S3 TEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XXIII ŠTEVILKA 6 DECEMBER 1982 SREČNO V NOVO LETO 1983 Zelo dinamičen razvoj družbeno ekonomskih in političnih odnosov oziroma razvoj družbe kot celote nam ob vsakoletni bilanci preprosto narekuje, da ob koncu vsakega leta lahko in moramo reči: zopet se izteka pomembno leto v razvoju naše družbene skupnosti in razvoju samoupravnega političnega sistema. Za leto 1982, ki se izteka, lahko to še posebej poudarimo, da je resnično bilo eno od pomembnejših v družbeni in ekonomski aktivnosti. Prav gotovo ga bodo kronisti pogosteje omenjali kot leto preizkusa za razvoj samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov in za leto streznitve ter uskladitve v ekonomski politiki. K temu so nas obvezala notranja ekonomska gibanja in odnosi, obvezalo nas je spoznanje, da moramo vsa svoja ravnanja podrediti rezultatom dela in ustvarjenemu dohodku, ne pa koriščenju neustvarjenega ali izposojenega doma odnosno v tujini. Poleg lastnih napak in nerodnosti je imela pomemben vpliv tudi gospodarska recesija v širšem evropskem in svetovnem prostoru, do katere zaradi visoke stopnje gospodarske povezanosti, nismo imuni. Leto 1982 je bilo tudi leto kongresov družbeno političnih organizacij. Vsi ti najvišji zbori delegatov družbeno političnih organizacij so bili usmerjeni v ocenitev doseženega, ocenitev zmožnosti za razvoj družbeno političnega in samoupravnega sistema, usmerjanja k analizi problemov, ki zavirajo programiran in mogoč razvoj družbene skupnosti naših narodov. Rezultat kritičnega pristopa k analizi zgoraj rečenega je skupen akcijski dogovor za odločen boj za krepitev vloge delavca — občana pri vseh vprašanjih ustvarjanja in razpolaganja z družbenim dohodkom, boj za razvoj enakopravnosti med narodi in za mirno sožitje na načelih neuvrščene politike. Še eno pomembno obeležje nosi leto 1982. Volili smo delegate za tretji sklic delegatskih skupščin v skupščine družbeno političnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in druge organe samoupravnega sistema. Ohrabreni in zadovoljni z rezultati dela delegatskih skupščin so delovni ljudje z veliko udeležbo na volitvah in jasno začrtanimi smernicami in nalogami izrazili zaupanje v delegatski sistem, njegovo vsebino in moč pri reševanju konkretnih in dolgoročnih vprašanj družbeno političnega in eko- nomskega razvoja. Tako na kongresih kot na volitvah so bile odstranjene dileme o pravilnosti in primernosti začrtane poti v razvoju družbeno ekonomskih odnosov na samoupravnih temeljih. Doseženi rezultati, ocene in dogovori so zahtevali takojšen in odgovoren pristop k neposrednemu urejanju in usklajevanju kratkoročnih, predvsem pa dolgoročnih ukrepov gospodarske stabilizacije. Danes imamo izdelan program stabilizacije, spremembe srednjeročnega gospodarskega plana in vrsto drugih družbenih dokumentov, ki predstavljajo temelj za naše vsakodnevne naloge in odločanje. Skupni imenovalec vseh odločitev in usmeritev je gospodarnost, racionalnost, polno koriščenje proizvodnih zmožnosti, polno angažiranje ljudskega faktorja in znanja ter osloni-tev na lastne sile, predvsem pa čim širše vključevanje v mednarodno menjavo. V takih družbeno ekonomskih pogojih in okvirih smo tudi mi izvajali naše delovne in planske obveznosti. Zaradi prilagoditve vedno bolj zaostrenim pogojem gospodarjenja, smo ob polletju sprejeli akcijske programe in v njih opredelili cilje in naloge za izvršitev planske obveznosti v tržnih pogojih gospodarjenja. Spremembe v deviznem režimu, s katerimi so se zmanjšale razpolagalne pravice, vedno večje pomanjkanje surovin in pomožnih sredstev, energije itd., so zahtevale velike napore pri vsakodnevnem izvrševanju proizvodnih nalog. Ob prizadevanju vseh nosilcev nalog na posameznih področjih, smo uspeli poslovno leto uspešno pripeljati do konca. Analiza poslovnih rezultatov je uspešna, planske obveznosti tako v proizvodnji, prodaji, izvozu in oskrbi s surovinami in reprodukcijskimi sredstvi smo izvršili v celoti. Kar je za dane pogoje v proizvodnji še posebej pomembno, tudi poslovno usmeritev smo ne samo zadržali, temveč jo poglobili in dogradili. Opredelitev proizvodnje v prioritetne skupine, z glavnim poudarkom na izvoz, reprodukcijo in proizvodnjo za potrebe Jugoslovanske ljudske armade, je prav tako prispevala k temu, da smo v polletju povišane izvozne obveznosti izpolnili. Veliki napori in pripravljenost delavcev v proizvodnji in strokovnih službah so omogočili, da smo z ustvarjenim dohodkom pokrivali potrebe proizvodnje, družbene oveznosti, materialne stroške in potrebe družbenega standarda ter osebne dohodke. Dobršen del sredstev smo namenili tudi vlaganjem v razvoj in modernizacijo. Tu naj poleg vlaganj v predilnico, tkalnico in ple-menitilnico omenim predvsem naročilo novega parnega kotla na plinsko gorivo in napeljavo plina ter pristop k izgradnji prizidka v plemenitilnici. Celotni investicijski program, ki ga izvajamo v dokaj težavnih razmerah, je namenjen hitrejši tehnološki usposobitvi za proizvodnjo, ki jo zahteva tuje, kot tudi domače tržišče, proizvodnji z večjo donosnostjo in večjo stopnjo dodelave. To zadnje je bilo že v letošnjem letu, še bolj pa bo v prihodnje, eno od področij poudarjene aktivnosti, odgovornosti in naporov slehernega člana delovne organizacije, tako zaradi omogočanja ustvarjanja potrebnega dohodka, zadržanja položaja na tržišču in možnosti za intenzivnejši razvoj podjetja kot celote. V kakšnih pogojih bomo delali v prihodnjem letu? Vse kar nam je doslej predloženo kot izhodišče za gospodarsko politiko v prihodnjem letu, je naravnano na spoštovanje objektivnih možnosti družbe kot celote oz. gospodarstvo. Stopnje rasti družbenega proizvoda, (Nadaljevanje na 2. strani) Ob dnevu JLA — 22. decembru PRIZNANJE TEKSTILINDUSU — SREDNJA PLAKETA JLA V soboto, 18. decembra je bila slavnostna seja delavskega sveta delovne organizacije v počastitev dneva JLA — 22. decembra. Seji so poleg članov delavskega sveta prisostvovali tudi predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij Tekstilindu-sa, samoupravnih organov, temeljnih organizacij in delovne skupnosti. Sejo je otvorila predsednica delavskega sveta DO to- varišica Lea Podgornik, ki je najprej vse navzoče lepo pozdravila, posebno dobrodošlico pa je zaželela polkovniku Milanu Negiču, predstavniku intendantske uprave JNA in Francu Hočevarju, predsedniku Izvršnega sveta občine Kranj. Nato je nadaljevala: »Doletela me je prijetna dolžnost, da vas seznanim o tem, da je naš kolektiv »Tek-stilindus« prejel od dnevu JLA — 22. decembru visoko priznanje — SREDNJO PLAKETO JLA. To priznanje nam je podeljeno za uspešno sodelovanje z JLA in sicer pri razvoju in proizvodnji tkanin za potrebe JLA in za dobro poslovno sodelovanje z ustreznimi organi JLA. Danes, ko proslavljamo praznik dneva JLA, se z največjim spoštovanjem spominjamo našega tovariša Tita, ki je bil vse svoje življenje borec za interese in zgodovinske cilje delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, za naj plemenitejše ideale in težnje naših narodov in narodnosti, junaški vodja v ve- SREČNO V NOVO LETO 1983 (Nadaljevanje s 1. strani) dohodka in vseh oblik porabe, bodo smele in morale biti samo rezultat ustvarjenega dohodka, ne pa rezultat zadolževanja doma in v tujini. Plačilo dosedanjih »grehov« bo težko in brezpogojno. Posebej bo plačilo obveznosti do tujine v temelju usmerjalo naše delo in ravnanje ter pogoje za gospodarjenje. To pomeni, da bo izvoz blaga in storitev eden od temeljnih ciljev gospodarske politike. K temu dodajmo zahtevo po ustalitvi vseh oblik porabe in umiritvi pretirane rasti cen ter vrsto ukrepov, ki nas bodo obvezovali na racionalnost, gospodarnost in samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje z organizacijami združenega dela. Kljub temu, da vseh pogojev za gospodarjenje v letu 1983 še ne poznamo, je jasno, da bomo delali v zelo zaostrenih in težkih pogojih in da bo potrebno veliko naporov za izvrševanje proiz- vodnih programov. Osnovna naloga v prihodnjem gospodarskem letu bo vsekakor povečanje izvoza blaga, krepitev in širitev proizvodnje za reprodukcijo ter za potrebe JLA, ustvarjanje potrebnih sredstev za razvoj podjetja in družbenega ter osebnega standarda. To bo mogoče doseči samo z racionalnim obnašanjem pri koriščenju materialov, delovnega časa, proizvodnih zmogljivosti, dvigom kakovosti in doslednim izvrševanjem proizvodnih nalog po količini, rokih in kvaliteti. Torej čakajo nas zahtevne naloge. Toda ob zavesti, da samo uresničitev le-teh zagotavlja nadaljnjo rast in uspešnost naše delovne organizacije, izražam prepričanje v moč in pripravljenost vseh sodelavcev, da jih bomo uspešno izvršili kot že mnogokrat doslej. Ob koncu želim izreči zahvalo vsem sodelavcem za delo in sodelovanje v letu 1982 z vabilom, da bo to v prihodnje še pristnejše in širše, vsem skupaj pa želim veliko osebne sreče v letu 1983! SLAVKO ZALOKAR glavni direktor likem narodnoosvobodilnem boju in v socialistični revoluciji. Tito je bil in bo ostal v naših srcih človek, ki je v vsem svojem življenju nosil v srcu delavski razred, ljudstvo in človeka, prav zato pa smo trdno in bolj kot kdajkoli doslej odločeni, da tudi v prihodnje enotno, odločno in dosledno uresničujemo njegovo delo in nadaljujemo pot, ki nam jo je začrtal. Predlagam, da njegov spomin počastimo z enominutnim molkom.