Tecaj III.
V Gorici 15. maja 1865.
List 5.
I*75P.r"TP r~T IF nil
mesca navadno na '/» poli.	K /iü§ - ^	cn goldinar za celo leto.
1	UaäUalä tJ3	b
t » t »' ~l \fli_
Izhaja 15. vsacega	V^sV' ="VVelja s poštnino vred
j| SI B Ji '11
Gfl'Wßi
l'isarnica
Ust
i^y i'i z S^ssl tj—; L
uum UiÄni
Vre«lni»tvo :
in čuvaj c. k. kmet. družbe: ^ kmetiistVO	08 ^ravn''iU' štev. 277,
v mestni hiši (municip. ulicah),	J - I. nadstropji. —List razpošilja
II. nadstropji. in druge deželne zadeve, družbin čuvaj.
Izdaja ga cesarska kraljeva kmetijska družba goriška,
■ i iwi 'nT.rrrjragsr-firrTSTsaL--. ry^g-^^tasBaagg*^
P S' O g' B* ii m'	'
1 « . ■
za izredni občni zbor kmetijske družbe, 29. maja l. /., v Gorici.
Po sklepu glavnega odbora od 24. aprila, so s tem gg. družnimi za omenjeni dan izredno v občen zbor povabljeni. Seja se začne ob 5. uri p o p o I d 11 e.'Razpravljale sc bojo. le-le zadeve:
i. Določili se ima zalrdno, kednj in kako da nnj se družbina Slolelnica obhaja; ali se ima razstava *) napraviti, ali ne, in to z ozi-roni na potrebne zaloge (denarne pripomočke). — 2. Sklep računa družbinega za 1. 1864 i;i preračun (preudarek) za 1. 1865.— 3. Sprejemanje novih udov. — 4. Nasveti gg. družnikov, čo kdo pričujočih kaj sproži, ali nepričujočih kaj pošlje;
V Gorici 25. aprila 1865.	'	'
Predsednik C1 arifi ni.
■ *) Ker je bil program za obhajonje stoletnice v lanskem glavnem družbinein zboru (v Gorici) potrjen, se ne lipa odbor, zlasti kar se razstave tiče, od zborovega sklepa odstopiti; sam si pa tudi ne ve kako pomagati, ker, kakor smo uuikiat omenili, denarja ni. (Odpisalo je tudi ministerstvo. Iz srca radi, pravi, vam bomo pomagali v vseli ozi-rih, samo — denarja vam ne moremo dati.) Znabiti, da zbor privoli, da se vzame nekoliko denarja na posodo. Potem bi bilo mogoče razslavo napraviti, toda brez živine.
• :• -	Vred n
^očfia žclczižica ali Belsfea želcznlca.
„lsonzo-Bahn oder Fella-Bihn" je na; lov na kamnu natisnjeni razložbi, ktero je v „Gosp." že omenjeni mogočni naš rojak, sočki črti na korist, ni davno Nj. vebčastvu cesarju poklonil. Dokazavanje v njej se opira na tehnične, narodno-gospodarske in ktip-čijske, strategične (vojskne) in politške razloge. Posnemimo neklere, v „U. G." ne še omenjene reči, kolkor našo črto zadevajo. Nar veči visokost na Predelu bi bila 79°; predor (tunel) 1098° dolg. Železnica ta bi se lepo splačavala in memo kraške (južne) veči dobiček donašala, ker bi bila vožnja po njej brez zadržkov in varnejši. — Posebne pazljivosti in resnega prendaijanja vredna je ta črta, ako jo presodimo od strani narod-skega gospodarstva. Odklenila bi se po njej obrtnosti dežela, ki je za rjo, rekel bi, ustvarjena, bodi ba gledamo na krepke, delavne njene prebivavce, ali na vodo, ki je je obilno, in ktere stan se malo ali nič ne spreminja (ne o suši, ne o zmrzali), ali slednjič na to, da je tako blizo morja; morju pa jadranskemu in njegovim bregom miga lepa prihodnost, če pomislimo, kako se vse kupčijske razn ere spremenijo, kedar bo sueški prekop narejen. Treba pa je za časa na to misliti, da se za v prihodnje kupčiji tista pot odpre in ugladi, ki nam jo je že natura sama odkazaln. Zdi j so nas Italijani