Stenografien! zapisnik dvanajste seje deželnega, zbora kranjskega v Ljubljani cine 13- oktobra 1888. Nazoči: Prvosednik: deželni glavar dr. Josip Poklukar.' — Vladni zastopnik: c. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkler. — Vsi članovi razu n: knezo-škof dr. Jakob Missia, baron Oton Apfaltrern, Janko Kersnik, baron Leopold Liechtenberg, dr. Makso Samec, dr. Jožef Vošnjak, baron Alfons Z o i s. Dnevni red: 1. Branje zapisnika XI. deželno - zborske seje 11. oktobra 1888. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji konservatorista Josipa Pajsarja na Dunaji za podporo. J. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Andreja Bovška gledš podpore za izvežbanje v kiparstvu. 5. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Ustija zavolj podpore za občinsko pot. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Črni Vrh zavolj podpore za občinsko pot. Ustno poročilo finančnega odseka glede deželnega doneska za Dolenjsko lokalno železnico (k prilogi 58.). 8- Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Loški Potok za uvrstitev Loškopotoške okrajne ceste med deželne ceste. 3> Ustno poročilo upravnega odseka o statutu in programu za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu (k prilogi 39.). ^0- Ustno poročilo odseka za letno poročilo o a) § 5 letnega poročila «občinske zadeve»"; b) § 3 letnega poročila «deželno - kulturne in zdravstvene zadeve». Seja se začne ob 10. uri 30. minut dopoldne. der zwölften Sitzung des k ra im schon Landtages zu Laibach mit 13. Actobev 1888. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Dr. Josef Poklukar. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Andreas Baron Winkler. — Sämmtliche Mitglieder, mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Jakob Missia, Otto Baron Apfaltrern, Johann Kersnik, Leopold Baron Liechtenberg, Dr. Max Samec, Dr. Josef Vosnsak, Alfons Baron Zois. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der XI. Landtagssitzung vom 11. October 1888. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. 3. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über das Snbventions-gesuch des Conservatoristen Josef Pajsar in Wien. 4. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über das Subventionsgesuch des Andreas RovZek behufs Ausbildung in der Bildhauerkunst. 5. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Gemeinde Ustia um Subvention für die Gemeindestraße. 6. Mündlicher,Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Gemeinde Crni Brh um Subvention für die Gemeindestraße. 7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses betreffend den Landesbeitrag für die Unterkrainer Localbahn (zur Beilage 58). 8. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Gemeinde Laserbach um Einreihung der Laserbacher Bezirksstraße in die Kategorie der Landesstraßen. 9. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über das Statut und Programm der Landes-Wein-, Obst- und Ackerbauschule in Stauden (zur Beilage 39). 10. Mündlicher Bericht des Rechenschaftsberichtsausschusses über a) § 5 des Rechenschaftsberichtes «Gemeinde-Angelegenheiten» ; b) § 3 des Rechenschaftsberichtes «Landescultur- und SanitätsAngelegenheiten». Seginn der Sitzung um 10 Uhr 30 Minuten vormittags. 176 XII. seja dne 13. oktobra 1888. — XII. Sitzung run 13. Dctobrr 1888. Deželni glavar: Potrjujem sklepčnost slavne zbornice in otvarjam sejo. Gospoda tajnika naprosim, da prečita zapisnik zadnje seje. 1. Branje zapisnika XI. deželno - zborske seje 11. oktobra 1888. 1. Lesung des Protokolles der XL Laudtagssitzung vom 11. October 1888. (Tajnik Pfeifer bere zapisnik XI. seje v slovenskem jeziku. -— Secretär Pfeifer verliest das Protokoll der XI. Sitzung in slovenischer Sprache.) Deželni glavar: Wird gegen die Fassung des Protokolles irgend eine Einwendung erhoben? Želi kdo gospodov kak popravek v ravnokar zaslišanem zapisniku? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ako ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. Deželni glavar: Naznanjati mi je, da je gospod poslanec baron Liechtenberg oglasen bolnega, torej se izpričuje, da ni navzoč pri današnji seji. Gospod poslanec Kersnik naznanja, da je po nujnih rodbinskih zadevah zadržan udeležiti se današnje seje. Dalje naznanjam, da je slavna deželna vlada poslala dopis, zadevajoč vodne zgradbe pri Stožicah. Usojam si ta dopis izročiti gospodu načelniku finančnega odseka, da ga odda onemu gospodu, ki je prevzel poročilo o zadevi, o kateri smo že zadnjič govorili glede zgradbe Savskih bregov pri Stožicah. Dalje izročam prošnjo, ki se glasi: Unterstützungsverein für Hörer an der k. k. Hochschule für Bodencnltnr in Wien bittet um Subvention. (Izroča se finančnemu odseku. —- Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec ces. svetnik Murnik izroča prošnjo Hubada Mateja, konservatorista na Dunaji, za podporo 200 gld. (Izroča se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Preidemo k tretji točki dnevnega reda, in naprosim gospoda poročevalca, da o njej poroča. 3. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji konservatorista Jožefa Pajsarja na Dunaji za podporo. 3. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über das Snbvcntionsgesuch des Conservatoristen Josef Pajsar tu Wien. Poročevalec Klun: Slavni zbor! Jožef Pajsar, rojen Ljubljančan, se je podal na Dunaj v konservatorij, da bi se tam v petji izuril. Kakor v svoji prošnji pravi, dostal je poskušnjo dobro in je bil kot konservatorist sprejet. Premoženja sam nima nobenega, mali njegova in njegovi sorodniki tudi ne. Dobil je nekaj podpore od drugih dobrih gospodov, ali primanjkuje mu velika svota, katera mu je potrebna na Dunajskem konservatoriji, namreč znesek 180 gld. na leto. Zato se je s prošnjo obrnil do deželnega zbora, naj bi mu plačal vsako leto ta znesek, da bi se mogel tam izobraževati, sicer ne bi bil v stanu konservatorija zvršiti. Prošnjo njegovo podpira profesor Dunajskega konservatorija Jožef Gänsbacher, ki ga priporoča in hvali, da ima že nekoliko znanja v petji in lep, krepak glas ter se kaže prav nadarjenega mladenča. Nekateri gospodje so mislili, da bi se dalo temu nadepolnemu mladenču pomagati s tem, da bi se od strani deželnega zastopa obrnili s prošnjo do konservatorija, da bi mu znižalo šolnino na polovico, ker se ravno pri nadarjenih mladenčih šolnina res znižuje, ter da bi deželni odbor prevzel plačevanje za toliko časa, kolikor obiskuje konservatorij. Drugi gospodje so ugovarjali, da dežela ne more sprejemati takih troskov in ne more podpirati ljudi, od katerih ni pričakovati, da bi se po svojem izobraženji mogli rabiti v korist dežele, kajti to je znano, da bode dobro izobražen pevec drugod iskal službo in ne doma, ker takih zavodov tukaj še nimamo, zato finančni odsek z večino priporoča: Slavni zbor naj sklene: Prošnja konservatorista Josipa Pajsarja na Dunaji za podporo se ne usliši. (Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.) 4. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Andreja Rovška glede podpore za izvež-banje v kiparstvu. 4. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über das Subventionsgesuch des Andreas Rovšek behufs Ausbildung in der Bildhauerkunst. Poročevalec Klun: Poročati mi je še o drugi prošnji v imenu finančnega odseka, namreč o prošnji Andreja Rovška zarad podpore za izvežbanje v kiparstvu. XII. seja dne 13. oktobra 1888. — XII. Sitzung am 13. .October 1888. 