko močne vezi v koži in povzročajo staranje kože. Pred desetletji so menili, da so žarki UV-A nenevarni, zato so takratna zaščitna sredstva vsebovala v glavnem le UV-filtre, ki so ščitili pred žarki UV-B. Uporabljali so kemične spojine, ki so absorbirale le žarke UV-B. Zaradi tega so ostali ljudje dalj časa vejši kozmetični izdelki priznanih proizvajalcev to zaščito že vključujejo v svoje izdelke za nego kože na obrazu. Na trgu najdemo neverjetno veliko izdelkov z zaščitnim faktorjem od 2 pa vse tja do 60 različnih proizvajalcev, različne kakovosti in različnih cen. Vse to bega kupca in mu otežuje izbor. Pozanimajte se v vaši lekarni o primernosti zaščite. Odločite se vedno le za izdelke z najbolj kvalitetnimi filtri, ki absorbirajo svetlobo spektra UV-A in UV-B in ki pod vplivom svetlobe ne razpadajo in ne povzročajo preobčutljivosti. Porjavelost je še vedno popularna in zaželena. Če se užitku sončenja težko odpoveste, vsaj poskrbite, da bo čas zadrževanja na soncu razumen. Ob tem pa se, predvsem pa svoje otroke, ki se te nevarnosti še ne zavedajo, primerno zaščitite pred nevarnimi vplivi. Edith Jošar, mag. farm., spec. Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Zamenjava brezhibnega izdelka Pred časom smo mak) pisarno dobili zastadjer' vprašanje potrošnik d' lahko zahteva zamenja'" d vračilo izdelka brez napak' oz. brezhibnega izdelka- V neki drogeriji je Impito w la. pa sl je premislila. 1^' da ji niso vsec. Vpn^'1 da gre za brezhiben izdM potrošnica ne more wdj! vljati istih praricoz vkov, kot jih lahko a‘.'d/ vij a pri stvarnih anp-kil1 po Zakonu o varstvu potro-šnikov. To ponienl. more zahtevati zamenja izdelka, še manj pa vračih kupnine, kar bi potrobi verjetno najbolj ustrezalo-Namreč, zameti jat- b^ hibnega izdelka za drugeS' se po posebnih uzaoabT prometu blaga nadrobi šteje za dober posln^d^ Svet digitalnih tehnologij Flash diski in zaščita Dandanes že mnogi poznamo majhne Flash diske, ki jih prek USBvmesnika priključimo na računalnik. Uporabniki ga največkrat nosijo na traku okoli vratu ali na obesku za ključe. To so res uporabne majhne zadevice, na katere lahko shranimo precej podatkov. Trenutno je največja kapaciteta okrog 4 GB. Disk kapacitete 512 MB nas bo stal okoli 30.000 SIT. Uporablja ga vedno več ljudi, saj je zelo preprost za uporabo. Enostavno ga vtaknemo v izpostavljeni soncu, saj dalj časa niso pordeli in porjaveli. Žarki UV-A pa so nemoteno ukvarjali kožo, zato so začeli dodajati predhodnim zaščitnim sredstvom tudi kemične spojine, ki so absorbirale tudi žarke UV-A. Pri srednji občutljivosti naj bi se uporabljal pri izpostavljenosti soncu najmanj zaščitni faktor 15, seveda pa je to odvisno še od zemljepisne Širine, časa izpostavljanja, tipa kože .. Za preprečevanje staranja kože priporočajo strokovnjaki vsaj od aprila do septembra vsakodnevno zaščito pred UV-žarki z zaščit- Za optimalno zaščito (od 285 " nim faktorjem od 8 do 15. No- USB-vtičnico na računalniku in že je pripravljen za delo. V prednosti so uporabniki, ki uporabljajo windowse Me, 2000 ali XP, ki disk avtomatsko prepoznajo in usposobijo za takojšnjo uporabo. Pri drugih je treba naložiti ustrezne gonilnike. Če imate na računalniku in disku USB-vmesnlk tipa 2.0, bo tudi hitrost prenosa kar dobra. Test je pokazal zapisovanje s hitrostjo do 5 MB/s in branje do 10 MB/s, kar je dovolj za prenos datotek. Takšni diski so zanesljivi, trpežni in imajo kar dolgo življenjsko dobo Prednost in slabost takšnega diska so njegove majhne dimenzije, saj ni večji od mezinca. Če primerjamo velikost CD-ja, ponuja Flash disk prostor za podatke na precej manjšem mediju, zato se tudi zelo hitro lahko zgodi, da ga iščemo po vseh možnih žepih in predalčkih. . V praksi pa najpogostepJ I govine zamenjajo I izdelek za drugega ali .o ’F"’ * j izdelek potrošniku btdajo I bropis (naj napišejo, do kdaP I mora izkoristiti!) Če pa je prodajalna oglašal la možnost zam enjave ali ’T J I la izdelka potrošnik P1 s'S opravljenem nakupu <’‘1^4 premisli, mu mora prodaja'' izdelek zamenjati raz vrni'* noče Storili. S11l ■ ] nar. Če tegam^ zavajajoče šnik lahko nemu hSP^ra^^ ure v pisarni v M. >ol-lefonsko in osebno s’'tovM v ponedeljek m sredo df 13. ure, v torek, četne! "‘P tek osebno svetovanje poP^ dhodnem naročilu, lel < 534 93 90, faks (02) 91, Trg zmage 4 p P 9101 M. Sobota. Andrej Čimer, vodjo P^r Manj lepe plati sonček “ ■ ’ill.f?M ’ . . ■ Čeprav sonce spodbuja dobro voljo, ob tem n1 ■ , , na njegove škodljive strani Na soncu dobi kozi To je v bistvu le poskus samozaščite kože pred p- * ‘ sonca. UV-svetloba spodbuja melanocite, da pro<'■ "" $ nega pigmenta melanina, posledici pa je porja'd pn-l ‘. Sončni žarki sprožijo škodljivost prostih radikal'" staranje in nastanek kožnega raki. Posledice preur“ . se lahko pojavijo šele čez 20 ali 30 let zlasti v otroštvu, pa tveganje za nastanek raka še '" ’.’ v im1- * povzroča prezgodnje staranje, saj izčrpa zaloge 1 '"^311'-11 postane ohlapna in hrapava, prezgodaj se začn K' tudi pigmentacijska znamenja. Zaščitne kreme '^j|i vsebovale antioksillantske vitamine A, C in E, ki P" s prestrezanjem prostih radikalov in nadomeščajo sonce uničuje. Še huje pa je, da lahko pride v primeru nepazljivosti v roke drugi osebi V primeru, da prenašamo zelo pomembne in zaupne podatke, je to lahko zelo neugodno Ti diski namreč ne vsebujejo nikakršne zaščite Vsak ga lahko uporablja in bere podatke. Rešitev ponuja že nekaj podjetij. Primera sta Biometric Flash Disk podjetja Plexuscom in ClipDnve Bio podjetja EnvoyDaca. Prvi ima vmesnik USB 11, drugi pa hitrejši USB 2. Čeprav tak disk še vedno lahko izgubimo ali nam ga ukradejo, ima pomemben varnostni dodatek. Vsebuje majhen optični čitalnik za prstne odtise, ki loči med prstnim odtisom lastnika in odtisi nepooblaščenih uporabnikov. Tako je zagotovljeno, da naprava ne bo prišla v napačne roke ----------- Priklop tega diska je zelo b gim. Ob prvi uporabi ie tr^ r 11 rijsko številko in izbran F' v prepoznavanje ter ga (,rlU (J u nik. Proces traja inlalL'^ j shrani več različic datki o prstnem odu*u s sam disk, zato se h/eg0’ 3 1 zmanjša za 8 MB lei’ll1 funkcija varnostnega d' ru okvare Ouln.ka-1-1^ 0°,, omogoči dostop nem priklopu diska N P val prstni odtis. v prihodnosti Id'^' podobne izdelke od vrL f in s tem še širšo in dbo pri varnem pri,n°-" močjo USB Flash dpk^ Ji Mag- I M" USTNIK~ 5.avgust 2004 DOBRO JE VEDETI 25 Utrinki z morja Naj vas zasoljene cene ne odvrnejo! 1 ^a$ke turistične agencije ponujajo pulj-m iurtkilln9ko obalo pod geslom Karibi v f®®1 Zaradi bližine, dokaj neokrnjene na-e m vedno precej čistega morja, kot je ^Severn tnrt. So |,jj[ tl £e oj nekdaj s’ovcoske turiste. Tako naj ° letos, čeprav se je med pohajko-PO iujjužnvj S0'*» ■ h v 2 cni debele kocke. Vsako koc-\ f |" '-iii * 'rez,no slanine, ki jo pritrdimo W 1' '1 dr 'k' potem povaljamo v ' 'ki ?. hnah ter na hitro ocvremo v ■ • "i-r 12' l;li na 180 °C. Kocke odcedimo Ju Papirju in počakamo, da se ohla- ' !'VJ 1 J°8urt zmeSamo s scseklia' L 1 ^imbami ter ponudimo k i p nJski kotleti s čebulnim v *• S^S’k? Ja 8 čebule, 80 g nariba- Si »2^1 & masla, sol, po- j * ®’^ka jedilnega škroba, peteršilja, 1,5 det goveje \ '^Pimo Mčohn 'režcmo na tanke kolobarje ' Prepražimo, zalijemo z juho Zasoljeno ni le morje. (pražene lignje) pa še pet več. Pravi okus morja, namreč ribe, vas bo stal najmanj 220 kun za kilogram. Še vedno pa je najcenejša izbira pica, katere cene se gibljejo od dobrih 20 pa tja do 60 kun. Če si želite privoščiti še domače pivo (3 dl), boste plačali kar 14 kun. Več izvirnosti ne bi škodilo Zavil sem tudi na tržnico, kjer že na prvi pogled prevladujeta uvoženo sadje in zelenjava. Črno grozdje, pripeljano iz Čila, stane 30 kun, ravno tako marelice in breskve. Kilogram paradižnika, denimo, stane 20, kumare pa 15 kun. Poleg živilskega dela se bohotijo stojnice z vsakovrstnimi spominki, bižuterijo in modno kramarijo. Pri tej ponudbi sem pogrešal malo več izvirnosti in domačnosti. Turist bo v spomin na morske počitnice gotovo raje kupil kaj izvirno istrskega kot kakšno afriško masko ali indijsko ruto Na sprehodu po mestu seveda ne morete mimo sladoledarjev Za kepico bolj ali manj dobrega hladnega užitka boste odšteli tri kune. V primerjavi z našimi kepicami je ta majhna in znotraj celo votla. Raziskava je pokazala, da je pri srednješolcih v Vermontu in New Hampshiru, ki so sodelovali v raziskavi, kjer so videli veliko prizorov z uživanjem alkohola, trikrat večja verjetnost, da bodo poskusili te pijače kot pri tistih, ki so vide-li manj takih prizorov Pitje v zgodnjih najstniških letih pa je povezano z zlorabo alkohola v poznejših letih. ter dušimo. S paličnim mešalnikom naredimo pire. Jedilni škrob pomešamo z malo hladne vode in s tem povežemo pire. Začinimo ga s soljo, poprom in sesekljanim peteršiljem. Kotlete narahlo potolčemo, solimo in potresemo s kumino. Na vroči maščobi jih lepo opečemo z obeh strani. Ko so pečeni, jih položimo v rahlo pomaščen pekač, premažemo s pripravljenim pirejem in potresemo z naribanim sirom. Kotlete potem damo v vnaprej ogreto pečico in narahlo popečemo. Zraven ponudimo omako iz svežega paradižnika Pita Iz bučk Testo: 25 dag ostre moke, 1 jajce, 120 g masla, ščepec soli Nadev: 300 g mladih bučk, 200 g korenja, 2,5 del mleka, 4 jajca, 1 žlica sesekljanega česna, sok polovice limone, Ščepec timijana, sol, poper Moko, jajce, maslo, sol in dve žlici vode hitro zgnetemo v gladko testo, zavijemo v folijo in damo za pol ure v hladilnik. Korenje očistimo, narežemo na tanke dolge lističe in do polovice skuhamo v slanem kropu Bučke operemo in prav tako narežemo na rezine. Jajca, mleko, sol, poper, česen in timijan razmešamo. Model za pito namažemo z maslom. Testo okroglo razvaljamo in z njim obložimo model. Ob robovih moramo dobro pritrditi. Dno iz testa večkrat prebodemd z vilicami in nanj pahljačasto porazdelimo narezane bučke in korenje. Prelijemo z jajčnim mlekom in pečemo v pečici pri 180 ‘C približno eno uro. Jajčevci v solati 500 g jajčevcev, 300 g glavnate solate, 2 stroka česna, žlička sesekljanega peteršilja, žlička Predrage vstopnice za Areno Ko turista zanese pot v Pulj, za hip obstane pred vprašanjem, kaj si ogledati, da ne bi izpustil česa pomembnega, saj so na