« Nato je predsednica delavskega sveta prebrala slavnostni govor v počastitev dneva JLA. Tovarišice in tovariši! V sredo, 22. decembra proslavljamo dan JLA, ki ni le praznik naših oboroženih sil, pač pa tudi praznik enot teritorialne obrambe, oziroma vsega ljudstva, ki se v okviru koncepcije splošne ljudske obrambe pripravlja za odločno obrambo svobode in neodvisnosti, če bi bilo kadarkoli to potrebno. Vsi narodi in narodnosti še dobro vedo in pomnijo, kaj je to vojna in kaj so vojne strahote, zato sebi in drugim želimo le mir. Smo neomajni zagovorniki miru in vsi naši prijatelji vedo, da smo pripravljeni ponuditi roko za sodelovanje vsakomur, ki to hoče — vse do takrat, dokler ne bi kdo tega zlorabil. Vsak deseti Jugoslovan je dal svoje življenje v minuli vojni in revoluciji, ljudstvo se je tako rekoč goloroko dvignilo v upor in si priborilo svobodo, zato jo je pripravljeno tudi braniti za vsako ceno. Zaradi veličine žrtev in dostojanstva tega, kar smo ustvarili v minulih 37 letih lahko odkrito rečemo, da smo vsi složno zbrani v obrambno-zaščitnih vrstah, tako, da je Jugoslavija neosvojljiva trdnjava za vsakega napadalca, kajti moč naše splošne ljudske obrambe je človek — človek v uniformi, pripadnik armade, vendar tudi človek za strojem v tovarni, za volanom traktorja na polju, fant in dekle v šolskih klopeh, upokojenec in gospodinja, bistrooki najmlajši član naše skupnosti. Ponosno lahko poudarjamo, da je Jugoslavija ustvarila takšno obrambno moč, da noben napadalec več ne bi mogel priti na naše meje, ne da bi se že vnaprej zavedal, da ga čaka dolga in krvava vojna, v kateri se bo ljudstvo neomajno borilo za svojo svobodo. Izkušnje iz NOB naših narodov in tudi izkušnje drugih narodov po svetu dokazujejo, da je ni sile, ki bi lahko strla ljudstvo, ki je v boju za svoje cilje enotno. V široko akcijo, ki poteka v družbi zato, da bi uspešno uresničili zastavljeni program gospodarske stabilizacije, se vključujejo tudi pripadniki naše armade, ki s svojim vsakdanjim delom in odgovornim odnosom do sredstev, ki jih uporabljajo pri opravljanju nalog, izražajo pripravljenost, da si oprtajo svoj delež stabilizacijskega bremena, pa kljub temu poskušajo ohranjati stopnjo bojne pripravljenosti JLA na ustrezni ravni. Zapleten armadni mehanizem je velik porabnik materialnih in denarnih sredstev — zaradi tega ima armada med drugim možnost, da pomaga zvečevati uspešnost gospodarjenja, saj nabavlja množico izdelkov od naših organizacij združenega dela, to pa ji omogoča, da s smotrnim zadovoljevanjem svojih potreb spodbuja dinamično gospodarjenje. Naša armada se večinoma oskrbuje na domačem trgu: naša delovna organizacija na primer oskrbuje JLA z metražnim blagom za vojaške uniforme. JLA pa ni le naš poslovni partner, pač pa z armado sodelujemo tudi na drugih področjih. Na povabilo naše mladinske organizacije so ob dnevu graničarjev našo delovno organizacijo obiskali graničarji iz karavl Virni-kova in Ankova planina na Jezerskem — ogledali so si proizvodni proces, naši druž-beno-politični delavci pa so jim spregovorili o delovanju samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Naši mladinci so jim ob njihovem prazniku obisk vrnili in jih obdarili. 8. decembra tega leta pa so si proizvodni proces ogledali tudi vojaki iz vojašnice Stane Žagar iz Kranja. Mladinska organizacija naše delovne organizacije in vojaki iz kranjske vojašnice pripravljajo skupna športna, kulturna in druga družabna srečanja. Delovni ljudje in občani Jugoslavije so skupaj s pripadniki naše armade v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah odločeni prebroditi nastale težave v gospodarstvu. Naloge se lotevajo vestno, kot pred 41 leti, ko so dvignili vstajo in začeli socialistično revolucijo pred 37 leti, ko so obnavljali v vojni opustošeno deželo. Ob prazniku čestitamo vsem enotam JLA, vojakom in starešinam, pa tudi pripadnikom teritorialne obrambe in pripadnikom vseh oblik splošnega ljudskega odpora. Po slavnostnem govoru je polkovnik Milan Negič, predstavnik intendantske uprave JLA, spregovoril o pomenu, delu in nalogah intendantske uprave JLA, kamor se kot poslovni partner vključuje tudi naša delovna organizacija, saj izdelujemo večje količine blaga za potrebe JLA. Na tem področju že vrsto let tudi uspešno sodelujemo in si prizadevamo za nenehen razvoj kvalitete tkanin. Prav zato pa je bil ob letošnjem prazniku DNEVU JLA Tekstilindus izbran, da prejme visoko priznanje Jugoslovanske ljudske armade. Nato je polkovnik Milan Negič izročil priznanje, SREDNJO PLAKETO JLA Slavku Zalokarju, glavnemu direktorju delovne organizacije. Glavni direktor se je v imenu kolektiva Tekstilindus zahvalil za podeljeno priznanje, pri čemer je poudaril, da smo na priznanje zelo ponosni in da nam bo slednje kot vzpodbuda za nadaljnja nova prizadevanja pri izvajanju našega sodelovanja. NOVOLETNO SREČANJE UPOKOJENCEV Druga sobota v decembru je postala zadnja leta dan, ko organiziramo že tradicionalno srečanje z upokojenci naše delovne organizacije. Srečanje organizira in pripravi sindikalna organizacija. Napis _ pri vratarni DOBRODOŠLI je 11. decembra letos pozdravljal naše bivše sodelavce ob vhodu v delo- vno organizacijo. Preko 1.300 upokojencem smo poslali vabilo in več kot tisoč se jih je udeležilo srečanja. Prišli niso v glavnem le tisti, katerim je bolezen, večja oddaljenost ali kakšen drug resen vzrok predstavljal oviro, da se srečanja niso udeležili. Enako kot zadnja leta se je sprejem odvijal v štirih skupinah. Najprej so bili na vr- Prejmite iskreno zahvalo za lepo darilo in vso pozornost, ki jo vsako leto izkažete nam upokojencem. Delovnemu kolektivu želim srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 1983 Marija Ambrož Veseli, nasmejani obrazi, roke pa v taktu ploskajo znani me lodiji »Račke« sti upokojenci predilnice, nato obeh plemenitilnic in gravure, zadnji dve skupini pa upokojenci obeh tkalnic. Upokojence skupnih služb ter prehrane in oddiha smo priključili postopoma k vsaki skupini. Visoka udeležba je dovolj zgovoren podatek, koliko pomeni upokojencem vsakolet-(Nadaljevanje na 4. strani) Odzvala sem se vašemu vabilu na prireditev ob priliki srečanja upokojencev vaše tovarne. Lepo se je srečevati s tovarišicami ali tovariši, ki smo včasih skupaj delali in ustvarjali. Še pred okupacijo smo se skupno borili za delavske pravice, saj sem bila prav v vaši delovni organizaciji leta 1937 aretirana zaradi sodelovanja s komunisti in tudi obsojena na 10 mesecev zapora. Vso okupacijo sem prestala v koncentracijskem taborišču Ravensbrück. Takoj po vrnitvi pa sem se zopet zaposlila kot tkalka v vaši tovarni. V čast smo si šteli, da sodelujemo pri izgradnji naše nove socialistične Jugoslavije. Naše delo je bilo nesebično in ni nam bilo žal prene-katere ure preko delovnega časa. Do upokojitve sem sama sodelovala v sindikatu ter v še drugih družbenopolitičnih organizacijah. Sodelovala sem še celo pri nacionalizacijah kranjskih tovarn. Meni in mojim sodelavcem prav gotovo ni žal za vse, kar smo doprinesli k izgradnji socializma, saj nam z vsakoletnim povabilom dokazujete, da spoštujete naše delo, ki smo ga opravili v težkih povojnih časih. Hvaležna sem vam za to in se iskreno zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri pripravah tega ganljivega srečanja: pripravljalnemu odboru, kuharicam, glasbenemu ansamblu, recitatorjem, tovarišicam, ki so nam stregle in vsem drugim. Prisrčna hvala tudi za lepo darilo. Prejmite prisrčne pozdrave in srečno novo leto 1983 vam želi Ana Pavlin Upokojenka tkalnice je pokazala, kako je včasih vdevala nit v stroj NOVOLETNO SREČANJE UPOKOJENCEV (Nadaljevanje 3. strani) Skupina, ki je skrbela za kulturni program in razvedrilo na srečanju z upokojenci no srečanje, pa naj bo to z bivšimi sodelavci, vodstvom temeljnih organizacij ali kot obisk kraja, kjer so preživeli toliko delovnih let. Srečanju so prisostvovali predstavniki sindikalne organizacije, samoupravnih organov in vodstvo TOZD. Upokojence smo na kratko seznanili z rezultati in uspehi v letošnjem poslovnem letu, vsaki skupini pa je zaželel tudi dobrodošlico Slavko Zalokar, glavni direktor. Pripravili smo jim tudi kulturno zabavni program, v katerem so sodelovali recitator Andrej Trobevšek in del zabavnega ansambla Modrina, v