177 Prosilec je rojen v Moravčah in se je praktično kot samouk izuril v podobarstvu. Gospodje, katere zanima njegovo delo, zamorejo si ogledati v prvi sobi kip, katerega je izdelal, namreč glavo Kristusovo. Prošnji je dodal razen lega več načrtov. Delal je doslej praktično pri gospodu Vurniku v Radovljici, ki mu je dal dobro spričalo, rekši, da je bil vedno priden in poštenega vedenja. Ravno tako so mu dali spričala načelniki farnih uradov, kjer je imel kako reč opraviti, in ki ga vsi hvalijo. Tudi kip, katerega sem popred omenjal, kaže, da je ta mladi človek res nadarjen in bi bilo želeti, da bi se v kiparstvu še bolj izuril. Kar on misli, da bi šel namreč na akademijo na Dunaj, ni mogoče, ker ni dovelj izobražen in se še ne more skazati, da je dovršil drugi razred ljudske šole. Tudi ne zna nemškega jezika, ki je na Dunaji potreben. Finančni odsek pa je mislil, da se tako nadarjenemu in spretnemu delavcu ne sme zapirati pot, da bi se dalje izobrazil; zato je mislil, da bi bilo zanj zadosti, ako bi se mu morebiti dala prilika, da bi zamogel obiskovati obrtno nadaljevalno šolo tukaj v Ljubljani, ki je spojena z realko. Vodja realke ga doslej ni hotel sprejeti v to šolo, ako bi se pa deželni odbor obrnil do njega, bi ga gotovo sprejel in tam bi se tudi toliko izuril v risanji, da bi mu bilo mogoče napredovati v svoji umetnosti. Denarne podpore za sedaj ne potrebuje, ker kot pomočnik dela pri gospodu Vodniku; ako bi pa potreboval kako denarno podporo, bi se mu dovolila iz tistega zneska, kateri je odmerjen za obrtne namene; zatorej predlaga finančni odsek: Slavni zbor naj sklene: Prošnja Andreja Rovška, podobarskega pomočnika, se izroča deželnemu odboru z naročilom, naj mu pripomore k vstopu v napredovalim obrtno šolo v Ljubljani ter mu v slučaji, ako bi se pokazala potreba, dovoli nekoliko podpore iz kredita, odločenega za obrtne namene. (Obvelja. — Angenommen.) 5. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Ustija zavolj podpore za občinsko pot. 5. Mündlicher Bericht des Finanzausschnsses über die Petition der Gemeinde Ustja um Subvention für die Gemeindcstraße. Poročevalec Detela: Slavni zbor! V imenu finančnega odseka mi je poročati o prošnji občine Ustija za podporo iz deželnega zaklada za gradenje nove občinske ceste. V tej prošnji občina, oziroma občinski zastop poudarja, da edina vozna pot, po kateri so stanovalci občine Ustja vozili in do državne ceste prišli, je bila doslej po nekem, na Primorskem v ravnini ležečem pašniku, in sicer sem-tertje, kakor se je komu zljubilo, brez kake vzdrževane stanovitne poti. Sedaj pa, ko so lastniki teh pašnikov, in sicer občini sv. Križ in Ajdovščina, te pašnike med seboj posamezno razdelili, so določili za vozno pot občini Ustja nek od vode izdolben graben, po katerem je pa vsaka vožnja nemogoča. To pot, katera pelje po jako mlakastem in močvirnem svetu, popraviti in posuli, pa ni nikakor mogoče; kajti ta črta, katera je več nego 4 kilometre dolga, prouzročila bi velikih troškov, ker bi se namreč moral gramoz ali šuta za posipanje in popravo te poti več kakor pol ure daleč voziti. Tudi bi se moral na tej črti velik most zgraditi čez potok Hočevec. Druga, tudi nekoliko doslej rabljena, okoli 4800 metrov dolga pot, katera pelje čez potok Hočevec in reko Hubelj, se pa radi povodnji, katera pri količkaj deževji nastane, ne more nikakor zgraditi, in to tem menj, ker je jako nevarna in bi bila zopet dva mostova in to čez potok Hočevec in reko Hubelj potrebna, katera bi stala gotovo kakih 4500 gld. Ti cestni progi popravljati in v dobrem stanu vzdrževati je skorej nemogoče, kajti zavolj vednih povodenj, ktere skorej pri vsakem deževji nastanejo in gramoz odnašajo, kazala bi se potreba, jih vedno posipali, kar bi pa dotičnim stanovalcem prouzročevalo mnogo troškov, truda in dela. Uvidevši in spoznavši potrebo, da nima vsled geo-grnfične lege nizko ležeča občina Ustija razen omenjenih slabih in za promet popolnoma nesposobnih poti nobene zveze s kako državno ali skladovno cesto, ter spoznavši veliko potrebo in korist občini, ako bi se zgradila nova cesta do bližnje državne ceste, oziroma do trga Ajdovščina, sklenil je občinski odbor občine Ustija v seji dne 14. januvarja 1885, da je deloma po nekem starem poljskem potu, deloma po novem zgraditi nova občinska cesta do trga Ajdovščine. Prošnji je priložen načrt in proračun troškov, iz katerega je razvidno, da bode stala zgradba 4319 gld. 88 kr. Ker bodo občani opravljali tlako, katero cenijo na 2337 gld. 59 kr., ostane še za napravo mostu in za druga dela 1982 gld. 29 kr., katere svote občina Ustija sama ne more zložiti. V prošnji se sklicuje na velike troške, katere je imela zadnja leta; popravljali so namreč farovžko poslopje, kar je stalo 985 gld., za obzidanje pokopališča so potrošili 650 gld., za popravo cerkve 400 gld., dalje so zgradili novo šolo, za katero so plačevali po 50°/o doklade na neposredne davke ter bodo še morali od leta 1888 do 1891 po 33°/0 plačevati v to svrho, da povrnejo posojilo 1000 gld., katero so dobili za zgradbo šole iz deželnega zaklada. V prošnji nadalje poudarjajo, da je Ustija mala občina, katera plačuje samo 745 gld. direktnega davka na leto, da torej ni mogoče, ker se je tako obremenila, da bi plačala tudi troške za dotično novo cesto. Okrajno glavarstvo v Postojni podpira to prošnjo prav toplo, potrjuje vse, kar je občina navedla in poudarja, da so troški, katere je imela občina zadnja leta za zgradbe in katere sem že pred omenil, znašale 6- do 7000 gld., torej reprezenluje to več kakor 800% direktnih davkov. V finančnem odseku se je vprašanje gradenja te ceste obširno razpravljajo, ker gre tukaj za zgradbo občinske ceste, katera bode deloma izpeljana po Primorskem ozemlji, in poudarjalo se je, da ne gre sub- 178 XII. seja dne 13. oktobra 1888. — XII. Sitzung am 13. October 1888. vencijonirat.i zgradbe ceste, deloma izpeljane po zemljišči druge kronovine. Iz načrta pa je razvidno, da blizu polovica te črte spada venderle na ozemlje Kranjske dežele in da poglavitni troski, tehnična dela i. t. d. zadevajo ta del črte, ki leži na Kranjskem ozemlji. Torej pomislek, da se zarad pred omenjenega razloga ne bi smela podpora dovoliti, ni utemeljen, ker se bo dovolila podpora le za zgradbo onega dela ceste, ki leži na Kranjskem. Pomislek pa je ta, da bodo morebiti zapreke glede zvršitve ceste na Primorskem ozemlji, ker ni znano, ali bodo odstopili dotični posestniki za to zgradbo potrebna zemljišča. Zatorej se finančni odsek ni odločil brezpogojno za podporo te cestne zgradbe, ker je treba, da še deželni odbor pretresuje vprašanje, ali se' bode mogla zgradba z vrši ti tako, kakor je na-črtana. Finančni odsek pa smatra potrebno, da se ta črta dogotovi, ker je gotovo, da si občina ne bi naložila tako velikega bremena, ako ne bi bila ta cestna zgradba neobhodno potrebna. Nasvet finančnega odseka se torej glasi: Deželnemu odboru se naroča, da v tej zadevi še potrebno poizveduje, ter v slučaji ugodnega uspeha tega poizvedovanja dovoli podporo v najvišjem znesku 600 gl d. Poslanec Lavrenčič: Ker je gospod poročevalec dobro pojasnil stvar in našteval številke, v kakošnem položaji je ta občina Ust.ija, koliko da je izdala, koliko je zidala v kratkem času, mi ni treba lega vnovič poudarjati. Vender se mi pa zdi vredno, da pojasnujem posebno sumnjo, katero je finančni odsek imel pred sabo, da bode šla ta cesta večjidel