s svojim železnicami že prehiteli iu prekosili, in hali se je, da, kedar bodo vse njih, južne in severne železnice dodelane, utegnejo, če se mi ne podvizamo, vso veliko knpčjo na svojo stran potegniti. Ce pa mi sočko železnico izpeljemo, ptjde nar krajši pot v srce Nemčije tod, pri nas. Iz Trsta na Dunaj se šteje zdaj po južni železnici 78 '/tl milje; ko bi se pa črta iz Gorice na Belak — Ljubno — Bruk izdelala, bi se znižala ta daljava na 74 milj. Dunaj pa utegne postali s časom meddeželna (vmesna) postaja vel ke (vesoljne) kupnije med Londonom in l.alkulo (v Indiji, v Aziji). Tudi bi se Trst po njej vzhodnemu morju 'n notranjemu Ruskemu Z> Id približal. — Ko bi nam pa kdo ugovarjal, da bi belaško-potabelj-sko-videmska črta, do Cervinjana podaljšana, že v 203/4 miljah za vožnjo pripravno vodo A us o in po njej brž morje dosegla, odgovorimo, da vožnja po Ausi do morja bi še 3 milje trpela; po sočki črti nasproti smo v tistem času (20 3/4) miljah v Monfalkonu, ker imamo pristanišče (ladjište, pori) Rozega. Da je pa to pristan šče tudi za veči kupčijo pripravno, kaže nam že dosedanji kupčijski njega slan. L. 1833 je šlo in prišlo v to luko 881 ladij 7. 18,348 tonami (lovari); in vrednost vsega tukaj naloženega in razloženega blaga je cenjena na 1 niljon in 8b7.000 gold. To pristanišče tedaj bi lahko Trslu opravila zlajšalo. — Nar več protivnikov sočki železnici vstaja zato, ker se južna koiikurcncije boji; ali to nič ne de. Prvi napaki, (da so namreč vkljub zdravemu umu in skušnjam, južno železnico čez Kras peljali, da imajo zdaj toliko sitnosti ž njo) naj zdaj novih napčnosti nikakor več ne prikladamo. —Nar važnejš. ugovori zoper sočko črto so strategi čn i; ali, kedar so si z naroiL-ko-gospodarskimi navskriž, ni modro, se preveč na-, nje opirati. Vojska ni kaka vsakdanja, ampak izredna reč, torej gre več na driige potrebe gleduti, knkor na vojskne. Sicer pa bi imelo vojaščina po naši strani komaj zal'/a ali 2 milji daljši pot, kakor po uni; ta škoda pa izgine proti velikemu dobičku, ki bi iz oživljenih moči naših gorskih okrajev državnemu gospodarstvu in posreduje (indireklno) tudi hrambi (vojaštvu) dohajal. Belska železnica se zdi le, glede na ustop ali nastavo tniše vojske, v Italiji, važnejši, kot našo. če to reč samo na zemljovidu merimo in preso-jajemo,- vse drugače pa se nam vojskne zadeve kažejo, če jih, iznebivši se teorije, na mesti po l'c< metrijsk'h, po djaiiskih okolnostih in razmerah, z ozirom le na vojsko, preu-darjamo, Poiabeljska železnica' namreč bi gledd na Avstriji sovražne ondotne prebivavce (Luhe) nevarna bila; sočka pa bi se zvestim in zanesljivim Slovencom lahko samim v varstvo prepustila. Iu ko bi se primerilo, da bi nošo armado kaka nesreča zadela, tubi se šo le pokazalo, kako dobra bi bila cesta, ki bi, nernško-zvezuih tal nikjer ne zapustivši,
