Premagana izkušnjava. Spisal "Janko Lehan J^ ekega popoldnc jc rekla rnati svoji oscmletni hčcrki Marici: »Čuj mc, Marica moja! Z doma moram in se vrnem Šcle v dveh urah. Ostani pri Cirilčku v sobi; igraj se z njim ter pazi, da se mu nc zgodi kaj hudcga. Nc znpuščaj sobe na nobcn naČinU Marica je matcri to obljubila, in mati je odšla. CirilČck je ležal v zibki. Kalcc pol ure se je igral s scstro, potem je zaspal. Marica po-išče svojc »Bcrilo« ter sc hoče uČiti. Ali zdajci potrka nekdo na duri. Marica steče odpirat Bila jc soscdova Lizika. »Pojdi 13. hipec k nam v vas, Marica«, izprcgovori Lizika prijazno po kratkcm pozdrnvu; »igraii se bodeva tam. Dobila sem za BožiČ celo proda-jalnico. Jaz bom prodajalka, a ti pridcš k meni kupovat. Mati mi da v ta namen različnih rcči in jcdi. Poslcdnjc ti lahko poješ, ako jih kupis. Ali grež?. - Marica je smcliljajc se posIuSala svojo prijatcljico. Potcm jo prav srčkano pobožka ter izpregovori: »Ljuba Lizika, danes res ne utcgnem. Mati je odžla z doma ter mi je naročila, da se ne smem iz sobc nikamor ganiti. Drugi-pot rada pridem k tebi v vasl« >Ah, to je res škoda!« vzkliknc Lizika žalostno ter prime za kljuko pri vratih. ;»Z Bogom, Lizika, z Bogornl« zakliče Marica za odhajajočo Liziko. Marica sede zopet za mizo tcr prične brati v »Berilu«. AH čuj: znova trka nekdo. >Kdo je?< vpra^a Marica skoro nevoljna. »Jaz scm! Leodpri!« sc zunaj odzove otroški glas. Marica odpre. Njena prijateljica Anica vstopi, jo pozdravi ter prosi, naj pride za eno uro k nji v vas. »Danes je moj god«, tako pripovedujc Anica vsa vesela. »Za god sem dobila prelepih reči. Moraš jih videti!« >Prav rada bi šla, Anica, a ne smem! Zvečer pa, ko se vrne mati, pridcm k tebi!< jo tolaži Marica. > Nc, ne, prav zdaj moraŠ iti z mano. Poklonim ti nekaj reči, katere sem dobila v dar! Lahko si izbereš sama!« — ¦»Hvala ti, dobra Anica, a s tabo ne morem. Kaj bi rckla mati, da se ncnadoma vrnc in vidi, da scm pustila bratca samcga?« -> 44 «- »No, saj vidiš, da dete spi. NiL hudega se mu ne zgodi, Ie zapri duri in pojdi z menoj!« >Ej, ej, dušica; kako Ii moreŠ misliti, da bi mogla biti tako neprevidna in neposlušna svoji materi?< Nevoljno odide Anica; a Marica sede zopct vcsela za mizo ter prične znova brati. Za nekoliko časa stopi k oknu, skozi katcro se je videlo na vrt Zdaj jt udarijo na uho veseli otroški gtasovi: »Godec je tukaj, godcc je tukaj!« Kmatu na to zadoni pesemca iz otroŠkih grl: ¦>Godec, godcc, godi nam! Dcta bo plesalo, lično ima jopico, krilo ima zalo*. Marica si jc seveda želela, da se vdelcži vcsele igrc. Rada bi bila. z igra-jočimi se otroki »plcsala v krogu«. Skoro zavidafa jc malim tovarisicam, ki I so zunaj vriskale. Kna jo ugleda in stopi k Marici pod okno. I »Marica«, zakliče deklica, >vsaj za liipcc pridi vcn; igrati sc hoČcmo tvojo m najljubšo igro ,Čuvaj sc miška'!« »Rada bi prišta«, odvrne Marica, *da nc Ježi v sobi naš Ctriičck, na katerega mi je pazitU >Ah, kaj! Malega hrusta prinesi s sabo. Položimo ga v travo, tu sc bo lahko valja!, kolikor mu bo Ijubo in dragoU »Ti se šališt« »Gotovo ne! Sicer pa, če ini ne ustrcžeš, tc ne pridcm nilcoli vcč klicat, ko pojdem v Šolo!< >To nii ne bo ljubo; a vendar ne smem zapustiti sobe, da ne užalim matere. Najsi bi ustregla tvoji žefji, vendar bi ne mogla biti z vami prav vesela!« Dekltca je zdirjaia izpod okna zopet k igrajoČim se otrokom; Marica pa je stoprla k bratčevi posteljci. CirilČek se je bil prebudil, se dokopal na rob zi-belke in bil bi padel iz nje, da mu ni sestra pravočasno prišla nn pomoč. Marica se je igrala z detctom ter mu kazaJa pisane podobice. Potem je brala H \z neke knjige povest o bratu in sestri, ki sta imela ostati doma pri svoji H dveletni sestrici. Jlati jima je bila zabičila, naj ne zapustita sobe. Toda deČek ^M je pogledal skozt okno ter videl, da \ove ob bližnjem potoku nekateri otroci ^M ribe. Ni ga strpelo več v sobi. Stekel je na plano, da je opazoval mlade ri- ^M biče pri njihovemu de!u. Ker sc ni dolgo vrnil, je sestrica šla za njim ter je H otroka pustila samega v sobi. Ta je dosegel škatljico z užigalicamj, $o po- I tegnil v postelj ter užgal užigalico. Plamen se je prijel posteJje, in ubogi H otrok je zgorel. Marici je Šinila mrzla groza po kosteh, ko je brala to povest H V tem so se vrnili mati. Prišli so prej, nego je mislila Marica. Kako vesela H je skočila Marica k materi! Ko jim pove, kaj se je zgodilo, jo mati pohvalijo ¦ ter ji podarijo kolač. Ta ji je šel Še bolj v slast, ker jo je hvali) notranji M božji g]as — vest, da je bila dober in posluŽen otrok. ^|