tem območju številni dobro ohranjeni ostanki rimske arhitekture. Mogočni antični amfiteater, veličastno arhitekturno delo, je najpomembnejši in najbolj znan spomenik razvite rimske kulture, zgrajen v 1. stoletju Po velikosti je peti na svetu; v višino meri skoraj 33 metrov, njegova arena, kjer so prirejali gladiatorske boje, pa pokriva površino 132 m krat 105 m Nad areno se dviga stopničasto gledališče s položenimi kamnitimi sedišči. Danes je ostalo za dobro ohranjenim pročeljem le malo vznemirljivega. Veliko bolj je vznemirljiva cena, saj sem bil po dolgem čakanju v vrsti za nakup vstopnice nemalo presenečen, ko sem moral pri blagajni plačati za štiričlansko družino kar 480 kun oz. dobrih 15 tisočakov. Nič čudnega, če si ob tako zasoljeni ceni marsikdo pravočasno premisli. Na stojnicah in obzidju v neposredni bližini puljske Arene pa so še vedno naprodaj tretjerazredni spominki. Poleg tega si je sredi poletja v Pulju težko priboriti parkirni prostor, zlasti v središču mesta. Na urejenih parkiriščih pa je treba za vsako parkirno uro odšteti štiri kune. Naj vas vse to ne odvrne od tega, da letošnjih počitnic ne bi preživeli v hrvaški Istri. Le pogumno na pot. Morje je še vedno čudovito in vredno obiska, čeprav s ponudbo morda ne boste najbolj zadovoljni. A vse kaže, da smo na nekdaj tudi našo obalo tako navezani, da smo gostiteljem pripravljeni marsikdaj pogledati skozi prste. Milan Jerše, foto: M. J. sesekljane bazilike, 2 jajci, olje za peko Preliv: 3 žlice olivnega olja, 2 žlici jabolčnega kisa, 1 žlica balzamičnega kisa, sol, poper Jajčevce operemo in narežemo na tanke lističe. Solimo in popramo ter na vročem olju na hitro opečemo. Preložimo jih v drugo posodo, potresemo s sesekljanim česnom, peteršiljem in baziliko. Vse skupaj damo za pol ure v hladilnik. Glavnato solato očistimo, operemo in damo ob robove v sklede za solato. Na sredino zložimo pripravljene jajčevce. Prelijemo z dresingom, ki smo ga pripravili iz naštetih sestavin, in dekoriramo s kuhanim jajcem. Robidov šodo 2 jajci, 120 g sladkorja v prahu, 1 vanilin sladkor, 1,5 del belega vina, 400 g robid, sladkor po okusu, 2 del sladke smetane, 20 g želatine, 0,3 del sadnega likerja, stepena sladka smetana in robide za okrasitev Robide operemo, pomešamo s sladkorjem v prahu in zavremo. Ko se ohladi, naredimo pire. Nekaj robid operemo in prihranimo za okrasitev. Jajci, sladkor v prahu, vanilin sladkor in vino močno penasto stepamo nad vročo vodno kopeljo. Odstavimo z ognja in stepamo še toliko časa, da se masa ohladi. Želatino namočimo v hladno vodo, ožmemo, raztopimo v malo vročega vina in dodamo šodoju. Sladko smetano čvrsto stepemo, dodamo sadni liker in robidov pire. Primešamo k Šodoju. Desertne kozarce do polovice napolnimo s kremo. Po kremi potresemo nekaj celih robid, nato pa še preostalo kremo. Postavimo v hladilnik, da se krema strdi. Preden ponudimo, ga okrasimo s stepeno sladko smetano in svežimi robidami. S1. avgustom spremembe v telefoniranju Za pocenitvami se skrivajo podražitve Čeprav se je na prvi pogled zdelo, da bo Telekom s 1, avgustom letos, ko so znižali cene nočnih pogovorov (od 19. ure zvečer do 7. ure zjutraj ter ob nedeljah in praznikih) uporabnikom storitev omogočil cenejše telefoniranje, se to v praksi vendarle ni potrdilo. Časovni interval pri tovrstnem telefoniranju se bo resda pocenil, saj stane po novem 5,25 tolarja z davkom na dodano vrednost, doslej pa je bilo treba odšteti 6,30 tolarja, toda z avgustom so nočni časovni interval skrajšali s prejšnjih dveh minut na eno. To pa seveda pomeni, da je tokratna pocenitev v bistvu podražitev. Komunikacijska družba Telekom je tako za skoraj 12 odstotkov podražila klice na telefonski številki za informiranje o naročnikih, za desetino je dražja naročnina za enostavni priključek ISDN, v povprečju za 6 odstotkov pa je dražje tudi telefoniranje v nočnem času v notranjem prometu. Po drugi strani pa bo mogoče s stacionarnim telefonom še naprej telefonirati po dosedanji ceni. Tako bo treba za vsako začetno minuto klicev kamorkoli v Sloveniji plačati 6,30 tolarja, upoštevajoč davek na dodano vrednost. Kot navajajo v Telekomu, so s tem poenostavili časovni interval v času večje in manjše prometne obremenitve. Dejstvo je, da kar 80 odstotkov vseh pogovorov s stacionarnim telefonom opravimo v času večje obremenitve omrežja, zato naj bi bile prednosti te spremembe predvsem tehnološkega značaja. Šlo naj bi za lažje izračunavanje, večjo prilagodljivost in lažjo pripravo sistemov za paketiranje. Hkrati Telekom uvaja določene ugodnosti v mednarodnem prometu, ki bodo poslovnim uporabnikom in samostojnim podjetnikom omogočile od 10 do 30 odstotkov popusta za klice v tri izbrane države. Tja bodo klicali ceneje, za storitev pa bodo skupaj z davkom na dodano vrednost plačali okrog 600 tolarjev mesečne naročnine. Milan Jerše Moje rože Rastline na dopustu Balkonske rastline moramo dati v času našega dopusta v »najem« za nekaj časa dobremu sosedu, znancu ali prijatelju, ki ima smi- • sel za zalivanje. Ponavadi taki »zalivalci« celo bolj poskrbijo za naše rastline kot za svoje. Je pač odgovorno to naloženo delo. Preden odpotujemo, rastline prikrajšamo in odstranimo cvetove. Rastline se bodo čez nekaj časa zgostile, nastavile cvetne popke in ponovno zacvetele. Po možnosti znosimo vse rastline na en prostor, in to zaradi lažjega in hitrejšega zalivanja. Posodo-vke in lončnice, ki jih imamo poleti zunaj, spravimo v senco, kajti tam bodo porabile manj vode. Pred dopustom lončnic ne gnojimo, jih pa temeljito zalijemo. Sveže gnojene rastline so občutljivejše za sušo in sončni ožig. Večkrat postanejo rastline kljub dobri oskrbi »kilave«. Ne pozabimo, da moramo poleg rednega zalivanja in gnojenja redno odstranjevati cvetove pri pelargonijah, surftnijah, ver-benah in drugih. Ko cvetovi odcvetijo, začne rastlina ustvarjati seme, za kar porabi veliko energije in razpoložljivih hranil za zoreča semena, če pa rastline »poščipamo« - vršičkamo (to je opravilo, s katerim dosežemo, da bodo naše balkonske in vrtne cvetlice še lepše), bodo ponovno zacvetele. S tem posegom dosežemo, da stranski poganjki močneje poženejo. Z vršičkanjem dosežemo nekoliko poznejše cvetenje. Ne izvajamo ga pa pri enoletnicah, ker najlepše cvetijo na glavnih poganjkih. Za to, koliko vode potrebujejo naše lončnice, ni recepta. Temeljno pravilo je, da ne zalivamo po urniku, ampak po potrebi. Zalivajmo temeljito, tako da nekaj vode priteče skozi luknjo na dnu lončka. Koliko vode porabijo rasdine, je odvisno od vrste lončnic in mesta, kjer rastejo. Približno 98 odstotkov vode, ki jo korenine sprejmejo, izhlapi prek listov. Najboljši pripomoček, ki nam pove, kdaj je treba zalivati, je naš prst, s katerim ugotovimo, ali je zemlja suha samo na površini ali v globini. Ne pozabimo rastline prekriti: z lubjem, glino-porom, žagovino ali okrasnimi kamenčki, ki zmanjšujejo izhlapevanje iz zemlje. Olga Varga 26 O TEM IN ONEM 5. avgust 2004 - vrtnih Pisma bralcev Bilo je nekoč v Prekmurju Prekmurci so bili v preteklosti velikokrat zatiran narod. Gospodovali so nam Madžari, Nemci in nekaj časa celo Turki. Po razpadu Avstro-Ogrske smo dobili nekajdnevno lastno republiko, nakar so nas po zaslugi katoliških duhovnikov priključili h kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki seje pozneje preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Prekmurje je bilo dolgo časa ločeno od preostalih Slovencev, tako pa se je združilo z njimi. Ko jev 16. stoletju Martin Luther na vrata wuttenberske cerkve pribil svojih 95 tez, se je začela prava revolucija v krščanstvu. Zaradi tega so bile številne nesmiselne vojne. Koliko je še danes nesmiselnosti v svetu, ne vem. Poznam pa Kristusove besede, da bo vsak, ki se poveličuje, ponižan in daje vir vsega zla pohlep. Ker Madžari niso preganjali reformacije, so se reformatorji zatekli v Prekmurje, kjer so se obdržali do danes. Za zaostalost Prekmurja ni potrebna nobena filozofska razprava, ampak lahko vzroke iščemo v reformaciji. To se vidi že na pokopališčih, ki so ločena med evangeličani in katoličani. Ločene so cerkve, kapele, zvoniki .. Ker so se ljudje prepirali, katera vera je prava, je Prekmurje začelo zaostajati. Ko je bilo Prekmurje priključeno h Kraljevini SHS, je bila tu velika revščina. Ker ni bilo delovnih mest, ni bilo zaslužka. To je najbolj prizadelo kmete. Nekateri so bili zaradi revščine hlapci na veleposestvih. Spali so v hlevu ter tam tudi jedli ostanke in miloščino. Nekateri so se izselili in iskali delo v Ameriki, zlasti pa v Argentini, ki je bila takrat zelo bogata država. Mnogi so si kruh služili kot sezonski delavci v Slavoniji, Bački, Baranji... Tudi moj oče mi je pripovedoval, da je bil sezonski dela vec in daje šel več kot 30 km peš v Lendavo na vlak, ki ga je odpeljal v Slavonijo. Tam je zaslužil nekaj sto kilogramov pšenice. Pri delu sojih izkoriščali razni »palerji«; ti so na njihovih žuljih bogateli. Prav tako se pojavi Jožef Benko, ki se drži Darwinove trditve, da kapital nima tekmeca, in ki v 20. stoletju zapiše, kako priti do kapitala in postati kapitalist, če si brezobziren, okruten, nesocialen, hinavski...Jožef Benko je zamenjal svoje slovensko ime za srbsko in se preimenoval v Josipa Benka ter tako postal član Srbske radikalne stranke. Tako je prišel do kapitala in se začel obnašati kot srednjeveški plemič. Imel je svojo tovarno, svoje lovce, svoje gasilce, svoj časopis, imenovan Prekmurska pokrajina, ki ga je za časa madžarske okupacije v letih 1941-1945 izdajal v madžarskem jeziku. to letih 1924-1945je bil inšpektor Evangeličanske cerkve in prav tako kot madžarski poslanec ni poskrbel, da bi se verouk po šolah učil v otrokom razumljivem jeziku. S tem je kršil tezo Martina Luthra. Benko tudi ni odpuščal dolgov svojim dolžnikom in tako so se uresničile Kristusove besede. Benko je bil ponižan in usmrčen 16. 6. 