lik za mejo lašk. bojišča vse iz srca države v Italijo držcčo glavne in stranske operacijske črte navpik prcrezavala. (In jo vojaški veljak j ki tako govori. Vr.) — Poslednjih navaja razložba še nektero potiliške razloge in vzroke. Trst, ki bo, kedar bote črti iz Siseka in Št. Petra na Reko dodelane, gotovo škodo trpel, Trst mora se z vezmi gotovih matcrijalnih interesov (dobičkov) avstrijski državi in Nemčiji prikleniti. Sočka železnica bi bila taka vez, v tem ko bi belaško-videmska cesta, Trst na strani pustivši, samo Benetkam v prid bila. — Ravno tako važna bi bila sočka črta za naše Goriško, ki je, kar je južna železnica dodelana, iz Stare zgodovinske zveze s slovensko-nemškimi deželami notranjo Avstrije iztrgano, ter brez vsega varstva prepuščeno tn nastavljeno laškemu življu (elementu), ki se, za me in nikogar ne maraje, od dne do dno samega sebe bolj zavedava, in od koder, kakor danas reči stoje', vspešnemu razvijanju državnega našega stanu, nar veči nevarnost preti. — Temu tacemu napredovanju bi naša ži-leznica pot zagradila, ker bi našim prvotno-čvrstim, duševno in telesno še nepokvarjenim slovenskim gorjanom, priložnost ponudila, vso svojo krepost in upliv svoj pokazati. In potem ko bi bili (naši Slovenci) s sosednim nemškim Koroškim, kakor po starem, zopet zvezani, bi to tudi u-porno moč nemške kulture, ktera se zdaj — in to se ne da tajili — laški umikati mora, jako povzdignilo iu utrdilo. —
&TeIuij o goriški zastavljavnici in hranilnici» '
Enako bukneam, ki jih hranilnica upnikom namesti pobotnic izročuje, so bili pretekli mesec ludi zastavni listi, ktere znslavniki namesti pobotnice za zastavljeno reč od zastavljavnice (Monte) prejmejo, zraven laškega tudi v slovenskem jeziku natisnjeni. Zastavni listek velja zdaj le dva solda, in ne več 3'A sold., kolikor se je poprej za samo laški list plačavalo. (Poglej „Umnega gospodarja" od 15. februarja 1.1., stran 12.). Ta list obsega zdaj vse, kar je treba vedeti tistim, ki kakšno reč zastavijo. Veselilo bo gotovo vsacega poštenega domoljuba, da imamo zdaj mi Slovenci ludi v tem obziru enake pravice z Lahi. —-
Na zastave je z a s t a v I j a v n i c a posodila, iii sicer mesca marca 5.192 gold, in mesca aprila 1.1. 8.614 gold 50 kr.
skupaj tedaj . ......... . 13.806 gold. 50 kr.
srebernega denarja, in za rešene zastave je	......
v teh dveh mescih od zaslavnikov "nazaj
dobila le samih . ........ 11.085 „ 08 „
tedaj je bilo o tem času za ..... . 2.721 "gold. 42 kr. več zastavljenega, kot rešenega. — 1	- •
Enako znslavljavnici tudi hranilnica veselo napreduje. Naloženih na novo je bilo namreč v prvih dveh mescih l. 1. 1999 gold, v srebru in 1611 gold. 76 kr. v papirju,
— 36 —
sltupnj tedaj....... . . I .	3.610 gold. 76 kr.
mesca marca in aprila pa 1 939 gold. V srebru in 3S07 gold, v papirju, skupaj . . ■	5.746 „ — „
poleni takem zadnja dva mesca več od pervili dveh . 2.135 gold. 24 kr.
Ako sc tukaj še pomisli, da je hranilnica od zadnja dva mesca naloženih kapitalov upnikom le samih 108 gold, nazaj plačala, je gotovo, da zaupanje do hranilnice pri ljudeh od dne do dne bolj rasle. Kdo jo pa lo zaupanje xobudil? Gotovo edino le „Umni Gospodar"; *). zakaj on je prvi pot mesca februarja t, I. začel slovensko ljudstvo po deželi o tem podučevali, iii ravno od tega časa sem se je zaupljivost vnela. Poprej je oddaljeno ljudstvo o leni le malo al bolj gotovo celo nič yedelo, in. zdaj od vseh krajev nar več le slovensko ljudstvo svoj denar, svoje žulje v hranilnici na obresli naklada.