katerem igrajo tudi člani našega kolektiva. Program je povezovala Pavla Peranovič iz tkalnice obrata II. TOZD Prehrana in oddih je poskrbel za dobro pogostitev, na koncu pa smo naše bivše delavce tudi obdarili. V kratkih dveh urah in pol, kolikor so bile odmerjene vsaki skupini, so se obujali spomini daleč nazaj, tudi 30 let in več, več kot tisoč rok se je stisnilo v pozdrav, od vseh pa je bila največkrat izražena želja po ponovnem snidenju, želja za srečo in zdravje v novem letu in želja, da bi kolektiv Tekstilin-dusa tudi v bodoče dosegal uspešne rezultate, da bodo sedanji in tudi nekdanji delavci lahko vsepovsod s ponosom povedali da pripadajo Tekstilindusu. R. G. Srečanje z nekdanjimi sodelavci je vselej prijetno. Obujajo se spomini daleč nazaj, beseda pa teče tudi o tem, kako se imajo danes. IZŽREBANI SO BILI Za pravilno rešeno nagradno križanko, ki je izšla v 5. številki Tekstilca, so bili izžrebani naslednji, ki prejmejo naslednje nagrade: 1. nagrada 300 dinarjev — RAMOVŠ REZIKA, Kranj, Mladinska 1 2. nagrada 225 dinarjev —-JOŽE DOVŽAN, VES II 3. nagrada 150 dinarjev — SIMON SLAPAR, TOZD Predilnica PROIZVODNJA, PRODUKTIVNOST, VARNOST V_________I_________✓ Pogoj za proizvodnjo je predvsem kader, sledijo sredstva za delo in seveda organizacija dela. Pogoj za boljšo produktivnost pa je dobro izvežban strokovni kader, čim popolnejša in urejena sredstva za delo ter seveda čim boljša organizacija dela. Vsekakor je od stopnje strokovnosti kadra, od urejenosti sredstev ter stopnje organizacije dela odvisna stopnja produktivnosti. Kaj pa je potem pogoj za čim popolnejšo varnost? Prav gotovo je ta popolnejša, čim popolnejša je strokovnost delavcev, čim popolnejša je organizacija dela ter čimbolj so urejena sredstva za delo. Iz tega torej sledi, da so proizvodnja, produktivnost in varnost v medsebojni povezavi in tudi v odvisnosti. Brez dvoma je produktivnost večja, če je zagotovitev varnosti pri delu večja in popolnejša. Ti pogoji za varnost pri delu pa so lahko ustvarjeni le, če pri tem sodeluje vodilni in vodeči kader v proizvodnji. V čem se odraža varstvo pri delu? Urejeno varstvo pri delu zmanjšuje: — število nesreč pri delu, — izpade iz proizvodnje (prekinitve dela), — število napak (katerih posledica so česte nesreče pri delu), — napeto situacijo v proizvodnem procesu (strah, nevroza, itd.), — materialno škodo in druge materialne stroške. Izboljšuje pa: — storilnost in zaupanje v vodilni in vodeči kader, organizacijo dela in zaupanje v varnost, — odnose med delavci in med vodilnimi in vodečimi kadri. To pa je že zagotovitev večje produktivnosti in s tem tudi varnosti pri delu. Kajti varnost je sestavni del proizvodnega procesa. UPOKOJENI V TOZD TKALNICA Pred dnevom republike 29. novembrom je IO Osnovne organizacije sindikata TOZD Tkalnica organiziral srečanje in obdaritev sodelavcev, ki so se v letošnjem letu upokojili. Marjan Posedi, predsednik IO OOS TOZD Tkalnica jim je izrekel toplo zahvalo za njihovo dolgoletno delo in da bi v zasluženem pokoju uživali še vrsto zdravih in srečnih let. Vsem so poklonili tudi lepa spominska darila. V letu 1982 so se v TOZD Tkalnica upokojili: Justina Verčič, Cecilija Čebašek, Mihael Juvan, Zdravko Modrijan, Julijana Beguš, Angela Praprotnik, Marija Jenko-le, Stanislava Tavčar, Martina Kržišnik, Marija Benedik, Marija Manfreda, Antonija Tršan, Marija Cof, Albina Šimnovec, Ana Pucelj, Stanislava Kovačič, Dragica Vehovec, Marija Založnik, Jelena Primožič, Alojzija Sekne, Vida Pucelj, Emilija Kalan, Marija Novak, Marija Kalan, Ivanka Gale, Angela Zadnikar, Milena Slabe, Janez Zupanc, Marija Vidic, Tončka Mlinar, Marjana Česen, Draga Pisovec, Angela Rozman, Marjeta Žargaj, Ivanka Zajc, Angela Česen, Martina Draksler, Ana Belehar, Ivana Pavlin, Štefka Ozim, Marija Luskovec, Marija Luskovec IIL Antonija Jekovec, Anica Veternik, Justa Fabjan, Alojzija Čebašek, Slavica Pirnovar in Milka Krapše. NAŠE TOZD V LETU 1982 Boris Pertot, vodja TOZD Predilnica PREDILNICA Že po tradiciji je december mesec inventure. Če pomislimo v širšem smislu, je pomen inventure v tem, da ugotovimo stanje, nato pa seštevamo in odštevamo, da nam na koncu pride rezultat, katerega nato ocenjujemo. Tako poleg čistega ugotavljanja stanja v proizvodnji, na koncu leta ugotavljamo vse, kar smo v preteklem obdobju delali. To analiziranje dela in rezultatov pa je namenjeno tudi našim nalogam vnaprej, ker nam novo leto prinaša vedno nove naloge in probleme. Predilnica zaključuje leto 1982 z naslednjimi dosežki: Proizvedene preje bo okoli 3.255 ton v efektivnih kilogramih in ca. 5.190 ton v baznih kilogramih, kar je dosežek napram osnovnemu planu 104,3 % v ef. kg in 99,8 % v baznih kg. V primerjavi z letom 1981 pa smo izdelali okoli 76 ton preje več. Ti podatki nam povedo, da smo bili tudi letos bolj usmerjeni v proizvodnjo bolj »grobih« številk. To je zahtevala naša usmeritev, ki jo pravzaprav pogojuje splošen trend mode v svetu. Da smo lahko tem zahtevam v največji možni meri sledili, pa smo morali dokupovati kar precejšnjo količino mikane preje. Vsa kupljena preja pa je prihajala na kopsih, zato smo morali naše previjalne kapacitete angažirati v polni meri, da smo lahko vso prejo previli. Tako smo vseskozi naše previjanje podrejali zahtevam — ne glede na plan same predilnice. Tz vsega naštetega lahko zaključimo, da je bila problematika v sami previjalnici dokaj pestra: na začetku leta smo z Lessono prišli tako daleč, da smo 96 vreten (oba stroja z 48 vreteni) morali predčasno izločiti, tako da smo preostali stroj usposobi- li tako, da le-ta obratuje. Novi češki avtomati so se montirali v aprilu in maju, s čemer smo z zagonom teh strojev odpravili dotedanje ozko grlo v proizvodnji oziroma previjanju. Kljub temu pa previjalnica ostaja še naprej močno obremenjena, ker se kupljena preja vsa previja doma. S tem se sicer doseže boljšo kvaliteto previjanja in manjši odpadek pri snovanju. Ob inventuri dela v previjalnici moramo omeniti še to, da smo previjanje reševali poleg našega dela v 3 izmenah in v prostem času tudi z uslugami v Tržiču in Ajdovščini, po zagonu »Autosu-köv« pa smo obdržali še 96 vreten Lessone, s katerimi rešujemo še dodatne potrebe previjanja. Naslednja postavka v naši inventuri so prstančni stroji. V tej fazi predelave je bilo tudi precej pestro in sicer se je začelo že z januarjem, ko smo zaključili in dali v pogon 8 kom prstančnih strojev Krušik. Ti stroji so nam nadomestili izločene Smalley stroje in sedaj tudi Pc stroje Ricter 1938. S tem se je ukinila tako imenovana direktna proizvodnja votka, katera se je nadomestila v tkalnici I s previjanjem. Sledila je prestavitev strojev št. 1 do 6 na nov prostor (izpraznjen od Pc strojev), ker smo tam namenili prostor novemu spkalnemu stroju. Pri tem se mora omeniti naslednje: Prvotno je bilo odločeno, da se prestavi le 4 stroje, 2 pa se izloči, ker sta dokaj dotrajana (letnik 1930). Naši fantje pa so ta dva stroja primerno popravili in jih ponovno usposobili, tako da bosta še nekaj časa uspešno služila. Na raztezalkah in flajerjih je glavni problem v doseganju ustreznih normativov — norm, kjer se doseženi učinek zelo počasi dviguje. Na mikalnikih smo v času kolektivnega dopusta obnovili dotrajane obloge v I. in II. liniji, to je skupaj 15 strojev. To je bilo storjeno prav zadnji čas, ker stare garniture ne bi prenesle predelave mešanice, v kateri je nad 20 % četrte, pete in šeste klase. Ta pregled ne bi bil popoln, če ne bi omenil še nakupa sukalnega stroja, katerega prav v teh zadnjih decembrskih dneh montiramo. S tem bomo povečali naše zmogljivosti v sukanju in tako zadovoljili številne kup- ce naših izdelkov, predvsem na zunanjem tržišču. Kaj nas je v letu 1982 najbolj pestilo? Vsekakor previjanje, potem predelava umetnih vlaken, bodisi staničnih vlaken ali pa poliestra. Pri obeh proizvajalcih tako Incel kot Hemtex so pojavi veliko nihanj v kvaliteti — tako da smo imeli zaradi tega veliko zastojev. Prav zato smo z nestrpnostjo pričakovali zagon Vartilena v Varaždinu, vendar zaman, saj je ta tovarna praktično vseskozi stala, razen nekajtedenskega preizkusnega obratovanja. Tako moramo čakati in upati še naprej. V takem primeru slabega obratovanja nastanejo motnje že na mikalnikih, kjer se na ta način dosega le 1/5 zmogljivosti. Taki pojavi pa potem ogroze cel ritem proizvodnje do končne faze predelave. Ob tem pa je dosežen zelo nizek izplen. V letošnjem letu smo se nakajkrat srečali s temi problemi, tako z maklenom, kot tudi s stani-čnim vlaknom iz Banja Luke. Pri staničnem vlaknu smo si nakopali še dodatno IVANKA VIDMAR — brigadirka v TOZD Predilnica: Ivanka je že 30 let zvesta Tekstilindusu, od tega je 18 let delala na tri izmene. »Zadnje čase izdelujemo bolj grobe številke preje, to pa pomeni več snemov, večjo obremenitev strojev in tudi več vloženega dela. Lahko