Poštnina plačana v gotovini.
92.	Ljubljani, dne 6. oktobra 1926.	Letnik Vlil.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
TTR, A TI1UT T.IS"P
ljubljanske in mariborske oblasti
Vs ebin a s
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Izpremembe v osebju.
371.	Odločba, s katero se dopolnjuje pravilnik centralnega higienskega zavoda v Beogradu.
372.	Uredba o spojitvi ekonomskega oddelka in računskega oddelka pri ministrstvu za gradbe.
373.	Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita za šumarsko tehnično in administrativno službo šumarskih uradnikov I. kategorije.
374.	Seznamek strojev in strojnih delov, ki se izdelujejo v državi.
375.	Odločba o znesku valut, ki jih smejo jemati s seboj naši državljani, potujoči v inozemstvo.
376.	Odločba, s katero se dopolnjuje tar. št. 12. uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi.
377.	Naredba o prodaji zemljišča mestne občine ljubljanske.
378.	Naredba, s katero se podaljšuje veljavnost občinske davščine na tovornino v Mariboru.
379.	Naredba o pobiranju občinske davščine na vozila v Celju-okolici leta 1926.
380.	Naredba, s katero se dovoljuje okrajnemu zastopu v Celju, najeti posojilo 300.000 Din.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi Inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 381. Tarifno obvestilo o direktnem blagovnem prometu med Madžarsko in Italijo v provozu a) skozi Avstrijo, b) skozi kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Avstrijo. 382. Tarifno obvestilo: A. o direktnem blagovnem prometu med postajami romunskih železnic na eni strani in postajami železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na drugi strani a) v neposrednjem prevozu, b) v provozu skozi Madžarsko; B. o direktnem blagovnem prometu med postajami romunskih železnic v provozu skozi kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. 383. Odločba o ugodnosti za prevoz madžarskega sladkorja.
Razne objave.
šz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 216 z dne 24. septembra 1926.:
Odlok ministra za poljedelstvo in vode z dne 14. septembra 1926.: Za veterinarja v 8. skupini L kategorije pri sreskem poglavarstvu v Kočevju je postavljen po službeni potrebi Josip K u n c, veterinar v isti skupini iste kategorije pri sreskem poglavarstvu v Krškem s sedežem v Št. Jerneju.
Odlok ministra za poljedelstvo in vode z dne 14. septembra 1926.: Za veterinarja v 7. skupini I. kategorije pri sreskem poglavarstvu v Kočevju je postavljen bivši državni veterinar Josip B r t o n r c e 1 j. Obenem se mu je priznalo 8 let 5 mesecev in 24 dni, vračunljivih za pokojnino in za določanje periodične stopnje osnovne plače.
Odlok ministra za poljedelstvo in vode z dne 13. septembra 1926.: Za veterinarja v 8. skupini I. kategorije je preveden z dnem 13. avgusta 1924. kot dnem, ko je dovršil tri leta državne službe, dr. Leopold Hribar, veterinar-pripravnik pri sreskem poglavarstvu za Ljubljansko okolico v 9. skupini I. kategorije. Drugo stopnjo osnovne plače mu je računiti od dne 13. avgusta 1924., položajno plačo in ostale prejemke pa od dne 15. julija 1926. kot dnem, ko se je izdal odlok št. 9615., ki se s tem izpreminja po odločbi glavne kontrole z dne 25. avgusta 1926.
Številka 217 z dne 25. septembra 1926.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. septembra 1926.; Pri državni licejski knjižnici v Ljubljani je pomaknjen v 6. skupino I. kategorije knjižničar dr. Avgust Pirjevec, uradnik v 7. skupini I. kategorije.
Odlok direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani z dne 28. jnlija 1926.: V stanje pokoja je postavljen Davorin Grobelnik, poštni in telegrafski uradnik v 4. skupini II. kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu v Celju.
Odlok ministra za poljedelstvo in vode z dne 25. avgusta 1926.: Po službeni potrebi je postavljen za ekonomskega uradnika v 3. skupini III. kategorije z dolžnostjo, poslovati kot učitelj za mlekarstvo na specialni kmetijski šoli v Škofji Loki, Anton P e v c, ekonomski uradnik in potovalni učitelj za mlekarstvo ljubljanske oblasti v isti skupini iste kategorije.
Številka 218 z dne 27. septembra 1926.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. septembra 1926.: Odlikovan je z redom sv. Save IV. vrste dr. Alfonz Levičnik, gimnazijski profesor v p. v Ljubljani.
Objava generalnega inšpektorata ministrstva za finance z dne 20. septembra 1926.: Dovolitev za poslovanje z valutami na železniški postaji v Cari-
brodu je prestala Sretenu Krstiću, ker se ni ravnal po predpisih pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami.
številka 219 z dne 28. septembra 1926.:
Za višjega administrativnega svetnika v 5. skupini I. kategorije in pravnega referenta pri direkciji šum v Ljubljani je postavljen dr. Anton Mrak, podravnatelj v 6. skupini I. kategorije pri statističnem uradu v Zagrebu.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. avgusta 1926.: V stanje pokoja je postavljen Karel Ekel, višji administrativni svetnik v 4. skupini
I.	kategorije in pravni referent pri direkciji šum v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. septembra 1926.: Pri narodnem gledališču v Ljubljani sta postavljena: za direktorja opere s pravicami uradnika 2. skupine II. kategorije Mirko Polič, direktor opere pri istem gledališču, uradnik v 3. skupini II. kategorije; za članico s pravicami uradnice
I.	skupine II. kategorije Avgusta C e r a r-D a n i 1 o, dosedanja članica istega gledališča.
Številka 220 z dne 29. septembra 1928.:
Odlok ministra za agrarno reformo z dne 23. septembra 1926.; Pri okrožnem agrarnem uradu v Ljub-Ijani jc postavljen za tajnika v 7. skupini I. kategorije Matko B r n č i č, pisar v 8. skupini I. kategorije pri istem uradu.
Številka 222 z dne 1. oktobra 1926.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15ega septembra 1924.: V 4: skupino I. kategorije je pomaknjen dr. Nikolaj O m e r z a, profesor na realni gimnaziji v Celju, uradnik v 5. skupini L kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15ega septembra 1926.: Za restavratorja pri narodnem muzeju v Ljubljani s pravicami uradnika 1. skupine
II.	kategorije je postavljen Fran Tratnik, umetniški konzulent pri velikem županu ljubljanske oblasti, uradnik v isti skupini iste kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. septembra 1926.: V stanje pokoja je postavljen Josip Baran, strokovni učitelj v 1. skupini III. kategorije na srednji tehnični šoli v Ljubljani.
Odlok ministra za trgovino in industrijo z dne 9. septembra 1926.: Na državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani je postavljena za stalno strokovno učiteljico v 3. skupini HI. kategorije Ana Novak, začasna strokovna učiteljica v 4. skupini III. kategorije na istem zavodu.
Objava generalnega inšpektorata ministrstva za finance z dne 20. septembra 1926.: Z valutami sme poslovati Stjepan š u n j i e v Žepči.
Številka 223 z dne 2. oktobra 1926.:
Objava ministrstva za notranje posle z dne 20ega septembra 1926.: Knjiga: «Die Entwicklung des Bol-
schewismus», ki je izšla kot deseti zvezek časopisa «Süddeutsche Monatshefte» (München), je v naši državi prepovedana.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 22ega septembra 1926.: Brošuri: 1.) «Radio» (praktična uputstva), Biblioteka društva ,Radio’ br. 2, izdanje društva ,Radio’, 1926., in 2.) «Narodna Škola», N. Babič, Sarajevo, 1926., sta v naši državi prepovedani.
izpremembe v osebje,
Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje z dne 17. septembra 1926., Z. br. 32.549, je imenovan dr. Anton Cede za sreskega sanitetnega referenta za srez Laško.
Dr. Baltič s. r.
Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje z dne 10. septembra 1926., Z. br. 41.748, je postavljena dr. Gabriela Železnik za zdravnico-volon-terko pri splošni bolnici v Mariboru.
Dr. Vukićević s. r.
Uredbe osrednje vlade.
371.
\
Odločba, s katero se dopolnjuje pravilnik centralnega higienskega zavoda v Beogradu.*
Na podstavi člena 52. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in zakona o ustroju ministrstva za narodno zdravje odrejam:
V	pravilniku centralnega higienskega zavoda v Beogradu naj se uvrsti v člen 15. kot drugi odstavek ta-le odredba:
«Direktor zavoda postavlja, povišuje, kaznuje, premešča in odpušča v mejah odredb zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih vse osebje zavoda in socialno-medicinskih naprav, ki jih odredi ministrstvo za narodno zdravje, kakor tudi vseh naprav, podrejenih zavodu, razen osebja I. kategorije in glavnih skupin vseh kategorij.»
V	Beogradu, dne 12. avgusta 1926.;
H br. 40.612.
Minister za narodno zdravje:
dr. Sl. Miletič s. r.
372.
Na podstavi pooblastitve v členu 279. finančnega zakona za leto 1926./1927. in skladno s členom 94. ustave predpisujem nastopno
Uredbo
o spojitvi ekonomskega oddelka in računskega oddelka pri ministrstvu za gradbe.*
Člen 1.
Da se doseže prihranek v državnem proračunu, pa tudi zato, da se uprosti administracija, se spajata ekonomski oddelek in računski oddelek pri ministrstvu za gradbe v en oddelek z imenom: Računski oddelek ministrstva za gradbe (Računsko odeljenje ministarstva gradjevina).
Člen 2.
Odsek za preskrbovanje in odsek za statistiko, ki sta bila v sestavi ekonomskega oddelka, prehajata v sestavo računskega oddelka z vsem sedanjim osebjem in s področjem, predpisanim v členu 8. a uredbe o ustroju ministrstva za gradbe.
Člen 3.
Računski oddelek ministrstva za gradbe razpolaga z vsemi krediti, odobrenimi v proračunu za leto 1926./1927. za osebne in za materialne potrebe ekonomskega oddelka in računskega oddelka.
Člen 4.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 21. septembra 1926.
Minister za gradbe:
MU. Ant. Vujičič s. r.
373.
Pravilnik
o opravljanju državnega strokovnega izpita za šumarsko tehnično in administrativno službo šumarskih urad-^ nikov L kategorije.