1945. Toda to je bilo nekoč. Ko so nacifašistične sile osi 6. aprila 1941 zahrbtno napadle Kraljevino Jugoslavijo, je kralj z vlado pobegnil v London. Toda že 27. aprila so se zbrali zavedni Slovenci in ustanovili Protiimperialistično fronto z namenom, da se uprejo okupatorju. Proti tej fronti so se v ljubljanski škofiji zbrali sodelavci okupatorja, imenovani bela garda, iz katere so po kapitulaciji Italije leta 1943 nastali domobranci. Slednji še danes ne vedo, kdo je zmagal v vojni. Prekmurje so zasedli Madžari, ki pa so takoj zaprli in usmrtili zavedne Slovence Prav tako so kot uradni jezik uvedli madžarščino, dovoljevali pa so prekmursko narečje, saj tega niso imeli za slovenski jezik. Kmalu bo minilo 65 let, a se še vedno spominjam, da sem bil v Šoli tepen in zmerjan z besedami: »Tipes slovenski! Madžarski kruh znašjesti, madžarsko govoriti pa ne znaš!« Toda že oktobra 1943 je bil v Kočevju zbor OF, kjer so se delegati zbora dogovorili o povojni ureditvi slovenskega naroda, kjer bomo imeli Slovenci svoj jezik, svoje šole, svojo ustavo... Prav tako je bilo sklenjeno, da Slovenci kot majhen narod ne bomo mogli vzdržati proti močnim in večjim sosednjim državam, zato se bomo ■ prostovoljno združili s preostalimi južnoslovanskimi narodi in se z njimi lahko prav tako prostovoljno razdražili, če ne bomo mogli več živeti skupaj. Ko je bilo Prekmurje aprila 1945 osvobojeno, so bili takoj formirani odbori OF. Ženske so dobile volilno pravico, skratka, rojak je bil prost vsak... Primanjkovalo nam je vsega od hrane in obleke, do cest in elektrike. Toda bili smo ponosni, da smo bili svobodni in da smo imeli demokracijo, zato smo drug drugemu brez zadržkov pomagali. S tem smo ustvarjal} boljši in pravični svet, delo, čast in oblast pa so bili naša skupna last. Težave so nastale, ko so vsakega nesposobneža začeli sprejemati v Zvezo komunistov. Sposobnost ni bila pomembna, važno je bilo, da si bil na njihovi strani, zato pa je Zveza komunistov tudi razpadla. Ljudska oblast je bila tako organizirana, da so si v času različnih nesreč ljudje priskočili na pomoč. Sam sem bil leta 1963 v Skopju, ki ga je takrat prizadel močan potres. Prav tako sem leta 1976pomagal pri obnovi Posočja, ki gaje prav tako prizadel potres. Ko je Prekmurje leta 1978prizadelo neurje s točo, naj bi pomoč dobili tisti, ki so imeli zaradi tega največ Škode. Toda sopotniki partije so sprejeli načela, da ni pomemben človek, pomemben je bik oziroma direktor najvege kmetijske zadruge v takratni Jugoslaviji, ki je podpisal pogodbo, da smo za 40 dinarjev ajdo izvažali, za 180 dinarjev pa smo jo nazaj uvažali. Pri tem je tega direktorja podpiral partijski sekretar. Slovo od demokracije in svobode se je začelo za prekmurskega kmeta z ustanovitvijo Kmečke zveze in Slovenske ljudske stranke 12. 5. 1988. Takrat smo prekmurski kmetje namolzli več kot 40 milijonov litrov mleka, imeli več kot 40.000 krav, več kot 40.000pitancev in več kot 300 000 bekonov, poleg tega pa Še največjo kmetijsko zadrugo. Toda uresničile so se Nostradamusove napovedi, da bodo prišli antikristi, ki bodo vse pomendrali in premikali celo mrtve. Ko sem na sestanku Kmečke zveze vprašal, kako lahko kmet dobi le 25 odstotkov od maloprodajne cene, mlekarna pa kar 65, mi je direktor povedal, da me bo pismeno seznanil z odgovorom, vendar še danes, po petnajstih letih, tega odgovora nisem dobil. Prav tako se nisem strinjal, da bi mi plačevali oporečno mleko po nižji ceni in potem to isto mleko po trikrat višji ceni prodajali potrošnikom. Rajši sem krave prodal, sledili so mi tudi drugi, ki pa tega niso upali na glas povedati. Čeprav nisem preveč pobožen, vidim, da se uresničujejo Kristusove besede, da bo vsak, ki se poveličuje, ponižan. Ko se je Kristus poslovil od svojih učencev, jim ni zapustil nobenega premoženja. Od kot nekaterim farizejem tolikšno premoženje? Ti se ne zavedajo, da so iz praha in da se bodo v prah tudi povrnili. Ko je umrl tovariš Tito, so se od njega poslovili državniki, ki so predstavljali tri četrtine človeštva. Tudi on ni za sabo pustil nobenega premoženja. Od kod potem nekaterim partijskim funkcionarjem tolikšno premoženje? Toda vse to je bilo nekoč. * Ernest Pintarič Združenje mladih bretonske regije A. A.T. C, B,, katerega direktorje Pascal Quere, vsako leto organizira letovanje otrok po Evropi, le obiskali Slovenijo in se namestili pri OŠ Prosenjakovci. Vseh otrok je bilo 51, stari pa so bili od deset do petnajst let. Z njimi so p “ tudi animatorji. Prenočevali so v šotoriti m kuhali na kuhalnikih, ki sojih prinesli s sabo. Med letovanjem so hodili tudi na izlete v zv p^. ran. Maribor, Postojno idr. Bili so na raftingu na Muri, se kopali v Moravskih Toplicah, obiskali Mursko Soboto terse sprenajau ih okolici, Sodelovali so tudi z bližnjim Art centrom iz Središča. Mnenja mladih o Sloveniji so bila različna. Vsi pa so bili navdušeni n a? m zveliko gozdovi in prijaznimi ljudmi. Večkrat sta jih obiskala ravnateljica Jožica Herman in prof. Drago Meglič kot prevajalec. b- z " Blatoborbe v Selcah Očitno je, da ljudje ne potrebujejo samo kruha, pač pa tudi iger, kjer se razvedrijo. Tako je povedal na Blatoborbah, ki so potekale minulo soboto v Selcah pri Lenartu, vodja in sodnik prireditve Kori - Samo Tuš iz Gornje Radgone. V blatoborskem ringu seje pomerilo 18 tekmovalcev. Šaljivo tekmovanje je zajemalo: iskanje teniških žogic v blatu, plavanje v blatu, borbe na konju, igre z žogo med dvema ognjema, hojo okoli palice in nato tek skozi blatni bazen in druge zabavne igre v blatu. Biatoborci so med več kot 1000 obiskovalci zbudili veliko smeha. Tekmovanje seje končalo tako, da so bili na koncu vsi zmagovalci, in so zato tudi vsi prejeli enaka simbolična darila, Besedilo in foto: Ludvik Kramberger Upravna enota LENDAVA PLESKAR POMOŽNI DELAVEC V SLlKOPLESKARSTVB; alternativna izobrazba: DELAVEC BREZ POKLICA; določen čas 6 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru; poskusno delo 1 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti; rok prijave: .05. 08.2004; ŽALIK NIKOLAJ S.P., VELIKA POLANA 207,9225 VELIKA POLANA ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE VSA ZIDARSKA DELA OZ. GRADBENA DELA; določen čas 3 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj; voz. izpit kat. B, fizična moč, KANDIDATI NAJ POKLIČEJO ZA RAZGOVOR NA TEL.; 041-932-588; rok prijave: 06.08.2004; ZAKOJČ ANDREJA S.P., GORNJA BISTRICA, 9232 ČRENŠOVCI NATAKAR TOČENJE IN STREŽBA PIJAČ; alternativna izobrazba: NATAKARSKI POMOČNIK; nedoločen čas, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru; poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje-3 mes, komunikativnost/ deloz ljudmi, KANDIDATI NAJ POKLIČEJO ZA RAZGOVOR NA TEL: 040-250-655; rok prijave: 06. 08.2004, SVETANIČ LJUBICA S.P., GABERJE, GLAVNA ULICA 42, S220 LENDAVA- LEN DVA EKONOMSKI TEHNIK.. ZAVAROVALNIŠKI ZASTOPNIK; alternativna izobrazba: TRGOVINSKI POSLOVODJA; določen čas 6 mes, gibljiv/nestalen umik; delovno mesto je prosto: po dogovoru; delovne izkušnje 2 leti, komunikativnost/delozljudmi, organizacijske sposobnosti, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, LASTEN PREVOZ: LAH KO TUDI KATERA DRUGA USTREZNA SMER V, STOPNJE; rok prijave: 14. 08. 2004; ADRIATIC-ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER PE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 13,9000 MURSKA SOBOTA Upravna enota LJUTOMER ZIDAR KVAUFICIRANI ZIDAR; alternativna izobrazba: ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE; določen čas 6 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj; poskusno delo, voz. izpit kat. B. fizična moč; rok prijave: 06.08. 2004; SLAVIČ STANKO S. P. ZIDARSTVO, LUKAVCI 44,9242 KRIŽEVCI PRI UUTOMERU EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; alternativna izobrazba: TRGOVINSKI POSLOVODJA; določen čas 6 mes, gibljiv/nestalen umik; delovno mesto je prosto: po dogovoru; delovne izkušnje 2 leti, Komunikativnost / deloz ljudmi, organizacijske sposobnosti, urejevalniki besedil osnovno, delo s preglednicami - osnovno, LASTEN PREVOZ; LAHKO TUDI KATERA DRUGA USTREZNA SMER V. STOPNJE; rak prijave: 14. 08. 2004; ADR IATIC-ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER PE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 13,9000 MURSKA SOBOTA SREDNJA STROKOVNA ALi SPLOŠNA IZOBRAZBA ZAVAROVALNIŠKI ZASTOPNIK; nedoločen čas, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto; od 01.09.2004; poskusno delo 1 leto, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, delo s preglednicami - osnovno; rok prijave; 21.08.2004; KASKO D.O.O., UŽIŠKA 18, 9240 UUTOMER EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLANIRANJE ADMINISTRATOR, KOMERCIALIST, PROMOCIJA IN REKLAMA PODJETJA, PRIDOBIVANJE STRANK - DELOVNO MESTO V LJUTOMERU; nedoločen čas, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto; po dogovoru; poskusno delo 6 mes, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših Skupin, slovenski jezik - tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami ■ osnovno, LAHKO KATERAKOLI DRUGA IZOBRAZBA VI.STOPNJE; rok prijave: 21. 08. 2004; DELNICA D.0.0., TRŽAŠKA CESTA 2, 1001 LJUBLJANA Upravna enota M. SOBOTA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK C IN E KATEGORIJE; določen čas 2 leti, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru; poskusno delo, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. C,E, POKLICNA ŠOLA ALI DRUGA IZOBRAZBA IV. STOPNJE; rok prijave: 06.08.2004; BENKOTEHNA D. 0. 0., PUCONCI 403, 9201 PUCONCI KUHAR KUHAR-PICO PEK; določen čas, deljen delovni Čas; delovno mesto je prosto; takoj; poskusno delo 3 mes, LAHKO TUDI PRIPRAVNIK; DELO JE V GORNJI RADGONI; KANDIDATI NAJ POKLIČEJO ZA RAZGOVOR NA TEL.: 041-624-604; SAMO ZAINTERESIRANI KANDIDATI; rak prijave: 28.08.2004; KOREN ALOJZ S. P.. ZVEZNA 6, 9000 MURSKA SOBOTA NATAKAR NATAKAR/ICA; določen čas, deljen delovni čas; delovno mesto je P® . . ...... delo 3 mes, n ' TUDI PRI PRAVNI Iv Nl: KANDIDATI NAJ NATEL.:041-624-6°4'S\. RANI KANDIDATI; fak nC' gO(jO ■ • KOREN ALOJZ S. P- ' SKA SOBOTA , f NATAKAR/ICA; TAJSKIPflMOCNlIt ”l mednje pusto; tt*1”'-P" n^ij ■’’tv voz. izpit kat. B, iM mi, MOŽNOST SKISPOL; rok prijave. 