trdim, da se delavci v neposredni proizvodnji maksimalno zalagamo, saj se naš delavnik običajno prične že pol ure pred začetkom obratovanja izmene in tudi odmora pravzaprav ne poznamo. Nagrajevanje, ki se je v težavo v Litiji, kjer ta vlakna mešamo. Ker so tam pred nami obdelovali barvana vlakna, so le-ta prišla v našo mešanico in nam povzročila veliko škarta v gotovi tkanini. Mešanje pa moramo obdržati še naprej, da si zagotovimo ustrezno kvaliteto enobarvnih tkanin. In zdaj nekaj o delovni sili: V letu 1982 se je na novo zaposlilo 62 delavcev (lani 87), izstopilo pa je 70 delavcev (lani 60). Povprečno zaposlenih v letošnjem letu je bilo 476 ljudi, lani pa samo 463. Povečanje je nastalo z vključitvijo pre-dilniškega laboratorija v TOZD, zaposlitvijo pripravnikov in s povečanjem števila previjalk, ki so posledica povečanih potreb po previjanju. Fluktuacija je približno enaka lanski, razlikuje se delno v tem, ko smo v letu 1981 zaposlili nekaj delavcev za določen čas in se je to v letošnjem letu tudi zato znižalo. Letos beležimo zopet porast izostankov in ocenjuje- (Nadaljevanje na 6. strani) zadnjem letu le nekoliko premaknilo v prid neposredni proizvodnji, nam je dalo občutek večje veljave, ki jo prav gotovo tudi zaslužimo. Menim pa, da smo delavci v proizvodnji napram administraciji še vedno preslabo nagrajevani. Dolgo let že delam v Tekstilindusu in včasih nam je kljub boljšim pogojem (bolj kvalitetne surovine) šlo veliko slabše. Prav to pa dokazuje, koliko lahko dosežemo, če dobro in kvalitetno delamo. Menim, da uspehi tudi v bodoče ne bodo izostali, če bomo tako tudi nadaljevali.« NAŠE TOZD V LETU 1982 (Nadaljevanje s 5. strani) mo, da bodo ob koncu leta pristali na 19 % (lani 18,58 %) povprečnega izostanka, ki je nastal predvsem zaradi porasta porodniških dopustov, bolniškega staleža in rednih dopustov. Gibanje v zaposlovanju je zaposlilo tudi naš izobraževalni center z inštruktorji. Tako je bilo opravljenih 95 izpitov za razne delovne naloge, kar je približno na enaki ravni kot prejšnje leto. Ob naši inventuri bi pregledali tudi delo disciplinske komisije, katera ima vseskozi kar dosti opravka s kršitelji delovne discipline. Tako je bilo na 14 sejah obravnavano kar 107 oseb, ki so kršile delovno disciplino, pri tem pa je bilo izrečeno 147 ukrepov in obračunane razne škode za ca. 80.000 dinarjev. Ti podatki niso nič kaj vzpodbudni, ker nam povedo, da je še precej takih, ki svoje naloge ne izpolnjujejo tako kot bi bilo treba. Pri tem se zaključi lahko le to, da bo v bodoče dan še večji poudarek na disciplini in se bo tudi tu ravnalo tako, kot je bilo izrečeno na nedavnem kongresu ZSMJ — da zaposlovanje ni privilegij vseh zaposlenih — ampak le tistih, ki dobro in odgovorno delajo. Značilno za preteklo leto je bila borba za oskrbljenost z materiali in je tukaj premalo prostora za opis vseh naporov, ki so bili v to vloženi. Smatramo, da je naša nabavna služba dobro prestala enega najtežjih »izpitov«, ker smo v tem letu skoraj brez zastojev obratovali. Seveda je naša želja, da bi tudi ANGELA GALJOT — TOZD Predilnica: Za Angelo je to zadnje novo leto v Tekstilindusu, kajti prihodnje leto bo zavila med upokojence. Več kot 34 let je že zaposlena v predilnici in je danes, po tolikih letih garanja v pravem pomenu besede — ena najboljših fla-jerk, poleg tega pa dela vseskozi na tri izmene. Angela praktično ne pozna bolniškega staleža, vedno je na delovnem mestu. 12 let se je vsak dan in ob vsakem vremenu s kolesom iz Brnikov vozila v službo, ko prevozi z avtobusi še niso bili urejeni. »Na nogah sem praktično noč in dan, dolga leta sem imela še doma hudo bolnega moža, pa zato nikoli nisem utegnila niti pomisliti, da me kje kaj boli. Najboljši recept za zdravje je delo. Vsa leta rada in z voljo hodim v službo, predilnica je prakti- čno moj drugi dom. Kar stisne me pri srcu, ko pomislim, da bom drugo leto odšla v pokoj — nekje spomladi, za točen datum sploh ne grem vprašati, ker bo tako še prehitro minilo. Veste, če dela človek z voljo, potem uspeh ne more izostati. Ne samo to, kakšna je surovina, predpogoj za uspešno delo flajerke je predvsem to, kako je vzdrževan in pripravljen stroj. Mnoge mlade delavke polagajo na to premalo skrbi.« Tako požrtvovalnih in pridnih delavk kot je Angela, je v Tekstilindusu premalo. Ko bo odšla v pokoj, jo bodo močno pogrešali, saj pravijo njene sodelavke, da od strojev, ki jih poslužuje Angela, prihajajo najboljši na-vitki. Veliko neizrečenih misli je ostajalo, ki bi jih radi zapisali, vendar Angela je pohitela nazaj k strojem. v prihodnjem letu zadovoljivo potekala oskrba s surovinami. Ko smo tako na pragu prihodnjega leta, se moramo zavedati vseh težav, s katerimi se bomo srečevali, zato si v prvi vrsti želimo čim bolj normalnega obratovanja, ki je pogojeno z ustrezno oskrbo. Naslednja naloga, ki nas čaka, je obnova garnitur na mikalnikih tretje in četrte linije ter zamenjava raznih oblog in jermenčkov na raz-tezalih, kar smo v zadnjem času malo preveč odlagali. Tretja naloga je nadaljnje izpopolnjevanje naših zmogljivosti pri sukanju, kjer so zahteve vsak dan večje. Poleg nalog pri oskrbi, bo v prihodnjem obdobju nujno potrebno še več pozornosti posvetiti vzdrževanju z lastnimi silami in zmogljivostjo — kjer se da veliko prihraniti, kar je bilo v praksi tudi že dostikrat potrjeno. Tu se je prihranilo že marsikatera devizna sredstva, zato se moramo zavedati, da je to zelo pomembno. Vse to problematiko, ki je bila dokaj pestra, je vseskozi spremljal naš delavski svet, ki se je v tem letu kar 18-krat sestal in je od aprila dalje, ko so bile volitve, aktivno vključeval in sodeloval z na- šo sindikalno organizacijo in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Ta način dela se bo tudi v bodoče prakticiral, ker so tudi naloge vse bolj zahtevne. Najbolj zahtevna naloga za vse v prihodnjem letu bo vsekakor izpolnitev vseh zadolžitev v proizvodnji, ki mora biti tudi visoko kvalitetna, ker bomo le tako pridobili ustrezne pogoje za poslovanje v prihodnjem letu. Največjo obveznost nam predstavlja povečan izvoz in oskrba tistih konfekcij, ki izvažajo izdelke iz našega blaga- S tem zaključujem kratek pregled letošnje »inventure« v TOZD Predilnica. Ob vstopu v novo leto želim vsem sodelavcem v TOZD Predilnica, nato v imenu vseh nas tudi vsem sodelavcem v okviru delovne organizacije — srečno in uspešno novo leto 1982. Se enkrat vsem upokojencem, predvsem tudi tistim, katerih nisem srečal ob snidenju — želim vse dobro, predvsem pa zdravja v prihodnjem letu z željo, da bi se čez leto dni ponovno srečali v tako lepem razpoloženju. Vodja TOZD Predilnica Boris Pertot Stane Primožič, vodja TOZD Tkalnica TKALNICA Ko ob bližajočem se novem letu ocenjujemo proizvodne in poslovne dosežke, se v temeljni organizaciji globoko zavedamo, da so bili ti rezultati doseženi v dokaj nenormalnih razmerah, saj se je delovni kolektiv tkalnice nenehno srečeval z motnjami v proizvodnem procesu in to predvsem zaradi neredne oskrbe z reprodukcijskim materialom, rezervnimi deli in energijo. Glede na vse omenjene težave, ki so nas spremljale v letošnjem letu upamo, da bo delovni kolektiv ob podpori vseh družbenopolitičnih in samoupravnih dejavnikov tudi v naslednjem stabilizacijskem letu 1983 z enako zavzetostjo in strpnostjo reševal proizvodno problematiko, zlasti pa izvozne zadolžitve, ki so življenjskega pomena ne le za temeljno, ampak tudi delovno organizacijo; kajti edino le s povečanim izvozom bo možno v zaostrenih gospodarskih razmerah vsaj delno zagotoviti normalno oskrbo z repromaterialom, na drugi strani pa izpolniti gospodarski načrt temeljne in delovne organizacije za leto 1983. Ko ocenjujemo splošno gospodarsko situacijo v sedanjem in bodočem obdobju, ne smemo iti mimo rezultatov izvrševanja proizvodnih zadolžitev v tem letu. Pričakujemo, da bo letošnji proizvodni plan v votkih presežen za 1 %. To je brez dvoma velik uspeh, saj je obema delovnima enotama uspelo nadoknaditi izpadlo proizvodnjo zaradi omenjenih težav. NAŠE TOZD V LETU 1982 Jure Belančič, vodja DE tkalnica I Tudi na področju doseganja kakovosti, produktivnosti, izkoriščanja kapacitet in rokov je temeljna organizacija izpolnila postavljene zahteve, ki so jih družbenopolitične organizacije TOZD Tkalnica začrtale v svojem akcijskem programu. Prav tako je temeljna organizacija izpolnila vsa pričakovanja glede varčevanja s surovinami, pomožnimi materiali, tkalskimi utenzilijami in rezervnimi deli, kakor tudi glede varčevanja z energijo in doslednega izvajanja program- ■ Luka Nikolič, vodja DE tkalnica II skih načel o poslovni usmeritvi delovne organizacije. Iz devetmesečnega finančnega rezultata TOZD Tkalnice je razvidno, da bo temeljna organizacija tudi v tem letu dosegla pomembne poslovne rezultate: Celotni prihodek se bo povečal napram letu 1981 za polovico. V istem razmerju se bo povečal tudi dohodek in čisti dohodek na delavca. Iz kazalcev za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja TOZD je razvidno, da se bo povečala tudi MARIJA ADAMLJE — DE tkalnica II Marija je v tkalnici zaposlena 31 let in poslužuje 8 tkalskih strojev T200 R4. Na strojih tke tkanine, namenjene največ za robce in srajce. »Nekaj časa nazaj smo imeli v našem oddelku težave s klimo. Bilo je premalo vlage, kar močno vpliva na kvaliteto tkanin in tudi stroji ne tečejo tako, kot bi morali. Situacija se je sedaj nekoliko izboljšala. Tkalke nas je razveselilo dejstvo, da se je spremenila politika na- grajevanja v smeri boljšega nagrajevanja neposredne proizvodnje. Dodatki na izmensko delo, boljše nagrajevanje kvalitete in podobno, nas vzpodbuja pri delu in daje občutek, da dobivamo neposredni proizvajalci večjo 'veljavo in pomen, ki si ga nedvomno tudi zaslužimo. Sem vdova s tremi nepreskrbljenimi otroki, pa sem zato vsakega povišanja osebnih dohodkov najbolj vesela. Upam, da bomo v Tekstilindusu tudi v novem letu tako uspešni kot letos, predvsem pa si želim zdravja, da bi lahko delala.