Pripomba uredništva: Ta pravilnik je razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 24. septembra 1926., št. 216/LVL, bil pa je že objavljen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 18. februarja 1926., št, 37/XI (Uradni list z dne 28. februarja 1926.. št. 78/19). Sedanje besedilo se razlikuje od prejšnjega samo v naslednjih točkah:
1.	) Člen 31. je imel prej tri odstavke, sedaj pa je razdeljen na dva odstavka ter se glasi:
«Člen 31.
Ustni i z p i t je javen ter se opravlja pri generalni direkciji šum. Red. po katerem naj kandidat opravlja ta izpit, se določi z žrebom, izprašuje pa se kandidat poldrugo , ali dve uri, in sicer po vrsti iz vseh skupin, določenih za izpit.
Dnevno smejo opravljati ta izpit najmanj trije in največ štirje kandidati.»
2.	) Člen 33. je imel prej tri odstavke, sedaj pa jih ima štiri ter se glasi:
«Člen 33.
Terenski i z p i t: Po končanem ustnem in pismenem izpitu se mora opraviti tudi terenski praktični izpit kandidatov na enem izmed urejenih in naprednih gozdnih gospodarstev, na katerem imajo kandidati možnost, tudi praktično pokazati svoje znanje vsaj iz najvažnejših gozdnih disciplin.
K temu tereuskemu izpitu se pripuščajo samo oni kandidati, ki so opravili predhodne izpite ali bi morali učiniti male poprave, o čemer odloči kolegij izpraševalne komisije.
Kraj in čas za ta terenski izpit predlaga predsednik komisije in odobri ju minister za šume in rudnike.
Ker je opravljanje tega jako važnega izpita združeno s krajšimi potovanji v ekskurzije, določi minister za šume in rudnike v ta namen izvestne denarne pomoči (subvencije).»
3.) V diplomi, ki jo navaja člen 38., je dodana v končnem stavku za besedami: «aa a^MiunrcTpaTiiBHy h rexHHHKy apsKaBny» beseda: «mynapcKy», tako da se glasi ta Stavek sedaj: «na je namjia — jeano-rjiacno — m je cnocoöan — ca oajihkom — aa a^MiiHii-crpaTHBHy n rexinuiKy apwanny myinapcKy cayacoy»
itd. —
*
V slovenskem besedilu, razglašenem v Uradnem listu z dne 28. februarja 1926., št. 78/19. je treba izvesti ta-le popravka:
1.	) Drugi odstavek člena 17. naj se uvrsti kot prvi odstavek v člen 18.
2.	) V členu 26. naj se postavi v poslednjem (četrtem) odstavku namesto besede: «ustno» beseda: «uspešno».
374.
Seznamek strojev in strojnih delov, ki se izdelujejo v državi.*
Ministrstvo za trgovino in industrijo objavlja po točki 4. občih opazk k XV. delu predloga zakona o obči carinski tarifi
Seznamek strojev in strojnih delov, ki se iz zgoraj omenjene točke 4. izdelujejo
v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev,
z dostavkom, da se bodo izpremembe in dopolnitve tega seznamka objavljale po tej poti.
Izdelujejo se (po tarifnih številkah v predlogu zakona o obči carinski tarifi):
Iz tar. št.
646.	Parni kotli, tudi z opremo:
iz 1. Za parne stroje do 18 atmosfer pritiska z ogrevno površino do 500 m2 in .s površino rešetke do 20 m2.
Grobe in fine armature za parne kotle.
iz 3. Cilindrični rebrasti ekonomizerji in pregrejevalci pare.
647.	Plinski generatorji za plinske motorje s pre-
merom generatorja do 1000 mm.
648.	Lokomotive za tire do 0-76 m širine.
Zalogovniki (tenderji) za vse vrste tirov.
651., iz 2. Vodile turbine: Francisove turbine za vse vodne padce s kolesom od 200 do 1800 mm zunanjega premera, z navpično in vodoravno osjo, enostavne, dvojne in spiralne.
Peltonove turbine za vodni padec nad 20 m, s kolesom od 120 do 1500 mm zunanjega premera.
Turbine patent «Banki».
Vsa železna oprema za turbine vseh vrst,
653.	Kmetijski stroji:
iz 2. Sejalnice za koruzo do 4. vrste.
Sejalnice za sladkorno peso do 4. vrste.
Stroji za kopanje.
654,	Stroji, s katerimi se obdelujejo:
Iz 1. Les in rezbarske snovi:
Polni jarmenik (Vollgatter), normalnega tipa, za debla s premerom 400. 500, 600, 700, 800, 900, 1000 mm.
Vodoravni jarmenik, normalnega tipa, za debla s premerom 650. 800. 950. 1200 in 1500 mm.
Beneški jarmeniki vseh velikosti z avtomatičnim dovajanjem debel in brez njega.
Težke prečne žage, normalnega tipa (schwere Baumstammquersäge), s premerom 500. 750, 1000 mm.
Lahke prečne žage, normalnega tipa (leichte Baumstammquersäge), s premerom 500, 750, 1000 mm.
Nihalna žaga (Pendelsäge), normalnega tipa, s premerom žage 500 do 800 mm, z zgornjim, spodnjim in kotnim pogonom.
Žage za obrobljanje z vozičkom na valjih (Besaumkreissäge mit Schiebetisch), normalnega tipa. s premerom žage 500 do 600 mm.
Krožne žage z železnim stojalom, normalnega tipa, s premerom žage 400 do 800 mm.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 1. septembra 1926., št. 196. (LIH. — 1926.)
Krožne žage z napravo za vrtanje po-dolgastih lukenj (Kreissäge mit Langlochbohrvorrichtung), normalnega tipa. s premerom žage 400 do 700 mm. Naprava za luknje 250 X X 150 X 30 mm.
Krožne žage z lesenim stojalom, normalnega tipa, s premerom žage 400 do 700 mm.
Mizarske krožne žage. normalnega tipa. s premerom žage 300 do 600 mm.
Žaga za obrobljanje z železnim stojalom, normalnega tipa. s premerom žage 600 do 700 mm.
Krožna žaga za letve in paralelno obrobljanje, normalnega tipa, s premerom žage 600 do 700 mm, z največ 7 listi in največjo debelino letev 100 mm.
Žaga za rezanje na mero (Abkiirz-säge), normalnega tipa, s premerom žage 600 do 700 mm. Ista konstrukcija z mizo, iz profiliranega železa z eno in dvema krožnima žagama.
Vretena za krožne žage, normalnega tipa, za premer žag od 300 do 800 mm.
Krožna žaga za drva, normalnega tipa, s premerom žage od 600 do 800 mm.
Krožna žaga za drva z mizo, normalnega tipa, z žago v premeru od 600 do 800 mm.
Trakasta žaga (Bandsäge), normalnega tipa. s kolesoma v premeru 700 do 1200 mm.
Žaga za dekapiranje, normalnega tipa, za rezalno višino do 100 mm.
Lahki poravnalni stroj (Abrichthobei-und Ftigemaschine), normalnega tipa, za oblanje širine od 300 do 500 mm.
Univerzalni poravnalni stroj (Universal-Abrichthobel- und Fügemaschine), normalnega tipa, za oblanje širine od 400 do 800 mm.
Stroj za vrtanje podolgastih lukenj, normalnega tipa, za vrtanje lukenj 40 X 120 X 250 mm.
Poravnalni stroj, kombiniran z obli-čem za debelino in profiliranje (Universal-Abricht-, Füge-, Kehl- und Dicktenhobelmaschine), normalnega tipa. za oblanje širine od 400 do 700 mm debeline lesa do 180 mm.
Težki oblič na debelino (schwere Dicktenhobelmaschine), normalnega tipa. za oblanje širine od 400 do 1000 mm in maksimalne debeline lesa 210 do 240 mm.
Mali oblič (Hobelmaschine), normalnega tipa, za dimenzijo lesa 310 X X 150 mm.
Tristranski oblič (dreiseitige Hobelmaschine), normalnega tipa, za di-
’ menzije lesa od 400 X 150 do 600 x X 180 mm.
Mali oblič na štiri vretena (kleine Kehl- und Hobelmaschine mit vier Messerwellen), normalnega tipa, za les dimenzije 120 X 60 mm.
Rezkalni stroj, normalnega tipa, z mizo, velikosti 900 X 1000, 1000 X X 1100, 1000 X 1000 mm.
Vodoravni stroj za vrtanje in dolbenje (horizontale Bohr- und Stemmmaschine), normalnega tipa. za luknje 35 X 150 X 250 mm.
Mali stroj za vodoravno vrtanje (kleine horizontale Bohrmaschine).
Stružnica za les (Holzdrehbank), normalnega tipa, za dolžino 1250 do 2500 mm.
Stroj za struženje veh (Fasspunddreh-maschine).
Univerzalni kolarski stroj.
Kopirna stružnica (Kopierdrehbank) dimenzije 1200 X 180 mm.
Vodoravni vrtalni stroj za lesene škatle, z maksimalnim premerom 80 mm.
Stroj za vrtanje ščetnih desak.
Kombinirani rezkalni stroj s krožno žago in z napravo za vrtanje podol-
gastih lukenj, s premerom žage 350 do 450 mm.
Trakasta žaga, kombinirana z rezkal-nim strojem, krožno žago in napravo za vrtanje * podolgastih lukenj, s premerom koles 700 in 800mm in s premerom žage 300 in 400 mm.
Sekalni stroj za drva, enostaven in dvojen.
Stroj za izdelovanje lesne volne za velikosti "lesa 600 X 200 mm.
Stroj za lupljenje debel dimenzije 1000 X 800 mm.
Stroj za zašiljanje lesenih klinčkov (Holzstiftenspitzmaschine), normalnega tipa, za klinčke št. 7 do 16.
Stroj za cepljenje lesenih klinčkov (Holzstiftenspaltmaschine), normalnega tipa, za klinčke št. 7 do 16.
Boben (razmerje 1000 X 900 mm) za poliranje lesenih klinčkov.
Sito (razmerje 375 X 600 mm) za sortiranje lesenih klinčkov.
Stroj za brušenje rezil za lesene klinčke.
Stroj za brušenje rezil za lesene klinčke z lesenim stojalom.
Stroj za struženje okroglih palic z ročnim dovajanjem (Rundstab-hobelmaschine mit Handzuführung).
Stroj za struženje okroglih palic z napravo za avtomatično dodajanje (Rundstabhobelmaschine mit An-drehvorrichtung).
Stroj za struženje okrogilh palic iz upognjenega lesa (Rundstabhobel-maschine für gebogene Hölzer), normalnega tipa, za palice s premerom od 10 do 60 mm.
Stroj za struženje okroglih palic z aparatom (Rundstabhobelmaschine mit Apparat), normalnega tipa, za palice s premerom od 10 do 38 mm.