po Primorski zemlji. Res je. da bode tudi tam šla, ali ni skorej drugače mogoče bilo, nego da se tako napravi. Pot je tam najkrajša, gre po trdnem svetu, o čemur sem se prepričal kot načelnik cestnega odbora, ki sem bil tje povabljen. En del prihodnje ceste pa je že sedaj navaden kolovoz, ki tudi pelje večinoma po Primorskem delu. Tam ne bode treba drugega, kakor nekoliko razširiti in posuti. Kar pa to zadeva, da ne bi bilo treba čez Ajdovščino iti, potem bi bilo treba ogromnih troskov, treba bi bilo napraviti most čez reko Hubelj, in sicer na mestu, kjer je struga mnogo širja nego tam, kjer pelje državna cesta čez njo. To pa bi več stalo, nego cela cesta. Razen tega bi bilo treba še mostu čez drug potok, in tudi to bi stalo mnogo. Ker paUšanom bolj kaže, občevati z Ajdovščino kakor z Vipavskim trgom, so si izvolili najboljšo črto. Ker se je pa finančni odsek izrazil tako, da bode treba še pogojno postopati, ali je res ali ne, da bodo hoteli dotični posestniki odstopiti zemljišče, lahko povem, da sem sam povpraševal. Reklo se mi je naravnost, da je že vse uravnano. Tudi cestni odbor sam se je prepričal in razvidel veliko potrebo te ceste za občino, ki je sedaj popolnoma brez vsake poti, ob deževnem času ne more nihče do njih. Cestni odbor je tudi sklenil iz okrajne blagajnice dati podporo. Svota 600 gld., katero nasvetuje odsek, se mi zdi itak še zelo majhna, pa ne bom nasvetoval višje svote, ampak le priporočam deželnemu odboru, naj rešitev te zadeve pospešuje kolikor mogoče. Deželni glavar: Želi še kdo besede k predlogu finančnega odseka? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker se nihče ne oglasi, prestopimo k glasovanju. Prosim torej gospode, kateri pritrde predlogu finančnega odseka, naj blagovole usiati. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet. Prestopimo k 6. točki dnevnega reda. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Črni Vrh zavolj podpore za občinsko pot. 6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Gemeinde Črni Vrh um Subvention für die Gemeindestraße. Poročevalec Detela: Občina Črni Vrh pri Polhovem Gradci prosi podpore za popravo občinskih potov. V tej prošnji navaja županstvo, da je vsled silnih povodenj cesta, katera veže občino Črni Vrh s Polhovim Gradeom, oziroma z okrajno cesto, popolnoma uničena in da je skrajna potreba, da se pot popravi. V tej prošnji ni natanko razloženo, koliko dolgosti ima dotična proga in koliko bodo troski znašali, s kratka, prošnja je brez vsake podlage, katera bi bila potrebna, da bi finančni odsek stavil o tem meritorične predloge, in nameravalo se je, prošnjo odbiti, ker ni utemeljena tako, da bi se moglo ozirati na njo. Poudarjalo pa se je tudi v finančnem odseku, da je res, da je ta občina v hribih, da nima zveze z okrajno cesto, da pa sklada zmiraj k dokladam za okrajne ceste, da torej zdržuje druge ceste, sama pa še dobre zveze s to okrajno cesto nima, da torej vender ne gre, da bi se prošnja prezirala popolnoma. Glede na to pa, da na tako malo utemeljeno prošnjo ni mogoče dovoliti podporo v gotovem znesku, finančni odsek nasvetuje: Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se izroči ta prošnja v preiskavo in primerno rešitev. (Obvelja — Angenommen.) 7. Ustno poročilo finančnega odseka glede deželnega doneska za Dolenjsko lokalno železnico (k prilogi 58.). 7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses betreffend den Landesbeitrag für die Unterkrainer Localbahn (zur Beilage 58). Deželni glavar: Gospod poročevalec o tej točki se je pri meni oglasil, daje tako prehlajen, da ne more govoriti, torej odstavim to točko z današnjega dnevnega reda i° prestopimo k 8. točki. XII. seja dne 13. oktobra 1888. — XII. Sitzung am 13. Dctolirr 1888. 179 8. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Loški Potok za uvrstitev Loško-potoške okrajne ceste med deželne ceste. 8. Mündlicher Bericht des Verwaltungsansschnsses über die Petition der Gemeinde Laserbach um Einreihung der Laserbacher Bezirksstraße in die Kategorie der Laudesstraßen. Poročevalec Višnikar: Slavni zbor! Poročali mi je v imenu upravnega odseka o prošnji občine Loški Potok za uvrstitev Loško-potoške okrajne ceste med deželne ceste, oziroma za dovolitev milnice in letne podpore 1000 gld. V prošnji, katero je podpisal občinski zastop občine Loški Potok, navaja se, da je ondotna okrajna cesta 11.651 m dolga, da pride na goldinar direktnega 1 davka 4.96 m, blizu 5 m ceste vzdrževati. Prosilci dalje trde, da je na tej cesti toliko prometa, kakor nikjer na Kranjskem, razen na cesti Bloška Polica-Rakek, da se izvaža les iz 4 parnih žag na tisoče voz tramov, oglja, dog in živeža, da se je samo iz velike parne žage na Hribu zvozilo letos od 1. januarja do 30. septembra več nego 3000 voz lesa. Dalje navajajo, da ta les vozijo navadno tuji vozniki iz Loškega in Logaškega okraja, domači vozniki pa se pečajo večinoma 2 vožnjo lesa in krcljev iz gozdov do parnih žag, t. j. do - okrajne ceste, tako da okrajno cesto malo rabijo, a popravljati jo morajo sami. Vzdrževanje te ceste je 'ako silno drago, ker jo morajo po tri- do štirikrat na leto posipali. Priznavati se mora v obče, da so te okolščine resnične, znane so tudi meni osobno. Za zboljšanje cest se je storilo zadnja lela tam veliko, napravili so več zidov, škarp i. t. d., a še mnogo treba, da se spravi cesta v prometu primerno stanje. Razen okrajnih cest morajo Potočani vzdrževati tudi mnogo občinskih cest in potov. Zarad lega jim je dovolil slavni zbor lanskega leta 22. decembra podpore za letošnje leto 500 gld. iz deželnega zaklada. V sedanji prošnji prosijo prositelji prvič, da bi Ke ondotna okrajna cesta uvrstila med deželne ceste, ali pa, da bi se jim dovolila mitnica, ker menijo, da L se s to vzdrževanje lahko poravnalo, tretjič prosijo, dokler se eno ali drugo ne zvrši, za letno podporo Po 1000 gld. Glede prvega zahtevanja odstopil je že lanskega *e|a slavni zbor neko prošnjo deželnemu odboru, naj se na njo ozira pri načrtu nove postave o vzdrževanji deželnih cest. Ker dotični, v zadnjem zasedanji skleneni zakon ni dobil Najvišega potrjenja, torej takega zakona nimamo, bil je odsek mnenja, da z ozi-lTj|n na lanski sklep ne stavi drugega, predloga. Glede prošnje za dovoljenje mitnice pa je bil ^Pravni odsek mnenja, da lej želji nikakor ni ustreči, kajti ne da se tajiti, da mitnice gotovo ovirajo promet, P°dražujejo voznino. Ravno v Ribniškem okraji je cestni odbor lanskega leta soglasno sklenil, naj se edina mit-aica v Podklanci odpravi, torej ne gre, jo zopet na drugem kraji dovoliti. Želeti je, da bi se povsod za- preke ob cestah, ki zadržujejo promet, odpravile, ne pa stavljale nove zapreke. Glede tretje prošnje, da bi se dovolila podpora 1000 gld., je upravni odsek mnenja, da je vsaj deloma opravičena, kajti sedaj rabijo največ to cesto lastniki velikih parnih žag, katerih nahajamo 4 v Loškem Potoku in te sedaj nič ne konkurirajo pri popravljanji cest in natura. Ako se novi zakon sprejme, bode ta razlog odpadel, kajti v § 21. novega načrta sprejelo se je določilo: «Od posameznih posestnikov, obrtnih ali trgovinskih podjetij in drugih posamnih in skupnih oseb, ki ceste katerekoli vrste, mostove in brvi, na katerih ni nobenih mitnic, navadno in v večji meri rabijo, smejo se po razmeri porabe zahtevati doneski za njih vzdrževanje». Ako se bode ta določba sprejela, potem se bodo tudi dotičniki pritegnili. Glede na te razloge nasvetuje upravni odsek: Slavni zbor naj sklene: «1.) O prošnji^ občine Loški Potok se glede zahtevanja za uvrstitev' ondotne okrajne ceste med deželne ceste z ozirom na sklep deželnega zbora z dne 22. decembra 1887, — glede zahtevanja za dovolitev mitnice pa kot neutemeljeno preide na dnevni red. 2.) Občini Loški Potok se dovoljuje za vzdrževanje njej oddeljene okrajne ceste za leto 1889. iz deželnega zaklada podpore 500 gld.» (Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.) 