Vsega tega so zgorej razstavljene številke živ dokaz, in spričujejo očitno, da ima naše ljudstvo nar veči zaupanje le do takih naprav, ki so tudi, kar jezik zadeva, po njegovih potrebah in željah uravnane.
Dalje nam tudi vse to kaže, da ljudje našega „Umnega Gospodarja" radi berejo; koliko več koristnega bi pa še lahko prinašal, ako bi tudi on enako časniku „Alti o memorie deli'i. r. socielä agraria" dvakrat na mesec izhajal!	s.
Izsicčkane obligacije zemlji iščiao-odvežiiega
zaloga.
Kakor je že „Umni Gospodar" v svojem listu dne 15. marca 1.1., Siran 20, omenil, se zemljiščno-odvezne obligacije pokneženih grofij goriške in gradiške izsrečknvajo dvakrat vsako leto.
Dne 31. oktobra p. I. so bile sledeče obligacije le baže . izsrečkane: Štev: 3,178, 187, in 190 po 50 gold.; štev. 601 za 100 gold.; štev. 95 za 500 gold.; štev. 289, 308in38l po 1000 gold.; številki 20 in 35 po 5000 gold, in sicer zadnja šlev. le za samih 2200 gold.
Za vse le obligacije izplačujete deželna denarnica v Gorici in liacijonalna banka (National-Bank) na Dunaji dolične kapitale že od 1.
*) „U. G." pa misli, da pravi vzrok, da imajo zdaj ljudje do zastavljavnice in hranilnice veči zaupanje jo — novo. boljši gospodarstvo in pa blaga delavnost g o-s podarstvenega s v et o v a vs t v.i, kterega duša je vodja deželno računanje, vrli gosp. Jeglič.	' *..'•"'"•	" Vredn.
dne tekočega mesca, in 1. novembra 1865 bosle začeleizplačavali kapitale za obligacije, ki so bile 29. aprila 1865 izsrečknne in sicer: svtev. 228, 291, 308, 3(56, 599, 681,684, 687, 749, 770, 789, po 100 gold.; šlev. 177 za 500 gold.; štev. 28, 35, 312 in 332 po 1000 gold.; šlev. 30 za 5000 gold, in šlev. 369 črka A od 1000 gold, le za samih 400 gold. -
v Cerkveno premoženje nariškofije goriške.
Cerkveno premoženje nadškofije goriške, h kteremu tukaj tudi ustanovno (štiftinge) štejemo, do zadnjega vinarja določiti, je zelo težko, ker se vedno nekoliko spreminja, in, ko bi tudi enako ostalo, bilo bi vendar silno težavno imetje vseh 30o cerkva in ustanov naše škofije (sicer je še veliko druzih cerkvic, ki pa nič premoženja nimajo) tako prerajtati, da bi se moglo reči, da je račun popolen in natančen.
Goriške cerkve imajo nekaj zemljišč in nekaj kapitalov. Da se vrednost ali cena zemljišč na tanko in za gotovo določiti ne da, ve vsakteri, ki se s tacimi rečmi peča ; kapitali se pa tudi vsako leto spremenijo. Da pa vendar stan cerkvenega premoženja, ča tudi ne do pičice, vsaj kolikor je mogoče razkužimo, vzsiniino za merilo tisti znesek , ki ga cerkve za plačo nadškofijskemu računarju (revidentu) in za druge računarijske stroške skladajo ali odrujtujejo. Vse, kar cerkve za računarijske potrebe plačujejo, znaša 900 gold, a. v. Vsaka cerkev plačuje v ta namen en goldinar od sto svojih prihodkov. To tem takem morajo vse cerkve skupaj 90,000 gld. prihodkov, torej čistega premoženja za en milijon in osemdeset tavžent gold, imeti.
Nocemö pa trditi, da se sme, zlasti pri zemljiščih, vrednost imelka, ki prihodke daja, vselej in za gotovo po ravno teh dohodkih soditi, ker je znano, da je zemlja v raznih krajih razne cene, in tudi zakupnina (štantnina) v raznih krajih različua. Vemo tudi, da, kakor se vrednost cerkvenih zemljišč sploh lahko in do čistega pozvedeli in določili ne da, tako da se tudi ne more la vrednost samo iz dohodkov posneti.
