JList 39 V torek 15« Velkiga travna 1849. Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/ za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold. S Razjasnenjc čez odškodovanje zastran tlake in desetine in drugih gospo-skinih davkov, zložil g. Ambrož, za deržavni zbor v Kromerižu do 12. Svečana 1849. Tlaka, desetina in sploh gosposkini davki so bili že davnej kmetam kot tern v peti in vsak, kdor je imel v teh zadevah s kmetam kaj opraviti, dobro ve, koliko prepira, koliko tožba in drugih pritožba se je med grajšin-skimi in desetinskimi gosposkami in med podložnim kmetam prigodilo. Zlasti v naši krajnski deželi so se v poslednjih letih po mnogih krajih protinstva prikazale, tako, de so se mogle semtertje te odrajtvila s očitno silo tirjati. Odkritoserčni in ljudoljubi uradniki so take prikazke vikšim gosposkam na znanje dajali, in tudi kake predloge ravnali, ali nič ni pomagalo, zakaj imenitna zveza v visokih verstah deržavljanske družbe ni hotla slišati glasu vpijočih iz globočine zatiranja. Poprej-šno vladarstvo ni hotlo serčno na noge stopiti , zato ki je vedilo, kje de napaka leži — le polagama je mislilo te zaderge odvezati — in iz taciga namena je prišel v letu 1847 ukaz na dan, po kterim je bilo odkupilo teh davkov z nekakim zraišljenim polajšanjem vpeljano. Ali malo malo je ta poskušnja pripomogla, ker so grajšaki take cene za odkupila delali, de podložnik ni mogel zmagati. Za odkupilo tlake od celiga grunta so posebno po Dolenskim grajšine po 500, 600 ja nek clo po 800 goldinarjev tirjale — več kar je ves grunt vreden. Zato se je le malo odkupil izpeljalo in brenčala je poprejšna struna, kakor poprej. Mesca Sušca 1848 so Dunajčanje staro vladarstvo poderli in dobrotljivi Cesar Ferdinand I. je 15. dan tistiga mesca blagovolil svojim narodam ustavo (konstitucijo) dati. Nič ni bilo scer v te obljubi od tlak in od desetin govorjeniga, pa vonder je začela po vsih deželah sapa tako pihati, de je te opravila sama od sebe ustavila — in vsaki pametni človek, kteri je količkajn izurjen v vladarskih rečeh, je mogel sam prevdariti, de v te reči se mora popolnama prenaredba vpeljati. Jeli so kmetje po času od tlake nehavati, silil jih ni nobeden in le ta govorica se je razširjala, de se bodo mogli odkupiti. Na prošnjo stanov krajnske dežele je prišel cesarski patent od 23. Maja 1848 na svitlo, de te opravila i. Prosenca 1849 po dozdajni naredbi proti tem nehajo, de podložni in desetniki gruntno in desetinsko gosposko primerno odškodovajo, za leto 1848 pa je bilo grajšinam in podložni-kam odperto dano, de naj se sami med saboj zastopijo. Ako ravno je bilo to v patentu izrečeno, vonder le kmetje se niso v nobeno pogodbo z grajšinami podali, ter so mislili, če se bo primerjeno odškodovanje za leta 1849 in za naprej vpeljalo, naj pa še za letaš velja in to mnenje se jc po celi deželi vgotovilo in tudi na ljubljanskim deželnim zboru 19. Julja 1848 se je bil ta namen kmetov očitno razodel. V te reči se kmetje niso motili, zakaj njih misli so bile po ukazu ministerstva no-trajnih oprav od 3. Augusta 1848 poterjene, v kterim je bilo izrečeno: ako se podložni za letašnje leto branijo, desetino in tlako in dru- ge davšine odrajtati, ki to leto zadenejo, in se tudi scer z gruntno ali desetinsko gosposko prostovoljno nc pogodijo, se samo od sebe razume, de bojo mogli odškodovanje