9. Ustno poročilo upravnega odseka o statutu in programu za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu (k prilogi 39.). 9, Mündlicher Bericht des Berwaltuugsansschusses über das Statut und Programm der Landes-Wein-, Obst-und Ackerbanschulc in Standen (zur Beilage 39.). Poročevalec dr. Papež: Visoki zbor! V imenu upravnega odseka imam čast poročati o poročilu deželnega odbora priloga 39. V 16. seji preteklega zasedanja dne 21. januarja se je sklenil sklep, ki ima tri točke. Prva točka tega sklepa se glasi: «1.) Priložen statut in po izvršenih jezikovnih popravah načrt programa po prilogi 26. za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu pri Novem Mestu se potrdita.» Kar se tiče le točke, bodem predlog upravnega odseka, naj se vzame to poročilo na znanje, koncem svojega poročila stavil. Tukaj omenim le, da se je v § 2. nemškega teksta vrinila zopet pomola, ko stoji «sachlich» mesto «fachlich». Druga točka omenjenega sklepa se glasi: «2.)" Za to šolo razpisati je tretjo učiteljsko službo z letno plačo 600 gld. in prostim stanovanjem, ter je tretji učitelj namestiti z pogodbo.» O tem predležečem predlogu deželnega odbora ni posebnega odsekovega predloga. Pač pa se vzame ta podelitev službe tudi na znanje. 180 XII. seja dne 13. oktobra 1888. — XII. Sitzung am 13. Dciober 1888. Tretja točka se glasi: 3.) «Deželnemu odboru se naroča, da z ozirom na nov statut prenaredi službeno instrukcijo za vodjo, adjunkta in učitelja šole na Grmu ter jo predloži deželnemu zboru v potrditev.» Glede teh navodil bi bilo pač preobširno delo in za jednostavna navodila neprimerna uporaba dragega časa, da bi bili predrugačili navodilo jezikovno tako, da bi se v njem rabljeni izrazi ujemali z onimi, kakor smo jih sprejeli v deželnih postavah v zadnjih šestih letih, pač pa je treba opozarjati na sledeče tiskovne pomote. Namreč v § 11. naj se pove nameslu «ščedi» «štedi», namestu «močenje v posestvu» «motenje v posestvu«, v § 16. «dopust» namesto «odpust». Ravno tako se nahaja več tiskovnih pomot v navodilu za pristava tako v II., § 5. lit. d., v predzanji vrsti «zaporedno številko» namestu« vzporedno» in v navodilu tretjemu učitelju. Razen teh tiskovnih pomot pa predlaga upravni odsek tudi meritorno prenaredbo, da se namreč v navodilu pristavu črka č § 5. «uradnih pobotnic ni treba kolekovati» izpusti in to zarad tega, ker ni pristojen niti deželni zbor niti deželni odbor, tukaj kaj novega ukazovati in bi to menda le motilo katerega uradnika, da bi celo mogel zakriviti kako kazen zarad kolekovanja. Vsi ti popravki in prena-redbe navodila so se v posebnem eksemplaru že zvršile in ta eksemplar priložil mojemu današnjemu poročilu v imenu upravnega odseka, tako da se tudi glede te tretje točke bolj jednostavno glasi. Upravni odsek torej predlaga: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. ) Poročilo deželnega odbora o statutu in programu za kranjsko deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo se vzame na znanje. 2. ) Podelitev službe tretjega učitelja gosp. Jarneja Černeta se vzame na znanje. 3. ) Službena navodila za vodjo, pristava in tretjega učitelja se odobre s premembami, oziroma popravki tiskovnih pomot, kakor so te prenaredbe razvidne v priloženem eksemplaru teh navodil. Abgeordneter Deschmann: Der Herr Berichterstatter hat in dem «Navodilo» einige sprachliche Richtigstellungen vorgenommen, allein er hat vergessen, diese «slovenische Anleitung» mit dem deutschen Statut und Programm der Landes-Wein-, Obst- und Ackerbauschule zu Stauden bei Rndolsswert in Einklang zu bringen. Ich erlaube mir diesfalls die Bemerkung vorzubringen, dass ich bereits im vorigen Jahre in diesem hohen Hause einen Antrag gestellt habe, dass an dieser Schule auch die deutsche Sprache als nicht obligater Gegenstand gelehrt werde, welchen Antrag die Majorität abgelehnt hat. Im Laufe dieses Jahres nun hat die Direction der landwirtschaftlichen Schule selbst, welcher man doch gewiss deutschthümelnde Tendenzen nicht zuschreiben kann, an den Landesausschnss das Ansinnen gestellt, dass der dritte Lehrer auch mit der Er-theilung des unobligaten deutschen Unterrichtes betraut werdeir möge, und der Landesausschuss, welcher sich der Gewichtigkeit der von der Direction vorgebrachten Gründe nicht verschließen konnte, beauftragte, entgegen dem Beschlusse des hohen Landtages, den dritten Lehrer an der Ackerbauschule auch damit, jeden Samstag und Sonntag je eine Stunde den Schülern den Unterricht in der deutschen Sprache zu ertheilen. Diesem Beschlusse des Landesausschusses ist allerdings im «Navodilo» Rechnung getragen worden, indem es im § 2 der Anweisung für den dritten Lehrer heißt: «Tretji učitelj uči slovenščino . . . petje in neobligalno nemščino», allein im Statute ist die gleiche Bestimmnng nicht enthalten. Unter den Unterrichtsgegenständen finde ich hier wohl die slovenische Sprache, aber die deutsche wird nicht erwähnt. Ebenso ist im Lehrplane in den sprachlichen Fächern das Deutsche weggelassen. Nun glaube ich, dass es im Interesse der Schule gelegen wäre, wenn diesem Mangel abgeholfen würde, denn nach dem Statute und Programme könnte man zu der unrichtigen Auffassnitg verleitet werden, dass an unserer landwirtschaftlichen Schule gar nichts Deutsch gelehrt werde. Das Statut und das Programm kommen nun vielen Besitzern in die Hände, welche darauf Wert legen, dass ihre Söhne auch deutsch lernen, sie würden daher dieselben ob Mangels des deutschen Unterrichtes gewiss nicht in die Schule nach Stauden schicken. Es ist also in dieser Beziehung wünschenswert, dass die Ertheilnng des unobligaten deutschen Sprachunterrichtes auch im Statute zum Ausdrucke gelange, und ich erlaube mir die Antrüge des Verwaltungsausschusses dahin zu amendiren, dass auch das Statut und das Programm der Ackerbauschule hinsichtlich des sprachlichen Unterrichtes entsprechend abgeändert werden. Ich bin zwar nicht in der Lage, diesbezüglich einen Antrag zu stellen über die Stundenzahl des deutschen Unterrichtes, jedoch können die betreffenden Anordnungen dem Landesausschusse überlassen werden. Mein Antrag geht also nur dahin, dass das deutsche Statut mit dem «Navodilo» in Einklang zu bringen sei. Bei dieser Gelegenheit möchte ich mir aber auch erlauben, im Allgemeinen ans einige Ausführungen zurückzukommen, welche schon seinerzeit von dieser (desne — rechten) Seite des hohen Hauses vorgebracht wurden, als es sich um die Uebersiedlung der Weinbauschule von Slap nach Unterkrain handelte. Es ist damals die Besorgnis ausgesprochen worden, ob von Seite der Bevölkerung Unter-krams der Schule wirklich jene lebhafte Sympathie entgegengebracht werden wird, wie das von jener (leve — linken) Seite des hohen Hauses betont wurde, und ob von dieser Schule eine gedeihliche Wirksamkeit für unser Unterland zu erwarten sei. Wir waren damals Skeptiker, und unsere Skepsis war nicht unbegründet. Nachdem das Gut Standen angekauft worden