4‘ baRi ■■ REC DRAGICA S. P-^ 137B, 9231 BELTINCI GIMNAZIJSKI ZAVAROVALNI ADEV ' 31“*^ izobrazba: EKONOMS . >lov^e|0f j^rosto;odulav ’ določen Čas,en0^0g,2004; sto je prosto: od ' tjvnoSt/ šnj^leto.korrtuniK^^ organizacijske spe spretnosti, vodenj jež' ŠTEFAN HAJDHJAK TOPOVSKI IZSTRELEK BRISANJE RADIRANJE URADNI RAZGLAS, OKLIC AFRIŠKI VELETOK LAURENCE OUVIER PRVI RIMSKI ZALOŽNIK ITALIJANSKI IGRALEC (FRANCO) MORALNI ZAKON SVETA V hinduizmu REKA NA TIROLSKEM UMORJENI IZRAELSKI PREMISI RABIN JAPONSKI FILMSKI REŽISER SMRTNOST RADIJSKI TEHMK POLITIČNO ZATOČIŠČE PLES NAŠA OSREDNJA KNJIŽNICA MOHAMEDOV ROJ. KRAJ SCENOGRAFKA REMONT, POPRAVILO S«* *¥weden “»OKEL HAJVEČJI OTOK NA SVETU MEHKA OKROGLA ŠOLSKA KAZEN PREMIKI ŠPANCEV MESTO V BASKI J ( PRIPOMOČEK GIBANJE ZRAKA sta. ZABAVNE GLASBE I ROMAN ALEKSEJA TOLSTOJA IT. KRAJ PRI ANCONI PLAŠILO HUDIČ. ŠOPOV WUCANL a RAN ZAHODNO ODM-ANA *»1E gl. mesto ITALIJE EGIPTOVSKI PODKRALJ PRILIZOVANJE ANTONIO VIVALDI *u CM KULTURNO SREDl&E BARAHjA NEM. PISEC (HANS (L) KRAJ V HRVAŠKI (STRI 'S& brezplačno čestitko v Vestniku --------- ------------------ HJORKA HRVAŠKI ŠAHIST (JURAJI PERZUCl ENOTNOST, SOGLASJE — AVION MRČES. GOLAZEN I ZASTARA DLAKA POD NOSOM DUOEKOV DOMAČI NA GLAVI ŽIVALI OKRAŠENA KOČIJA PISATELJICA BREWOVA KOKOŠK DESNI PRITOK SENE ŽENSKI GLAS POSTAVAV KRŠČANSKI TELO KOŠARKAR (VLADO) PEVEC MART« POLOTOK HA PELOPONEZU ANTIČNI BEOTIKI BRZICA NAREKI REDKOST ZENONOV* FILOZOFSKA ŠOLA ANGLEŠKA GLASBENA SKUPINA FILMSKA ZVEZOA FRANCOSKI KOHK BASKOV oa VIETNAMA GRŠKA BOGINJA NESREČE DEBELA PALICA LUKA V ASTURUI, ŠPANUA DEDNA POSEST SRBSKO MOŠKO IME UDUA STRAHOPETEC OTOK V OTOČJU RYUKYU JAVNA TELEVIZIJA SIRSKI DRŽAVNA (HAFEZ aj VANJE PRI STARIH GRKIH NATRIJ DREVES« IZCEDEK ---------+ JENKI IZRAELSKI PARLAMENT jf PESNICA SLOVITA KURT1ZANA (TULL1AD) ENAKI ČRKI BARU JAPONSKA DENARNA ENOTA Izžrebanci nagradne križanke: Rešitve VESTNIKOVE KRIŽANKE z dne Ž2. julija - SONČNI ZAHOD, DELFIN, PALMA 1. nagrada v vrednosti 10.000 SIT: Marko Bavec, Lendavska 17c, 9000 M. Sobota, DŠ 80084168 2. nagrada kuharska knjiga Boug žegnjaj: Jožica Peček, Hudi Kot 88, 2364 Ribnica na Pohorju 3.-7. nagrada VESTNIKOVA MAJICA Jasna Lopert- Norčič, Kolesarska 29, Tropovci, 9251 Tišina Darinka Kočar, Cankarjeva 47,9000 M. Sobota Natalija Vrataric, Filovci 1, 9222 Bogojina Jože Rajtar, Cesta talcev 7,4270 Jesenice Ana Pravdič, Št. Kovača 17, 9000 M. Sobota £ 5 S s £ ES KRMILO OSEBA IZ MAHAB-HARATE JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA LETOPIS, KROMKA, Med reševalce bomo razdelili 1. nagrada v vrednosti 10.000 sit, 2. nagrada knjiga Boug žegnjaj in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilne rešitve osenčenih polj napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 13. avgusta 2004. Rešitev: Ime In priimek: Nasin: Davčna številka: O? ONA: Ne ženite si preveč k srcu, da ste se < 00 Prevroči juhi opekli - to bi se lahko igo s dll°ludi dru0m Brez tveganja pač ni us-11;,.' 11 usmerite v lepši jutri, ki vsekakor K ij a zanesljivo! ON: S prijatelji se bo-občuteh '* ne r' ponovno boste d01*''' *001^ d ' pomembno vlogo v vaši družbi. To ’tu ■ mio laskalo, po drugi strani pa ’ možnosti v ljubezni. ■ 'j JNA: p0 sin razmet se b0Ste morali lotiti L. Precej neprijetnega opravila, vendar boste „ .l”nalu Ugotovili, da je tudi na tem po-goče ma’sikaj doseči. Do izraza bo prišla ‘melj । a$a lzjemna 'Wiljivosi. ON: Čeprav bo-: Poštene namene, boste naleleli na 'hi.. '*■_ ^hdarse nikar preveč ne vznemirjajte: skif>otih ' " drugizhod, kivasbo postran-KL W do želenega cilja. < I dna- Deležni boste cele kopice kompii 1 v । števna račun vaše poslovne odločitve *•»1 I nekal dni, ki očitno ni ostala pov-1 ^aj pa je čas za praznovanje, zato '• Nikakor se ne boste uspeli ,hl'" telo n0Vimi razmefi‘ v vaši družbi, kar vam ^bre, načrte-Važe namere bodo sicer pa ne piše, da ne obstajajo še k ;5 d ■ ■ Nekdo si bo na vse kri pije prizadeval, aa ’vam kar najbolj nagajal, vendar se za ' ' ga -,Velikovec kotle nagajivost. Po-,vas ° sPMbudiii in kaj hitro boste opazili, " ljubi. ON: Obiskala vas bo ne-, to j "'-o ki pa tin le prehodnega značaja. , e Pomeni, da je ne boste do konca 'otoob^. e Prijateljevih namenov, saj so vse ^'"Prijazni. ONA: Tokrat je na vas vrsta, da dokažete vaše resnične sposobnosti in kvalitete. Obdobje lahkomiselnega norčevanja je minilo in pokazati boste morali vašo pravo podobo, saj se vam lahko v nasprotnem primeru zgodi, dajo izgubite. ON: Srčna izvoljenka bo povsem razumela vaše težave in položaj, v katerem ste se znašli, ter vam v tej situaciji tudi brezkompromisno priskočila na pomoč. Takoj vam bo lažje pri srcu, saj boste vedel^da niste ostali sami. ONA: Veselili se boste v družbi svojega ljubezenskega izvoljenca, ki vas bo presenetil s povabilom na prijeten Izlet. Povsem se boste predali ljubimkanju in na ta način kar nekako pozabiti na vsakdanje težave. ON: izpolnila se vam bodo pričakovanja na ljubezenskem področju, saj se bo prijetna znanka končno odločila za zmenek z vami. Odlično se boste zabavali in si na vsak način zagotovili pot do njenega srca. OTM ONA: Nekdo vas bo opozoril na prizade-vanje nekega prijatelja, da bi na vsak način •/š* prišel v vašo bliži no.Stvar sploh ne bo tako nedolžna, saj se lahko iz tega razvije prav prijetna avantura ali še celo kaj več ON: Nikar se ne predajte malodušju, saj se vam zaradi enega neuspeha ne bo podrlo celotno življenje. Pomislite na prihodnost, ki vam obeta marsikateri prijeten trenutek. Nihče ni popoln, zato ne poskušajte storiti nemogočega. S ONA: Prijateljica vam jo bo pošteno zagodla, čeprav vam bo hotela v bistvu samo pomagati. Nikar ji ne zamerite, včasih se še tako dober namen lahko izrodi. To je del usode, na katero ljudje nimamo vpliva, zato bodite obzirni. ON: S pogovorom boste rešili neprijetnosti, ki so se začele pojavljati med vami in vašo partnerko, in si tako ponovno ustvarili sožitje med vama. Trenutno obdobje je več kot idealno za resne načrte za prihodnost *ga ON A: Naredi li boste veli k korak k zbližanj u z F vašim nekdanjim partnerjem, ki ga enostav-■ ‘ n o ne m orete poza biti. B od ite p red vsem odkriti in videli boste, da se bo na koncu vse skupaj obrnilo natanko tako, kot Si Želite. ON: Dajte prijateljici čas, saj se bo kmalu opogumila in naredila korak več k vajinemu partnerstvu. Obeta se vam izjemno romantično doživetje, ki vas bo na neki način presenetilo, vendar v vas pustilo tudi obilo sreče. ONA: Izredno ugoden teden za resne odloči-” ' tve v ljubezenskih odnosih. Posvetite se Mihi svojemu partnerju, kajti to bo najboljša naložba za prihodnost ki vama bo prinesla veliko več, kot pa sta mislila na začetku. ON: Pazite, da o vsem, kar se je dogajalo z vami, ne zvedo tudi vaši prijatelji, saj lahko novice pridejo na povsem napačna ušesa. Obdržite svoje težave zase, saj nekdo komaj čaka, da vas lahko obrekuje, ONA: Nikar ne zadržujte svojih čustev v sebi, ampak izpovejte ljubezen prijatelju, ki vam že kar nekaj časa ne gre iz misli. S tem bo ste naredili uslugo tako sebi kot tudi njemu, ki na neki način samo čaka na vašo potezo. ON: Uresničila se vam bodo velika pričakovanja na ljubezenskem področju, saj si boste uspeli zagotoviti naklonjenost prijateljice, ki je bila do sedaj precej hladna. Tokrat vam bo odprla svoje srce in prijetno boste presenečeni. ONA: Vse se bo začelo počasi obračati natanko tako, kot ste to predvidevali na začetku, ko še niste bili povsem prepričani o svoji zmagoslavni poti na ljubezenskem področju. Izkoristite to enkratno priložnost! ON: Skoraj vam je uspelo doseči želen cilj, sedaj pa ste se tako grdo opekli. Nikar ne obupajte - priložnosti bo še več kot dovolj. In pozor: bliža se dan, ko bo treba izpolniti pred kratkim dano obljubo’ Brat Džouži Fsamm epicentri časa počitnic seje moj pajdaš Bela za-mislo nad ten, kak je naše cejlo vodilno tejlo lipou odišio na počitnice. Je pa gor prišo, ka so se najprle zasigurali pred nevarnostmi z bližnjega vzhoda, pa so v Lublani odobrili gradnjo mošeje. Premalo se je pa vodilna oblast zavarvala pred notranjo nevarnostjo. Ta notranja nevarnost rova, kelko more na vse kraje z vsemi sredstvi, kak bi v časi počitnic pripravila vse potrejbno, ka bi si vodilni po prihodi s počitnic seli mijmo svoji stoučkof. Tou bi bilou nej samo smešno, liki tudi nouropred volitvami, premišla-vle Bela, pa si okoli toga tak popejvle: Kje so naši vsi vodilni, zdaj so na počitnicah, narod je ostal brez vodstva, prav pošteno ga Je strah. Kdo se zdaj bo pogovarjal o pomembnih vseh rečeh, o letalih In o tankih istospolnih vseh stvareh. Pa potres je še zamajal enim te počitnice, kdo ocenil bo poškodbe, kdo le kriv bo zdaj za vse. Med odsotnostjo vodilnih kdo ozračje čuval bo, al' letalstvo to bo tuje al’ s fižolom to bo šlo? 28 5. avgust 2004 — Om * iZDBPi.Si Mali »giaai posuj tudi na petnem portalu irteri.sil ■ Ugodne cene oglasov na rumeni strani • 20 % popusta za naročnike Vestnika Mele oglase sprejemamo vuk delavnih ad 8. do 14. ure, v ponedeljek do 1 S.30, za db|evo v naslednji Jleviikl VeKnrka. Oglase lahko oddate po lellfocu: 02 631 10 08 ali po o^ožtit eglaei.veetnlkS^RLel ali na spletnem mestu Izbe rt. »I oglasi, označeni« to Ikono, »o < 3 ^Jtu wvAv Izberi Sl, kjar »I daljft opi« ogia^evanotM predmete e Mnogo prezgodaj nas je v 32 letu zapustil naš ljubi sodelavec Robi Gerlec Ostal boš dragocen cvet sredi naših src, ki je pustil globoke korenine in prelepe spomine, stkane iz drobcenih nitk vsakdanjega življenja, ki smo ga dan za dnem pletli v venec skupnega poslovnega uspeha. Družina Pavlinjek in sodelavci motorna vozila KARAMBOURANO VOZILO kupim. Tel: 040 256 963. ml9585 umetno gnojilo in dva molzna stroja Vitreks prodam. Tei.: 555 10 75, Karel Krenos, Gornji Slaveči 124. ml9730 GOLF III in OPEL CORSO prodam. Tel.: 031 640 163. m19727 WV GOLF II, 1.3 CL. rdeč. 3-vratni, dobro ohranjen in vzdrževan, prodam. Tel.: 041 716605. ml9751 SAMO N A KLAD ALKO, 16 m3, s puhalniKom, lepo ohranjeno, prodam. Fokovci 87, tel.; 554 10 87.ml9716 VRTNI TRAKTOR, MTB, 12 KS. kosa širine l m, prodam Tel.; 041 543 684. ml9723 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA Tehnostroj prodam. Tel.: 54616 35. m 19 74 7 živali MESNICE, rjave, grahaste, pred nesnostjo, vsakdan. Babine! 