Znano jo nadalje, da, kedar hočemo določiti, koliko kapitali cerkveni znašajo, niso obresti, ki nam od njih prihajajo, vselej gotova, zanesljiva mera, ali vendar lahko trdimo, da se zgorej razkazani prihodki resnici zelo zelo bljžajo. Na eno stotino več ali manj, se ve, da ne smemo gledati.
V listih 90.000 gold, pa, ki smo jih postavili kakor prihodke cerkvenega in ustanovnega premoženja, so zapopadene tudi milošnjo (almožnje), ki se po cerkvi pobirajo, in ktere vsled cerkvenih računov do 15,000 goldinarjev na leto znašajo. Torej se zniža pravo cerkveno in ustanovno premoženje na poldrugi (l'/2) milijon, zakaj 15,000 gold, so obresti ali dohodki od 300.000 goldinarjev.
Ce poslednjič še ustanovno premoženje, kterega je, kakor se iz rajterig poda, pol milijona, od cerkvenega ločimo in odbijemo, ne ostane čistega cerkvenega premoženja, ko cn sam milijon. Da je to za celo nadškofijo le majhino premoženje, je očitno, Težavno je ž njim vse cerkvene potrebščine, zlasti manj premožnih cerkva, zalagati; vkljub neugodnim okolnostim pa se naše cerkvene oskrbništva precej dobro vedejo.
fl>oinače vesli.
a) Cerkvene iti duhooske.
— V ponedeljek, 8. t. m. so šli Nj. eksc. preč. nadškof v Benetke ondašnjega kardiuala-patriarha obiskat; v četrtek so prišli nazaj.	.
(Pukovske spremenile.) — Za Zgonik jo predložila grojščakinja devinska g. Jož. Pelicona, vik. v Kostanjevici; na njegovo mesto pride g. Alojzi Fabiani, koop. v Renčali. Za 3. koop. k sv. Ignaciju v Gorici je prišel dosed, kancelist v nadškof, pisarnici, g. M a t i j a Š hodnik; torej sta se starejša koop., gg. Zoratti iuCer-nic naprej pomaknila. V kancelijo pride administr. zgoniški, g. Matija Kravanja. — G. Fr. Komar, vik. v Š. Martinu pri Tercu, gre za vikarja na morožinski otok, 0. Karol Adam Pniewsky (jezuit, pregnan z Neapolitanskega, po rodu Poljak, ki žo nekaj mescov tukaj stanuje), pride za benef. (k sv. Križu v Šubidi) v Karmin. Umrli so: 29. aprila g. J e r n. B u n c, koop. v Solkanu, 64 let star; gosp. Ani. Drašček, vikar v Temnici, 72 let star, in 8. t. m. č. O. Justin Brus, vikar in bivši definitor, v kapucinskem samostanu v Gorici, 58 let star. V. P!
* b) Raznotere.