« akumulacija v primerjavi z dohodkom in čistim dohodkom za ca. 10%. Osebni dohodki in sredstva za skupno porabo pa za ca. 40%. Nadalje je pomembno omeniti tudi ostanek za sklade, ki bo v primerjavi z lanskim letom 60% večji. Omeniti velja, da so pri predlagani'delitvi upoštevana resolucij ska načela in okviri družbenega dogovora. Upamo, da bomo tudi v bodoče s svojim delom — ne glede na zaostrene razmere poslovanja — utrjevali gospodarsko moč temeljne in delovne organizacije. Investicijska dejavnost je bila v letu 1982 zelo razgibana. Podpisana je bila pogodba za nakup 60 komadov STB — ruskih brezčolničnih statev za tkanje dvopasov- — statev je opremljena z listovko na 14 listov — obrati se gibljejo od 190—220 na minuto. To pomeni, da je možno zatkati do 450 m votka v minuti (Diede-richs 225—420m/min). In končno naj povemo še to, da smo prvotno predvideli, da bomo kupili le široke statve za gotovo širino 140 ali 150 cm, vendar smo morali pozneje odločitev spremeniti, ker TOZD Plemenitilni-ca ni ustrezno tehnološko opremljena za predelavo širokih tkanin. Poleg tega pa smo morali upoštevati* tudi dejstvo, da je uvoz nove opreme (statev) iz zapadne-ga področja v celoti zavrt in da je možno računati le na nakup tkalske opreme na vzhodnem tržišču. Ker pa ANGELA DEBELJAK — DE tkalnica I: V Tekstilindusu je zaposlena 28 let in kot tkalka poslužuje 20 Picanol statev. »Če bo šlo tako naprej Tekstilindusu v naslednjem letu, smo lahko nadvse zado- voljni. Osebni dohodki so se nam letos vidno popravili, to pa nam je delavcem tudi vzpodbuda, da se bomo tudi v bodoče trudili za boljšo kvaliteto in nasploh uspešno delali. V novem letu si želim predvsem zdravja.« nih listnih gladkih, progastih in karo tkanin v gotovi širini 2x90 cm. Njene glavne tehnične in tehnološke značilnosti so: — STB statev je originalna kopija »Sulzer« statve (Švica), ki je poznana v svetu kot tehnično dovršena vi-sokoproduktivna statev — namenjena je za tkanje dvopasovnih ozkih tkanin, ki ustrezajo našemu asortimentu — tke zaprte krajce — votek se vnaša z večjim številom projektilov in to samo z ene strani — tkati je možno 4-bar-vne dessene z lihim ali sodim številom votkov v rapor-tu tkanja Čehi trenutno nimajo na razpolago preizkušene visoko-produktivne statve za dvopa-sovno tkanje ozkih tkanin in da je njihova statev OK-190, ki se trenutno nahaja v našem podjetju na poizkusnem tkanju, 100% dražja od ruske STB statve in to pri enaki stopnji produktivnosti dela in tehnoloških možnostih, je razumljivo, da je sedanja in bodoča rešitev le v ruskih statvah, za katere se zanima celotna jugoslovanska tekstilna industrija. Po podatkih, ki so na razpolago, bo samo v Sloveniji v naslednjem letu obratovalo že preko 200 STB statev. (Nadaljevanje na 8. strani) NAŠE TOZD V LETU 1982 (Nadaljevanje s 7. strani) MILKA SRŠEN — DE tkalnica I: V Tekstilindusu je zaposlena 10 let. Kratek čas je delala najprej v delavski restavraciji, nato v bivši pletil-nici, po njeni ukinitvi pa je postala tkalka in poslužuje 26 Picanol statev. »Pri našem vsakdanjem delu smo tkalke veliko odvisne od kvalitete preje. Če je ta dobra, imamo manj dela in večji zaslužek, če pa je slaba, pa se moramo bolj potruditi in tudi osebni dohodek je manjši. Vseeno se trudimo, da izdelamo kar najboljšo kvaliteto, saj se zavedamo, da je le-ta najbolj pomembna pri prodaji naših izdelkov. Upam, da nam bo s prizadevanjem vseh delavcev tudi v prihodnjem letu potekalo poslovanje tako uspešno kot dosedaj in poleg zdravja je to tudi moja največja želja ob bližajočem se 1983. letu.« IVANKA JENKO — DE tkalnica II Ivanka je v tkalnici zaposlena več kot 27 let in poslužuje 19 do 20 Kovo statev. »Menim, da je vsak delavec vesel, če delovna organizacija dobro stoji, kar lahko danes ' rečemo za naš Tekstilindus. Zadnja leta je odšlo v zasluženi pokoj veliko dobrih, izkušenih tkalk in za vsako bi lahko rekli, da jo pogrešamo in da je ne bo možno v kratkem času nadomestiti. Mlade so neizkušene brez prakse in dolgo časa traja, da se priuči v kvalitetno tkalko. Lahko trdim, da se močno trudimo, da dosegamo čimboljšo kvaliteto, vendar vedno to iz objektivnih razlogov ni mogoče. Če katera manjka, se njeni stroji porazdelijo drugim, pri povečanem posluževanju pa je težko nad tolikimi stroji paziti na kvaliteto, saj je stalna kontrola praktično nemogoča. V novem letu si želim predvsem zdravja, in da bi delovna organizacija tudi vnaprej tako uspešno poslovala kot doslej.« Investicijska dejavnost pa ni samo usmerjena na nakup statev, temveč tudi na pripravljalne stroje. V letu 1983 bo dobila DE tkalnica II angleško snovalo za mehko navijanje snovalnih valjev za barvanje. Ta investicija je neposredno povezana s prihodom STB statev, saj bo omogočila tkanje zahtevnejših gladkih in pestrih tkanin, še posebno tkanin z barvastim votkom, katerega je treba po barvanju še enkrat previti. V ta namen predvidevamo tudi nakup češkega avtomatskega stroja za križno previjanje »AUTOSUK«. Ob zaključku naj povemo še to, da čakajo v prihodnem letu temeljno organizacijo tkalnice odgovorne naloge. Proizvodni program predvideva 51,6% tiskanih in 48,4% pestrih in enobarvnih tkanin (v letu 1981 je bilo 61,4% tiskanih in 38,6% pestrih oz. enobarvnih tkanin). Ta velik premik v asortimentu pa ni samo obveza TOZD Tkalnice, temveč za celotno delovno organizacijo, ki pa žal za to odgovorno nalogo še ni v celoti ustrezno tehnološko opremljena. Na koncu želimo, da bi delovni kolektiv tkalnice tudi v bodoče tako uspešno in dosledno izpolnjeval sprejete obveznosti, in da bi s svojim delovnim prispevkom pomagal utrjevati gospodarsko moč in ugled naše delovne organizacije, ki bo v prihodnjem letu praznovala 55-letnico svojega obstoja. Še enkrat se zahvaljujemo vsem delavcem v temeljni organizaciji za njihovo uspešno in ustvarjalno delo in jim ob tej priložnosti, kakor tudi upokojencem, želimo srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 1983. Enake želje izrekam tudi vsem sodelavcem v ostalih TOZD-ih in DSSS. Primožič Stane vodja TOZD Tkalnica Belančič Jure obratovodja DE tkalnica I Nikolič Luka obratovodja DE tkalnica II Jošt Bajželj, dipl. org., vodja TOZD Plemenidlnica Plemenitilnica Ob isteku leta 1982 je prav, da analitično pregledamo, kako smo izvršili zadane naloge v primerjavi z načrtovanimi in kakšni naj bodo naši ukrepi za izvrševanje planskih nalog v letu 1983. Poslovno leto 1982 je bilo pionirsko leto v razreševanju in izvajanju gospodarske stabilizacije, spremljano s kopico ukrepov ZIS, ki so sprotno spreminjali pogoje gospodarjenja in postavljali DO pred težke preizkušnje, predvsem v pomenu izboljšanja zunanje plačilne bilance SFRJ in možnostmi lastnega oskrbovanja s surovinami in potrebnimi kemikalijami. Janez Božičevič, vodja DE plemenitilnica I Proizvodnja je bila letos izvedena količinsko v istem obsegu kot v lanskem letu, -zato pa na višji kakovostni ravni, tehnološko bolj zahtevna, pestrejša in rokovno to-čnejša. Našteti momenti so pozitivno vplivali tudi na višjo kakovost prodaje, kot element družbene produktivnosti. Bistveno je porasel tudi izvoz na konvertibilno področje ob istočasnem znižanju uvoza surovin in repro materiala, kar je zagotavljalo pokrivanje uvoza z izvozom in s tem možnost vsakodnevnega obratovanja, (glej tabelo) Kvaliteta tkanin je v letošnjem letu nižja kot v istem obdobju lanskega leta. NAŠE TOZD V LETU 1982 Janez Hladnik, vodja DE plemenitilnica II Peter Jekovec, v. d. vodja DE gravure Proizvodni dosežki: Načrtovana proizvodnja Ocenjena realizacija proizvodnje DE Plemenitilnica I DE Plemenitilnica II 17,910.000 trn 5,490.000 tm 18,790.000 tm 5,660.000 tm TOZD Plemenitilnica 23,400.000 tm 