Avtomat za struženje okroglih palic, normalnega tipa, za palice s »premerom od 8 do 80 mm.
Avtomatični stroj za struženje palic iz upognjenega lesa (Automatische Durchzugmaschine), normalnega tipa, za palice s premerom od 10 do 40 mm.
Stroj za struženje palic iz upognjenega lesa (Durchzugmaschine), normalnega tipa, za palice z notranjim premerom od 35 do 50 mm.
Stroj za struženje naslanjal (Rücklehndurchzugmaschine), normalnega tipa, za les z zunanjim premerom od 20 do 36 mm in z notranjim premerom od 40 do 50 mm.
Stružnica za naslanjala (Rücklehndrehbank), normalnega tipa, za 1500 in 2000 mm dolžine.
Stružnica za sedežne obode (Sitzreifdrehbank), normalnega tipa, za sedeže s premerom od 410 do 480 mm.
Vrtalni stroj za sedežne obode (Sitz-reifbohrmaschine).
Stroj za poliranje stolnih obodov (Sesselreifpoliermaschine).
Cilindrasta žaga za izrezovanje dog (za sode) s premerom cilindra 400 do 650 mm (Daubenzylindersäge).
Stroj za spehovanje dog, širokih do 120 mm in dolgih do 1100 mm (Dau-benfügesäge).
Dvojni stroj za skrajševanje, poševno obrezovanje in utorjanje dog, širokih do 120 mm in dolgih do 1100 mm (doppelte Daubenabkürz-, Ab-schräg- und Krösemaschine).
Stroj za izrezovanje dna s premerom do 650 mm (Bodenrundschneidemaschine).
Iz 2. Kovine, kamenje in druge snovi:
Stenski vrtalni stroj z dosežajem do 500 mm.
Stoječi vrtalni stroj z eno brzino, z dosežajem do 500 m, za vrtanje lukenj do 18 mm premera in 95 mm globine.
Stoječi vrtalni stroj z dvema brzinama, za vrtanje lukenj do 25 in do
30 mm premera in do 160 mm globine.
Stoječi vrtalni stroj z dvema brzinama in premično mizo, za vrtanje lukenj do 35 mm premera in do 160 mm globine.
Brzotekoči stoječi vrtalni stroj s stebrom za jermenski pogon, za vrtanje lukenj do 23 mm premera in do 155 mm globine.
Stružnica z vodilnim vretenom (Leit-spindeldrehbank). Razdalja med konicama 2800 mm, višina konic 230/ /375 mm.
Iz tar št Stroj za brušenje kamenja.
658. Imenovani stroji in njih deli:
Iz 1. Mlinarski;
Vsi stroji in deli strojev za mlinarsko industrijo, razen valjčnih mlinov (Walzenstuhl), trijerjev in magnetnih aparatov.
Iz 3. Strojarski:
Valjčnica za usnje (Lederwalzmasclii-ne).
Drobilnice čresla z lesenim stojalom (Lohbrecher mit Holzgestell). Drobilnice čresla z železnim stojalom (Lohbrecher mit Eisengestell).
Sodi za strojenje z avtomatičnim pogonom in brez njega (Gerbfässer mit automatischem Antrieb und ohne automatischen Antrieb).
Sodi za gnetenje z avtomatičnim pogonom in brez njega (Walkfässer mit automatischem Antrieb und ohne automatischen Antrieb).
Mlini za čreslo (Lohmühlen).
Sita za čreslo (Lohsiebe).
Iz 5. Keramični:
Vsi stroji za izdelovanje zidne in strešne opeke.
Iz 11. Za drugo industrijo:
Kompletne stiskalnice za klobuke iz klobučine in slame.
Stroji za parjenje tobaka:
Pockov stroj za paralelno rezanje tobaka (tobačni parilnik «Pock»). Stroj za avtomatično tehtanje in vkladanje tobaka.
Bobni za sortiranje rudniških proizvodov.
Deli strojev:
transmisije, nastavni obroči, spojke, ležaji, stenski okviri, pod-nožne plošče, konzole vseh vrst in dimenzij.
Kolesa za jermen.
Lesena kolesa za transmisije. Zamašnjaki, rezkana zobata kolesa, jeklena, polžasta in zobata kolesa za verige vseh vrst in dimenzij. Cevi iz litega železa do 500 mm v prerezu.
Vse vrste in dimenzije rezervoarjev za vodo, olje, nafto, petrolej itd. Kotli in aparati za izdelovanje alkohola.
Vsi deli strojev iz litega železa, jekla in brona, razen specialnih delov, ki jih izdelujejo specialne tvornice. (Za te specialne dele strojev izdaja ministrstvo za trgovino in industrijo [V. oddelek] potrdila, potrebna za brezcarinski uvoz.)
660. Sesaljke (brizgalnice), injektorji in industrijski ventilatorji:
3.	Injektorji, razen onih za lokomotive.
4.	Industrijski ventilatorji vseh vrst in dimenzij.
662. Stroji:
Transporterji za prenos vsakovrstne tvarine.
Krožni transporterji.
Stroji za bagranje suhe zemlje, vseh tipov. Elevatorji.
Prenosni ce.
Okretnice.
Poljske kovačnice.
Škarje za prikrojevanje (Zurichtschere) furnirjev, širokih do 1000 mm.
Škarje za oblikovanje (Formatschere) furnirjev, širokih 500 do 1000 mm.
Stroj za brušenje lupilnih rezil, normalnega tipa, za debelino rezil do 1400 mm. Avtomatični stroj za brušenje rezil, dolgih 600, 700, 800 in 1000 mm.
Stroj za brušenje rezil za oblanje, dolgih 400, 500. 600 in 700 mm. iStroj za ostrenje žag s premerom do največ 800 mm.
Stroj za ostrenje žag;, z lesenim stojalom, v premeru največ 800 mm.
Stroj za krivljenje plešem.
Iz tar št	za rezanje plešem.
663.	Dinamski stroji, alternatorji in elektro-
motorji vseh vrst do vštetih 50 HP.
664.	Transformatorji, kondenzatorji, akumulatorji
in elektrode:
iz 1. Transformatorji do vštetih 1000 ki-lowattamperov sile in 35 voltov napetosti.
iz 2. Prenosni akumulatorji za razsvetljavo, avtomobile, radijske aparate, telefonijo in temu podobno. 3. b) Elektrode za električne peči.
681. Ladje:
iz 1. Rečni parniki do 600 registrskih ton nosilnosti.
2. Ostale ladje.
Št. 682. Vlačilne ladje, tanki in pontoni vseh dimenzij.
Iz ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu.
dne 19. avgusta 1926.; I br. 1826.
375,
Odločba o znesku valut, ki jih smejo jemati s seboj naši državljani, potujoči v inozemstvo.*
Gospod minister za finance je izdal pod I. br. 18.700 z dne 20. septembra 1926. to-le naredbo: Banke, pooblaščene za trgovanje z devizami in valutami, in menjalnice, pooblaščene 'za trgovanje z valutami, smejo prodajati našim državljanom na podstavi potnih listov, ki imajo vizo one države, v katero kdo potuje, inozemska plačilna sredstva v raznih valutah, in sicer za Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko, Grško in Albanijo do 8000 dinarjev, za vse ostale države pa do 12.000 dinarjev.
Ta odločba velja od dne, ko se objavi v «Službenih Novinah».
Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu,
dne 20. septembra 1926.; I. br. 18.700.
376.
Odločba, s katero se dopolnjuje tar. št. 12. uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi.**
Ministrski svet je odločil v seji z dne 20. septembra 1926. na predlog ministra za finance in na podstavi člena 15. v predlogu zakona o obči carinski tarifi;
Za tar. št. 12. uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi C br. 29.291 z dne 19. junija 1925. naj se postavi nastopna pripomba:
«Če se uvozi korintsko suho grozdje iz Grške iz točke 2., plača carino:	100 kg
pod a)................................40 Din,
pod b)................................20 Din.
Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah» ter velja do nadaljnje naredbe.
Ta odločba ministrskega sveta se priobčuje interesentom na znanje in v ravnanje. — Carinarnicam pa se odreja, naj to dopolnitev takoj vpišejo v predlog zakona o obči carinski tarifi C br. 29.291 z dne 19. junija 1925. ter se povsem ravnajo po njej.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 22. septembra 1926.; C br. 40.978.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata I Slovenaca» z dne 27. septembra 1926., št. 218.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 24. septembra 1926., št. 216. (LVI. — 1926.)
Uredbe velikega župana ljubljanske oblasti.
377.
Naredba velikega župana ljubljanske oblasti
o prodaji zemljišča mestne občine ljubljanske.
IV. Motocikli:
od motociklov letnih................100	Din
V. Bicikli:
a)	od biciklov s pomožnim motorjem
letnih.............................. 50	„
b)	od navadnih biciklov letnih	....	5 „
V Maribor n, dne 22. septembra 1926.;
U. br. 9301/4.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Pirkmajer s. r.
urada, da jemljejo trte zgolj za sajenje na svojem zemljišču.
Iz pisarne oddelka za vinogradništvo in sadjarstvo ministrstva za poljedelstvo in vode v Beogradu,
dne 22. septembra 1926.; št. 39.665/1.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Na podstavi § 81. občinskega reda za mesto Ljubljano in v zvezi s členom 2. zakona o obči upravi dovoljujem, da proda mestna občina ljubljanska po sklepu gerentskega sveta v Ljubljani z dne 2. septembra 1926. občinsko parcelo št. 195/18, vi. št. 206 katastralne občine Kapucinskega predmestja v izmeri 1030 m2 po 65 Din za kvadratni meter ali skupaj za 66.950 Din (šest in šestdeset tisoč devet sto petdeset dinarjev) Rudolfu Rozmanu, šefu knjigovodstva poštne hranilnice v Ljubljani.
Izkupiček se mora naložiti kot osnovna imovina plodonosno pri pupilarnovarnem denarnem zavodu.
V Ljubljani, dne 25. septembra 1926.:
U. br. 10.836/1.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Baltič s. r.
--------»!*•>--------
Uredbe velikega župana mariborske oblasti,
378,
Naredba velikega župana mariborske oblasti,
s katero se podaljšuje veljavnost občinske davščine na tovornino v Maribora.
