)B PRVI SEJI KONFERENCE ZKS
Revolucija s samoupravnimi pravicami človeka
Novo mesto: z deklico v 1.1970
Ana Marn iz Hudej pri Trebnjem je ob 0.10 povila s pomočjo babice Martine Petakovič, lanske prve porodnice, prvega dolenjskega novorojenčka
Na porodniškem oddelku novomeške bolnišnice je na starega leta dan po 16. uri nastalo zatišje. Ob 16.05 je Marija Zorko iz Dobrave 16 pri Pobočju, delavka iz ISKRE v Šentjerneju, povila možu Jožetu krepkega fantka. Na oddelku ni bilo več nobene porodnice, ki bi lahko povila otroka v prihodnjih 24 urah.
Dežurna ekipa, Iti so jo se-
Danes dopoldne se bo v Ljubljani začela prva seja konference Zveze komunistov Slovenije. Na njej bolo izbrali konferenčna telesa, poročali o delu CK ZKS, častnega razsodišča in revizijske komisije ZKS, govorili o aktualnih vprašanjih političnega in družbeno ekonomskega razvoja na Slovenskem ter o vsem tem tudi razpravljali, sklepe pa strnili v resolucijo prve konference ZKS. Uskladili bodo tudi statut ZKS s statutom ZKJ.
Tak je zunanji okvir prve konference slovenskih komunistov. V dnevnem tisku, radiu in televiziji smo že prejšnji mesec spoznali bistveno vsebino političnega življenja naše socialistične republike v obdobju zadnjega leta, po VI. kongresu ZKS. Podal jo je z uvodno besedo predsednik CK ZKS Franc Popit na 10. seji Centralnega komiteja ZKS, ki je bila 18. decembra. Dolga je vrsta pomembnih uspehov, ki smo jih v tem | obdobju dosegli na področju gospodarske in družbene reforme, kot v nadaljnji demokratizaciji naše družbe in odnosov med ljudmi v njej. Veliki in s svojim bistvom glo-(Nadaljevanje na 6. str.)
PREDSEDNIK TITO V NOVOLETNI POSLANICI:
„ Varovali bomo pravice naših delovnih ljudi!"
»Želim, da v letu 1970 kar najbolj usmerimo svoje sile k reševanju tistih problemov, ki jih poznamo. Mi smo večino problemov že proučili in morali bi se pogumno lotiti njihovega reševanja, da bi naši delovni ljudje in kolektivi še uspešneje kot doslej poslovali in še bolj odločno razvijali notranje socialistične odnose ter izpopolnjevali sistem in tehniko delavskega in družbenega samoupravljanja. Delovni ljudje lahko imajo globoko zaupanje v nas, da bomo trdno na njihovih stališčih, to je, da bomo varovali njihove pravice, ki jih imajo v sistemu samoupravljanja, in da jim bomo v tem pogledu pomagali, kolikor največ bomo mogli.
Prepričan sem, da se bo preteklo zelo plodno leto ugodno odražalo tudi na prihodnje leto glede preskrbe našega prebivalstva. Naša skrb mora biti tudi v tem, da povečamo izvoz in usposobimo naša podjetja, da bi lahko čim bolje konkurirala na tujem trgu. Poleg tega mora biti poslovanje med našimi podjetji v Jugoslaviji solidnejše kot je bilo doslej.
Našim delovnim ljudem želim takšno plodno leto 1970, polno dejavnosti, sodelovanja in ustvarjalnega dela!«
Novi milijarder
Delovni kolektiv ribniške kovinske industrije RIKO je 27. decembra proslavil 15-let-nico obstoja. Hkrati so proslavili tudi posebno pomemben usipeh — poslovno leto 1969 so zaključili tako, da so prvič v svoji zgodovini dosegli proizvodnjo nad milijardo starih dinarjev oziroma 10 milijonov novih din. Več o slavju in zgodovini podjetja bomo poročali prihodnjič.