war, stellte es sich heraus, dass es diesem Besitze an den wesentlichsten Dingen gefehlt hat. Wir mussten schon im vergangenen Jahre die Wahrnehmung machen, dass diese Weinbauschule keine Weingärten besitzt, wir mussten nachträglich bereit einige dazu kaufen. Ebenso zeigte es sich später, dass kein entsprechender Wald vorhanden war, auch ein Wald musste dazu gekauft werden. Nun konimt aber der größte Mangel, welcher am meisten zu beklagen ist, dass es nämlich der Schule an Schülern gebricht. Ich habe schon im vorigen Jahre des Umstände-erwähnt, dass ungeachtet aller lobenswerten Anstrengungen, welche der Landesausschuss, der Director, die sloveuisthe Presse, der Wanderlehrer gemacht haben, nur sehr wenige Schüler aus jener Classe der Bevölkerung sich eingefunden / 181 XII. seja dne 13. oktobra 1888. - haben, auf welche bei der Errichtung der Schule iu erster Linie Bedacht genommen wurde , auf die wohlhabenderen bäuerlichen Besitzer; es hatte sich im Vorjahre nur ein einziger derartiger Schüler aus Unterkam gemeldet. Ich dachte mir nun, dass wir Heuer mit den Stipendien einen besseren Erfolg haben werden; allein ich staunte, als ich aus dem betreffenden Acte beim Landesausschusse ersah, dass für die 6 ausgeschriebenen Stipendien sich allerdings 6 Bewerber gemeldet haben, von denen jedoch 4 schon wegen des vorgeschrittenen Alters keine Berücksichtigung finden können. Es bleiben also nur noch 2 Bewerber, von welchen nur einer aus Unterkam gebürtig, der Sohn eines Winzers, also eines armen Mannes, ist und wohl für die Verleihung des Stipendiums in Betracht kommt, wobei jedoch wieder der Umstand in Betracht zu ziehen ist, dass die Schule hauptsächlich mit Rücksicht auf die besseren, wohlhabenderen Schichten der ländlichen Bevölkerung errrichtet wurde. Der zweite Schüler, welcher sich nunmehr um ein Stipendium gemeldet hat, stammt aus der Umgebung Laibachs her, wo der Weinbau nicht betrieben wird. Es ist eine bedauernswerte Erscheinung, wenn die weinbautreibende Bevölkerung unseres Unterlandes, welche der Schule doch das regste Interesse entgegenbringen sollte, für dieselbe fast gar kein Verständnis an den Tag legt. Muss man sich da nicht fragen, wo denn die Ursache dieser Erscheinung zu suchen ist? Einerseits liegt wohl der Grund in der gewohnten bäuerlichen Apathie, welche meint, dass die neuen Methoden des Weinbaues nichts taugen, und dass es am besten ist, in der Weise des Vaters, Großvaters und Urgroßvaters vorzugehen. Ich muss wohl bekennen, dass seinerzeit die Bevölkerung von Wippach an der Schule in Slap ein größeres Interesse gezeigt hat, obwohl Wippach viel kleiner ist als das Unterkrainer Weinland. Es hat damals an Schülern aus Wippach nicht gefehlt, aber auch ans Unter» krain, aus Semitsch, waren deren mehrere. Jetzt, wo die Unterkrainer die Schule vor der Nase haben, machen sie keinen Gebrauch davon. Nach meiner Meinung gibt es für diesen mangelhaften Zuspruch nur zwei Erklärungsgründe. Der eine ist der, dass die allgemeine Bildung in der Bevölkerung nicht in der wünschenswerten Art und Weise Platz gegriffen hat, dass der Landmann über seine wahren Interessen nicht gehörig aufgeklärt wird. Der zweite Erklärungsgrund wäre vielleicht der, dass die Organisirung der Schule nicht so ist, wie man erwarten und voraussetzen sollte. In dieser letzten Richtung war es vielleicht nicht gut, dass alles so großartig angelegt wurde. Wir haben an derselben Schule drei Professoren, einen Winzer, wir haben einen unverhältnismäßigen großen Besitz angekauft, und im Vorjahre hatte die Schule, wie gesagt, eigentlich nur einen bäuerlichen Schüler ans Unterkam, und Heuer hat sich ivieder nur ein geeigneter Bewerber aus Unter» krain gemeldet. Sonach sind die großen Auslagen für die Schule ungerechtfertiget, sie beziffern sich nach dem Voranschläge für das Jahr 1889 auf 11.000 fl.! Allerdings wird man mir entgegnen, dass der Staat >a auch einen Beitrag leistet und mit einem bedeutenderen Betrage concurrirt als das Land. Allein der Beitrag des Staates geht ebenso ans dem Steuergnlden der Steuerzahler, wenn sich, wie der Landesbeitrag, die Leistung auch auf weitere Kreise ausdehnt, aber wir müssen doch auch - XII. Sitzung am 13. Drtobrr 1888. dafür sorgen, dass die staatlichen Steuergelder eine entsprechende Verwendung finden. Ich habe mir alle diese Bemerkungen nicht etwa aus Uebelwollen gegen unsere landwirtschaftliche Schule zu machen erlaubt, sondern nur deshalb, weil ich es für am Platze erachtete, wenn im hohen Landtage eine Stimme sich vernehmen lasse, welche es der Bevölkerung von Unterkain ans Herz legt, eine Schule entsprechend zu würdigen, welche mit so vielen Opfern aus Landes- und Staatsmitteln gegründet wurde. Kandeshauptmann: Ich bitte den Herrn Abgeordneten, seinen Antrag schriftlich zu überreichen, damit die Abstimmung und Unterstützungsfrage ermöglicht werde. (Zgodi se. — Geschieht.) Der Antrag lautet: »Das Statut und Programm der Landes- Wein-, Obst- und Ackerbauschule zu Standen bei Rndolfswert werde bezüglich des sprachlichen, nicht obligaten Unterrichtes im Deutschen mit §2 des ,Navodilo1 in Einklang gebracht.» Prosim gospode poslance, ki podpirajo ta predlog, naj blagovole se vzdigniti. (Se podpira. — Wird unterstützt.) Predlog je zadostno podprt in torej v debati. Poslanec Detela: Ker gospod poročevalec deželnega odbora o šoli na Grmu, dr. Vošnjak, ni navzoč, moram jaz prav kratko nekoliko odgovoriti na opazke gospoda predgovornika. Prvič je on trdil, da se je pozneje pokazalo, da posestvo, katero se je kupilo, za to šolo nikakor ne zadostuje, da so se potem morali kupiti vinogradi, gozdi itd. Gospoda moja, saj nismo kupili mačka v vreči, saj je vsak vedel, kaj se kupuje, vsakemu je bilo znano, koliko oralov posestvo meri, koliko je vinogradov, njiv, travnikov itd. Vsak je vedel, da pri posestvu ni gozda. Poudarjalo se je že takrat, kaj še bode treba prikupiti, in vsak je vedel in jasno videl, kaj je na tem posestvu. Da pa je to posestvo tako rekoč edino na Dolenjskem za to šolo sposobno, spoznavajo vsi strokovnjaki. Tudi gospod referent poljedelskega ministerstva, dvorni svetnik Lorenz, ki je to šolo inspiciral, je rekel, da je to posestvo izvrstno za te namene (klici na levi: — Rufe links: Čujte, čujte!); ne vem, kako to, da gospod poslanec Deschmann sedaj toži, da s tem posestvom nismo dobre kupčije napravili. Jaz trdim, da je bila to dobra akvizicija, kajti ne bi dobili za ta denar enakega posestva. Pozneje kupljen vinograd v Trški Gori je izvrsten in v najboljši legi, dobili smo ga za primerno nizko ceno. Tudi gozd, ki se je kupil blizu Grma, je bil po ceni, torej ne vem, da bi se zarad ! tega moglo kaj očitati. Kar se tiče obiskovanja, ni videti, da bi se šola obiskovala tako slabo, kakor trdi gospod Deschmann. Iz letnega poročila je videti, da je bilo lansko leto 14 učencev, letos je že 19 učencev. Na Slapu pa jih je bilo po 12, torej se ne more reči, da ne bi bilo dovest učencev v šoli na Grmu. Letos se je oglasilo 182 XII. seja dne 13. oktobra 1888. — XII. Sitzung am 13. October 1888. za prihodnje šolsko leto 6 prosilcev za štipendije. To ni tako malo število, in vender kaže, da se ljudje začno zanimati za šolo. Gotovo pa je, da se take šole le polagoma razvijajo, to ni samo na Dolenjskem tako, bilo je tako tudi na Notranjskem in je tudi po drugih deželah, n. pr. na Štajerskem, kjer sem letos sam s poročevalcem deželnega odbora o tem govoril, kateri je naglasa], da je v tem oziru povsod nekoliko apatije pri kmečkem prebivalstvu. To ne zadeva torej samo Dolenjce in samo Kranjce, ampak sploh kmečko ljudstvo, ki take šole večinoma smatra kot nepotrebne. To se mi je zdelo umestno omeniti, ker, kakor sem že rekel, gospoda referenta dr. Vošnjaka danes ni tukaj, kateri bi stvar natančneje razložil. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker se nihče ne oglasi dam besedo gospodu poročevalcu. Poročevalec dr. Papež: Gospod Deschmann je očital, da v statut ni nič o pouku v nemščini sprejeto. Opozarjam ga le na to, da je bil ta statut lanskega leta v 16. seji sprejet in da ga je odobrilo poljedelsko ministerstvo, torej danes ne bodemo tega statuta predrugačili; tudi ni to na dnevnem redu, da bi ga danes potrdili, marveč deželni odbor imel je le zvršiti, kar se je lani sklenilo, in nam na znanje dati, da se je ta statut od strani poljedelskega ministerstva potrdil. Spored no s statutom so pa navodila. Da bi pa bilo tako pozabljeno na nemščino, glede te trditve je gospod Deschmann sam sebi ugovarjal, ker je ravno § 2. navodila tretjemu učitelju navedel, v katerem je rečeno, da ima tretji učitelj poučevati neobligatno nemščino. Še v nekako večjo tolažbo opozarjam gospoda Deschmanna na program lit. F. /t., kjer je rečeno, da pri botaniki morajo rastline imeti tudi nemške etikete. Gospod Deschmann je nadalje rekel, da kmet nima pravega razuma za šolo, da je apatičen. Ugovarjal je že gospod Detela nekako v tem oziru. Usojam si le dostaviti, da je apatija lahko umevna, na Dolenjskem več kakor drugod, ker je ta stran najbolj zanemarjena, posebno v najvažniših razmerah. Šola je za to, da bi se odpravila apatija. Dolenjci so imeli doslej najslabše komunikacije, in glede vinarstva je ravno tako velika nevarnost, kakor pri trtni uši tudi v drugem oziru, namreč v konkurenci nepristnega vina, in ta konkurenca narašča, čim menj se zvršuje postava glede ponarejenega vina. Ta postava se skorej nič ne zvršuje sedaj, imel bom priložnost, pri svojem poročilu o trtni uši v eni prihodnjih sej izreči obširne tožbe in želje. Torej mislim, da ima šola na Grmu tudi enako drugim namen in pomen, pripomoči kmetijstvu in kmečko ljudstvo oživeti, da se bode bolj zanimalo za to šolo, zanimalo za poljedelstvo in vinarstvo. Predlogu gosp. Deschmanna moram torej ugovarjati, in priporočam, naj se sprejme') predlogi upravnega odseka nespremenjeni. Deželni glavar: Smatram predlog gosp. poslanca Deschmanna kot spreminjalni predlog k prvemu predlogu upravnega odseka. Wenn der erste Antrag angenommen wird, so ist jede Aenderung des Statutes, wie sie der Herr Abgeordnete Deschmann beantragt, ausgeschlossen, daher ich zuerst über den Abändernngsantrag werde abstimmen lassen. Prosim gospode, kateri pritrde predlogu gospoda poslanca Deschmanna. ki se tako glasi: '< Das Statut und Programm der Landes-Wein-, Abstund Ackerbauschule zu Stauden bei Rudolfswert werde bezüglich des sprachlichen, nicht obligaten Unterrichtes im Deutschen mit § 2 des ,Navodilo1 in Einklang gebracht,» naj blago'-ole ustali. (Se odkloni. ■— Wird abgelehnt.) Predlog je odklonjen, torej preidemo na glasovanje o predlogu upravnega odseka. Prosim gospode, kateri pritrde prvemu predlogu, naj blagovole ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet. Prosim gospode, kateri pritrde drugemu predlogu, naj blagovole ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet. Prosim gospode, kateri pritrde tretjemu predlogu, naj blagovole ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Ker predlog obstoji iz treh oddelkov, prosim, da glasujemo tudi v celoti. Gospodje, kateri pritrde predlogu upravnega odseka tudi v celoti, naj blagovole ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je tudi v celoti sprejet. Preidemo k zadnji točki dnevnega reda. 10. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o o) § 5 letnega poročila eden vpliv pridobila si na upravo z mestnim posojilom. Kakor sem rekel, gospod poslanec Luckmann ni s|avil nobenih konkretnih predlogov, in na to, kar je navel, odgovoril sem na kratko in pristavljam le še, da proti nasvetom odseka za pretresanje letnega poučila deželnega odbora nimam ničesar ugovarjati. Le kar se tiče poslednjega predloga, kolikor sem ga razumel, merečega na to, da je v mestni inventar sprejemati Vnaprej tudi klavnico, naglašali moram stališče mest-nega zastopa, da on klavnice ne smatra delom prave nhčinske imovine za toliko časa ne, dokler ta klavnica prav za prav spada k loterijskemu posojilu, katerega del je investiran v tem poslopji. Islolako ne namerja mestna občina letos dovršene vojašnice sprejeti v inventar mestne občine, nego hoče tudi zanaprej imeti .1° v evidenci posojilnega zaklada. Vender se tukaj ne >0m dalje spuščal v to, ampak označil sem le stališče mestnega zastopa in prepuščam stvar daljni razpravi med 'elečestitim deželnim odborom in mestnim zastopom. Abgeordneter Kuckmann: . Ich möchte mir erlauben, auf die Ausführungen des erw>geehrten Herrn Bügermeisters nur wenige Worte zu nvtdern, um hervorzuheben, dass meine Rede nur dahin 8 gangen fei, dass bezüglich des Lotterie-Anlehens sotvohl int Interesse der Gemeindevertretung als auch der Bewohner Laibachs die größtmöglichste Publicität wünschenswert wäre und dass zu diesem Zwecke die Veröffentlichung der Haupt-bilanz und deren Anhang in beiden Sprachen erfolge. Unstreitig würde das im Interesse der Gemeinde selbst liegen. Die Aeußerung des sehr geehrten Herrn Bürgermeisters, dass in früheren Jahren, als unsere Partei noch die Wirtschaft geführt hat, nie eine Bemerkung über die Bilanz des Lotterie-Anlehens gemacht wurde, muss ich dahin beantworten, dass damals diesbezüglich auch wirklich keine andere Bemerkung möglich gewesen wäre, als der Ausdruck des Lobes oder Dankes für die Art und Weise der Wirtschaft mit dem Lotterie-Anlehen. Jedes Fahr war ein Ueberschuss zu verzeichnen, im Jahre 1882 z. B. betrug der Ueberschuss 43.517 fl., welcher für Gemeindezwecke verwendet werden konnte, und als 1882 das Lotterie-Anlehen anderen Händen übergeben wurde, war der Stand desselben ein vorzüglicher. Seit Sie es aber haben, meine Herren, steht der Gewinn-und Verlnstconto, ävelcher statt des Jnvestitions- Conto eingeführt wurde, unverändert auf 83.231 fl. 40 kr., derselbe hat sich auch nicht um Einen Kreuzer vermindert, das Lvtterie-anlehen ergab keinen Ueberschuss mehr, und alle Conti scheinen mehr oder weniger versteckte Verluste zu enthalten. Das gibt zu Besorgnissen Anlass, sowie der Umstand, dass das Lotterie-Anlehen, welches hauptsächlich zum Zwecke der Einführung der Wasserleitung aufgenommen wurde, jetzt schon verbraucht ist, bevor man für die Wasserleitung, so zu sagen den ersten Spatenstich gemacht hat. Poslanec Grasselli: Zavračati moram samo poslednjo trditev gospoda poslanca Luckmanna, da je loterijsko posojilo porabljeno. To ni resnično. Sedaj ravno z ozirom na neugodno stanje kurza državnih papirjev ne kaže, da bi se to loterijsko posojilo porabilo za daljše investiranje, in le to je povod, da mestna občina želi vzeti drugo posojilo. To pa je stvar, o kateri se bode takrat govorilo, kadar pride poročilo o novem posojilu v deželni zbor, in mislim, da bode mestna občina lahko porabila novo posojilo in vrhu lega še vse to, kar je intaklno ostalo od prejšnjega posojila, ker ima narediti toliko reči, da po mojih mislih v nekaterih letih niti vse to zadostovalo ne bode. Sicer pa moram reči, da se popolnoma strinjam o tem z gospodom Luckmannom. da bodi v takih stvareh vse kolikor mogoče jasno in javno. Poročevalec Robič: Ker je na ugovore gospoda poslanca Luckmanna poslanec in mestni župan gospod Grasselli temeljito odgovori in mu vse pojasnil, ni meni treba dajali več pojasnil. Proti predlogom ni ugovora, torej nimam ničesar več omeniti, in priporočam odsekove predloge visokemu zboru, da jih sprejme. Deželni glavar: Pristopimo k glasovanju. (Vsi predlogi odsekovi obveljajo v drugem in tretjem branji. — Sämmtliche Ansschnssanträge werden in zweiter und dritter Lesung angenommen.) 