Veljavnost tukajšnje naredbe o pobiranju občinske davščine na tovornino v prid gradbenemu skladu mestne občine mariborske z dne 29. septembra 1924., Uradni list z dne 9. oktobra 1924., št. 301/93, podaljšujem na podstavi zakona z dne 26. aprila 1894., štaj. dež. zak. št. 30, in zakona z dne 18. maja 1894., štaj. dež. zak. št. 41, sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani z veljavnostjo od dne 1, septembra 1926. do nadaljnje naredbe, najdalje pa do dne 31. decembra 1926.
V Mariboru, dne 21. septembra 1926.;
U. br. 16.966/17.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Pirkmajer s. r.
379.
Naredba velikega župana mariborske oblasti
o pobiranju občinske davščine na vozila v Celju - okolici za leto 1926.
Na podstavi § 1. zakona z dne 18. maja 1894., dež. zak. št. 41, dovoljujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da sme pobirati občina Celje-okolica tudi v koledarskem letu 1926. občinsko davščino na vozila po naredbi z dne 14. junija 1922., Uradni list z dne 30. junija 1922., št. 197/ /70. Obenem pa izpreminjam § 4. te naredbe tako-le:
§ 4.
Izmera davka.
L Kočije.
a)	od enovprežne konjske ekipaže v zasebni posesti in uporabi letnih . . .	125 Din
b)	od dvovprežnih letnih............ 200 „
II. Avtomobil i;
a)	od osebnih avtomobilov v zasebni posesti in uporabi do vštetih efektivnih
30 HP letnih..................... 500 „
b)	nad vštetih efektivnih 30 HP letnih .	750 „
III.	Tovorni avtomobili:
a)	do 3 ton nosilnosti letnih....... 1000 „
b)	nad 3 tone nosilnosti letnih .... 1500 „
380.
Naredba velikega župana mariborske oblasti,
s katero se dovoljuje okrajnemu zastopu v Celju, najeti posojilo 300.000 Din.
Na podstavi § 54. zakona z dne 14. junija 1866., štaj. dež. zak. št. 19, dovoljujem okrajnemu zastopu v Celju, najeti zaradi kritja stroškov za popravo okrajnih cest posojilo 300.000 Din pri Južnoštajerski hranilnici v Celju proti največ 8%nim obrestim na leto in odplačilu najkesneje v petih letih.
V Mariboru, dne 22. septembra 1926.:
U. br. 17.493/2.
Veliki župan mariborske oblasti:
S.	br. 1351/10.
Razpis.
Razpisujem službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje v Kočevju z letno plačo 2000 Din in pripadajočimi draginjskimi dokladami.
Prošnje, opremljene s potrebnimi svedočbami po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože do dne
15. oktobra 192 6. pri velikem županu ljubljanske oblasti.
V Ljubljani, dne 30. septembra 1926.
P. br. 6581/1.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Baltič s. r.
dr. Pirkmajer s. r.
Državna izpraševalna komisija za osnovne in njim sorodne šole v Ljubljani.
Razglasi osrednje vlade.
Cenovnik za trte v vseh državnih kmetijskih napravah jeseni 1926. in spomladi 1927. leta za 1000 trt.*
Gospod minister za poljedelstvo in vode je izvolil odrediti z odlokom z dne 12. septembra iu26., št. 39.665/1:
Skladno s členom 13. zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva in s členom 14. pravilnika za izvrševanje tega zakona odrejam na predlog oddelka za vinogradništvo in sadjarstvo:
1.) Jeseni 1926. in spomladi 1927. leta je prodajna cena v vseh državnih kmetijskih napravah za 1000 (tisoč) trt ta-le:
a)	Ključi ameriške trte, dolgi 35 do. 40 cm:
L vrsta po 100 Din:
H.	vrsta po 35 Dni.
b)	Korenjaki (sajenke):
I.	vrsta po 250 Din;
II. vrsta po 75 Din.
c)	Cepljenke:
I.	vrsta po 1500 Din.
II.	vrsta se ne prodaja, nego se iznova vloži v trtnico.
č) Ključi domače trte kolikršnekoli dolžine 80 Din.
Gospod minister za prosveto je postavil z odlokom O. N. br. 14.474 z dne 17. septembra 1926. za podpredsednika izpraševalne komisije Ludovika V a z z a z a, profesorja na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani, za člana pa Ludovika Mlakarja in Adolfa Lapajneta, oba profesorja na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani.
^ L j u b Ij a n i, dne 29. septembra 1926.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: prosvetni inspektor: dr. Lončar s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
U. br. 15.385/3.
Razglas.
Štefana Č o u 1 i g a, gerenta v Brezovici, srez dolnjelendavski, sem razrešil gerentskih poslov ter imenoval na njegovo mesto za novega gerenta te občine Štefana D ž n r a n a, posestnika v Brezovici št, 39.
V Maribor u, dne 16. septembra 1926.
L. št. 1/35.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Pirkmajer s. r.
2.	) Gorenje cene se zvišujejo, kolikor se nanašajo na ključe ameriške trte, za 100%, t. j.:
I. vrsta po 200 Din;
II. vrsta po 70 Din
za one osebe, ki vzamejo več nego 5000 ključev, da bi proizvajale korenjake in cepljenke za prodajo.
3.	) Breškim in okrožnim trtnicam, ki nimajo dovolj proračunskih sredstev, se smejo oddajati iz državnih trtnic brezplačno korenjaki in ključi tako, kakor jih porazdeli oddelek za vinogradništvo in sadjarstvo.
4.	) Pri trtnicah, pri katerih bi se zahtevalo več trte, nego je trtnice proizvajajo, se sme uvrstiti privatna oseba v porazdelitev največ s 1000 cepljenkami ali 2000 korenjaki ali 5000 ključi.
5.	) Osebam, ki zahtevajo trte za popolnitev in razširitev svojih vinogradov, ni treba predlagati potrdila sreskih ekonomov o vsebini apna svojih zemljišč, nego v prošnji naj označijo ameriško podlogo, ki so jo prej zasadili, in ali je vinograd, ki so ga zasadili na tej podlogi, v dobrem stanju.
6.	) Prosilcem, ki prosijo za korenjake in ključe, ni treba vkljub členu 15., točki 1.), pravilnika za izvrševanje zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva letos predlagati potrdila občinskega
* «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 1. oktobra 1926., št. 222.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 15. do dne 21. septembra 1926.
Srez	Ostalih	Na novo j obolelih !	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupku tih Celje	 10 Celje, mesto . . . !		unih bolerai. 1 2 1			9 i 1
Dolnja Lendava. .	1		.		1
Gornji grad . . .	1		1		
Ljutomer. , .	2		1		1
Maribor, levi breg.	1	1			1
Maribor, mesto . .	.				1
Murska Sobota . .		2			2
Ptuj		i	3			4
Slovenjgradec. . .	2	1			3
Šmarje pri Jelšah	.	1			1
Skupaj .	18	10	4		24
Krčevita odrevenelost. -			- Tetanus.		
Murska Sobota . .	1		1		
Slovenjgradec. . .	1				i
Skupaj .	2	• 1	1		1
Vranični prisad. — Anthrax.					
Konjice		3	• !	•		3
Skupaj . J	3	.	.	.	3 !
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skrlatinka.		- Bcarlatiaa.			
Celje		2	1	,		3
Celje, mesto . . .	2				2
Čakovec 		2	.	2		,	I
i Dolnja Lendava . .	6	•	. •		6
j Gornji grad. . . .	1		.		1
Maribor, desni breg		2	.		2
Maribor, levi breg .	4	.	2		2
I Maribor, mesto . .	4	3	3		4
Murska Sobota . .	2				2
Prevalje		3		,		3
, Ptuj		3	2			5
j Ptuj, mesto . . .	1	.			1
i Slovenjgradec. . .	6		6		
Skupaj .	36	8	13	•	1 31	
Dariea.	— Diphteria et Group.				
Celje		1		1		
Celje, mesto . . .	.	i	.	1	
! Ptuj			i			1
! Slovenjgradec. . .	2			.	2
Šmarje pri Jelšah .	1		.	•	1
Skupaj .	4	2	1	1	4
Dušljiri kašelj. — Pertussis.					
Konjice		5	.	2	. I 3	
1 Ljutomer ....	9		3	• ! 6	
Skupaj .	14	•	5	• 1 9	
Sen. — Erysipelas.					
Čakovec 		1		1	• 1 •	
Konjice		1	•		• 1 1	
Maribor, mesto . .	1	1	1	1	
Slovenjgradec. . .		1	.	• 1 1	
Skupaj .	3	2	2	■	1	3	
Griža. -		Dvsenteria.			
Celje		1	,			1
Konjice			1	i		.
Maribor, levi breg .	•	1			1
Prevalje		1	.	i		
Slovenjgradec. . .	1	.			i
Skupaj .	3	2	2	•	1	3	
V M a r i b o r u, dne 25. septembra 1926.
Za velikega župana mariborske oblasti: sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Vet. br. 712/43.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 4. oktobra 1926.
Opomba: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Dolnja Lendava: Dolnja Lendava (Trije mlini 1 dvorec), Kapca (Kapca 2 dvorca). Konjice: Konjice, okolica (Breg in Polena po 1 dvorec). Prelog: Draškovci (Oporovci 3 dvorci).
Konjske garje.
Murska Sobota: Kovačovci (Kovačovci 1 dvorec), Pertoča (Pertoča 1 dvorec), Polana (Polana 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Sv. Štefan (Babna gora
1 dvorec).
Steklina.
Čakovec: Podturen (Podturen 1 dvorec). Murska Sobota: Budinci (Budinci 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Rogatec (Ceste 1 primer).
Svinjska kuga.
Celje: Sv. Pavel pri Preboldu (Kaplja vas„l dvorec). Ljutomer: Ljutomer (Ljutomer 6 dvorcev), Stročja vas (Stročja vas 2 dvorca). Maribor, desni breg: Činžat (Činžat 8 dvorci), Ruta (Ruta 4 dvor-ci), Loka (Planica 2 dvorca), Sv. Lovrenc na Pohorju (k-v- Lovrenc i dvorec), Pobrežje (Pobrežje 1 dvorec), Rdeči breg (Rdeči breg 1 dvorec), Recenjak (Recenjak 4 dvorci), Smolnik (Smolnik 1 dvorec). Maribor, levi breg: Špičnik (Špičnik 1 dvorec). Murska Sobota: Petanjci (Petanjci 27 dvorcev), Ptuj: Vurberk (Stara Krčevina 2 dvorca). Slovenjgradec: Šoštanj (Šoštanj 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Celje: Sv. Peter v Savinski dolini (Podlog l dvorec), Velika Pirešica (Gorica 1 dvorec). Maribor, levi breg: Spodnji Gušteraj (Spodnji Gušteraj 1 dvorec), Osek (Osek 1 dvorec), Senarska (Spodnja Senarska 1 dvorec). Zimica (Velika Zimica 1 dvorec). Ptuj:
Cirkovce (Pongerci 1 dvorec), Mezgovci (Mezgovci 1 dvorec), Sakušak (Botkovci 2 dvorca), Spuhlje (Spuhlje 1 dvorec), Trnovci-Sela (Trnovci 3 dvorci).