—	25. 26. in 29. aprila srno imeli v Gorici volitve za mestno starešinstvo. V vseli 3 volilnih skupščinah so zmagali, kakor unih let, Favettovci (za lukajšuo liberalno laško stranko menda nar primerniši ime'). V 3. skupšč. (1 I 1 volivcov) so izvoljeni: Mih.. Brass (nov), K. Blarzina (nov), Al. Bregaut, Jak. Leban; v 2. (140 vol.) dr. Al. Pnjcr, dr. Em. Nardini, dr. Lucijau Stella (jud), (poslednja dva nova); — v 1. (63 vol.) Ant. Streinz in Ferd. Candutti. — Samo v 2. skupščini je bila zmaga težka (imeli so «jih kandidatje samo po 3-4 glasove več). Agitacija je bila letos vse bolj liha in skrivna, .kakor po navadi. — Slišimo, da dr. Stella ne misli izvolitve sprejeti. — Izmed letos za ■odstop izždrebanih (izlozanih) starešin, nista bila zopet izvoljena, dr. Dellabona in grf. Hud. Alterns. V slovo jima je dosed, stareš. z zavpit jem zahvalo izreklo. —
—	Dobili smo, česar smo že davno želeli. Ustanovljena je na tukajšnjem gimnaziji ena nova, izredna učna služba (extra s ta tum) z navadno plačo 945 gold, a. v. in s pravico prestopa v redni stan. SJdiij je ta služba za slovensčino razpisana; v prihodnje pa bo vsakikrat nar mlajši profesor (kterega koli predmete) izreden. Ob enem je tudi že pred 3 leti ustanovljena stolica za laščino razpisana. Vredjena jo torej zdaj ta reč tako, da bota imela deželna jezika vsaki svojega preskušanega in za-trdnega zastopnika, klera bosta pa_ tudi še kaj druzega (računstvo in latinščino) učila. —
—	Za profesorja naravopisja na naš gimnazi prido (pa še le z začetkom prihodnjega šolsk. leta) naš rojak (iz Kala na Kanalskem doma) g. Matevž Lazar, sedaj v Varaždiuu. — No, (o je enkrat kost od naših kosti. Tako je prav, lo naše ljudi domu I
—	Srčnim sreča pomaga I V Paternolli-ovi tiskarnici se pridno natiskuje slovenska „zemljepisna začetnica" (zlasti za gimnazijo in realke). Spisal in založil jo je tuk. prof. zgodovine Jan. E. J e s e n k o. V 7-8 tednih kaj več o njej. —
—	Še drugo sila važno, zelo obširno delo (pa ne za šole) so tukaj spisuje. Če Bog .vrlemu gosp. pisatelju čas in zdravje da , bo to začetek, upamo, nove dobe, ne le na Goriškem, temuč na Slovenskem.
—	Nj. e. gosp. feldcsjgmajster J. grof Coro n in i, bivši poveljnik na Ogerskem, ki so ga svetli cesar, ker je sam želel, te službo oprostili, je prišel ni davno na svojo graj-šino v Št. Teter (pri Gorici) in bo živel v pokoji.	_
—	21 funtov so tehlali ni davno v Trst poslani spisi (akti), zadevajoči uravnavo služnosti ( s o r v i t ii t i) na Lijaku (senožetih pri Seiiipasu). Vleklo se je razpravljanje to v naši deželi nar bolj zahomotane zadevj celih 7 let! To so lešniki, da jim je samo VVitiklerjeva spretnost in železna delavnost kos. —.
—	Se predeu se jo začelo lani zidati novo, od zunaj ravno kar dovršeno reolkino poslopje pri mestnem vrtu, je bilo sklenilo mestno starešinstvo, da v oudašnji dvorani (zdaj uar veči v Go-
fici, ki bode zbornics mestn. starešinstva) se im- o letošnji šeststoletnici rojstva D a n t e-o vega, med druzimi slovesnostmi postaviti tudi podoba omenjenega slovcčega prvaka italijanskih pesnikov. Stoletnica Dante-ova (glej „ogled po svetu«) so je imela 14. nl3ja Obhajati. Posebni odbor izsred starešinstva, se je že pred mesci v mnogih sejah prav živo o dotičntm programu posvetoval. Ali na zadnje se jo vse razbilo na školji nepo-Jrebno prenapetosti nekterili odbornikov, kteri so hoteli Danto-u po vsi sili prvo mesto v novi dvorani odkazati. Tudi govori neki, za to priložnost napravljeni, so bili taki, da bi so jih naša vlada ne bila kaj posebno veselila. -- Te dni je došla Dante-ova doprsna podoba iz kararskega marmorja in je v (stari) realki shranjena, kajti nova dvorana se še nekaj preuareja in ni še dodelana. Izdelal jo je AI. Minisini. — Dante Alighieri je rojen v Florenciji 14. maja 1265, umrl v Havcni 14. sept. 1321.
— Deželni zbor so snide konec oktobra t. I.
Državni zbor.