za tekoče leto 1848 pozneje tako odrajtati, kakor se bo po gotovim sklepu ustavne postave na Dunaji za eno leto izgovorilo. Dunajski velki zbor se je pričel mesca maliga Serpana (Julja) 18^8 in oči in ušesa vsih podložnikov so bile na Dunaj obernjene, ker so si vsi mislili, de zbor ni zavoljo druziga vkup prišel, kakor de bo kmetijske reči poravnal. Desiravno tlačanske in desetinske in druge zadeve gosposkinih davkov niso bile same na sebi način zbornih opravil, pa vonder smo vsi poslanci spoznali, de je potreba, de se ta reč naj popred v pretresanje vzame in zato je storil poslane z imenam Kud-licli predlog, de naj deržavni zbor za gotovo izgovori, de je vsa zaveza podložnikov nehala proti odškodovanju, ktero se bo na zadnje od deržavniga zbora storilo. Res je , de je ta sklep veliko veliko drugih zavez zadel, ali potreben je bil zato, ker je vse ljudstvo težko ga pričakovalo. Zdaj se je vnelo goreče posvetvanje — nekteri poslanci so mislili, de naj bi kmet nič ne plačal za odškodovanje, nekteri so mislili, de je kmet dolžan vse poplačati, ali koliko se je več govorilo, toliko jc bilo več zmotnjav, zato, ker te opravila in odrajtvila so tako mnogotere in razne v vsaki deželi našiga Cesarstva, de se za vse nc more ena postava upeljati. V patentu od 7. Kimovca (Septembra) 1848, v kterim je v teh zadevah storjeni sklep zbora tudi od milostljiviga Cesarja poterjen, je bilo le po verh omenjeno, de za nektere opravila gre odškodovanje, za nektere pa ne in v 5. raz-deljku jc malo bolj na tajnko bilo razjasnjeno, de odškodovanje se ne bo dalo za pravice in davke, ki iz osebniga podložtva, iz gospoki-nili in sodniških opravil in iz soseskiniga go-spodstva izvirajo. Ker je pa ta odločba tako obširna, de potrebuje za edine dežele našiga Cesarstva bolj na tajnkiga pretresanja, se je iz poslancov vsih dežela komisija napravila, ktera bi bila te zadeve za vsako deželo za gotovo izpeljala. Pervo sejo je imela ta komisija k koncu mesca Kimovca in previdilo se je, de je nar pervič potreba zvedili, kaj za ene odrajtvila in opravila podložnih do svojih gruntnih in desetinskih gosposk so bile do zdaj v eni ali drugi deželi v rabi. Zato se je vpeljala v Ljubljani taka komisija, ktera bi bila deržavnimu odboru potrebne pripomočke za popolnama vravnanje teh reči vkup spravljala in na Dunaj pošiljala. Med tim je pa 6. Kozaperska (Oktobra) na Dunaju punt vstal, nekaj poslancov je Dunajsko mesto zapustilo, in odbor oli komisija za odškodovanje svojih opravil ni pričela, tudi zato ne, ker v tistim času od nobene strani pripomočki nam niso došli. Veliko je bilo že od tega punta govorjeniga, in veliko se je pisalo , zatorej jez pri te priložnosti ne bom kar nič od njega govoril, naj si misli od njega vsak, kar si oče. Pri vsem tim naprej-vzetju pa jez vonder le ne morem ene zamol-čati, namreč kar mene vtiče. V serce me je peklo, ko sim zvedil, de sim bilobdolžen, de sim jez z tistimi poslanci na levi strani v zvezi bil, kteri so bili v tem puntu zapleteni itd. Britke občutke sim imel in mislil sim si, tako svet plačuje, jest sim v telesni nevarnosti zmiraj na mestu ostal, kamor me je zaupanje mojih rojakov postavilo, in zato bom osramoten. Eno pa me je tolažilo, namreč misel: pravica in resnica boste same od sebe na dan prišle. Kader smo v Kromerižu zopet vkup prišli, jc bila moja perva