Tuberkuloza govedi.
Maribor, levi breg: Krčevina (Petrovo selo 1 dvorec).
Čebelna gniloba.
Ljutomer: Oven (Oven 2 dvorca, Gornje Krapje 3 dvorci, Spodnje Krapje 2 dvorca), Kamenščak (Kamenščak 2 dvorca), Ljutomer (Ljutomer 1 dvorec). Maribor, levi breg: Rošpoh (Rošpoh 1 dvorec). Ptuj: Cirkovci (Pongerci 3 dvorci).
V Mariboru, dne 4. oktobra 1926.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Št. 9427.
Izkaz o stanju bolnikov v bolnicah Slovenije z dne 18. septembra 1926.
Ime bolnice	Število oskrbovancev v vse^ oskrbovalnih razredih
Splošna bolnica v Ljubljani		544
Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani . .	96
Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani .	259
Blaznica-hiralnlca v Ljubljani		229
Bolnica za duševne bolezni na Studencu .	408
Splošna bolnica v Mariboru		303
Javna bolnica v Celju		202
Javna bolnica v Brežicah		87
Javna bolnica v Slovenjgradcu		82
Javna bolnica v Murski Soboti		92
Javna bolnica v Ptuju		53
Hiralnica v Ptuju		118
Hiralnica v Vojniku		179
Ženska javna bolnica v Novem mestu . .	39
Bolnica usmiljenih bratov v KandijI. . .	52
Javna občinska bolnica v Krškem . . .	56	1
Javna bolnica v Čakovcu		68
Postaja za trahom v Prelogu		32
Skupaj. . .	2899	j
V Ljubljani, dne 25. septembra 1926.
Inspektor ministrstva za narodno zdravje: dr. Vukićević s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Št. 93.
Razglas.
Usposobljen ost ni izpiti v jesenskem roku za osnovne in njim sorodne šole se prično na državnem moškem učiteljišču v Mariboru v sredo dne 3. novembra 1 92 6.
° Pismene prijave naj dospejo k predsedniku po uradni poti najkesneje do dne 20. oktobra 1926. Vsak kandidat (vsaka kandidatka) dobi pismeno obvestilo o pripustu.
Državna izpraševalna komisija za osnovne in njim sorodne šole v Mariboru,
dne 3. oktobra 1926.
Cg la 645/26—1.	1998
Oklic.
Mihajlo Kuštrin, trgovec v Ljubljani, je vložil zoper Štefana Križaja in Fani K r i ž a j e v o, bivšega ravnatelja posojilnice in njegovo soprogo v Ljubljani, tožbo zaradi 8000 Din.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 8. oktobra 192 6. ob pol devetih .pri tem sodišču v sobi št. 124.
Ker je sedanje bivališče obeh tožencev neznano, se jima postavlja za skrbnika dr. Drago Marušič, odvetnik v Ljubljani.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek I. a,
dne 28. septembra 1926.
C\v a 378/26—2.	1997
Oklic.
Mariji P a v I i č k o v i, posestnici in trgovki na Jesenicah, sedaj v sanatoriju «Leonišču» v Ljubl-
Ijani, je vročiti v pravdni stvari Posojilnice v Radovljici, registrirane zadruge z omejenim poroštvom, menični plačilni nalog z dne 23 septembra 1926., opr. št. Cw a 378/26—1.
Ker je toženka Marija Pavliček zaradi bolezni nesposobna, sprejemati pošiljke in se zastopati, se ji postavlja za skrbnika dr. Ivan Modic, odvetnik v Ljubljani.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek II. a,
dne 1. oktobra 1926.
S 8/26—5.	1999
Oklic.
V konkurzni stvari Angela M n n i h a, neproto-koliranega trgovca v Vrhovem št. 4 pri Radečah, se je na predlog odbora upnikov dosedanji upravnik konkurzne mase, Anton Sotlar, trgovec v Radečah, razrešil svojih dolžnosti; za upravnika konkurzne mase pa imenoval dr. Peter Jereb, notar v Radeč:
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek II.,
dne 4. oktobra 1926.
A 167/24—35.	1972 3—2
Poklic dedičen neznanega bivališča.
Martina Š t u m b e r g e r, rojena Pungračič, nastavnica v Cvetkovskem vrhu št. 12, je dne 22. julija 1924. v Cvetkovskem vrhu umrla. Poslednja volja se je našla.
Dedični Jožefa štumberger in Amalija Štum-berger, hčerki umrle Martine Štumbergerjeve, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivljeta, naj se v enem letu od današnjega dne zglasita pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z oficialom Josipom La-šičem, ki se je postavil odsotnima hčerkama Jožefi Štumbergerjevi in Amaliji Štumbergerjevi za skrb-
nika.	Okrajno sodišče v Ormožu,
dne 25. avgusta 1926.
E 407/26.	1919
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. oktobra 192 6. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ljutomer, vi. št. 72, 158, 253, in zemljiška knjiga Noršinci, vi. št. 188 (hiša z gospodarskim poslopjem, njive, travniki in pašniki).
Cenilna vrednost: 270.598 Din; najmanjši po-nudek; 179.598 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru,
dne 15. septembra 1926.
E 342/26—11.	I960
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. oktobra 192 6. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dolenji Slaveči, vi. št. 223 (osminke hiše št. 70 v Dolenjih Slavečih z gospodarskim poslopjem, gozdom, njivami in travniki in priteklinami).
Skupna cenilna vrednost: 4782 Din 50 p; najmanjši ponudek: 3189 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 13. septembra 1926.
E 232/26—19.	1964
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. oktobra 192 6. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ljubno, vi. št. 264 (parcela št. 121 v Radovljici z mesnico).
Cenilna vrednost: 20.860 Din; najmanjši ponudek: 14.460 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnaj v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici,
dne 25. septembra 1926.
381,
Tarifno obvestilo o direktnem blagovnem prometu med Madžarsko in Italijo v provozu: a) skozi Avstrijo, b) skozi kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Avstrijo.*
I.
Obče regiementarne odredbe.
Blago, vozila, žive živali in mrliči se prevažajo izza dne 1. avgusta 1926. na podstavi mednarodne bernske konvencije (m. k.) za prevoz blaga z dne 14. oktobra 1890. z vsemi njenimi dodatki in enotnimi dodatnimi odredbami, kolikor niso določeni v naslednjih točkah odstopki.
n.
Posebne regiementarne odredbe.
1) Predmeti, izključeni od vožnje (člen 3. m. k.).
Od prevoza z direktnimi mednarodnimi tovornimi listi so izključeni poleg predmetov, ki so navedeni v § 1. (4), izvršitvenih odredb mednarodne konvencije, ti-le predmeti: zlato in srebro v palicah, platina, kovani denar, bankovci, vrednostni papirji, dokumenti, dragi kameni, pravi biseri in nakit.
2) Vsebina tovornega lista (člen 6. m. k.).
Pošiljatelj mora predpisati v tovornem listu mejne prehodne postaje (glej prilogo I).
Če je predajna postaja pogrešno sprejela tovorni list brez predpisanega francoskega ali nemškega prevoda, mora predajna mejna postaja sestaviti prevod. V tem primeru se smatra, da jo je pošiljatelj za to pooblastil, ter ni odgovorna za točnost prevoda.
Če je odrejena za del prevoznega pota v tovornem listu uporaba direktne tarife, so odločilni za prevoz predpisi dotične tarife.
Pošiljatelj mora zabeležiti pri vozovnih tovorih na tovornem listu v razpredelku, določenem za to, poleg številke in znaka svojine še tovorno težo voza, ker je to v njegov prid.
3) Vkladanje blaga (člen 9. m. k.).
Železnica ni dolžna, dostavljati na pošiljateljevo zahtevo ponjav za ono blago, ki ga je upravičena prevažati v odprtih vozovih.
Kosovno blago mora biti opremljeno z listkom, na katerem sta označena z razločnimi in čitnimi črkami poleg predajne in namembne postaje prejemnikovo ime in njega naslov.
4)	Carinski, trošarinski in policijski predpisi
(člen 10. m. k.).
Pošiljatelj mora priložiti tovornemu listu vse dokumente, ki so potrebni za izvršitev carinskih, davčnih in policijskih predpisov, nadalje spremne dokumente, potrebne za uvoz, provoz in izvoz.
Železnica ni dolžna preizkušati, ali so ti dokumenti pravilni in popolni.
Če dokumenti niso priloženi ali če niso pravilni ali popolni, se sme sprejem blaga odkloniti. Če pa se ugotovi šele na vmesni postaji, da spremnih dokumentov ni ali da so nepravilni ali nepopolni, se sme ustaviti nadaljnji prevoz, blago pa dati pošiljatelju na razpolago.
Pri pošiljkah, za katere je izdano obče uvozno dovolilo, zadošča, da se to uvozno dovolilo deponira pri oni carinarnici, pri kateri je treba izvršiti ocarinitev. V tem primeru mora biti v tovornem listu točno navedena carinarnica, pri kateri je deponirano obče uvozno dovolilo.
5)	Izračunavanje voznine (člen It m. k.).
Voznina in ostale takse se računijo za uporabljeni pot po veljavnih tarifah (lokalnih in zveznih)
udeleženih železnic, če je izpolnil pošiljatelj vse predpisane pogoje.
Ko se izračunava voznina, se uporabljajo za vsak odsek, za katerega je treba izračuniti voznino po-sebe, tarife, ki veljajo onega dne, ko pride blago v območje dotičnega odseka.
Če določa tarifa ene ali druge železnice za iz-vestno blago ali izvestne proge samo en način prevoz (brzovoz ali sporovoz), se mora uporabljati ta tarifa ne glede na to, ali se je odpravila pošiljka kot brzovozno ali sporovozno blago.
Pristojbina za ponjave se računi za ves prevozni pot po tarifnih odredbah predajne železnice.
Pristojbina za desinfekcijo se pobira po tarifi postranskih pristojbin one železnice, ki desinficira.
6) Plačevanje voznine (člen 12. m. k.).