Zbornica poslancov je 8. t. m. razpravo stroškov (preudarka) za tekoče leto 1865 končala. 6 meseov manj 9 dni se je letošnji preračun, poprej v sejah finančn. odseka, potle polnega zbora pretresal. Zbornica je skoraj vse tako potrdila, kakor je finančni odsek nasvetov I; ne verjamemo pa, da ji na zadnje vse, kar je narrdila, obvelja. Zdaj pride vse zopet v gosp. zbornici na rešeto; do konca t. m. utegne ona svoje delo opraviti. — Nar važnejši razprava po veliki noči je bila o stroških za vojaščino. Štiri petine vseh direktnih davkov v Avstriji nam pobere na leto armada; ona je tedaj vzrok, da ne moremo nikoli iz primanjkljaja (dolga) izbresli; pa kaj, ker so časi taki, da se ne more preveč vojakov razpustiti, l/.prva je bilo delo vojno ininisterstvo 105 milijonov v preračun; v zboru je rekel minister Frank, da se mu mora nar manj 92 milijonov dovoliti, če ne, da ne more izhajali; zbornica pa mu jih ni, ko 89 dovolila — Zbornica gosp. ki je več ko 6 tednov praznovala, se je lotila 11 t. m. preračuna za 1865. —
,, , : . Ogled po svetH, •
Ta pot imamo prav važnih novic iz Evrope in Amerike. Začnimo v Avstriji doma. Slesvvig-holšiajnska ali avstrijsko-pruska štrena je šo zmiraj zmedena, toda takrat je nočemo razmolavali. Namesti poliliških novic naj omenimo rajši poprej strašni p o-žarv A d mori tu (na zgornjem Štajerskem) 27. aprila. Pogorel je skor ves trg in sloveči,, bogati benedektinarski samostan s cerkvijo vred. Tudi več ljudi je zgorelo. Druzega niso rešili, ko preimenitno knjižnico (bukve) iu v cerkvi altar Matere Božje. Zgorele so orgle, zraven salcburških nar imenitniši in nar veči na Nemškem; skopali so zvonovi (veliki je tehtal 92 centov) in v samostann je požrl ogenj veliko dražili in umetnih reči. Samostan admonški oskrbuje s svojimi duhovni 38 far, ki štejejo več ko 50,000 duš. Zemljšč ima za 20 [ ] milj. Zavarovan je bil klošter s cerkvijo, zvonovi itd. (pri neki družbi v Trstu) za 92 tavžent gold. Ustanovljeni. 1074 šteje do današnjega dne 2000 .redovnikov. — Zvonec v politiki nosi ta mesec Italija. Znano je, da si sv. oče papež in sardinska (piemontezka) ali italijanska vlada liže veliko let nista kaj prijazna, no le odkar, so so Pienionlezi nekterih papeževih dežel polastili, ampak že od poprej, zastran cerkvenih zadev. Zdaj poslednjih let pa. je bilo mrzenje med (urinsko in papeževo vlado nar hujši. Prenapeteži po vsem Laškem, ki hočejo, da naj papež še ostale deželo in vso svetno (kraljevo) čast in oblast v Piimu piemontezkemu kralju prepusti,' so so silno re-penčili, papeža, ker se nočo udati, grajali, obrekovati, psovali, da je bilo groza. To večletno vpitje sejo odmevalo zlasti tudi ;.v zbornici poslancev v Turinu, ki jo marsikaj
sprožila, obravnavala in sklenila, kar je zoper svetno iu cerkvene papeževo pravice. Leios po veliki noči n. pr. je hotela svojemu cerkvi nasprotnemu vedenju pečat pritisniti s tem, da jo začela razpravljati postavo, po kteri bi se bili imeli skoraj vsi samostani (konventi) odpraviti zato, da bi bila njih premoženje država dobila. Pa ko je bila zbornica z obravnavo že pri koncu, naznani nenadama ministerstvo, da vzame postavo nazaj, nekaj mord zato, ker so mu zborniki s svojimi tirjatvami vendar-le predaleč zahajali, nekaj pa brž ko ne zato, ker se je kralju iz — Rima ponvgnilo, da naj ukaže razpravo ustaviti. Kako neki to? Jedro vsega, kar smo