Srečna mamica Ana Marn iz Hudej pri Trebnjem s svojini dragocenim novoletnim darilom. (Foto: M. Jakopec)
Nataša jih je presenetila
Na novo leto se je v Brežicah rodila deklica
V	brežiški porodnišnici se je lani rodilo 717 otrok; dečkov je bilo 386, deklic 331. Devetkrat so prišli na svet dvojčki. Zadnja dvojčka, dečka in deklico, je rodila Avguština Trankar iz šentlenarta 30. decembra. Novoletna noč ni prinesla posebnih presenečenj; prvo rojstvo je babica zapisala v knjigo šele na novo leto ob petih popoldne. Do nedelje zvečer se jih je rodilo že devet.
OD 8. DO 18. JAN.
Prevladovalo bo ne stalno vreme s pogostnimi snežnimi padavinami, ki bodo močnejše okrog 8. januarja. Sredi januarja prehodno izboljšanje, ki lahko traja 3 dni; obenem poostritev mraza.
Dr. V. M.
INDUSTRIJA STAVBENEGA POHIŠTVA
OKNA, POLKNA VRATA
;obna, vhodna, garažna) prodaja na kredit
7AHTEV/UTF. PROSTEKTEI
Prisrčna hvala!
Miličniki postaje milice in prometne milice Novo mesto se iz srca zahvaljujejo vsem organizacijam in posameznikom, ki so jih obdarili za novo leto, ter jim želijo obilo sreče in uspehov, voznikom pa varno vožnjo v novem le-tu 1970!	\
Na starega leta dan so bili prvič organizirano obdarovani tudi kočevski miličniki. Ob 10. uri je na križišču pri spomeniku ustavila kolona osebnih avtomobilov, predstavniki občinske skupščine, družbeno-poli-tičnih organizacij in podjetij pa so polagali pod smrečico darila in čestitali službujočemu miličniku. (Foto: Primc)
Št. 1—2 leto XXI NOVO MESTO, četrtek, 8. januarja 1970
Št. 1—2 leto XXI NOVO MESTO, četrtek, 8. januarja 1970
DOLENJSKI LIST
stavljali zdravnik dr. Ljubo Kretič, babica Martina Peta-kovič, medic, sestra Zdenka Kaplan, instrumentarka Marija Miklavc, otroška negovalka Andreja šimigoj, sobna sestra Anica Judež in strežnica Marija Kuplenik, je ugibala: »Ce nam bodo kaj pripeljali z rešilcem, bo novorojenček prijokal v novo leto, drugače pa bo treba čakati!« Seveda so dražili dežurno
babico Martino Petakovič, ki je lani povila prvega otroka v novem letu, letos pa naj bi prvemu pomagala na svet...
Polnoč se je vedno bolj bližala, in ko so že vsi obupali, je deset minut pred novim letom zahupal pred vrati rešilec. Pripeljal je Ano Marn iz Hudej 9 pri Trebnjem. Člani ekipe so si oddahnili: »Bo!« Toda takoj se je pokazalo, da se utegne zgoditi, da bo otrok rojen še v letu 1969... Na srečo ni šlo tako hitro in ob 0.10 je prijokala na svet deklica, ki jo je možu Alojzu, mizarju v podjetju Hrast v šentlovrencu, povila Ana Marn. Deklica je zdrava in je tehtala 2700 gramov.
Ana Marn je povedala: »Deklica je; čeprav smo si bolj želeli fantka, je ne bomo zavrgli. štiri hektare zemlje imamo na domačiji in mlada moška moč bo pri hiši kmalu potrebna.«
V	lanskem letu se je na porodniškem oddelku novomeške bolnišnice rodilo 850 fantkov in 751 deklic v 1578 porodih. V 23 porodih so bili dvojčki, število porodov na oddelku se od 1967 zmanjšuje: 1. 1967 jih je bilo 1791, 1. 1968 še 1737, lani pa samo 1578.
Srečna mamica Nežica Lapuh s prvorojenko Natašo ▼ naročju. Na levi babica Marija Ogorevc, ki je pomagala pri porodu. (Foto: Jožica Teppey)
Zadnji dan starega leta je Nežica Lapuh preživela pri moževih starših v Brežicah. Silvestrova noč v družinskem krogu je minila v veselem razpoloženju. Prvi januar je ponesel veselo presenečenje — Nežici prvorojenko, Lapuhovi družini pa prvega vnuka. Nežica je na novo leto morala nepričakovano v bolnišnico. Pet minut pred peto uro popoldne je že rodila deklico. Izbrala ji je ime Nataša.