186 XII. seja dne 13. oktobra 1888. —- XII. Sitzung mn 13. .October 1888. b) § 3 letnega poročila „Deželno-kulturne in zdravstvene zadeve“. b) § 3 des Rechenschaftsberichtes „Landeskultur- und Sanitäts-Angelegenheiten". Poročevalec Stegnar: Slavni zbor! § 3. obsega 32 marginalnih toček. Od 1. do 25. se poroča o deželni kulturi, v 26. in 27. o agrarnih razmerah, v ostalih 5. pa o zdravstvenih zadevah. Odsek za letno poročilo je ta paragraf vestno pregledal in se uveril, da se je deželni odbor pošteno trudil, sklepe slavnega zbora spolniti, kolikor je iz lanskega zasedanja bilo mogoče; za to odsek za letno poročilo nasvetuje: Slavni zbor naj sklene: 1. ) «Marginalne točke § 3., in sicer: 1, 2, 3, 4, 5, 8, 13, 15, 16, 17, 21, 25, 26, 28, 30 in 32, vzamejo se na znanje.» (Obvelja — Angenommen.) Glede na one deželno-zborske sklepe, katere je imel zvršiti deželni odbor v izročenem področji, nasvetuje odsek za letno poročilo: -Slavni zbor naj sklene: 2. ) «Pod marg. št. 6, 7, 10, 11, 12, 14,'18, 19, 20, 23, 29, 31 nahajajoča se poročila deželnega odbora naj blagovoli visoka zbornica odobrovaje na znanje vzeti in potrditi.» Deželni glavar: Želi kdo besede k temu predlogu? Poslanec Pakiž: V prvem oddelku marg. št. 20. se nahaja poročilo o preiskavi podzemeljskih vodotočev v Kočevsko-Rib-niški in Dobrepoljski dolini. Tukaj je v poročilu nejasnost, kajti v predlogu je bila tudi Loškopotoška dolina omenjena. Tako se je stavil predlog lanskega leta, pa tudi v prejšnjih letih, ker Loškopotoška voda ni v zvezi z Ribniško dolino, ampak je vsa druga dolina. Ob enem bi se pa še usojal omeniti, ker se to preiskovanje ni z vršilo po gospodih, ki so bili za to določeni in ker je mogoče, da se letos sploh ne bode več zvršilo, naj bi slavni zbor izrekel željo, da se to zvrši drugo leto, ker s samim obetanjem ni pomoči. Drugega nimam nič omeniti. Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Torej glasujmo. Prosim gospode, ki pritrde drugemu predlogu odseka za letno poročilo, naj blagovole ustati. (Obvelja. — Angenommen.) To, kar je gospod poslanec Pakiž izrekel, smatram za osobno željo gospoda poslanca, kakor je sam na-glašal. Prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje. Poročevalec Stegnar: Med lemi številkami, katere je slavni zbor ravnokar sprejel, se ne nahaja marginalna točka 9., ki govori o načrtu zakona v povzdigo živinoreje. Odsek za lelno poročilo je to važno vprašanje tudi razmišljeval in končno prišel do zaključka, da bi bilo jako koristno, ko bi se la stvar še letos v obravnavo vzela v deželni zbornici. Deželni odbor je sicer svojo dolžnost točno zvršil in izročil dotični načrt, katerega je izprosil od visoke vlade, kmetijski družbi, katera pa menda načrta še ni amendirala in vloge rešila. (Poslanec Murnik kliče: — Abgeordneter Murnik ruft: Je že!) Vsaj v letnem poročilu se ne nahaja ničesar o kaki rešitvi. Deželni glavar: Da prikrajšam obravnavo, bi naznanil, da je kmetijska družba svoje mnenje pred približno 10 do 12 dnevi doposlala ter se je tudi že deželni odbor o tem posvetoval in sklenil, to postavo predložiti še v tem zasedanji, če bode količkaj mogoče. Poročevalec Stegnar: Radostno pozdravljam poročilo gospoda deželnega glavarja; odsek je s svojega stališča obžaloval, da se predloga o tem načrtu toli važnem za povzdigo domače živinoreje zakasnjeva; zdaj imamo torej tolažljivo vest in mi ni treba še kaj k tej stvari opomniti, torej tudi ne bodem slavil v odseku sklenjenega nasveta, ampak predlagam, da se jemlje marg. št. 9. na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) K marg. št. 11. odsek za letno poročilo nasvetuje visoki zbornici to-le: 3.) «Deželnemu odboru se naroča prositi visoko c. kr. deželno vlado, naj blagovoli posredovati, da se potom c. kr. okrajnega šolskega sveta v Postojni od ljudske šole na Ročah zahtevana pojasnila v zadevi šolskega vrta predlože skoro deželnemu odboru, po katerih se bode šoli dovoljena podpora odmerila in nakazala.» Stvar je ta. V lanskem zasedanji se je na prošnjo občine Goče dovolilo deželnemu odboru, da sme iz deželno-kulturnega zaklada nekoliko podpore naklonili občini, ki si je omislila šolski vrt v vrednosti 475 gld.; toliko pa ni zmogla občina, zalo je bilo primanjkave okoli 200 gld. Deželni zbor je uvaževal to okolščino in naročil deželnemu odboru, da prošnjo primerno reši, namreč pod tem pogojem, da občina Goče do-pošlje še nekoliko potrebnih pojasnil glede računov in drugih razmer. Mislim, da je občina gotovo tudi dala ta pojasnila; kajti ako pričakujejo občine kako podporo, rade ustrezajo takim zahtevam. Ležati pa mora stvar pri c. k. okrajnem šolskem svetu v Postojni, in zarad tega tudi deželni odbor doslej še ni mogel nakloniti namenjene podpore, dasiravno je .je občina zelo potrebna. Šolski vrti so velike važnosti za povzdigo kmetijstva, in vsaka zamuda pri napravi in pri umnem obdelovanji šolskih vrtov je pomenljiva XII. seja dne 13. oktobra 1888. — XII. Sitzung mn 13. Dctolirr 1888. 187 izguba, posebno na Vipavskem, kjer daje sadjarstvo pred vsemi pridelki največji dobiček. Zarad tega mislim, da bi se stvar hitro rešila in da bode deželni odbor precej naklonil podporo, da se le dotični dopis predloži od okrajnega šolskega sveta. Vsi gospodje v odseku so se strinjali v lem, da se visoka deželna vlada naprosi, naj bi ona blagovolila posredovali, da se dotični izkaz predloži deželnemu odboru. Nasvetujem torej, da se pritrjuje predlogu odseka za letno poročilo. (Obvelja. — Angenommen.) Pri točki 22. je imel odsek za letno poročilo tudi mnogo razgovora. Stvar je jako važna in zadeva za-gradbo poloka Pišenca. Kdor se je. po Gorenjskem kedaj vozil mimo Kranjske Gore, je imel ob suhem vremenu žalosten prizor pred očmi. Nekako kamnalo morje zavzema tam veliko široko Kranjskogorsko dolino. Po tej kamniti in skalovit.i pustini se ob hudem vremenu razliva hudournik s tako silo, da je Kranjska Gora v veliki nevarnosti; posebno pa ob bregih bivajoči Kranjskogorci so v takem položaji, da je njihovo posestvo v veliki nevarnosti. Že tri leta se vrše obravnave; vsako leto se poudarja velika potreba, da se zagradi potok Pišenca, pa obravnave ne pridejo do nikakoršnega konca. Kranjskogorski prebivalci, osobito posestniki so ubogi, jako ubogi, njihovo skupno imetje ne znaša menda mnogo več nego 20.000 gld., in od teh se zahteva, da bi Bog ve koliko storili za zagradbo Pišence. Deželna vlada je mnogokrat poudarjala, pa tudi ministerstvo, da bi v prvi vrsti treba bilo ustanoviti vodno zadrugo. Dobro, ako bi bilo res to mogoče doseči in če bi člani te vodne zadruge bili imoviti posestniki, potem bi bilo tudi pričakovati, da bi doneski te vodne zadruge bili toliko zdatni, da bi s podporo države in dežele konec storili nesreči, ki preti Kranjski Gori. Ker pa ta vodna zadruga nili oživeti ne more in ker tudi pripravljanje lesa iz Kranjskogorskih gozdov ni tako lahko, kakor se je nadejati bilo po prvotnem mnenji, zato se stvar zavlačuje že mnogo časa, in morebiti bodemo čuli še letos ali prihodnjo spomlad, da so posestniki ob bregu Pišence že splavali po vodi. Stvar je na več strani zaprečena, zato je treba mnogo storiti za dobavo potrebne zaklade. Zarad konkurence je treba, da država obilo pritegne, dežela in občina pa tudi, da svoje storile. Odseku za letno poročilo se zdi, ker dosedanjim potom ne bode kmalu ugodne rešitve, da bi se le po prvotnih nared bab visoke vlade dalo kaj doseči, zato je sklenil nasvetovati: 4.) «ad m arg. 22. Visoka c. kr. vlada se naprosi, da bi se zagradim hudournika «Pišenca» vršila po prvem, od visokega c. kr. poljedelskega ministerstva z odredbo dne 11. januvarja 1887 št. 15.500 iz 1. 