24,450.000 tm DE Gravura Rolo Roto Film Planiranih dess. 340 269 59 Izdelanih dess. 334 277 56 Skupaj 668 667 Delno je pogojena z večjim deležem udeležbe UNI tkanin v celotni proizvodnji, na račun znižanja tiskanih tkanin. Sprememba asortimana predstavlja celotnemu delovnemu aktivu nov kritični pri- stop do kvalitete, od prve faze v predilnici, pa do zadnje faze izdelave v plemenitilni-ci. Nižja stopnja kvalitete povzroča tudi slabše izvrševanje dispozicij v regularni tkanini in povzroča rast kilogramskih ostankov. IVAN JENKO — vodja sušilno razpe-njalnega stroja v plemenitil-nici II, v Tekstilindusu zaposlen preko 25 let: »Kdorkoli izmed nas je že toliko let zvest Tekstilindusu, je navajen mnogo, mnogo slabših časov, zato pa se moramo vsi skupaj potruditi, da se vsaj na tem nivoju tudi obdržimo. Prepričan sem, da bi se s še boljšim delom dale odpraviti določene pomanjkljivosti. Delam v končni fazi proizvodnje naših izdelkov in smo tako delno odvisni tudi od kvalitete surovih tkanin. Seveda pa ne moremo delati »čudežev«, dq bi vse napake, kijih surova tkanina prinese s seboj iz prejšnjih faz obdelave, pokrili. Osebno sem s svojim delom zadovoljen in trudim se, da ga čimboljše tudi opravljam. V novem letu si želim čimveč medsebojnega razumevanja in dobrih tovariških odnosov in še večjih uspehov pri delu.« Načrtovana Dosežena kvaliteta kvaliteta DE Plemenitilnica I 93,8 % 93,5 % DE Plemenitilnica II 85,0 % 82,8 % Skupaj TOZD 91,6% 90,9 % DE Gravura je imela reklamacije tiskarne 34 dessenov. Delovna sila: V letu 1982 je vstopilo 38 delavcev, izstopilo pa 50 delavcev, od tega: DE Plemenitilnica I 32 delavcev DE Plemenitilnica II 16 delavcev DE Gravura 2 delavca Podatek kaže na znatno fluktuacijo delovne sile, ki pa tudi vpliva na proizvodne rezultate, medsebojne odnose in na število nezgod pri delu. Število izvršenih nadur je sledeče: DE Plemenitilnica I 7467 DE Plemenitilnica II 3966 DE Gravura 2797 Skupaj TOZD 14230 V istem obdobju leta 1981 pa je bilo izvršenih 16.200 nadur. Izvrševanje dispozicijskih zadovoljevanju naših kup-rokov: cev. Glavna naloga pri izvrševanju operativnih planov je izpolnjevanje dispozicijskih rokov. Z vztrajnim in doslednim delom vseh, ki so povezani v proizvodnem procesu, je bilo izvrševanje dispozicij v celotnem letu bolj dosledno, proti koncu leta pa je postalo moteno zaradi nepravočasne oskrbe z barvili in kemikalijami. Delno je bilo dispozicijsko izvrševanje v sredini leta moteno, tudi s slabim pokritjem surovih tkanin in neprimerno kvaliteto surovih tkanin. Zadolžitve glede izvajanja dispozicijskih rokov so potekale preko dnevnih proizvodnih nalogov, disponentov proizvodnje v Plemenitilnici in so obsegale sledeče kritične presoje: a) Stalno preverjanje normativov kapacitet b) Pregledana in dopolnjena je bila tehnologija za vse faze predelave c) Vsaka izdana dispozicija ima disponiran časovni pretok d) Spremljanje vmesnih rokov se izvaja dnevno e) Naloga o spremljanju in izvajanju dispozicijskega plana je v zadolžitvi celotnega vodstvenega in mojster-skega kadra f) Izvrševanje dispozicij je produkt mesečne razprave na sejah DS TOZD in svetov DE Celotno planiranje v DO, od proizvodnje preje, do gotove tkanine, mora biti še bolj usklajeno in dosledno, kar bo omogočilo novo kvaliteto v izpolnjevanju rokov in Investicijska dejavnost in vzdrževanje strojev: Med investicijsko dejavnost je šteti nabavo dvobarvnega fularda firme Küsters, ki služi za barvanje širokih in ozkih tkanin iz bombaža in viskoze. Ta stroj je stekel po dopustu in od tega časa, večjega problema pri izdelavi barvanih tkanin ni, iz stališča proizvodnih kapacitet. Ta investicija je bila več kot nujna, kajti potrebe po barvanih tkaninah so vedno večje. »Udeležba barvanih in pestro tkanih tkanin, v celotnem planu, znaša 46 %, medtem ko je bila v letu 1981 ca. 37 %. S to investicijo so bili postavljeni temelji fleksibilne proizvodnje do tržnih (Nadaljevanje na 10. strani) Novi dvobarvni fulard firme Küsters v DE plemenitilnica I NAŠE TOZD V LETU 1982 (Nadaljevanje z 9. strani) zahtev in uvedbo bolj sezonske proizvodnje gotovih tkanin. Nadaljni pogoj v proizvodnji ÙNI tkanin, pa so bolj kvalitetne surove tkanine. Glede na srednjeročno razvojno usmeritev, se za naslednje obdobje kažejo nujne sledeče investicije: a) nabava širinske belil-nice b) nabava širinskega barvnega stroja MINICO-LOR c) nabava mehaničnega skrčevalnega stroja SAN-FOR d) ureditev avtomatizacije barvanja preje in sušilnik preje Izvoz in uvoz: To vprašanje je predstavljalo glavno zadrego pri poslovni usmeritvi. Izvozne usmeritve, tako v količini kot vrednostno v USA $, bodo presežene z ozirom na to, da je usmeritev v izvoz še za naslednja leta prva nujnost, je potrebno, da se proizvodnja tej zahtevi še bolj podredi v sledečem: — proizvodni čas se mora še skrajšati — kvaliteta mora odgovarjati zahtevi kupca in JUS določilom — izgled tiskanega, pestro tkanega, barvanega ali beljenega naročila mora biti točno po prilogi kupca. Naštete stvari smo že večkrat obravnavali, vendar se mora celotna proizvodnja temu dosledno podrediti. Vprašanje izvoza ni definirano samo količinsko, ampak izvira iz vrednostnih potreb po izvozu, zato dosledno kvalitetna, izvozno usmerjena proizvodnja prinese lahko veliko večjo vrednost, ali pa zahteva tudi velike cenovne popuste, če gornje zahteve po izvozni proizvodnji niso STANE KOMOVC — plemenitilnica II Stane je že preko 20 let zaposlen v belilnici obrata II, prejšnja leta kot upravljalec belilnega stroja, zdaj pa opravlja dela in naloge izmenskega vodja belilnice. »Kljub mnogo težjim pogojem gospodarjenja smo dosegli dobre rezultate in mislim, da se trenutno ne moremo pritoževati v nobenem pogledu. Tudi osebne dohodke imamo solidne na-pram ostalim kranjskim delovnim organizacijam. Da bi lahko dosegli še boljše rezultate, bi morali v prvi vrsti nabaviti nov mercerizimi stroj, ker je obstoječi star okoli 70 let in tehnološko zastarel. Želje v novem letu? Prizadevati si moramo, da bomo še bolje opravljali naše delovne naloge, kajto to je tudi predpogoj tudi za višje osebne dohodke. Obdržati se moramo na mestu, kakršnega ima sedaj Tekstilindus, kajti le tako se bomo izognili pojavom večje fluktuacije delovne sile, ki je imela pred leti močan negativen vpliv na naše rezultate. Konkretno pri delu pa si želim, da bi prihajale v predelavo kvalitetne surove tkanine, saj je to tudi predpogoj, da bomo v končni fazi izdelali kvalitetne gotove izdelke. Delavci vemo, da bo prihodnje leto v vseh pogledih še mnogo težje, toda upam, da z vestnim in požrtvovalnim delom vseh ne bo prišlo do tega, da bi stali ali celo ostali brez dela.« ANTON DAGARIN -DE plemenitilnica I Tudi Anton je dolgoletni delavec Tekstilindusa, saj je že 37 let zaposlen pri nas, sedaj je transporter blaga. »Odkar smo nabavili nove transportne vozičke, delavci pri transportu nismo več izpostavljeni takim fizičnim naporom kot prej. Vsi, ki smo toliko let zaposleni v Tekstilindusu, se zavedamo, da smo zadnja leta vsesplošno napredovali. Izboljšali so se nam pogoji dela, tudi investiralo se je precej, obe- nem pa so se nam popravili tudi osebni dohodki. Pohvalimo se lahko, da pripadamo Tekstilindusu, tako v kranjski regiji, kot tudi navzven. To mesto moramo tudi zadržati s povečanimi napori predvsem v prihodnjem letu, za katerega se napoveduje da bo stabilizacijsko v pravem pomenu besede. Menim, da lahko sleherni delavec k tem naporom prispeva svoj delež — predvsem z vestnim in kvalitetnim delom. Želim, da bi tudi v prihodnjem letu poslovali tako uspešno kot dose daj.