Mlada mamica je doma iz Renč pri Novi Gorici. Po poklicu je strojepiska. Z možem Vinkom živita v Ljubljani. Porod je pričakovala šele 24. januarja, pa so jo dogodki prehiteli.
Zdaj, ko je vse mimo, je mirna in zadovoljna. Njeni starši so zvedeli za veselo novico šele v nedeljo, 3. januarja, ko se je mož Vinko ves srečen odpeljal na Primorsko in jim osebno sporočil, da imajo vnukinjo Natašo. Nežica si želi, da bi. deklica čim-prej zrasla in da bi ostala zdrava. Mlada mamica pravi, da bodo družino pomnožili spet čez nekaj let. Morda bodo imeli srečo in dobili še fantička.
- -	J. TEPPEY
tedenski
mozaik
Republiški proračun „brez posebnosti"
Predvidenih je za 713 milijonov dinarjev dohodkov, kar je za 10,6 odst. več kot lani
EDWARD KENNEDY NA OBRAVNAVI — Po dolgih pripravah se je v ameriškem
EDWARD KENNEDY NA OBRAVNAVI — Po dolgih pripravah se je v ameriškem mestecu Edgartownu v državi Massachusetts začela obravnava o smrti mlade Jo Kopechne, ki je utonila, ko je lani avto Edwarda Kennedyja zdrsnil z mosta v jezero. Jo Kopechne se je peljala v avtu skupaj s Kennedyjem, ki mu je ta nesreča precej politično škodila. Kennedy je prišel na obravnavo z ženo Joan v upanju, da bo »ta obravnava zadnja in da se bo lahko odslej nemoteno posvetil delu v ameriškem senatu«. Zanimanje za obravnavo je zelo veliko.
tedenski zunanjepolitični pregled
Filipinski zunanji minister mi posebno uspešno nastopil na sestanku držav Združenja ta jugovzhodno Azijo (ASE-AN), ki zagovarja bolj neodvisno politiko od ZDA, Na Badnji seji je nesrečni minister Romulo dejal: »Ta sestanek napoveduje novo dobo v filipinsko * ameriških ... odnosih.« Hitro se je popravil: bV filipinsko - azijskih odno-»ih.« Stara navada je železna trajca.... »V revolucionarnem odboru komune je bil neki član, ki je rad pil. Pred kulturno revolucijo, ko je bil partijski sekretar brigade, se ga je včasih tako nalezel, da ni več razločeval linije, ki toči razrede.« Tako je zapisal kitajski »People’s Daily« pod naslovom: »Postavimo veliki tid proti korupciji.« ... Opice iz indijske države Utar Pradeš so prvič postale - • >-ne, ko je mlada Indira Gan-dhi ustanovila »opičjo brigado« proti Britancem. Zdaj spet poročajo o njih, ker so jih 50.000 prodali v Ameriko. Hindujci se jezijo, češ da so te opice potomke Hanumana, legendarnega opičjega kralja iz indijskega epa ... V Mo-tJciH je zdaj izšla že tretja predelana izdaja Zgodovine KPSZ, ki za razliko od prejšnjih vali odgovornost za resolucijo informbiroja na Jugoslavijo. Vsebuje pa tudi druge pomembne »novosti«. Očitno imajo sovjetski zgodovinarji naporno delo, saj je nekdo dejal, da je zanje najteže napovedati — preteklost. ... Podpredsednik ZDA Sjriro Agneio zdaj potuje po azijskih državah in deli šefom držav po nekaj miligramov prahu z Lune in nasvete, kako naj se držijo pred komunizmom. Sefi držav najbrž ne vedo kaj početi ne z enim ne z drugim.... Izraelci so jo pred novim letom dobili pod nos, od koder se niso nadejali. Zunanji minister ZDA Rogers je precej ostro tavrnil trditev Golde Meir, da je stališče ZDA do Arabcev »kajntulantsko« »Izrael ne bi smel pozabiti,« je svareče dejal Rogers, »da morajo ZDA misliti tudi na svoje interese.«...