Če se morajo voznina in druge pristojbine pre-računiti, se preračunijo po uradnem železniškem tečaju, ki velja na dan preračunavanja.
Delne frankature so dopuščene do mejnih prehodnih postaj (državnih mej). V tem primeru se smejo plačati naprej tudi pristojbine, nastale spotoma do teh mejnih postaj (državnih mej). Zabeležke o vnaprejšnjem plačilu se morajo glasiti:
«Plačano do.....................» (označba mejne
prehodne postaje [državne meje]), odnosno: «Plačano do....................(označba mejne postaje)
skupno s stroški, nastalimi spotoma do te postaje (meje)».
. Pošiljatelj mora naknadno plačati manjek voznine, če deponirana vsota ne zadošča,
7) Povzetja in predjemi (člen 13. m. k.).
Povzetja in predjemi so dopuščeni samo v vrednosti odpravne države.
Ce se morajo povzetja preračuniti, se preračunijo na podstavi določenega železniškega tečaja, ki velja na dan preračunavanja.
Pristojbino, določeno s tarifo za povzetje, plača pošiljatelj, če se je opustilo povzetje na njegovo zahtevo.
8) Dostavni roki (člen 14. m. k.).
Pri pošiljkah življenskih potrebščin v vozovnih tovorih, ki jih odpravljajo italijanske železnice po stavkih in pogojih obče izjemne tarife za brzovozno blago kot brzovozno blago, se odrejajo dostavni roki tako-le:
a)	pri pošiljkah, ki se predado v prevoz z brzo-voznim tovornim listom in se prevažajo potemtakem tudi po železnicah izven Italije kot brzovozno blago, veljajo za dostavne roke roki za brzovoz za celokupni pot;
b)	pri pošiljkah, ki se predado v prevoz s sporovoznim tovornim listom ter se prevažajo potemtakem po železnicah izven Italije kot sporovozno blago, veljajo za roke dostavni roki, odrejeni za sporovoz za celokupni pot; v tem primeru pa je treba, ko se izračunavajo dostavni roki, del pota, ki odpada na italijanske železnice, zmanjšati za 50 %.
Reglementarnim dostavnim rokom se dodajajo posebni dopolnilni roki, ki veljajo pri udeleženih železniških upravah.
9) Pošiljateljeve naknadne naredbe (člen 15. m. k!).
Predajna postaja mora poslati naknadno naredbo oni postaji, ki naj postopa po njej, po pošti v priporočenem pismu, in sicer vselej, torej tudi, če je priobčila to naredbo najprej brzojavno. Poštnino plača pošiljatelj.
Če odredi pošiljatelj, da se izdaj pošiljka na vmesni postaji, se izračuni voznina do te postaje na podstavi one tarife, ki velja med predajno in to vmesno postajo.
Če odredi pošiljatelj, da se pošiljka vrni na predajno postajo, se izračuni voznina:
(1)	do postaje, kjer je bila pošiljka ustavljena, po tarifi, ki velja med to postajo in predajno postajo;
(2)	od vmesne postaje, kjer je bila pošiljka ustavljena, do predajne postaje po tarifi, ki velja za to progo.
Če odredi pošiljatelj nadaljnji prevoz do druge postaje, se izračuni tarifa:
(1)	do postaje, kjer je bila pošiljka ustavljena, po tarifi, ki velja med to postajo in predajno postajo;
(2)	od vmesne postaje, kjer je bila pošiljka ustavljena, do nove namembne postaje po tarifah, ki veljajo med tema dvema postajama.
10) Zavarovanje dostavnega roka (člen 38. m. k.).
Vsota za zavarovanje dostavnega roka se mora označiti v valuti predajne države.
Pristojbina za zavarovanje dostavnega roka se računi po dejanski razdalji, ki se jemlje za osnovo izračunu voznine na poedinih progah. Vendar pa se najmanjša pristojbina ne računi za vsak del prog, za katerega se računi voznina posebe.
Taksa za zavarovanje dostavnega roka znaša /4°/oo deklariranega zneska za vsakih začetih 10 km.
Tečaj preračunavanja določa ona uprava, ki preračunava.
III.
Odredbe o privatnih vozovih.
1)	Za privatne vozove se smatrajo oni vozovi, ki so uvrščeni v vozovje železniške uprave, ki pa so lastnina uvrstiteljeva ali ki jih je najel uvrstitelj od tretje osebe ali od železnice za daljši čas in za izključno svojo uporabo. Taki vozovi so:
a)	kotelni vozovi (vozovi s cisternami, rezervoarji, sodi, baseni, lonci in vozovi s tanki);
b)	drugi vozovi, nalašč prirejeni za prevažanje izvestnega blaga.
O uvrščanju takih voz odloča ona železniška uprava, v katere vozovje naj se uvrste.
Privatni vozovi se smejo natovarjati samo z onim blagom, za katero so namenjeni.
privatni vozovi se ne smejo uporabljati za prevoz drugega blaga, razen onega, ki je navedeno v točki 9).
2)	Prazni privatni vozovi se morajo predajati v prevoz z mednarodnimi tovornimi listi.
3)	Pravico, razpolagati s privatnim vozom proti železnici, ima izključno uvrstitelj. [Toda glej tudi točki 4) in 5).]
Uvrstitelj razpolaga s praznim privatnim vozom po tovornem listu, ki ga mora podpisati kot pošiljatelj ter poslati oni postaji, ki naj izvrši njegovo naredbo.
4)	Vsaka tretja oseba, ki hoče predati v prevoz prazen ali natovorjen voz, mora predati predajni postaji s tovornim listom vred pismeno izjavo uvrsti-teljevo, da se strinja z izvršitvijo transporta, označenega v tovornem listu.
Te izjave ni treba, če preda na namembni postaji prejemnik v prevoz natovorjen voz, ki ga je poslal uvrstitelj praznega zaradi natovoritve.
Dokler se vrši ta transport, nima uvrstitelj pravice, razpolagati z vozom.
Pošiljatelj ima pravico do vseh naredb, določenih v členu 15. m. k., kolikor so dopuščene po tej tarifi.
5)	Prejemnik pošiljke, ki je prispela v privatnem vozu, sme razpolagati s tem vozom samo, če so izpolnjeni pogoji odredbe v točki 4), prvem odstavku.
6)	Železnica ima pravico, vrniti privatni voz, ki je prispel natovorjen, po izpraznitvi domicilni postaji, če ni) odredil uvrstitelj drugače. V tem primeru odpošlje železnica privatni voz s tovornim listom v uvrstiteljevem imenu in ob njegovih stroških po odredbah udeleženih železnic.
Prav to velja za privatni voz, ki je prispel prazen zaradi natovoritve, pa ga prejemnik ne preda natovorjenega v prevoz v 8 dneh od njegovega prihoda; to pa ne velja, če je odredil uvrstitelj drugače pred potekom tega roka.
Te odredbe se ne uporabljajo na vozove, ki so na privatnih tirih.
7)	Za škodo, nastalo zbog tega, ker se je prekoračil dostavni rok ob prevozu praznih privatnih voz, jamči železnica po odredbah členov 40., (1), (2), in 41. m. k.
Ce se pri natovorjenem privatnem vozu prekorači dostavni rok, železnica ne jamči za njegov zakesneli povratek.
8)	Za izgubo ali poškodbo privatnega voza ali za izgubo njegovih delov jamči železnica po pogodbi o uvrstitvi voza, sklenjeni med uvrstiteljem in železnico. #
Roki členov 33. in 36. m. k. se ne uporabljajo na privatne vozove.
Odškodnino sme zahtevati samo uvrstitelj voza, in sicer samo pri domicilni železnici.
9)	V privatnih vozovih se smejo samo prevažati: A. V privatnih kotelnih vozovih:
Katero blago se sme prevažati v privatnih kotelnih vozovih, odreja predajna železnica.
B. V ostalih privatnih vozovih: vino
sadje, presno (vštevši južno sadje), kisline, če je dopuščen njih prevoz v kotelnih vozovih,
klobase, tudi prekajene, konji in mule,
maslo, margarin, rastlinska mast in mast iz kokosa,
meso, presno, in presno zaklane živali,
rudninska voda, tudi umetna, in pitna slana voda,
mleko,
pohištvo,
perutnina, živa,
pivo in rabljeni prazni sodi za pivo,
zelenjava, presna,
ribe in voda za njih prevoz,
sir.
steklo in stekleno blago, tropine sladu, vlažne,
špirit in sprit v steklenicah, popolnoma grenak. Voznina za natovorjeni voz se izračunava na podstavi lokalnih tarif udeleženih železnic.
10)	Zavarovanje dostavnega roka ni dopustno pri pošiljkah praznih privatnih voz.
11)	Prazni privatni vozovi se ne smejo obreme-njati s povzetji.
382«
Tarifno obvestilo: A. o direktnem blagovnem prometu med postajami romunskih železnic na eni strani in postajami železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na drugi strani a) v neposred-njem prevozu, b) v provozu skozi Madžarsko; B. o direktnem blagovnem prometu med postajami romunskih železnic v provozu skozi kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.*
I.
Obče regiementarne odredbe.
12)	Prazni privatni vozovi se prevažajo po odredbah udeleženih železnic brezplačno ali pa po znižani voznini, če se izpolnijo ti-le pogoji:
a)	V razpredelku tovornega lista «Vsebina» se mora označiti, da je voz «prazen» in čemu se prevaža prazen.
b)	Pošiljatelj mora navesti v tovornem listu znak lastnine, številko in domicilno postajo voza.
c)	Ce želi pošiljatelj, da bi se prepeljal prazen privatni voz brezplačno ali pa po znižani voznini, mora predpisati v tovornem listu «brezplačen prevoz» ali pa «prevoz po znižani voznini».
Če pošiljatelj ne izpolni tudi samo enega izmed odredb, navedenih pod a) do c), ali če preda, prazen privatni voz v brzovozni prevoz, se pobere za prevoz voznina, ki velja za železniška vozila, ako se prevažajo na lastnih kolesih.
13)	Posluževati posebne priprave v privatnih vozovih (hladilne priprave, vodne posode, strojne priprave itd.) je dolžan pošiljatelj ali prejemnik.
14)	Drugače pa veljajo odredbe tega tarifnega obvestila.
Priloga I.
Seznainek mejnih prehodnih postaj.
a)	Ä v s t r i j s k o - m a d ž a r s k e mejne p re-
li o d n e postaje:
Avstrijske:	Madžarske:
Nickelsdorf	Hegyeshalom
Mogersdorf	Szentgotthärd
Loipersbach-Schattendorf Ägfalva Baumgarten	Sopron Gy. S. E. V.