« bile upoštevane ali če je do njih neodgovoren odnos. Samoupravljanje v TOZD: Nadaljni razvoj samoupravljanja v TOZD poteka na osnovi obstoječih samoprav-nih aktov in Zakona o združenem delu. Samoupravne odločitve in sklepi vse bolj definirajo zahtevo po izvršenem delu in terjajo obveznosti, ki izhajajo iz dela. Med vsemi zaposlenimi vse bolj prevladuje prepričanje, da je potrebno posvetiti vse sile dobro organiziranemu proizvodnemu procesu in da je potrebno zahtevati od vsakega zaposlenega maksimalen doprinos, saj samo taka usmeritev pomaga v razreševanju gospodarskih in delovnih problemov v TOZD, kot osnove stabilizacijskih naporov gospodarske politike. Vendar moramo ugotoviti, da vsem zaposlenim gornja ugotovitev še ni lastna, saj je bilo v letu 1982, 132 zahtevkov za uvedbo disciplinskega postopka, od katerih je bil 17-im delavcem izrečen disciplinski ukrep »prenehanje delovnega razmerja« brez odložitve. Ker smo bili skupno zelo uporni v reševanju celotne problematike, smo dosegli, da znaša v 9. mesecih letošnjega leta povprečni čisti mesečni osebni dohodek 14.289,00 din, medtem ko je znašal v istem obdobju lanskega leta 10.257,06 din. V letošnjem letu je prišlo v izplačilih OD tudi do večjega vrednotenja dela v dvoizmenskem in troizmenskem obratovanju, kar bolj ugodno vpliva na delovno storilnost. Kaj nas čaka v letu 1983: Glede na probleme in tendence v tokovih družbene reprodukcije ter dokumente XII. kongresa ZKS in druge dokumente dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, so glavne naloge politike družbenoekonomskega razvoja v letu 1983. — nujno povečanje izvoza, predvsem na konvertibilno področje — redno poravnavanje zapadlih obveznosti nasproti tujini — dvig produktivnosti — nadaljnje zmanjševanje porabe in preprečevanje inflacije NAŠE TOZD V LETU 1982 — zaposlovanje mladih strokovnjakov in preprečevanje brezposelnosti — krepitev vpliva združenega dela in celotno reprodukcijo To so naloge, ki so naštete v resoluciji družbenega plana za leto 1983, katerih se pa ne bomo prestrašili, saj se z njimi spopadamo, v tekstilni industriji, že več let nazaj, temveč jih bomo kvalitetno dograjevali, zakar imamo še možnosti pri našem vsakdanjem delu. Te naloge bodo izvedljive s skupnim prizadevanjem vseh zaposlenih, s ciljem delati tako blago, ki bo omogočilo dohodek, kot Krč Andrej, dipl. ing., vodja VES VES Poleg že ustaljenega dela VES, kot je redno in preventivno vzdrževanje objektov, strojev in naprav, in oskrbe DO z vsemi vrstami energije, je bila naša dejavnost tudi v letu 1982 zelo razvejana. Na ravni delovne organizacije in v posameznih TOZD je bilo realiziranih precej del s področja investicijskega vzdrževanja in investicij, ki so zahtevale večjo ali manjšo angažiranost VES. Tako je bila v prvi polovici leta izvedena obnova počitniškega doma v Bohinju in to v celoti z domačimi delavci. V poletnih mesecih je bila zamenjana streha na kotlarni v obratu I v sklopu rekonstrukcije, za katero so priprave v polnem teku. Obnovljena je bila tudi streha na starem delu Delavskega doma v Stražišču, ki jo je v celoti izvedlo zunanje podjetje. V začetku leta je pričela obratovati nova trafo postaja pri predilnici, kar je omogočilo nadaljni razvoj predilnice in montažo novih strojev in naprav. V obratu II je bila v tkalnici 2 obnovljena in zamenja- ga imajo ostali delavci v občini Kranj in s tako kvalitetnim delom tudi večjo socialno varnost. Za dosežene rezultate in prizadevnost se vsem zaposlenim zahvaljujemo, predvsem delavkam in delavcem, ki so bili pripravljeni delati tudi v nadurnem času in nočnem času. Vsem našim delavcem, sodelavcem v ostalih TOZD, DS SS, upokojencem in poslovnim partnerjem želimo VESELO in GOSPODARNO NOVO LETO 1983. Vodja TOZD: Jošt Bajželj, dipl. org. na vsa razsvetljava v celoti z domačimi delavci. Prav tako so bili pripravljeni prostori za preselitev tkalnice izobraževalnega centra. V teku je tudi asfaltiranje dvorišč in cest v izmeri okrog 4000 kv. m. V letu, ki se izteka, sta bila v plementilnici montirana dva nova stroja, ki sta zahtevala zelo veliko pripravljalnih del. V obratu II je bil montiran barvni aparat z dvigalno progo, v obratu I pa barvni foulard s kompletno pripravo flote. V obeh obratih sta bili obnovljeni zobni ambulanti in laboratorija, kar nam omogoča boljše zobozdravstvene storitve. Poleg naštetih večjih del sp naše delavnice izdelale precej pomožnih naprav, transportnih sredstev, mizarskih izdelkov, ipd. V letu 1983 predvidevamo povečano aktivnost na področju investicijske dejavnosti. V drugi polovici leta se po pogodbenih rokih prične montaža novih energetskih naprav v TC 1. Veliko dela nas čaka pri pripravi prostorov, ki je že v teku, to je rušenje starega kotla in priprava prostorov za novo pripravo demineralizirane vode. V zvezi s tem je potrebno preseliti precej strojev v tkalnici in objekt prilagoditi novim zahtevam. V okviru rekonstrukcije toplarne so v teku tudi intenzivne priprave za izgradnjo plinovoda, ki obsega gradnjo merilno-reducirne • postaje pri Mlekarni na Planini, cevovod do Tekstilindusa in notranji razvod. Ob plemenitilnici se bo zgradil prostor in montirala oprema kompresorske po- staje, prav tako pa so v teku priprave za gradnjo II. faze prizidka plemenitilnice. V obratu II se bo izvršila preselitev tkalnice izobraževalnega centra. Nujno potrebna je montaža odpraše-valne naprave v mizarski delavnici, prav tako pa so potrebna tudi večja vzdrževalna dela na strehi apreture in barvarne. Zaradi starosti precejšnjega dela proizvodnih prostorov, objektov in opreme je odprtih še več perečih problemov in potreb po večjih vzdrževalnih posegih, kot je streha nad pripravljalnico ZAHVALE Pred praznikom 29. novembrom je OOS TOZD Tkalnica povabila vse letošnje upokojence iz obeh obratov na skupno poslovilno srečanje. Predsednik tovariš Marjan Posedi je pripravil lep govor in se je v imenu sindikalne organizacije zahvalil vsem za prizadevanje in trud ter dolgoletno delo. Pripravili so nam tudi pogostitev in lepa darila. Zahvaljujemo se vsem, ki so se potrudili, da je bilo vse tako lepo pripravljeno. Tega srečanja se bomo vsi radi spominjali. Kolektivu želimo veliko uspehov in sreče v letu 1983. Upokojenci TOZD Tkalnice Lepo število let smo preživeli skupaj. Ta leta so bila včasih malo bolj trda in včasih tudi prijetnejša. Vendar pa bi rada povedala vsem tistim, ki imajo še vrsto let delovne dobe pred seboj, da prehitro minejo. Oddelku čistilnice blaga iz DE tkalnice II pa bi se ob tej priliki zahvalila za spominsko darilo, kakor tudi za darilo OOS TOZD Tkalnica, še posebej pa se bom vsa leta rada spominjala našega zabavnega srečanja s sodelavkami. Vsem skupaj voščim uspešno novo leto 1983. Justina Verčič Ob odhodu v pokoj, ki je bil nenaden in ga še sama nisem pričakovala, bi se želela zahvaliti oddelku pripravljalnice iz DE tkalnice II in pa OOS TOZD Tkalnica za spominska darila, vsem pa želim v letu 1983 zdravja in uspešnega dela. Marica Kalan Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sode- tkalnice I, starim delom plemenitilnice I in tako naprej. V tem prispevku sem skušal nakazati del aktivnosti, ki jih izvaja ali pri njih sodeluje vzdrževalno-energetska služba. Prizadevali si bomo, da bomo v sodelovanju z ostalimi službami in obrati tudi v bodoče opravljali svoje delo v vsesplošno- zadovoljstvo. Ob zaključku iztekajočega se leta želim vsem sodelavcem VES, kakor tudi ostalim v TOZD in DSSS srečno in uspešno novo leto 1983. Andrej Krč vodja VES lavcem TOZD Plemenitilni-ca — obrat I (predvsem tiskarni) najlepše zahvaljujem za dragoceno darilo, ki mi bo ostalo v spominu. Zahvaljujem se tudi OOS za sprejem, pogostitev in lepo darilo. Vsem skupaj želim še vnaprej mnogo uspehov pri na-daljnem delu in medsebojnega razumevanja. Pavla Sarič Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam adjustirnega oddelka in 10 OOS TOZD Plemenitilni-ca za lepa poklonjena darila. Kolektivu želim še veliko napredka, vsem pa srečno in uspehov polno novo leto 1983. Ivanka Strelec Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem DE tkalnica II in IO OOS TOZD Tkalnica za lepa poklonjena darila. Vsem želim še veliko uspehov pri delu in srečno ter uspešno novo leto 1983. Julijana Beguš Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem čistilnice in tkalnice iz obrata II za dragoceno darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu. Prav tako naj lepša hvala OOS TOZD Tkalnica za poklonjeno darilo in tovarišu Posediju za izrečene besede. Celotnemu kolektivu želim še veliko delovnih uspehov. Milena Kalan Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem čistilnice in tkalnice I v obratu II za lepa poklonjena darila, ki mi bodo ostala v trajnem spominu. Vsem skupaj želim mnogo osebne sreče in uspehov pri nadaljnjem delu. Albina Šimnovec PRIJETEN IN POUČEN IZLET Vsako leto izvršni odbor naše osnovne organizacije sindikata TOZD Plemenitil-nica organizira za svoje člane izlet, njegov namen pa je združiti koristno s prijetnim. Letošnje leto smo se odločili za izlet na Plitvice in Rab v organizaciji Unisturi-sta iz Ljubljane. Zanimanje za izlet je bilo veliko in se ga je udeležilo veliko število delavcev. Prijetnih trenutkov se človek vedno rad spominja, pa naj zato ne bo zamere, če o tem, kako je bilo na izletu, pišemo šele v novoletni številki Tekstilca. Na izlet smo se odpravili 19. junija ob 6. uri zjutraj iz-ped hotela Creina v Kranju. Čeprav je vreme slabo kazalo, smo bili vsi veseli in polni upanja, da se bo izboljšalo. V Ljubljani se nam je priključila prijazna vodička Unisturista — sicer profesorica, zato pa toliko bolj podkovana v geografskih in zgodovinskih znamenitostih krajev, mimo katerih nas je vodila pot. Popeljali smo se mimo Novega mesta, preko Gorjancev naprej proti Karlovcu, Slunju do Plitvičkih jezer. Prvi del naše poti je bil kar naporen, vreme pa oblačno in žalostno, vendar smo si z zanimanjem ogledovali in občudovali naravne lepote živopisne prirode s slapovi in jezeri. Nismo se mogli načuditi igri narave, kije na enem samem mestu zbrala toliko