Osrednja zadeva, o kateri so razpravljali konec leta v republiški skupščini, je bil proračun za letošnje leto- V glavnem so v skupščini »stvari gladko tekle« in ni bilo kakšnih posebnih zapletljajev.
Za to sta dva poglavitna razloga. Prvič: politika je bila tudi proračunska, podrobno opredeljena že z resolucijo o gospodarski politiki in o politiki splošne potrošnje v 1970. letu. Tako je bilo treba to politiko le uveljaviti v proračunu, kar je izvršni svet kot sestavi j alec proračuna tudi naredil; drugič: proračun sam predstavlja komaj 14,3 odst. vseh sredstev, ki se na ravni republike zbirajo za splošno potrošnjo in predstavljajo v glavnem le osebne dohodke za javno upravo ter za nekatera področja združenega dela, na primer za znanost, kulturo in socialno varstvo. Vsaka sprememba pri enem bi pomenila spremembo pri drugem in je potem težko reči, komu je treba
TELEGRAMI
PARIZ — Znani francoski marksistični teoretik Roger Garaudy, ki je napisal knjigo »Velika prelomnica socializma«, je v pismu, objavljenem v »Humani te ju«, med drugim poudaril, da »socializem za Francijo ni socializem, ki so ga vojaško vsilili v Češkoslovaški«.
LAGOS — V Biafri že nekaj dni traja ofenziva zveznih čet proti upornikom, ker je minila deževna doba. Skoraj 50.000 Biafrčanov je zapustilo domove in beži pred zveznimi četami.
WASHINGTON — Ameriški predsednik Nixon je podpisal zakon o pomoči tujini v višini 1,9 milijarde dolarjev. Nixon »s težkim srcem« ugotavlja, da mu je kongres zmanjšal pomoč za celih 700 milijonov dolarjev, čeprav je predlagal »najbolj skromen program pomoči doslej«.
OSLO — Norveška armada Je sporočila, da bodo enote Velike Britanije, Kanade, Italije, ZDA in Nizozemske sodelovale na manevrih NATO na severu Norveške. Pričakujejo, da bo ZSSR — kakor
vzeti, da bi dali drugemu. Odtod tudi sorazmerno skromna razprava o proračunu. Tudi delegati občin k njemu niso imeli nobenih pripomb.
Predvidevajo, da se bo v republiškem proračunu letos nabralo 713 milijonov dinarjev. Dobrih pet milijonov je predvidenih kot proračunska rezerva, drugo pa je razdeljeno. Proračun je grajen na predvidevanju, da se bodo osebni dohodki prihodnje leto v povprečju povečali za 13 odstotkov. Viri, iz katerih se napaja proračun, ostanejo nespremenjeni, znižuje pa se udeležba proračuna na republiškem maloprodajnem prometnem davku od 30 na 20 odst. v korist republiške izobraževalne skupnosti. Lanski presežki se prenašajo med dohodke proračuna za letošnje leto, že v resoluciji pa je zapisano, da morajo vsi porabniki sredstev splošne potrošnje morebitne presežke v prihodnjem letu dati na poseben račun in jih ne smejo uporabiti. To velja seveda tudi za republiški proračun.
V skladu z že sprejeto politiko se povečujejo sredstva za znanost, kulturo in zdravstveno in socialno varstvo, in to za več, kot bodo v sorazmerju narasla sredstva republiškega proračuna. Precej več je namenjeno tudi za predvojne revolucionarje in borce NOV. Za posege v gospodarstvo je namenjenih 42 odst več sredstev kot lani. Pri tem gre za kmetijsko pospeševalno službo in za posege na področju kmetijstva, za kar je namenjenih 25 odst. več sredstev kot lani, za turizem 45 odst., za promet pa 103 odst. več kot lani.
Morda kaže posebej omeniti, da je predviden drugačen način financiranja repu-
bliške konference SZDL. S posebnim zakonom je določeno, da se za njene potrebe da 0,02 odst. družbenega proizvoda. Pričakujejo, da bodo podobne odloke sprejele tudi občinske skupščine za potrebe občinskih konferenc SZDL.