Pamhagen	Meksikopuszta
b)	A v s t r i j s k o - i t a 1 i j a n s k e mejne pre-
hodne postaje:
Avstrijske:	Italijanske:
Brenner	Brennero
Innichen	S. Candido
Tarvis	Tarvisio Centrale
c)	J u g o s 1 o v a n s k o - i t a 1 i j a n s k e mejne
prehodne postaje:
Jugoslovanske:	Italijanske:
Kranjska gora	Fusine Laghi
Bistrica-Bohinjsko jezero Piedicolle Rakek	Postumia
Fiume
d)	Jugoslovansko - m a d ž a r s k e m e j n e
prehodne postaj e:
Jugoslovanske: Kotoriba Koprivnica Virovitica Beli Manastir Beli Manastir1 Subotica Horgoš
Banatsko Arandjelovo
Madžarske:
Murakeresztür
Gyekenyes
Bares
Magyarböly
Beremend1
Kelebia
Röszke
Szöreg
e)	Jugoslovansko -avstrijske mejne prehodne postaje:
Jugoslovanske; Št. Hj
Bravograd-Meža
Prevalje
Jesenice
Avstrijske:
Spielfeld-Strass
Lavamünd
Bleiburg
Rosenbach
B komercialnega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 28. julija 1926.; G. D. K. O. br. 7145/26.
Otvprjena samo za prevtiz kamenja.
Blago, mrliči in žive živali se prevažajo izza dne 1. avgusta 1926. na podstavi mednarodne bernske konvencije (m. k.) za prevoz blaga z dne 14. oktobra 1890. z vsemi njenimi izpremembami in dopolnitvami vred kakor tudi z enotnimi dodatnimi odredbami, kolikor niso določeni v naslednjih točkah odstopki.
II.
Posebne regiementarne odredbe.
1)	Predmeti, izključeni od vožnje (člen 3. m. k.).
Predmeti, navedeni v § 1., odstavku 2 (2), izvršit-venih odredb mednarodne konvencije, se sprejemajo v prevoz z mednarodnimi tovornimi listi, če je jamstvo železnice za izgubo ali manjek omejeno na 25 zlatih frankov za 1 kg.**
2)	Obveznost železnice, vršiti prevoz (člen 6. m. k.).
Spremljevalci niso dopuščeni, razen pri mrličih, živih živalih in železniških vozilih, ki se prevažajo na lastnih kolesih.
3)	Vsebina tovornega lista (člen 6. m. k.).
a)	Pošiljatelj mora predpisati v tovornem listu prevozni pot ter navesti mejne prehodne postaje od ene države do druge (glej prilogo L).
b)	Če je predpisal pošiljatelj za del prevoznega pota uporabo zvezne tarife, so odločilni za mejne prehodne postaje predpisi predpisane tarife.
c)	Brzovozno blago se sprejema na pošiljateljevo zahtevo v pospešeni brzovoz po internih tarifnih odredbah prodajne države. Pošiljatelj ne sme zahtevati. da bi se prevozila brzovozna pošiljka samo na delu prevoznega pota pospešeno brzovozno.
Navedbe v tovornem listu in pošiljateljevo izjavo je treba spisati v latinici.
Če je predajna postaja pogrešno sprejela tovorni list brez prevoda, potrebnega po § 2., odstavku (3), izvršitvenih odredb člena 6. mednarodne konvencije, mora predajna mejna postaja sestaviti ta prevod. V tem primeru se smatra, da jo je pošiljatelj za to pooblastil, ter ni odgovorna za točnost prevoda.
4)	Odgovornost za navedbe v tovornem listu
(člen 7. m. k.).
Železnica ne jamči za škodo, ki nastane zaradi tega, ker je ime namembne postaje nepravilno ali nepopolnoma označeno ali ker se ni vzela v poštev njena pravica odpravljanja.
5)	Carinski, davčni in policijski predpisi
(člen 10. m. k.).
Če spremni dokumenti niso priloženi ali če niso pravilni ali popolni, se sme sprejem blaga odkloniti. Če pa se ugotovi šele na vmesni postaji, da spremnih dokumentov ni ali da so nepravilni ali nepopolni, se sme ustaviti nadaljnji prevoz, blago pa dati pošiljatelju na razpolago.
6)	Izračunavanje voznine (člen 11. m. k.).
Voznina in ostale pristojbine se računijo za prevozni pot, ki g'a je predpisal pošiljatelj, po lokalnih ali mednarodnih zveznih tarifah, kolikor se morejo uporabljati.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 15. septembra 1926., št. 208. (LV. — 1926.) — S tem tarifnim obvestilom se razveljavlja tarifno obvestilo, razglašeno v «Službenih Kovinah» z dne 18. januarja 1926., št. 12/IV. (Uradni list z dne 27. januarja 1926., št. 40/8.
** 1 zlati frank = 5777, dolarjev Združenih ameriških držav.	18
7)	Plačevanje voznine (člen 12. m. k.).
Voznina in ostale pristojbine se plačajo lahko po pošiljateljevem izboru naprej ali pa se nakažejo na prejemnika.
Delne frankature so dopuščene samo do meje (mejne postaje) predajne države ali pa do nadaljnje državne meje (mejne postaje). Vnaprejšnje plačilo voznine v izvestni vsoti ni dopuščeno.
Če je treba voznino in pristojbine preračuniti, se preračunijo po uradnem železniškem tečaju, ki velja na dan preračunavanja.
8)	Povzetja in predjemi (člen 13. m. k.).
Povzetja in predjemi so dopustni samo v valuti predajne države. Glede višine povzetja veljajo predpisi predajne železnice.
Če je treba povzetje ali zavarovani znesek pre-računiti, se preračuni po uradnem železniškem tečaju, ki velja na dan preračunavanja.
9)	Dostavni roki (člen 14. m. k.).
Reglementarnim dostavnim rokom se dodajajo dopolnilni roki udeleženih železnic.
10)	Pošiljateljeve naknadne naredbe (člen 15. m. k.).
Pošiljateljeve naknadne naredbe so dopustne, če ne nasprotujejo carinskim, davčnim ali policijskim predpisom in tudi ne odredbam eventualnih zveznih tarif.
11)	Zavarovanje dostavnega roka (člen 38. m. k.).
Zavarovanje dostavnega roka ni dopustno.
IH.
Odredbe o privatnih vozovih.
1)	Za privatne vozove se smatrajo oni vozovi, ki so uvrščeni v vozovje železniške uprave, ki pa so lastnina uvrstiteijeva ali ki jih je najel uvrstiteij od tretje osebe ali od železnice za daljši čas in za izključno svojo uporabo. Taki vozovi so:
a)	kotelni vozovi (vozovi s cisternami, rezervoarji, sodi, baseni, lonci in vozovi s tanki);
b)	drugi vozovi, nalašč prirejeni za prevažanje izvestnega blaga.
2)	O uvrščanju takih voz odloča ona železniška uprava, v katere vozovje naj se uvrste.
Privatni vozovi se smejo natovarjati samo z onim blagom, za katero so namenjeni.
3)	Na privatnem vozu je treba' oznamenovati: znak lastnine železniške uprave, ki ga je uvrstila v svoje vozovje, serijo, če to predpisuje dotična železniška uprava, številko in za njo znak [pj, uvrsti-teljevo firmo, ime domicilne postaje in oznako blaga, ki se sme natovarjati.
4)	Privatni vozovi se smejo natovarjati samo z onim blagom, za katero so namenjeni po oznaki. Dopuščen ni prevoz drugega blaga, razen onega, ki je našteto v točki 13).
5)	Prazni privatni vozovi se morajo predajati v prevoz z mednarodnimi tovornimi listi.
6)	Pravico, razpolagati s privatnim vozom proti železnici, ima izključno uvrstiteij. [Toda glej tudi točki 7) in 8).]
Uvrstiteij razpolaga s praznim privatnim vozom po tovornem listu, ki ga mora podpisati kot pošiljatelj ter poslati oni postaji, ki naj izvrši njegovo naredbo.
7)	Vsaka tretja oseba, ki hoče predati v prevoz prazen ali natovorjen voz, mora predati predajni postaji s tovornim listom vred pismeno izjavo uvrsti-teljevo, da se strinja z izvršitvijo transporta, označenega v tovornem listu.
Te izjave ni treba, če preda na namembni postaji prejemnik v prevoz natovorjen voz, ki ga je poslal uvrstiteij praznega zaradi, natovoritve.
Dokler se vrši ta transport, nima uvrstiteij pravice, razpolagati z vozom. Pošiljatelj ima pravico do vseh naredb, določenih v členu 15. m. k., kolikor so dopuščene po tej tarifi.
8)	Prejemnik pošiljke, ki je prispela v privatnem vozu, sme razpolagati s tem vozom samo, če so izpolnjeni pogoji odredbe v točki 7), prvem odstavku.
9)	Železnica ima pravico, vrniti privatni voz, ki je prispel natovorjen, po izpraznitvi domicilni postaji, če ni odredil uvrstiteij drugače. V tem primeru odpošlje železnica privatni voz s tovornim listom v uvrstiteljevem imenu in ob njegovih stroških po tarifnih odredbah udeleženih železnic.
Prav to velja za privatni voz, ki je prispel prazen zaradi natovoritve, pa ga prejemnik ne preda natovorjenega v prevoz v 8 dneh od njegovega prihoda; to pa ne velja, če je odredil uvrstiteij drugače pred potekom tega roka.
Če uvrstitelj v 8 dneh ne razpolaga po tovornem listu s privatnim vozom, ki mu ga je dala železnica na razpolago po popravilu, izvršenem v železniški delavnici, ima železnica pravico, poslati privatni voz po poteku tega roka na domicilno postajo v uvrsti-teljevem imenu in ob njegovih stroških.
Te odredbe se ne uporabljajo na vozove, ki so na privatnih tirih.
10)	Za škodo, nastalo zbog tega, ker se je prekoračil dostavni rok ob prevozu praznih privatnih voz, jamči železnica izključno po odredbah členov 40., (1), (2), in 41. m. k.
Če se pri natovorjenem privatnem vozu prekorači dostavni rok, železnica ne jamči za njegov zakesneli povratek.
11)	Za izgubo ali poškodbo privatnega voza ali za izgubo njegovih delov jamči železnica po pogodbi o uvrstitvi voza, sklenjeni med uvrstiteljem in železnico.
Roki členov 33. in 36. m. k. se ne uporabljajo na privatne vozove.