lepega. Za marsikoga je bilo to prvo srečanje z ve-ličastnirhi naravnimi lepotami Plitvic, ki so danes državni narodni park in pod zaščito OZN. V Plitvicah smo bili na kosilu, potem pa smo nadalje- vali pot do Gospiča in Jablanice. Tam smo se vkrcali na trajekt in se popeljali na otok Rab. Nebo se je zjasnilo in zadihali smo prijeten morski zrak. Po nastanitvi v hotelu in večerji smo se zabavali do pozne noči. S seboj smo imeli tudi našega harmonikarja Vlada Erjavca, ki nas je neutrudno zabaval in vse pripravil v dobro voljo. Tudi gostoljuben sprejem v hotelu je bil za nas presenečenje. Naslednje jutro nas je zbudilo sonce. Dopoldne smo preživeli na plaži in se namakali do kosila. Po kosilu smo se poklonili spominu žrtvam taborišča na Kamporju iz druge svetovne vojne. Predstavniki OOS so v imenu naše delovne organizacije položili pred spomenik venec. Vsi smo z zanimanjem prisluhnili naši vodički, ki nam je obširno obrazložila zgodovino taborišča. Marsikomu izmed nas je solza zalila oči, posebno težko je bilo tistim, ki so doživeli strahote vojne, taborišč in pomanjkanje. Nemo smo zrli v veličasten spomenik, ki opominja vse ljudi, da se kaj takega ne sme nikoli več ponoviti. Vračali smo se po Jadranski magistrali. Pot nas je vodila pod Velebitom, skozi Crikvenico in čez Gornje Jelenje do Delnic in nato smo krenili proti Ljubljani. Utrujeni, toda dobre volje smo prispeli v poznih večernih urah v Kranj. Naš izlet nas je zbližal, približal pa nam je tudi košček naše domovine saj kdor je ne spozna, je tudi ljubiti ne more. Darja Andrejašič Delegacija OOS TOZD Plemenitilnica je položila venec pred spomenikom žrtvam na Kamporju NAROČITE SE NA ZBIRKO PREŠERNOVE DRUŽBE NAJCENEJŠE KNJIGE Tako kot vsako leto bo Prešernova družba tudi letos ob obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna izdala svojo »Redno letno knjižno zbirko«, ki jo v množični nakladi dvajset tisoč izvodov po zares dostopni ceni prejmejo člani in drugi naročniki — bralci Prešernove družbe: 1. Prešernov koledar za leto 1983 (z barvnimi reprodukcijami odličnega slovenskega slikarja Nikolaja Omerze in raznovrstnimi drugimi zanimivostmi) 2. Polona Škrinjar: PAVLA, povest 3. Miran Ogrin: PO STOPINJAH ALEKSANDRA VELIKEGA, potopis 4. Živojin Gavrilovič: IGMANCI, roman 5. Mira Ružič: BITI ALI NE BITI, knjiga proti onesnaževanju in za varstvo okolja 6. Aleksander Cordell: MORTYMERJEVI, roman — nagradna knjiga (brezplačno jo prejmejo člani Prešernove družbe, ki so poravnali članarino do 30. 6. 1982). Cena vseh šestih, v platno vezanih knjig je 850 dinarjev (z nagradno knjigo) oziroma 700 dinarjev (brez nagradne knjige). Cena vseh šestih knjig v mehki (broširani) vezavi pa je 500 dinarjev (z nagradno knjigo) oziroma 400 dinarjev (brez nagradne knjige). Vsem, ki »Prešernove zbirke« še niste naročili pri poverjeniku Prešernove družbe ali v knjigarni, priporočamo, da to čimprej storite, lahko tudi s spodnjo naročilnico. * 1 2 3 4 NAROČILNICA Naročam letno knjižno zbirko Prešernove družbe s Prešer- novim koledarjem 1983: 1. vezano v platno — z nagradno knjigo 850 din 2. vezano v platno — brez nagradne knjige 700 din 3. broširano — z nagradno knjigo 500 din 4. broširano — brez nagradne knjige 400 din Knjige mi pošljite na naslov: Naročnino bom poravnal a) po povzetju b) v zaporednih mesečnih obrokih po najmanj 200 din Datum: Podpis: Naročilnico izpolnite, odrežite in pošljite na naslov: PRE-SERNOVA DRUŽBA, LJUBLJANA, Borsetova 27. Vabilo Vsem, ki imate radi zborovsko petje Komisija za kulturno dejavnost delovne organizacije Iskra pošilja naslednje vabilo našim delavcem, ki imajo radi zborovsko petje in bi bili pripravljeni sodelovati pri njih: TUDI VAS, DELAVKE IN DELAVCI »TEKSTILIN-DUSA«, ki imate veselje do zborovskega petja, vabi k sodelovanju MEŠANI PEVSKI ZBOR «ISKRA« KRANJ. Pridite na vaje, ki so ob ponedeljkih in četrtkih od 17.45 do 19.45 v prostorih Delavske restavracije »Iskra« I. nadstopje, Savska loka 1 (pri Savskem mostu). Vljudno vabljeni in dobrodošli! Zahvale Ob izgubi drage mame se zahvaljujem svojim sodelavcem za spremstvo na zadnji poti in poklonjeni venec. Metka Strniša Ob boleči in tako nenadni smrti našega nepozabnega in skrbnega moža, očeta in brata LUKA VOLK se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem skladišča gotovega blaga, OOS delovne skupnosti za denarno pomoč, za izraze sožalja in darovano cvetje. Hvala vsem tistim, ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Ob nenadomestljivi izgubi drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem gravure za denarno pomoč in izrečena sožalja. Mile Milič Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta IVANA LUKANČIČA se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste nam izrazili sožalje, mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govornikom za lepe poslovilne besede ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. žena Albina s hčerko in sinom Ob boleči izgubi dragega moža in očeta IVANA ČEBAŠKA se zahvaljujemo njegovim sodelavcem DE plemenitilni-ce I in sodelavcem komercialnega sektorja za izraze sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja tovarišu Smrekarju za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat lepa hvala. Vsi njegovi Ob boleči izgubi moje drage mame FRANČIŠKE BELŠAK se najlepše zahvaljujem sodelavcem TOZD Tkalnica obrata II in ostalim za poklonjeni venec, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji Franci Belšak Ob nenadomestljivi izgubi mojega očeta ALOJZA KRALJA se najlepše zahvaljujem sodelavcem TOZD Predilnica za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Lojzka Sušnik Ob nenadomestljivi izgubi najinega očeta ANTONA ŽAGARJA se iskreno zahvaljujeva mojstru Ferkulju Alojzu, podmojstru Pehadžič Zuhdi-ju in vsem sodelavkam za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Marija in Angela Volk Ob boleči izgubi moje drage mame MARIJE LOMBAR se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem ek-spedita tkalnice I za podarjeni venec, denarno pomoč, izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Zofka Lombar ( TEKSTILEC — glasilo1^ delovnega kolektiva »Tek-stilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Žarko Okorn — predsednik, Marija Varacha — podpredsednik in člani: Lojzka Sušnik, Janez Zrimšek, Anica Kern, Zdravko .Žagar in Marija Hafnar. j ZA NOVOLETNO NOČ Komaj se obrnemo, pa je že novo leto. Za vse tiste, ki na obleko ne mislijo že mesece pred prazniki in za tiste, ki si znajo same sešiti obleko tik pred zdajci, smo narisali dve mladostni varianti, ki ne zahtevata ne vem koliko šiviljske spretnosti, le malo potrpljenja in malo smisla za linijo. Mislili smo tudi na tiste, ki so rade malo bolj resno oblečene, kajti če imaš malo več let ni rečeno, da ne smeš biti v mladostni obleki, edina ovira so kilogrami. Za ti dve obleki je potrebno mehkejše blago in roka, ki ima malo več smisla za krojenje. Zadnji večer v letu naj bi bili veseli in dobre volje, me pa se počutimo veliko bolje in lahko skočimo v novo leto v novi obleki — zato veliko sreče! Maruša NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA 1. nagrada: 300 dinarjev 2. nagrada: 225 dinarjev 3. nagrada: 150 dinarjev Rešitve nam pošljite najkasneje do 20. januarja 1983 na naslov: Uredništvo Tekstilca, Tekstilindus Kranj (nagradna križanka), lahko pa jih oddate tudi v uredniške skrinjice pri obeh vratarjih. * * ¥ *■ *■ * % ^ % * % * * * * * * ^ ^ * ** * NOVO LETO 1E PR E O NAMI * - - * * * * * * MOVI CAS ORE SVO/O POT SREČO st GRADIMO SAMI * NAI USPEŠNO 80 POVSOD .*>;**;*•*; **r * * * # Jk " * *. * * * * * * * * -ste * * * * * *■ * ZVClPA >,VELICO* r/ V O Z.VČ ZßJo PČ4.ZSJA Je rJAi-)A «Sj> Svati »čire v VI - *- * JV to VLA-J>A*J I k jrt-te>I £C.iPrv OSA /r, sfo-- CA* /*, SaiLio "ALemi ca 'a trna VAtip-e ADAU ioHOLič UVA CICA *.UfSyjA v e^A f *iO<0riiST ) ‘O.rH. A i-»Ar/ S o<~ o v Aa*« //HO - t/ir I £j VLAJA. V/n'A ha o&aìrvo P*.č6i v. S4.&IJ6 H6JM6T 2+los v FtlAHCé Poyti ah *= o*, c e VL02I - TSV /4fA*J/V, P Kob ti PAS ti* Al. A O m j g TČHGLJ «o<. r W«0 ÜVO C M I IwAk I £A P/tEPcA* •••M »''"V C I 9PAU/co 3 TKoIICi i-Ai A^iOV UK kosovo •'SuKisje-va /r*- */./ 4? NA Sto AtuA O&LAJSr re/ioa •CbOA. j£ ffA$MJ£J A ettcntci AeS"i< ijubszevsmn tesi* hokj/ca P6U/\ vr«*/A G*or/\ ivEiA K.L0&O v/ 4n, /cujt — 2'tf v v/ *, Coa/A, A£> PoTTGK. «6STUI V.4PÒOK K Kaj v «ALiJO OAleMT-A. LJIČ O At£ C//0 «utoAje FA.PlLOZOA e/€KK6 SA n 4 VLA -J>AAj, Salad ! J0 LO in A fiesen KAK. (LI- ven* € /VA*JA Kosilca LtSJtTAJO 1IAS&ILO «AJ Ji «AfTL/-U A IUOLA UAPlCOTftS. VAZ V A ZACl«bA Rt». ALt/*-*Ct-AV V6»C/ jrAKO-Sl 4 va n - fi!J AcA Kujklo J ver p -0CAK HASCO&A 'Z * v20«f Volu e U CrE- UJTI V Tt KirtL-cu • 'tfe'vA HoH-our pogrne * J£V€ «ATS km HaztoP/-fi/A ŽA la -*-A*J€ ZHA«G - VJ8, Han/rAtt- TiU TKCnjO V VA P oLoroKv Aljaska