1886 določenem projektu, ki se je naročil gozdno-tehničnemu oddelku za za grad bo hudournikov v Beljaku.» Ta projekt je priznal ne le samo deželni odbor, ampak pripoznali so ga tudi strokovnaki, in zalo misli odsek za letno poročilo, da je treba ta projekt vzdrževati in storili potrebne korake. Poslanec Robič: Slavni zbor! Že lanskega leta sem od lega mesta poudarjal, da bode vodna zadruga, katera se namerava, ostala le na papirji. Rekel sem to iz lastnega prepričanja, ker so mi razmere vseh tistih posestnikov prav dobro znane. Kako je mogoče, takim siromakom, kakor so ti, take troške zmagati za zagradbo, kakor se tukaj zahtevajo, da ne bode hudournik ne le njim, ampak vsej vasi nobene škode delal? Že gospod poročevalec je poudarjal, da je stvar nujna, in tudi jaz moram to reči. Ko začne pri nalivih ta hudournik naraščati, nese hlode in kamenje, napravi drugi brod, in ako se s tem voda zajezi, znajo hiše po vrsti iti po vodi, kar jih je pod bregom. Hiša-št. 54 je komaj nekaj korakov od vode. Ko bi se tam voda zajezila, jo bode odnesla, in potem gredo še druge za njo. Lanskega leta smo brali v poročilih okrajnega glavarstva, da vasi ne žuga hudournik. Temu se moram čuditi, saj leče hudournik Pišenca skozi vas, na desnem bregu od mostu doli je 10 hiš, vse so večji del ob vodi, na levem bregu jih je tudi dosti, vas je torej v nevarnosti. To pa je povsod, da so tisti, ki so bliže vode, prvi prizadeti. Tudi Tre-biža ne gre skozi vso vas Rateče in so ondi tudi le nekateri posestniki prizadeti, a vender je vlada to reč v roko vzela in potok dobro zagradila, da letos ni bilo skorej nič škode. Mislim, da je tudi tukaj potreba, da pripomore država v prvi vrsti, potem pa tudi dežela z zdatno podporo, da se vas preteči ji nevarnosti obvaruje. Kdor je tam okoli hodil, je moral pač videti, kako je voda nekdaj hodila in koliko je zemljišča odnesla. Ako se ne bode pri Babi — in ne pri Bobi, kakor je v lanskem stenografskem zapisniku napačno zapisano — zagradilo, je vse drugo delo zastonj. Za-b rani ti je treba, da voda ne bode gramoza in skalovja proti vasi nosila, potem bode mirneje tekla. Po leti, ko so gospodje iz Beljaka prišli, menda še nič vode videli niso, kajti ta hudournik se kmalu posuši. Sedaj, ko je že več časa deževalo, bi bilo mogoče videti, da je treba nujnega dela, da se za-brani škoda, katera vasi preti. Torej toplo priporočam predlog odsekov. G. kr. deželni predsednik baron Winkler: Oglasil sem se k besedi samo, da bi branil vlado proti očitanju gospoda,predgovornika, kakor da bi bila morda vlada v tej stvari kaj zamudila. Vlada je ska-zala svojo dobrohotnost in radovoljnosl, obljubila je dotično podporo, ali zanašati se v vsakem primerljeji le na vlado, da bode ona vse troške prevzela, to je zahtevanje, kateremu vlada ne more ustreči. Od visokega ministerstva za poljedelstvo sem v dotični zadevi dobil odgovor, naj listi, ki so v prvi vrsti udeleženi, tudi od svoje strani kaj store, vlada od svoje strani ne bode manjkala, tem revežem, ki so res v veliki nevarnosti, pomagati, da se zvrši delo z zedinjenimi močmi. Ponavljati moram, da na vlado samo zanašali se, da ona poseže v svojo blagajnico, ne da 188 XII. seja dne 13 oktobra 1888. — XII. Sitzung am 13. October 1888. bi ti, ki so naj pred udeleženi, storili sami svoje dolž-nosli, to ni pol, po kateri bi dosegli zaželjeni cilj in konec. Poslanec Detela: Tudi jaz bi stvar toliko pojasnil, da je zadržek poglavitno ta, ker so se ta mošnji prebivalci pri obravnavi branili, prevzeti troske na vso občino. Eden je dejal: «Ti imajo več koristi, oni na drugem bregu Pišenee pa ne», in to je branilo, da se ni les iz občinskih gozdov dobil. Dežela je dovolila 1950 gld., država 600 gld., les pa bi morala občina dali. Ko pa se je pri razpravi pokazalo, da niti prebivalci ne priznavajo, da je lo splošne koristi ter so nekateri cel6 rekli, da niso pri tem nič prizadeti, ni bilo mogoče te zagradbe kot občinske stvari spoznati, in prišlo je do lega, da se mora osnovati vodna zadruga, in tako je la stvar zaoslala. Poročevalec Stegnar: Ker gospodje niso ugovarjali zoper nasvet odsekov, ampak le stvar pojasnjevali in dodajali še svoja mnenja, omenili nimam ničesar več. Deželni glavar: Preidemo k glasovanju. Gospodje, ki pritrde ravno pred prečilanemu predlogu odseka za letno poročilo k m arg. št. 22., naj blagovole obsedeli. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet. Poročevalec Stegnar: M arg. št. 24. govori o za grad bi Savskih bregov pri Stožicah in Tomačevem. Ker je pri tej točki rešiti še načelno vprašanje, ali prevzame dežela jamstvo za povračilo državnih predplačil, odstopi se ta marg. št. finančnemu odseku v poročanje. K marg. št. 27. nasvetuje odsek za letno poročilo: 5. ) «Izkaz o denarnem prometu Kranjskih posojilnic naj visoki zbor jemlje na znanje in pritrjuje želji odseka za letno poročilo, da bi se v prihodnjih izkazih k vsaki posojilnici dostavilo ustanovno leto.» Na 52. strani so izkazane vse posojilnice, in zanimivo bi bilo, ko bi pri vsaki stalo tudi ustanovno leto, in sicer zarad tega, ker se iz dobe obstanka da. sklepati na napredek; priporočam torej nasvet odsekov, da ga slavni zbor sprejme. (Obvelja. — Angenommen.) Nekoliko besed si usojam še izprositi od visoke zbornice, ker stojimo na koncu šestletne dobe. Odsek za letno poročilo je mislil, da je pristojno, ako izrečemo zahvalo slavnemu deželnemu odboru na njegovem trudapolnem delu, ter nasvetuje slavnemu zboru: 6. ) «Na skrbnem, trudapolnem in uspešnem delovanji v pretekli letni, osobito pa v celi šestletni de-želno-zborski dobi, med katero se je toliko važnih zakonov priredilo, narod no-gospodarst, veni h nared eb zvr-šilo, potrebnih in koristnih zavodov ustanovilo, kar se vse v šestletnih deželno-odborskili poročilih sijajno zrcali, izreka deželni zbor svoje priznanje in svojo najloplejšo zahvalo slavnemu deželnemu odboru». (Obvelja. — Angenommen.) Deželni glavar: S lem je končan današnji dnevni red. V prvi vrsti imam naznanjati, da upravni odsek zboruje danes ob 4. uri popoldne; finančni odsek ima sejo danes popoldne ob 3. uri in v ponedeljek ob 9. uri dopoldne. Gospod načelnik prosi gospode člane, da točno pridejo k sejam, da se s čakanjem ne trati čas. Prihodnjo sejo določujem za prihodnji torek, l. j. 16. oktobra I. 1, s sledečim dnevnim redom: (Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.) Sklepam sejo. Konec seje ob I uri popoldne. — Schluss der Sitzung um 1 Uhr nachmittags. Založil kranjski deželni odbor. — Tiskata Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.