49. Vzreja nesnic Tibaut, tei :582 1401. ml9685 NESNICE, mlade. hišen, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa celjenja, prodaja FARMA PRI MOŠTU - Vzrejališče vseh vrst nesnic. Naročila: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, Franc Movrin. Petanjci, tel.: 54615 05, gostilna Železen Bezno-vci.tel.: 549 1025, gostilna Rajsar.Grad, tel.: 553 11 48, gostilna Čeh. Nedelica, tel 573 5153. ml9693 PUJSKE, od 25 do 30 kg, prodam. Tel.: 551 1447. ml9725 SDALNICO ZA ŽITO, obračalne pluge, podrahljalnik. trosilnik hlevskega gnoja In kombajn za žito prodam. Tel: 558 82 79. ml9749 SDALNICO ZA ŽITO in podrahljalnik Gruber prodam. Tet 031201 825. ml9750 TRAKTOR LANDINI, 80 KS, 2400 del. ur. letnik 1996, prodam. Tel.: 041214 507. ml9757 kmetijski pridelki Kvalitetno belo vino iz Lendavskih goric (Chardonnay, souvignone) prodam. Tel.: 041836 333. m 19 718 KUPIJO BEKONE IN TELETA 00 70 DO 100 kg.Tel:. 041 726 697 ml9746 posesti SEME MNOGOCVETNE UUUKE • tetraflo-rum ■ in tri brazd ni obračalni plug Lansberg, 12-colni, prodam. Tel.: 041 809 823. m19719 Če bi solze te zbudile, dragi mož in oče, vstal bi že ti. Oh, kako boli, ko tebe več med nami ni. Ostali so sledovi tvojih rok, katere cenil bo še pozni rod. Ponosen, dober kakor kruh vso ljubezen in dobroto si nam dal. Za vse, prav vse, še enkrat hvala! V SPOMIN 31. julija sta minili dve leti žalosti in bolečine brez tebe, dragi mož in oče, Jože Horvat iz Veščice 26b Hvala vsem za vsako lepo misel in spomin nanj, za prižgano svečo ali podarjen cvet. Njegovi naj dražji , Dobrota tvojega srca ne bo nikoli pozabljena. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila draga teta Sidonija Boldižar iz Lemerja 51 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, delavcem in stanovalcem Doma starejših Rakičan, sosedom in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovati cvetje, sveče in prispevke za mrliško vežico. Hvala g. duhovniku in g, kaplanki, pevcem in pogrebništvu. Žalujoči vsi tvoji najdražji Čeprav v hladnem, temnem grobu spiš, v naših srcih še živiš. V SPOMIN 6. avgusta minevata dve leti žalos1^ takrat, ko nas je zapustila draga is -mama, sestra in babica Marija Cor iz Kovačevec Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. V SPOMIN 2. avgusta sta minili dve leti žal® takrat, ko nas je zapustila naša najdražja mama, tašča, stara m prababica Emilija Gorča^ iz Moravskih Toplic Za vsako lepo misel, položen cvet in prižgano svečo na njenem grobu - najlepša hvala. Njeni najdražji HIŠO z delavnico v Slomškovi ulici v Murski Soboti prodam. Tel:. 031218279 ali 070 793 221. ml9629 HIŠO V SATAHOVCIH, takoj vseljivo, na 8-araki parceli s sadovnjakom ter 26 arov njive prodam. Tel.: 546 14 82 ali 031 645 334. m!9712 SOBO, opremljeno, s souporabo kopalnice dam v najem. Tel:. 532 1092 ali 041492 991. ml9734 OPREMLJENO GARSONJERO V BAKOVCIH damo v najem. Tel.: 041 334 581. m 19740 ’ STANOVANJSKO HIŠO V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE prodam. Tel: 041 716 555, popoldan. ml9745 ENOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE v Mariboru damo v najem dvema študentoma ali študentkama. Tel.: 031 758 327, ml9754 NOVEJŠE IN OPREMLJENO STANOVANJE V SREDIŠČU MARIBORA dam v najem. Tel.: 041 747 472. ml9759 NEPREMIČNINE: hiše, kleti, gorice KUPIMO ali UGODNO PRODAMO. Oddamo restavracijo, pizzerijo, night club “Beli grad« Črenšpvci. Urejamo tudi ženitna posredovanja od Kopra do Lendave. GSM: 031 520 135, www.beli-grad.4t.com, Angelca SONJA, s. p., Ul. Prekmurske čete 110, Črenšpvci. ml9760 NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU PRODAM 170-arsko njivo. Bencik, Krog, Plečnikova 33. ml9764 KVALITETNO BELO VINO, 180 SIT/I, prodam. Tel.: 041863041. ml9732 VINO, šmarnico, 2501, prodam Tel.: 579 14 69. m 19 736 VINO iz Kapelskih goric prodam Cena 180 Sit. Tel.: 031397 802. m 19 753 razno VINO IZ LENDAVSKIH GORIC ugodno pro-dam.Tel:. 570 11 69. ml9738 POČITNIŠKI DOM JELKA na Pohorju vas pričakuje. Polni penzion 4.500,00 SIT. Tel:. 603 25 31. m 19724 delo IŠČEMO KUHARJA ALI KUHARICO s prakso. Tel.: 577 13 13, Štefan Kočar, s. p, Dolga vas, Glavna ul. 57, Lendava. ml9717 ZAPOSLI MO VEČ TESARJEV ali nekvalificiranih delavcev na območju Kamnika za nedoločen čas. Delovne izkušnje zaželene. Informacije po telefonu: 041 689 818, Andrej. Tesarstvo in krovstvo Andrej Plevel, s. p., Moste 81.1218 Komenda, m 19758 kmet, mehanizacija SIL0K0M8AJN SIP 80 prikolico za silos, puhalnik za seno z motorjem, obračalnik SIP. plug(dvobrazdni, visoki), sejalnikza Društvo lastnikov kabelsko razdelilnega sistema TIŠINA objavlja razpis za izbiro operaterja KRS Tišina. Vse podrobnejše informacije in razpisno dokumentacijo dobite na sedežu društva KRS, Tišina 4, vsak delavnik od 8. do 10. ure (pri gospe Mateji Lenarčič). Rok za oddajo ponudb je do 19.8.2004. UPRAVNI ODBOR KRSTIŠINA iznepi.si Ni te na pragu, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pot nas vodi tja, kjer sveče ti gorijo in rože ti v spomin cvetijo. V SPOMIN 9 avgusta bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ... V SPOMIN 2. 8.2004 mineva žalostno lew od takrat, ko je v morskih v zavedno ugasnilo srce n-dragega moža, atka in de VaeeJevenakl portal mafih »glaaov Odele] lahko nt iplttu oddat« »voj mali ogla« to Mdam siovontkih časopisov, pregledujete lam objavljano ponudbo, pretakate rumena »Irani, tor puathe, da vsi preaoreiijo najnOvO|i Kadrov»Ri oglasi Brakanje po molih ogivlb ** nikoJI ni Mio tako udobno. SODELUJEJO' DELO C Alojza Vrbajnška iz Gornje Radgone Tvoje pridne roke so pustile neizbrisne Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in • sveče Žena Silva ter hčerki Nataša in Melita z i 2 če bi solza mrtvega zbudila, te, naša draga, ne bi črna zemljo krda ZAHVALA li^ til a V 46 letu nas je nepričakovano tragično zapu= mama, hčerka, sestra in sorodnica Marta - Irena Embersic iz Sebeborec 30 . .riiu " Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vs^ sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v poR številu pospremili na njeni še tako preran1 jd1' Najlepša hvala za podarjeno cvetje, svete, ‘ namene in za izrečeno sožaH1 j^M u i’ Iskrena hvala duhovniku Evgenu Balažiču, .j, >i" Kerčmar za lep pogrebni obred, pevkam za o p pogrebništvu Banfi ^lek^ Zahvaljujemo se tudi hotelu Zvezda - ttafiSr Agromerkurja - skladišče, pakirnica, klavni prispevke v dobrodelne nainen Vsem še enkrat • iskrena hva ■ Žalujoči vsi, ki smo jo imeli r>u 'eV/C£|NOVinDNIK novice VESTNIK m r 5. avgust 2004 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... V SPOMIN Danes minevajo tri leta Žalosti od takrat, ko nas je zapustila draga žena, mama in babiea Marija Donša iz Bakovec, Partizanska 42 lskrcna hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu in ji prižgete svečo. Vsi njeni Ni vet tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. ZAHVALA V 66. letu ob svitu poletnega jutra nas je nenadoma zapustila draga žena, mama, babica in svakinja Marija Buček roj Rajsar, iz Serdice 98 H zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in tl ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali ''" 'je, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. hvala g.-dekanu Martinu Vorešu za lep pogrebni obred Posthna h in Pevcem 2a odpete žalostinke kolektivu OŠ Sveti Jurij in Hermanu Kisilaku za VsJ’' besede slovesa ter pogrebništvu Banfi. L ■ ste kakorkoli pomagali še enkrat - iskrena hvala! i 1 atoj Karel, sin Drago z Danijelo, vnuk Žan in svakinja Ida ter drugo sorodstvo Odšla si tiho, brez slovesa, niti roke nam nisi podala, v naših srcih za vedno boš ostala. ZAHVALA V 61. letu nas je zavedno zapustila draga žena in mamica Irena Cigut roj. Bencik v Mudske pravice 24 v Murski Soboti i i^Snihi 1 lr' I'Hiat r ’s^reno zahvaljujemo vsem sorodnikom, eIjem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni ^al^.,. a zadnJ‘Poti 'zrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter U Hvaja za dobrodelne namene. ; za ’ ’'h u za opravljen pogrebni obred, l,ihi 8 i^' Gostinke, govorniku KS g. Merklinu in ’■ ■ kt ° ' Tivadarju za besede slovesa. Iskrena hvala nam v najtežjih trenutkih stali ob strani Franc, hčerka Tatjana, sin Ferek in drugo sorodstvo Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. ZAHVALA Po kratki in težki bolezni nas je v 69 letu zapustil dragi mož, oče, brat, tast in dedi Stefan Sabotin l2aančan s°dela. °' 'r zahvaljujcmo sorodnikom, botrini, ’" 11 prijateljem in znancem, ki ste dragega S pokojnika l> Vsern k večriemu počitku. JSL***. 11 sit darovali vence, cvetje, sveče, za svete **^.^*4, namcrie'nam Pa izrekli sožalje. ' 'Jilpj./' 18- kaplanu za opravljen obred, pevkam in ' Gostinke, govorniku za besede slovesa in .. P°grebništvu Jurič. Y Beltinci in Splošne bolnišnice v Rakičanu. 1 n1 $e enkrat • iskrena hvala! * žalosti njegovi najdražji Tiho, skromno si živela, za nas si delala in trpela. Zdaj ostala je praznina, v naših srcih bolečina. , ZAHVALA Srce je omagalo, dih Je zastal, a spomin nate bo vedno ostal ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica V 69- letu je po hudi bolezni prenehalo biti plemenito in ljubeče srce naše drage Terezije Lopert roj. Bukovec iz Kobilja 19 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Kobilje, g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za ganljivo slovo in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala vsem darovalcem cvetja, sveč, za svete maše, za novo gasilsko vozilo in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni ttajdražji »Blagor mrtvim, ki odslej umirajo v Gospodu. Da, govori Duh, odpočijejo naj se od svojih naporov, kajti njihova dela gredo z njimi.« Raz 14,9 ZAHVALA V 64. letu je v Gospodu zaspala naša draga žena, mama, stara mama, sestra in sorodnica Helena Kuzmič roj. Duh V prerani grob smo jo pospremili 29 julija 2004 iz Plečnikovih Žal v Ljubljani. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vernikom Binkoštne cerkve, ki ste jo pospremili na zadnji poti in nam izrazili občuteno sožalje. Hvala pastorjema Binkoštne cerkve Danielu Grabarju, dr. med. in Srečku Krajncu za pogrebni obred, pevcem pa za odpete žalostinke. Zdravniki z medicinskim osebjem iz bolnišnic v Murski Soboti in Topolšici ter Kliničnega centra v Ljubljani so ji požrtvovalno pomagali v njenih zdravstvenih težavah. Iskrena hvala! (la, ostala boš v našem trajnem ljubečem spominu! Žalujoči: mož Mihael, sin Mihael, hčerka Tamara z vnukoma Lukom in Matejem ter ožje sorodstvo Babi, zelo Te bova pogrešala. Ostala bova pridna, kakor si naju učila. Tvoja vnučka Luka in Matej Neštetokrat sem mimo vrta šel, ah, mimo vrta svojega, mnog zrel sadje tam visel, želeč pogleda tvojega (Murn j . ZAHVALA Po hudi in neozdravljivi bolezni nas je v 82. letu starosti zavedno zapustil predragi mož, oče, stari oče, brat in stric Vlado Jermol iz Kuzme 24 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali sveče in s cvetjem zasuli njegov grob Posebna hvala zdravnici dr. Marjeti Benko Šbull, ki mu je v zadnjih dneh življenja pomagala lajšati bolečine. Hvala sosedi Žamparjevi ter družinama Emberšič in Sever ter družini Ficko, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, hvala g. Miranu Petku za besede slovesa, župniku za cerkveni obred in pevcem ter pogrebništvu Banfi Žalujoči: žena Marija, sinova Marjan in Vlado z družinama, sestri Marija in Vera ter drugo sorodstvo Ana Grah iz Gornjih Slaveč 125 Hvala vsem, ki ste drago mamo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem sosedom za pomoč, sorodnikom in znancem, gospodu dekanu za opravljen obred, pevcem žalostink in pogrebništvu Banfi. Iskrena hvala tudi gospodu Škaliču za ganljive besede Žalujoči vsi tvoji najdražji Tiho, skromno si živel, za nas si delal in trpel. Zdaj ostala je praznina, v naših srcih bolečina. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 94. letu nas je po kratki in hudi bolezni zapustil naš dragi oče, tast, brat, dedek, svak in stric Štefan Zver iz Turnišča Štefana Kovača 60 Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, v dobrodelne namene, nam pa izrekli besede sožalja. Posebna hvala Upokojenskemu društvu Turnišče, osebju internega oddelka v Rakičanu, govorniku g. Benceku, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi in te že sedaj neizmerno pogrešamo! Dni naših let je sedemdeset let, če smo krepki, osemdeset let, in njihova vihravost je muka in zlo, hitro mine in mi odletimo. Bohar Vilma Ženavelj 8 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče in denarne prispevke. Hvala za pogrebni obred Binkoštni cerkvi Ženavlje in pogrebništvu Hozjan iz Šulinec. V SPOMIN 14. avgusta mineva deset let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi oče Štefan Bohar iz Ženavelj 8 Še vedno se te spominjamo. Z žalostjo v srcu vsi njuni, ki smo ju imeli radi 30 OGLASI 5. avgust 2004 7 vesm 3 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA MURSKA SOBOTA Na podlagi 131. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99, 70/2000 in 52/ 2002) v zvezi z določbo 31. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o orožju (Uradni list RS št. 73/2004) se objavlja JAVNI POZIV O MOŽNOSTI ZAČETKA POSTOPKA LEGALIZACIJE OROŽJA Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o orožju (Uradni list RS št. 73/2004), kije začel veljati 20. 7.2004, lahko imetniki, ki posedujejo orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, do 20. 7.2005 zaprosijo za izdajo ustrezne orožne listine, razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja. Za izdajo ustrezne orožne listine v postopku legalizacije bo imetnik moral izpolnjevati pogoje iz 2. odstavka 14, člena Zakona o orožju (Uradni list RS št 61/2000): dopolnjena starost 18 let, da ne obstajajo zadržki javnega reda in miru, zanesljivost, opravljen zdravniški pregled in preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Za osebe, ki že imajo veljavno orožno listino po dosedanjem zakonu in želijo legalizirati še posamezne kose orožja, se pri legalizaciji tega orožja šteje, da izpolnjujejo pogoje iz 2. odstavka 14. člena Zakona o orožju. Orožna listina se ne izda za orožje kategorije A (vojaško orožje, avtomatsko strelno orožje ipd.), razen če gre za registriranega zbiratelja orožja oziroma muzejsko zbirko in je ugotovljeno, da orožja več ne uporablja vojska ali policija. Vlogo za legalizacijo orožja je treba oodati na predpisanih obrazcih, ki se dobijo na sedežu upravne enote in na krajevnih uradih ali so na voljo na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve in Upravne enote Murska Sobota. Na istih naslovih so na razpolago tudi podrobnejše pisne informacije in napotki za postopek legalizacije orožja. Pri tem posebej opozarjamo, da se orožje ob vložitvi vloge ne prinaša na upravno enoto. Pisne vloge za legalizacijo orožja se bodo sprejemale na Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Murska Sobota, soba 8 c, med uradnimi urami oziroma v sprejemni pisarni v poslovnem času, lahko pa se pošljejo tudi po pošti na Upravno enoto Murska Sobota, Kardoševa ulica 2,9000 Murska Sobota. Če imetniki posedujejo eksplozivno orožje, naj tega orožja ne prinašajo osebno na upravno enoto ali policijsko postajo, ampak naj o tem obvestijo pristojno policijsko postajo (113), ki bo poskrbela za strokovno odstranitev in uničenje takega orožja, zoper posestnike pa se ne bodo izvajale nobene sankcije, saj bodo s svojim ravnanjem prispevali k večji splošni varnosti ljudi in premoženja. NAČELNIK UPRAVNE ENOTE MURSKA SOBOTA TERACERSTVO IN KAMNOSEŠTVO, d. o. o. Kopališka 2. M. Sobota, tel. 02 531 14 02, faks: 02 521 15 09 Izdelujemo in oblikujemo; • notranje in zunanje ureditve: tlake, stopnišča in stenske obloge * okenske police • spomenike iz različnega marmorja in granita —-- • obloge sten in tlakov s keramičnimi ploščicami-- NOVO - LAŽJE IN HITREJE■ DO POSOJILA! BONAFIN, d, o. O. ZASTAVLJALNICA UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA garancije: osebni dohodek, pokojnina MS, Staneta Rozmana 16, tel.: 02/524 16 30 U, Slovenska 27, tel.: 01/425 20 75 CVn KOMUNALA ^vhd pOdjrtjC, d. 0. o. I__Kopališka ul. 2. Murska Sobota 0. E. POGREBNIŠTVO telefon: 02/531 37 00 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km, PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH UREJANJE ZELENIC PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041/631 443 Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja. Tel.;02/542 10 24, faks: 02/542 20 24, GSM: 031876 949 KES - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p. Ribiška pot la, 9231 Beltinci__________________________ KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom. brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s, p. SuJinci 87/a Tek: (02) 55 69 046. GSM: 041 712 586 Pomursko društvo ta boj proti raku Murska Sobota, Ut. arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-01119232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! Kum-PREVOLJarilč Bojan. p., Gornja Bistrica 51. tel.: 57 88 200 amokt - izbira vMt m zhjskifi vricv kvalitetna lini »sla .ssh vrst so ugoOnin senat. Prodaj« in monUta: Humu KOZAR Hwcegoviiai; 9250 Gornja Radgona W ; 02 503 10 46 GSM: 041 539 234 modre barve 'lamin MS d.o.o., g 02 53046-60, Industrijska 1a. 9000 Murska Sobota.wvfw.flamin-mj ? | b^RELAX* NAJUGODNEJŠE POČITNICE NA HRVAŠKEM Grčija, Boglarija, Tunizija, Španija, Turčija LAST MINUTE ponudba Otecite RELAX Turizem. Slovenska 25, M. Sobota, tel: 02 530 37 80 Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek In novo porodnišnico Kmetijsko gospodarstvo Rakičan Prašičereja, d. o. o., natpesto cvetja za pok. Irmo Čontala iz Rakičana -10,000; družini Štefanec - Obal, Trstenjakova ulica, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Jolanko Štefanec - 15.000; Marjeta in Feri Danč, Lendavska ulica, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Antona Balerja -10.000; Slava Čarni namesto cvetja za pok. Mihaela Mesariča iz Ljubljane - 5.000; sodelavci uprave Splošne bolnišnice Murska Sobota namesto cvetja za pok. mamo Štefana Vučaka - 4.000; družina Dragana Mešiča iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Jožeta Čačo-viča iz Murske Sobote - 5.000; Silvini sodelavci iz Mure Murska Sobota namesto cvetja za pok. očeta Jožeta Čačoviča iz Murske Sobote -15.000; Člani izvršnega odbora krajevne organizacije Zveze borcev Beltinci namesto cvetja ob smrti predsednika organizacije Ludvika Čemija iz Beltinec -10.000; namesto cvetja za pok. Jolanko Štefanec iz Šalovec so darovali: družina Vrečič iz Černe-lavec - 5.000, družina Pertoci iz Šalovec - 5.000, družina Grebenar iz Dolenec-5.000, družina Kalamar iz Čepinec - 5.000, družina Kos - Abraham iz Šalovec - 5.000, Kruno in Ankica Heidleriz Džurdževca - 5.000 Najlepše želje... Cirilu Mariču iz Gančan vse najboljše za 3 7. rojstni dan. Še na mnoga zdrava in srečna leta mu kličejo žena Suzana, hčerka Maja in sin Mitja. Te dni praznuje JO. rojstni dan Renata Čeh iz Segovec pri Gor. Radgoni. Vse najboljše, predvsem pa veliko sreče, veselja in zdravja v nadaljnjem življenju ji želijo vsi njeni. MEDIAFIN KOM, d. o. o., Dunajska 21, Ljubljana UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV PE LENDAVA: 031 797 715.031589 448 in GizeiaSreš iz Švice-30.000; družina Jolanke Carter Marjane in Vlada Štefaneca namesto cvetja za pok. Mihaela Mesariča iz Ljubljane -10.000; Ginekološko-porodni oddelek, prispevek od laktovita - 23.250; Gizela Cifer, Selo 81, namesto cvetja za pok. Kolomana Vargo - 10,000; Estera Kocet, Selo 71, namesto cvetja za pok. Kolomana Vargo -10.000; Marija Filo, Selo 37, name sto cvetja za pok. Kolomana Vargo -5.000; družina Kranjec, Selo, namesto cvetja za pok. Marijo Holcman -10.000; družina Kranjec, Selo, namesto cvetja za pok. Kolomana Vargo - 5.000; Olga Činč, Miklošičeva 4, namesto cvetja za pok. Leopolda Činča - 5.000; Koloman Rituper namesto cvetja za pok. Kolomana Vargo- 10.000; Jolanda Urankar namesto cvetja za pok. Kolomana Vargo -10.000; Ludvik Rituper, Jakobovo naselje 23. Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Kolomana Vargo -10.000; družina Turk - Klemenčič namesto cvetja za pok. Kolomana Vargo -10.000; sodelavci uprave in Lekarne Murska Sobota namesto cvetja za pok. Kolomana Vargo, tasta Mire Varga, -12.000; Oskar Makari, Selo, namesto cvetja za pok. Kolomana Vargo iz Murske Sobote -5.000; družina Evgena Škrabana iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Veroniko Šnurer- 10.000; družina Franca Nemca iz Kupšinec 49b namesto cvetja za pok. Vero Šnurer-4.000; družina Banfi iz Moščanec 5 namesto cvetja za pok. Janeza Potočnika iz Ljutomera - 5.000; družina Kerčmar, Otovci 6, namesto cvetja za pok. Janeza Potočnika iz Ljutomera - 5.000; družini Šiftar in Smec namesto cvetja za pok. Marijo Sever -10.000; Feri Kumin, Gorička ulica, Černelavci, namesto cvetja za pok. Ernesta Kumina iz Černelavec -10.000; Irma Šiftar, Vrazova 1, Murska Sobota, namesto cvetja za pok, Kolomana Vargo - 5.000; Zoltan Hari, Andrejci 63, namesto cvetja za pok. Ludvika Harija - 5.000; Upravna enota Murska Sobota, Kardoševa 2, namesto cvetja za pok, očeta sodelavca Edmunda Knupleša -20,500 sit. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282. Splošna bolnišnica Murska Sobota Poskusite s popusti! kosilnice Al-ko, Stiga, Cutbrad: - 20 % motorne kosilnice in kosilnice z nitko Alpina, Husqvarna, Gutbrod, Silk, A1-ko, Stiga: - 20 % traktorji Alko, Stiga, Gutbrod: 10 % Popust velja W 2. 8. do 25. 9. 2004. I I t Tudi košnja je lahko f Robert Kukovec, s, p.. Mlinska ul. 22. 2QOO_F;— __________________________ — ~~ _ Do 6 1st zn vse zaposlene in upokojence j H| oVira obremenitve dohodka prek tretjine. Stan kr GEO-VRTtNA d. o. o., Občna ulica 40,9M0 fei/faks: 02 530 06 10, GSM: 041741 809 Izdelava vrtin in vodnjakov za zajem podzemnih vod, piezomeiričnib in ponikovainih vrtin, geomehanika, čiščenje vodnjakov L Poletje v TERMAH \ ..................... www.terme-lendava.si it pa i® 00 Upravna enota GORNJA RADGONA .... ud? ■I B GRADBENI DELAVEC POMOŽNA GRADBENA DELA; alternativna izobrazba: POMOŽNI DELAVEC; določen čas 5 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru; poskusno delo 1 mes, fizična moč, ročne spretnosti, sprejemajo pisne vloge na sedež podjetja; rok prijave: 06. 08. 2004; BETONARNA PETELIN D,0.0., TRATE 23,9250 GORNJA RADGONA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIKTOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU; določen čas 1 leto, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru; poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B.E, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, nemški jezik - zadovoljivo; rok prijave: 18.08. 2004; KARLO VLADO S. P. AVTOPRE-V0ZNIŠ7VO, VIDEM 38,9244 Sv. Jurij ob Ščavnici VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU; določen čas, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru; poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. C,E, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, nemški jezik-zadovoljivo, zanesljivost; delovno mesto je prosto zaradi nadomeščanja bolniške, dopusta; rok prijave: 07.08.2004; SLOVENTRANS D. 0.0.. KERENČIČEVA 12,9250 G RADGONA VOZNIKTOVORNEGA VOZILA; določen Čas 1 leto, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto; po dogovoru; poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. C,E, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti; rok prijave: 21,08,2004; VAIN-GERL ANGELA S.P., TRGOVINA IN PREVOZNIŠTVO, APAČE 159,9253 APAČE ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK KONTROLOR ■ oglaševalec, elektronskih sklopov, kontroliranje pravilnosti delovanja el.sklopov na namenskih kontrolnih pripravah, popr. manjših napak na el. sklopih, odlaganje teh in pak. v em-bal.; določen čas 1 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru; ročne spretnosti; rok prijave: 06.08.2004; potrebno število delavcev: 3; ADECCO H.R. KADROVSKO SVETOVANJE d.o.o. PODRUŽNICA MARIBOR, MELJSKA CESTA 3,2000 MARIBOR EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; alternativna izobrazba: TRGOVINSKI POSLOVODJA; določen čas 6 mes, gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru; delovne izkušnje 2 leti, komunikativnost/ delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami ■ osnovno, lasten prevoz; lahko tudi katera druga ustrezna smer V. stopnje; rok prijave: 14.08. 2004; ADRIATIC-ZAVAROVALNA DRUŽ- BA KOPER PE I NOVAKA I3'9000S EKONOMIST ZA ANA- RA NJE administrator, komercial^ MOCUA IN REriA VA PODJETJI ŠIVANJE STRANK - DELOVNO^' GORNJI RADGONI, netglti^ bljiv/nestalen urnik, eelovnt^' 6 Prosto: po dogovoru f mes, hamuniia-Mu-i, 'ričP . organizacijske ■.pusotmc manjših skupin, slovenski jezik urejevalniki besedil - osnorrT preglednicami ■ osmMti 'V'1*® rakoii druga ircbra/cz d dopTI Prijave: 21.08 T^AŠKACESTA2,10HI Lili- ’ , ADMINISTRATOR ^IRClAui^ MICIJA IN REKLAMA PUuGH j1 BIVANJE STRANK, DELOVNU^Čr GORNJI RADGONI, nedoW^ bljiv/nestalen uln•':^delovl1a|l, nndagcoru posku^ % L ■ 1 k mes, komumkat .^osti, ■ ■ organizacijske manjših skupm>' nreaiednl^rl , * RA6UU jave: 2: 05j U1^^ Uip.'.a^ TEM 1^' UlTLUTJH^ KAIUR^'IP > izmensko delo. lazih donK s|. STVOINIURI^dENC' - gl UČITEUMaT^. (jvo31'^: )(i ieto,2Our/t^ p3WjeP delo; delovno _ e 09. dml. or^n^jil^ijr niki besed' 1-^^nsj„ cami - po niških n i 1 1 N H vestnik z 5. avgust 2004 NAPOVEDNIK 31 1 I Spored na radiu Murski val UKV’ 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz Ptfrv z Kihi/ ' 05.00 Vedro v novo jutro, ^15 V- ' Mariborsko pismo, Asja Matjaž - ' H !'n Poročila - 09.10 1 ' - 09.45 Kultura in šport ob lldUp^r J' l!" bočili- 10.30 Mali oglasi -11 Mi" n3~ 11 "^amurjenci, kabaret Duša- Bent in Marka - 12.00 Po-2-°5Obvestila ’ 1215 Od Petkado ’WqLli ‘ 12 30 Propagandna oddaja-‘13 15 1. oseba ednine - 13.20 ' 1*05 ■Vfn' nwa 81asBa - 14.00 Poročila ‘ 14.30 Romskih 60 minut -m rai n1 odraevi - 16.15 Napoved spore-'1? jq j. ''' dnP poročila - 17.40 Mali oglasi 'i.T*'J'IEil® ''ule " 18.00 Alboom -I* ' ,0I^-ni sejem (Nevenka Emri) -ta 1 '?'asba za mlade, vaša razmišljanja . 1 । intolq i - 20.00 Ugasni televizor, •■UOOSNOP '°5 00 Dobro iutro! * 8 30 k-1005 ■ '* le nov^ga? - 10.00 Poroči-šestila - 10.30 Potepanje - 11.00 *S| Skl1 ‘ H O' se z nami - 12.00 Po-1205 0b- . -15^ SD ^a8rada >^*on2<>ria-1315 H-°o «7. 4^Obve- Oddaja Mlinskega festivala 15.30 11^ odmevi -l,|x»ZMtM"!'-Nova8Legi|,& Andreja ''JC"0"'11’"'1 »Bil 1 ki.a . . v, Moira bfl"e zal°žbe Mandarina iz Alojz Baligač, Naso-3Apa^- s ' : 'ponedeljka, 10.avgu . d । 1 *JLUlica arhitekta No |t. za glasbene lestvice. -T---------------- ■ ■ glasujem za skladbo * t1 _____________________1 Delimo vstopnice za kino Film Z druge strani postelje je posnet v Španski produkciji. Našo nagrado prejme Silvija Čeke, Šolska ulica 15, Kapca, 9220 Lendava. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Napišite originalni naslov filma Prijetno potovanje! na misel pomurskih duhovnikov - 08.30 Zamu-rjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja: Radijska križanka, Suzana Panker, www.murski-val.com, gumb Kontakt v živo in 537 17 10 - 12.30 Poročila - 12.35 Obvestila - 13.00 Minute za kmetovalce (Silva Eory) - 13.30 Čestitke, šport in Na narodni farmi - 17.30 Drava: Mura, prenos nogometa -19.00 Poročila - 20 00 Furjanek - 24.00 SNOP PONEDELJEK, 9. avgust- dežurna novinarka Silva Eory - 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 09.15 Ponedeljkova tema in internetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -11.15 Oaj, kak san zluf-to - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19 00 Poročila -19-15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Kak je indak fajn bilou, Milan Zrinski - 21.05 Nadaljevanje večerne oddaje - 24.00 SNOP TOREK, 10 avgust - 05.00 Vedro v dobro jutro! (Vida in Bojan) - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Terenski raport- 11.00 Poročila - 1115-Tema - 11 30 Mali oglasi-12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13-00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19 00 Poročila - 19 15 Eti ta je muzika - 20 00 Jukeboks, domača glasbena scena skozi naočnike Boštjana Rousa - 24.00 SNOP SREDA, 11. avgust • 05.00 Vedro v dobro jutro, Peurača, Radič - 07 40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča - 10 00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 11.30 Dober den, mate pet minut časa? - 12 00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.15 Putra -12.30 Intervju - 13.00 Poročila - 1315 1. oseba ednine -14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 174)0 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19 00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev -20.00 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 12. avgust, dežurni novinar Dejan Fujs - 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo Branka Šomna - 0915 Kuharski nasvet: Danilo Kozar, Terme 3000 - 10.00 Poročila - 11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna -11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13-00 Poročila - 13-15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Domača plošča, lestvica - 15 30 Dogodki in odmevi - 17 00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio -19.00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade ... - 24 00 SNOP Iz naših krajev Spodnja Ščavnica, Črešnjevci V blagajno Krajevne skupnost Spodnja Ščavnica, gre za eno od sedmih krajevnih skupnosti v občini Gornja Radgona, v kateri živi 1.140 ljudi, se je v prvem polletju »nateklo« 3 459-000 tolarjev. To je približno polovica predvidenih letošnjih sredstev. Izdatkov pa je bilo 4.706.000 tolarjev, in to največ za vzdrževanje cest in zimske službe (3.876 000 SIT). KS Črešnjevci (590 gospodinjstev, 2.054 prebivalcev) pa je imela v prvem polletju 2.803.000 tolarjev prihodkov, medlem ko je planirano, da bodo znašali prihodki na letni ravni 10.327.000 tolarjev. Naj večji izdatek prvega polletja tukajšnje krajevne skupnosti v višini 1,5 milijona tolarjev je bil namenjen za vzdrževanje cest in zimsko službo. Od skupno 45,5 km javnih poti je še vedno več kot 30 km makadamskih. Še posebno veliko škode na cestah so letos povzročila številna neurja. F. KI. Gornji Petrovci Turistično društvo Vrtanek Gornji Petrovci deluje že od leta 1997. Ob ustanovitvi je društvo štelo 32 članov, sedaj pa jih je dejavnih že blizu sto. Društvo predvsem skrbi za popestritev življenja na vasi. Po svojih močeh se trudi za ohranjanje ljudskih običajev in kulinarike (bograč, dodoli in prekmurska gibanica). Za ohranjanje kulinarike je društvo prejelo republiško priznanje v Ljubljani in priznanje Občine Gornji Petrovci. V društvu skrbijo tudi za razvedrilo Enkrat letno organizirajo pohod po Goričkem. Vsako leto prvo nedeljo v juniju pa organizirajo kramarski sejem oziroma sodelovanje na »buči« (proš-Čenju) pri cerkvi Svete trojice v Gornjih Petro-vcih. V okviru društva je bila pred štirimi leti ustanovljena glasbena skupina ljudskih pevcev in godcev, ki igra in poje na raznih prireditvah v občini Gornji Petrovci in širše po Sloveniji ter v tujini. Vsako leto se udeležijo tudi regijskih in medregijskih tekmovanj, kjer žanjejo prva mesta. Predsednica društva je Marija Došen. J. Ž. vestnik lahko kupite tudi na večini post v Pomurju. Podjetje za Inform!vanje, d. d., IH. a. Novaka 13, Murska Sobota POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA IB zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232'176 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobile po tel.: 031 438 342 Kino Murska Sobota Četrtek, 5. avgusta: ob 18.00 in 20.00 špansko- kanadska drama Moje življenje brez mene Petek, 6. avgusta: ob 18.00 in 20.00 francoska komična drama Prijetno potovanje Sobota, 7. avgusta: ob 18.00 in 20.00 Prijetno potovanje Nedelja, 8. avgusta: ob 18.00 in 20.00 Prijetno potovanje Ljutomer V avgustu ni predstav! Gornja Radgona V avgustu ni predstav! Kupon št. 32 - odgovore pošljite do torna, 10. avgusta, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po e-pošti: tomo.koles@p-inf.si Kulturni koledar KONCERT VELIKA POLANA V četrtek, 5. avgusta, bodo nastopili na Pomurskem poletnem festivalu D’Kwaschen Retashy, Adi Smolar in Frik Brothers ter Okrogli muzikantje. V petek, 6. avgusta, bosta nastopila na Pomurskem poletnem festivalu skupina Čuki in Tinkara Kovač. V soboto, 7. avgusta, bo nastopil na Pomurskem poletnem festivalu Vlado Kreslin. V nedeljo. 