skerb, na kmetijske reči. Tamkaj smo dobili v roke perve pripomočke iz Ljubljane in te smo k poboljšanju nazaj poslali in tirjali, de naj bi nam grajšaki tudi pri vsaki davšini na znanje dali, kaj de je uzrok njene perve vpeljave, in de naj se nam katastralDe cene od vsih pridelkov in dninskih plačil delavcov na znanje dajo. Dobili smo scer nektere pripomočke, samo naznanjenje vzrokov perve upeljave gosposkinih davkov in tlak nam še ni bilo došlo. Desiravno je nam ta poslednji potrebni pripomoček manjkal, sim jez vonder v izdeljavo odškodovanja za našo Krajnsko deželo začel in sim jo 12. Svečana (Februarja) 1.1. dokončal. Spravil sim tudi referente drugih dežela ukup, de smo se po-svetvali in sklenili smo, de naj vsaki referent svoj izdeljk na- prej bere. Jez sim bil nar pervi s svojim razdeljkam na versto prišel in sim ga v dveh sejah naprej bral; tode ene dni potem smo se po razpušenju zbora razšli. — De ne boste rekli, de nismo za odškodovanje nič storili, me veže moja lastna vest, moj izdelik tukaj razodeti, ki bi vtegnil saj nekoliko biti v poduk in razjasnjenje teh zamotanih razmer med grajšinami in podložniki. To dc moram tukaj opomniti — de bi se bil znal po bolj natajnčnimu pretresovanju tudi še kaj prenarediti. Prosim vas pa, de nikar ne mislite, de je to kaka veljavna postava — to ni — veljavne postave so nam Cesar na predlog ministrov v potentu od 4. t. m. dali, ko so deržavni zbor razpustili, in vse druge predpise v teh zadevah bo ministerstvo za naprej izdajalo, dokler se zopet deržavni zbor ne snide. Po teh postavah ministrov se ima vsakteri ravnati. Načert postave čez odškodovanje tlak, gosposkinih davkov in desetin za krajnsko deželo. I. Splošne odločbe. %. 1. Kader je v letu 1809 Francoz na Krajnsko prišel, so jenjale vse deželske in patri-monjalske sodbiša. Kader se je pa po ukazu 2. maliga Serpana (Julja) 1814 cesarsko vladarstvo spet vpeljalo, deželske in patri-monjalske sodbiša scer nič več niso v veljavnost prišle, vonder se je pa zaveza podložtva z vsim zadevajočimi postavami zopet ustanovila in ako ravno grajšine niso imele poprej-šnih opravil in dolžnost, so mogli vonder le podložniki poprejšne odrajtvila in opravila storiti. Tedaj so na Krajnskim do 7. Kimovca 1848 še zmiram podložniki po zapopadku dvorniga ukaza od 26. Kimovca 1797 štev. 378 obstali. Zatorej §§. 3. in 5. imenova-niga potenta tudi za krajnsko deželo veljavnost imajo tako, kakor v drugih cesarskih deželah, ker še obstoje deželske in patrimonial-ske sodbiša. II. Od davšin ktere bi imele nehati brez od-škodovanja. §. 2. Brez odškodovanja nehajo: a) Vsaki davk ali plačilo, ktero je pod imenam urbarsko poboljšanje ali povikšanje (Urbars-Zinserhohuiig) vpeljano, če jc iz delitve zemljiša vstalo. b) Vsaka pravica, ktera se je opirala na nekdajno deželno in patrimonjalo sodništvo, in tudi vsaka dolžnost ali njeno plačilo, ktera je iz takib sodbiš izvirala. c) Vsaki davk ali plačilo, od kteriga uz-rok (uršah) njega vpeljavanja 7. Kimovca 1849 več ni bil v rabi. d) Vsako odrajtvilo v blagu, ktero ne obstoji iz pridelkov obdelaniga grunta. e) Vse dela ali take plačila, ktere niso za obdeljvanje semljiš potrebne. f) Vsi dohodki za oskerbništvo gruntnih ali urbarskih bukev, gruntne spiske (ekslrak-te) za gruntne pisma in druge lake prihodke. (Dalje sledi.) Austriansko Cesarstvo. Slovenska