boleli poved; ti, je to-le. Papež je bil poslal Viktorju Emanuelu lastnoročno pismo, v kterem željo razodeva, da n>j bi se, ne glede na svetno politiko, vsaj cerkvene zadeve kolikor toliko poravnale. Manjka namreč po Italiji o. 105 škofov (samo na otoku sardinskem >1). Da je pa toliko škofij brez pastirja, izhaja od tod, ker je ta čas, kar so na Laškem homalije, veliko škofov pomrlo, mnogo pregnanih, nekoliko v Rimu sicer potrjenih, ki jim pa turinska vlada, papežu nasprotovaje, ni pustila, da bi bili svoje škofije v posest vzeli. Vikt. Em. je poslal brž (o veliki noči) posebnega poslanca v Rim, nekdanjega ministra Zaverija Vegezzi-a. To je ves svet osupnilo, ker ni nihče pričakoval, da se papež in kralj, dasi le v cerkvenih rečeh, porazumela in sprijaznita, kar se je pa vendar prav v kratkem času zgodilo. Našli so neko srednjo pot in pogodba zastran škofov, in sicer prav primerna, je že n« ki storjena. V kratkem bodo imele vdovo laške cerkve svoje pastirje. Ali se je pogajanje v Rimu še krog česa dni— zega vrtelo, se gotovega nič-ne ve' Ves svet radovedno pričakuje, ali se papež in kralj tudi v svetnih rečeh porazmneta, kar bi pa prenapeti italijanski stranki, ki se žo zdaj zastran tega pogajanja zelo hudiije, ne bilo po volji, češ, da bi se kralj s tem pravice, Rini dobiti, odrekel, in da bi toliko zuželjena edinost Italije splavala po vodi. — 28. aprila je imela zbornica poslancov zadnjo sejo v T urinu. Odsihmal je glavno mesto Florcncija. Mmisterstva in vse vši uradnje se presetujejo v novo stolno mesto, kjer je že zdaj velika zadrega s stanovanji. 21 samostanov (konvcntov) so za uradmje in ko-sarne pobrali; na tavžente Florenčanov nima kam pod streho. Kralj, ki je bil zdaj nekaj časa v Turinu, gre le dni zatrdno v Florencijo. 14. 15. 16. t. m. se obhaja tam z veliko slovesnosljo D a n I e-o v a šeststoletnica. — V Niči (primorskem mestu na južn. Francoskem) je umrl 24. apr. prvoroj. sin ruskega cara, čarevič Nikolaj, 21 let star; vsa cesarjeva rodovina se je bila zbrala okoli umirajočega. Truplo so odpeljali po morji na Rusko, kjer bo konec tega mesca pogreb. — 29. apr. se je podal Napoleon v Algir (v Afriko) gledat z lastnimi očmi, kako reči stoje; 3. t. m. je bil že tam, sprejemajo ga z veliko slovesnosljo. — V zedinjenih državah v Ameriki je tiste strašne vojske, ktera se je bila aprila mesca 1861 začela, v kteii je sreča večkrat omahavala, v kteri je 2 milijona ljudi poginilo, — konec. Po 3dnevni strašno krvavi bitvi prve tri dni aprila so vzeli severniki Richmond, glavno mesto južnih razdružuikov, in s tem jo bila njih osoda določena. Vsi oddelki južne armade so se že sovernikom podvrgli. Ali, ni ga niedii brez pelina.' Strašen prigodek jo severnikom slavno zmago ogrenil in ves svet pretresel. Neki John Wilkes Booth, prijatel razdružmkov, jim je na veliki petek večer pred-' sednika (na 4 leta izvoljenega glavarja republike) Abrahama Lin kol na ustrelil. Ranjen je bil tudi državni tajnik Seward (pa je že ozdravil). Tudi višemu vojaškemu poveljniku Grant-u je bila smrt namenjena. Bootlia so pozneje zasačili, toda živega niso mogli ujeli; ujeli so pa dva pomagača njegova Harrold-a in (že poprej) Alzerolta. — 9. t. m. je šlo 51 oseb z goretiskega Kranjskega v severno Ameriko sreče iskat.
V imenu glavnega odbora, Andrej Mamiif, odbornik, odgov. vreduik.
V Gonci ml. Paternolli.	.• . 1