8. avgusta, bosta nastopila na Pomurskem poletnem festivalu Maja Šuput & Enjoy ter skupina Poslednji kongres. KRIŽEVCI V soboto, 7. julija, ob 20. uri bo nastopila pri Piceriji Kučan skupina Blue Planet. LJUTOMER V soboto, 7. julija, ob 2 L uri se bo začel na poletnem kopališču festival Optimistica V. Nastopili bodo: Miss Jools, Eddy The Fish, Qualia live-act, Om, Slider, Hack, Roya, D - Junior in veliko presenečenje. Zraven pa še: body painting, fire performance, družabne igre... DOGODEK IŽAKOVCI V petek, 6. avgusta, ob 14. uri se bodo začeli 13. Bujraški dnevi, ki bodo trajali do nedelje, 8. avgusta. Podroben program prireditev je na Vestniku vi strani Po naših znanih poteh. VELIKA POLANA V četrtek, 5. avgusta, bo na Pomurskem poletnem festivalu srečanje upokojencev. Igral bo Duo Klas. V soboto, 7. avgusta, ob 13. uri se bo začelo na ŠRC Berek tekmovanje s čolni lastne izdelave, imenovano Sam svoj Čolnar. V nedeljo, 8. avgusta, bo na Vermida ranču kmečka olimpiada. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. V Galeriji je do 9 avgusta na ogled razstava Društva likovnih umetnikov Zgornje Bavarske in In-golstadta. Razstava je posvečena 25. obletnici podpisa partnerske listine med Mursko Soboto in Ingolstadtom. V razstavni izložbi podjetja Fer-Ing, d. o. o., raz stavi ja Maja Bohar iz Puconec svoje unikatne vezenine iz naravnih materialov (lan in bombaž). Na razstavi Novi Retro, ki je prodajna, je prikazana stara tehnika z novim izrazom. V BTC-ju je do 15. avgusta na ogled razstava fotografij svetovne popotnice in Slovenke leta 2003 Benke Pulko. V PAC-u je na ogled razstava del akademskega slikarja Sandija Červeka iz Murske Sobote. V predprostoru grajske dvorane si lahko ogledate razstavo Grafiti na rimski keramiki iz zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj. V MIKK-u si lahko ogledate razstavo fotografij Mateja Ficka. LENDAVA V sinagogi je v stopniščnem delu na ogled zbirka Zapuščina dr. Aleksandra Schwarza. V Galeriji ■ Muzeju so na ogled dela z 9. mednarodne mladinske likovne kolonije Lindart. MORAVSKE TOPLICE V galeriji Ajda v Termah 3000 do 8. avgusta razstavlja svoja dela avtor Drago Kopše. VELIKA POLANA V dvorani Doma krajanov je do konca Pomurskega poletnega festivala na ogled razstava del članov Fotokluba Ljubljana. HOTIZA V dvorani vaškega doma je do 15. avgusta na ogled likovna razstava Življenje ob reki Muri avtorjev Tine Drčar, Žige Piliha, Benjamina Kre-žeta, Bineta Skrta in Simona Svetlika. Ogled je mogoč od 16. ure naprej. LJUBLJANA V NUK-u in v prostorih Vzajemne (Dunajska 109) do konca avgusta razstavljata člana Likosa iz Murske Sobote in likovne sekcije Društva upokojencev Murska Sobota Ernest Bransberger in Lojze Veberič. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši (Pavelhaus) je na ogled razstava Slovenci na avstrijskem Štajerskem - Romi v Sloveniji - nemško govoreči v Sloveniji Ogledate si lahko mednarodno razstavo Radikalno pozicioniranje avtorjev iz Slovenije, Avstrije, Srbije in švedske. BAD RADKERSBURG V termalnem zdravilišču je do 29. oktobra na ogled razstava Zdravilna zelišča ob reki Muri avtorja in zbiratelja Andreja Coklina iz Gornje Radgone 5. avgust 2004^7 VESM 32 ZADNJA STRAN -------- _ ~ -------- ------------— VESTNIKOV KOLEDAR 5. avgust, četrtek. MARIJA 6. avgust, petek, LJUBO 7. avgust, sobota, KAJETAN 8. avgust, nedelja, MIRAN 9. avgust, ponedeljek, JANEZ 10. avgust, torek, LOVRENC 11. avgust, sreda, SUZANA 6. avgusta bo sonce vzšlo ob 5. uri in 50 minut, zašlo pa ob 20. uri in 24 minut. Dan bo tako dolg samo še dobrih 14 ur in pol. 8. avgusta ob 0.02 bo na nebu nastopil zadnji krajec. Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 4. avgusta 2004 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 239,1041 239,8236 240,5431 Hrvaška HRK 191 1 32,4746 32,5723 32,6700 Madž. HUF 348 1 0,9541 0,9570 0,9599 Švica CHF 756 1 155,3835 155,8511 156,318"’ V. Brit. GBP 826 1 361,7857 362,8743 363,9629 ZDA USD 840 1 198,9550 199,5537 200,1524 VŠN3IGVICI Sinčki »Moj sin bo gotovo inženir,« reče prva mamica, »vsako igračko, ki jo dobi, razdre in jo potem spet sestavi,« »Moj bo odvetnik,«reče ponosno druga, »nenehno se prepira s prijatelji.« »Moj bo zanesljivo natakar,* Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju, Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Edina prekmurska Zavod za varovanje kulturne dediščine iz Maribora je kot kulturno dediščino v puconski občini vpisal tudi t. i. »ciglensko« hišo v Puconcih. Le-taje zanimiva tudi potem, da ima kot edina v Prekmurju na svojem pročelju sončno uro. Vprašanje pa je, kakšna usoda čaka stavbo, katere lastnik je Pomgrad inv kateri še živijo stanovalci. Hiša, ki ima na svojem pročelju tudi letnico 1924, je namreč predvidena za rušenje, ko se bo začel delati drugi tir za železniško progo proti Madžarski. T. K. V ponedeljek zjutraj je 47-letni voznik, šlo naj bi za Vinka Rihtariča z Radenskega Vrha, vozil po lokalni cesti od Svete Trojice proti Zg. Porčiču. Zunaj naselja je v ostrem nepreglednem desnem ovinku zapeljal na levo stran vozišča in trčil v tovornjak - cisterno z mlekom. Pri trčenju je cisterno prevrnilo na nabrežje ob cesti Voznik osebnega avtomobila je dobil tako hube telesne poškodbe, daje na kraju nesreče umrl. Ta dan so na slovenskih cestah umrli štirje ljudje. A. B, NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): ime in priimek: kraj: ulica: poštna številka: davčna številka: datum: Naročnino želim plačevati (obkroži): a] po položnici - letno vzdihne tretja, »saj pride, ko ga pokličem, šele čez pol ure.« Kava brez Gost v kavarni: »Eno kavo brez smetane, prosim!« Natakar vljudno: »Smetane nam je zmanjkalo, je lahko brez mleka?* številka: pošta: majica VESTNIK b) po položnici - polletno V dvoje je lepše Pred dnevi sta se vrnila s poročnega po tovanja na Kanarskih otokih Lidija Vučko Bukovec iz Žižkov in Dušan Vučko, ki se je že pred štirimi leti preselil na dom svoje izvoljenke s Hotize, Bilo jima zelo lepo, kot pač vsakdo pričakuje ob takšnih priložnostih. Medtem sta svojim svatom že poslala tudi tale posnetek, ki je nastal na poročni dan v Črenšo-vcih, in se jim zahvalila z naslednjimi besedami: »Vaše lepe želje in pozornosti so prispele kot pni drobni kamenčki, polni sreče in veselja, v velik mozaik najinega skupnega življenja.« Drobni kamenček, ki je zanetil iskrico ljubezni med njima, pa ju je sicer »zadel« nekega dne pred petimi leti, ko je Lidija prišla s svojo družbo v gostinski lokal Tropicano na Srednji Bistrici, tam pa je bil po naključju tudi Dušan. Bila sta si všeč, beseda je dala besedo ... in Čez kakšno leto je Dušan ostal za stalno pri Lidiji, na njenem domu v Žižkih, kjer sta ga z odprtimi rokami sprejeta tudi njena starša Emil in Rebeka, Zdaj skupaj načrtujejo, kako bi uredili zgornje prostore hiše, da bi imela onadva večje družinsko stanovanje, obenem pa bo treba zgraditi tudi dodatno garažo. Vsi pa imajo tudi skrito željo, da bi sčasoma dobili še naraščaj. Tn kako je bilo na poroki? Še preden je lahko Dušan odpeljal Lidijo, da bi si rekla »da«, je moral odšteti skupaj s svojimi svati kar precejšnjo vsoto denarja, da so fantje v Žižkih odmaknili Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: c) po položnici -trimesečno »šrango«. Za darilo pa so jima kupili stekleno uro in izrekli voščilo, ki se ohranja iz roda v rod, da »naj bo vstali telica, v hlevu prašiča, v postelji pa veselica«. In potem, ko sta si na matičnem uradu in v črenšovski cerkvi končno nadela poročna prstana - njej je bila priča sestra Rebeko, njemu pa prijatelj Kristjan -, so imeli skupno »gostuvanje« v znanem gostišču na Melincih. Bilo je okrog 140 svatov. Tako poročni šopek kot nevestina »podvezica« (z zobmi jo je moral sneti »mladoženec«) sta priletela v prave roke. Vestnik vam poklanja darilo! VESTNIK vsem naročnikom, ki praznujejo rojstni dan med 15. julijem in 15. oktobrom, podarja knjigo Victorie Holt. Pndite ponjo v naročniško službo, Ul. arhitekta Novaka 13, M. Sobota. Medtem se je za mladoporočenca začelo vsakdanje delo, Lidija (po poklicu je dipl, upravna organizatorka) je zaposlena kot računovodkinja v računovodskem servisu S R P. v Beltincih, Dušan (po poklicu je ekonomski in tudi gozdarski tehnik) pa dela kot prodajalec v podjetju Avto Ori M. Sobota. Ona se v prostem času rada druži s prijatelji in znanci (seveda mora biti zraven tudi mož), se igra z muco Maco, rada potuje.... njega pa posebej mikajo ribolov, risanje, nabiranje gob, poslušanje glasbe... Jože Graj foldin'1113 Pile Trgi' nUlncP —...............s ' .tajanj* prireditvi cije- **** denakrn^^ na poženi ** BBiC di3 , ij«. bistro. po že č^P^iovat'^^ J®nena' I „mriiH"w ,,.eW) sei« riščui^ pra^ trike I ^ln,cCh recn ost' *■* n. ah ne u jorevafje ' irtiel'^ tobraP^ njega skib^H^ skrbel2 oOur *ilip,s««*'X zaJ Edin* k •O, Prej' a®" .Mp<|v peliot rib n A .uf a stitam°