Odškodnino sme zahtevati samo uvrstitelj voza, in sicer samo pri domicilni železnici.
Pri privatnih vozovih ne prevzema železnica jamstva za nastalo nesposobnost vozovne ureditve, pa tudi ne za izgubo, manjek ali poškodbo natovorjenega blaga, če nastane zaradi tega.
12)	Če se prevoz privatnega voza prekine, ker je treba voz popraviti ali ga periodično pregledati, teče dostavni rok za ta čas samo, ako je krivda železnice dokazana.
Če se mora pošiljka pretovoriti, mora dati pošiljatelj po predhodnem obvestilu potrebne naredbe.
Če pošiljatelj ne dd potrebnih naredb ali če preti nevarnost, je železnica upravičena, izvršiti pretovo-ritev brez formalnosti ob njegovih stroških in na njegovo nevarnost.
13)	V privatnih vozovih se smejo samo prevažati:
A. V privatnih vozovih.
Katero blago se sme prevažati v privatnih vozovih, odreja predajna železnica.
B. V ostalih privatnih vozovih.
V ostalih privatnih vozovih se smejo prevažati: vino,
sadje, presno (vštevši južno sadje), kisline, če je dopuščen njih prevoz v kotelnih vozovih,
klobase, tudi prekajene, kolači iz kokosa, kolači iz kopre, konji in mule,
maslo, margarin, rastlinska mast, umetna jedilna mast in mast iz kokosa, mast iz margarina,
meso, presno, in presno zaklane živali, rudninska voda, tudi umetna, nadalje pitna slana voda, mleko, pohištvo, perutnina, živa,
pivo in rabljeni prazni sodi za pivo,
zelenjava, presna,
ribe in voda za njih prevoz,
sir,
steklo in stekleno blago, tropine sladu, vlažne,
špirit in sprit v steklenicah, popolnoma grenak. Voznina za navedeno blago se izračunava na podstavi lokalnih tarif udeleženih železnic.
14)	Zavarovanje dostavnega roka ni dopustno pri pošiljkah praznih privatnih voz.
15)	Prazni privatni vozovi se ne smejo obreme-njati ne s povzetji ne s predjemi. Vendar pa ima železnica pravico, obremenjati prazne privatne vozove z izdatki v gotovini kakor tudi s povzetji.
16)	Prazni privatni vozovi se prevažajo po odred-bah udeleženih železnic kot sporovozni brezplačno ali pa po znižani voznini, če se izpolnijo ti-le pogoji:
a)	V razpredelku tovornega lista «Vsebina» se mora označiti, da je voz «prazen» in čemu se prevaža prazen.
b)	Pošiljatelj mora navesti v tovornem listu znak lastnine, številko in domicilno postajo voza.
c)	Če želi pošiljatelj, da bi se prepeljal prazen privatni voz brezplačno ali pa po znižani voznini, mora predpisati v tovornem listu «brezplačen prevoz» ali pa «prevoz po znižani voznini».
Če pošiljatelj ne izpolni tudi samo ene izmed odredb, navedenih pod a) do c), ali če preda prazen privatni voz v brzovozni prevoz, se pobere za prevoz voznina, ki velja za železniška vozila, katera se prevažajo na lastnih kolesih.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. —
17)	Posluževati posebne priprave v privatnih vozovih (hladilne priprave, vodne posode, strojne priprave itd.) je dolžan pošiljatelj ali prejemnik.
18)	Drugače pa veljajo odredbe tega tarifnega obvestila.
Priloga I.
Seznamek mejnih prehodnih postaj.
1. Jugoslovansko -madžarske mejne prehodne postaje:
Jugoslovanske:	Madžarske:
Kotoriba	Murakeresztur
Koprivnica	Gyekenyes
Virovitica	Bares
Beli Manastir	Magyarböly
Subotica	Kelebia
Horgoš	Röszke
Banatsko Arandjelovo	Szöreg
2. Jugoslovansko	-r o m unske m e j n e
prehodne postaje:	
Jugoslovanske:	Romunske:
Velika Kikinda	Jimbolia
Jaša Tomič	Cruceni
Vršac	Stamora-Moravita
Bela Crkva	Bazias
3. M a d ž a r s k o - r o m n n s k e m e j n e pre-	
hodne postaje:	
Madžarske:	Romunske:
Lököshäza	Curtici
Kötegyän	Salonta Mare
Nyiräbräny	Dealul lui Bran
Biharkeresztes	Episcopia-Bihor
Iz komercialnega oddelka generalne direkcije držav-	
nih železnic	v Beogradu,
dne 7. julija 1926.:	; K. O. br. 6430/26.
383.
Odločba o ugodnosti za prevoz madžarskega sladkorja.*
Gospod minister za promet je odobril z odločbo M. S. br. 24.702/26 tudi za letošnji tranzit madžarr-skega sladkorja na progi: Drnje-Kotoriba-Zagreb-Reka znižani stavek 26 Din za 100 kg, ki je veljal leta 1925.
Ta znižani stavek velja od dne 1. septembra t. 1. do dne 31. avgusta 1927. s kartiranjem, če se izpolnijo ti-le pogoji:
1.	) V času od dne 1. septembra 1926. do dne 31. avgusta 1927. se mora prevoziti v zgoraj cizna-čeni relaciji najmanj 40.000 ton madžarskega sladkorja.
2.	) Zaradi garancije, da se prevozi gorenja količina, je treba položiti kavcijo 2,000.000 (dva milijona.) dinarjev v gotovini ali vrednostnih papirjih.
I Ta kavcija se vrne, ko se predloži dokaz o prevoženi količini najmanj 40.000 ton.
3.	) Tovorni listi teh transportov se morajo glasiti na izvestno firmo kot pošiljatelja ali kot prejemnika.
4.	) Prenos tovornega lista (cesija) pri takih transportih ni dopusten.
5.	) Najkesneje do dne 1. decembra 1927. se morajo predložiti direkciji državnih železnic v Zagrebu dokazi o prevoženi pogojeni količini sladkorja.
6.	) Kavcija 2,000.000 dinarjev v gotovini ali vrednostnih papirjih se mora položiti pri zagrebški direkciji.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 7. septembra 1926.; KO br. 8707/2.
Št. 7767.	1992 3—2
Razglas o H. pismeni ofertni licitaciji za tlakovanje in popravo potov do glavne carinarnice na Rakeku.
Po nalogu ministrstva za gradbe razpisuje podpisana gradbena direkcija
II. pismeno ofertno licitacijo za prevzem del pri tlakovanju in popravi potov do glavne carinarnice na Rakeku.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 24. septembra 1926., št. 216. (LVI. — 1926.)
Ponudbe morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne
3 0. oktobra 192 6.
neposredno v roke predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro.
Licitacija se. bo vršila isti dan ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani.
Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 91 z dne 4. oktobra 1926.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 1. oktobra 1926.
Razne objave.
Št. 17.879/1926.	1996
Razglas o licitaciji.
V uradnih prostorih osrednjega urada za zavarovanje delavcev' v Zagrebu, Preradovičeva ulica br. 44/IL, se bo vršila dne 20. oktobra 1 9 26. ob desetih javna pismena ofertna licitacija za vsa dela ureditve hidroterapije kakor tudi za dobavo in namestitev sterilizatorjev za sputum v zdravilišču Brestovcu na Sljemenu,
Ponudbe se morajo glasiti na vsa dela, navedena po poedini stroki v stroškovniku, in v stroškovniku je treba uvrstiti edinične cene. Cene morajo biti svojeročno zapisane in dotične skupne cene točno pomnožene in seštete, končna vsota pa mora biti zapisana s številkami in črkami.
Vsa dela se oddado počez. Komur ostanejo, mora sam poskrbeti za dovoz materiala na gradilišče kakor tudi za dovoz in odvoz, odnosno nastanitev in prehrano potrebnih delavcev.
Ponudbe je treba opremiti s kolkom za 100 Din ter jih izročiti v zapečatenem zavitku do označenega roka v vložišču osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Na zavitek je treba zapisati: «Ponudba za ureditev hidroterapije kakor tudi za dobavo in namestitev sterilizatorjev za sputum zdravilišča Brestovca na Sljemenu po licitacijskem razglasu št. 17.879/26.».
Jamčevino v znesku 5 % za domače državljane, 10 % pa za inozemce, mora položiti vsak ponudnik pri blagajni osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu in vročiti potrdilo o tem komisiji, preden se začno odpirati ponudbe.
Za jamčevino lahko služijo: 1.) nevinkulirane vložne knjižice velike banke ali gotovina; 2.) državni vrednostni papirji, računjeni po nominali; 3.) vložna knjižica Državne hipotekarne banke, zastavnice ali komunalne obveznice, ki jih je proglasil minister za finance za sposobne kot kavcijo in jim priznal pupilarno varnost, vse po borzni vrednosti, toda ne preko nominale; končno 4.) garancijsko pismo prvovrstnega denarnega zavoda, registrirano pri generalnem inšpektoratu ministrstva za finance, samo kot začasna kavcija, ki se mora v osmih dneh zamenjati za eno izmed ostalih omenjenih kavcij.
Komur ostanejo dela, mora to jamčevino ob podpisu pogodbe zvišati na 10 % (inozemci na 20 %) proračunjene vsote.
Ponudbi morajo priložiti dražitelji pismeno izjavo, da so jim licitacijski pogoji znani in da pristajajo, dražiti po njih.
Vsak ponudnik mora predložiti pismeno potrdilo svoje pristojne trgovsko-obrtniške zbornice, svojega esnafa ali sindikata o pravici, da se sme udeleževati javnih licitacij.
Zaslužek se bo izplačeval na priznanice, opremljene s kolkom za 0-5'% one vsote, ki se dvigne; pri končnem obračunu pa plača podjetnik 2 % pogojene vsote kot državno pristojbino za pravni posel.
Ponudbe, ki ne bi ustrezale predpisanim pogojem, in ponudbe, ki prispejo naknadno ali brzojavno, se ne bodo jemale v poštev.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu ni zavezan, sprejeti nobene ponudbe kakor tudi ne sprejeti najcenejše ponudbe, in ni dolžan, obrazložiti svojega postopanja pri izboru dražiteljev.
Obče in dražbene pogoje in vse ostale podatke dobivajo dražitelji pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu za 50 Din.
Dokler teče razpis, dobivajo interesenti eventualna potrebna pojasnila v uradovalnici osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Preradovičeva ulica br. 44, II. nadstropje.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu,
dne 29. septembra 1926.
Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, <Ld. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.