V. J.
Pomemben skok proizvodnje v Sloveniji
Konec prejšnjega meseca smo izvedeli za cenitev industrijske proizvodnje v Sloveniji za december:	po
podatkih republiškega zavoda za statistiko se je dejanski obseg proizvodnje v decembru močno povečal. V primerjavi z decembrom 1968 smo v decembru 1969 povečali proizvodnjo v Sloveniji za 14,7 odst., indeks iz novembra 1969 (znašal je 114,4) pa je »skočil« decembra na 124,2. — Celotna proizvodnja v 1969 je presegla proizvodnjo iz 1968 za 14,5 odstotkov, kar je pomemben uspeh in več kot le lepa delovna zmaga naših delovnih ljudi.
Nekaj dni pred novim letom se je iz srednjevzhodne krize rodila zanimiva in celo nekoliko smešna afera. Na božični dan je iz francoskega vojaškega pristanišča Cherbourg izplulo pet raketnih topnjač proti izraelskemu pristanišču Hajfi. še zdaj ni povsem jasno, kdo je dal dovoljenje za ta »izvoz« topnjač. Znano je, da so bile topnjače uradno prodane neki norveški družbi, v resnici pa so tisti, ki so jih prodali, vedeli, da bodo odplule v Izrael. Norveška vlada je nemudoma izjavila, da nič ne ve o kaki kupčiji s topnjačami.
Topnjače so na veliko ve-selje Izraelcev, ki so prav na morju najbolj šibki v vojaškem pogledu, priplule v Hajfo na silvestrovo. Plule so teden dni skozi Biskajski zaliv, gibraltarsko ožino in Sredozemlje. Kakor se je pozneje zvedelo, so topnjače prejemale gorivo na odprtem morju, francoska letala pa so jih zasledovala. Tako Francozi niso storili nič, da bi jih zaustavili in prisilili k vrnitvi. Arabci'so seveda šteli to okoliščino Parizu v zlo. Alžirci so celo uradno protestirali pri francoskem veleposlaniku v Alžiru proti tej »kršitvi mednarodnega pra-va«.
Takoj po junijski vojni leta 1967 je predsednik de Gaulle prepovedal izvoz orožja na Srednji vzhod. Pozneje so Francozi ta »embargo« nekoliko omilili. Dovolili so izvoz nadomestnih delov za letala in nekaj druge opreme v Izrael. Toda v bistveni točki niso popustili: Izrael ni dobil petdeset lovcev bombnikov »mirage«, čeprav jih je že plačal. Izrael tudi ni hotel vzeti nazaj denarja za ta letala.
Ko je Pompidu postal de Gaullov naslednik, so Izra-
BUENOS AIRES — Najmanj sto ljudi je izgubilo življenje in do6ti več jih Je bilo ranjenih, ko se je v okolici Mendose v severocsahod-nem delu Argentine podrl Jez.
RIM — V Rimu so se safieli pogovori o možnostih za neposredno obnovitev vladne koalicije levega centra. Te pogovore je spodbudil predvsem položaj, ki Je nastal v Italiji po bombnih atentatih v Milanu in Rimu. Politiki m Javnost se zavedajo, da Italija potrebuje trdnejšo vlado.
MOSKVA — Sovjetska pošta je po triletni prekinitvi spet začela dostavljati tujim diplomatskim misijam v Moskvi osrednje kitajsko partijsko glasilo »2en Min 2i Bao«.
MOSKVA — Sovjetski tisk ostro polemizira z zahodnimi vojaškimi zgodovinarji, češ da omalovažujejo vlogo sovjetske armade v drugi svetovni vojni.
TEL AVIV — Izraelci so napadli dve vasi v Libanonu in odpeljali nekaj civilistov in vojakov, da bi Jih »zaslišali«. To Je blo povračilo za ugrabite* nekega Izraelca.
elei upali, da se bo francosko stališče spremenilo, a so se razočarali, še bolj so se razočarali ob najnovejšem francoskem stališču na pogajanjih štirih velesil o Srednjem vzhodu.
Francozi so v bistvu podprli glavne arabske zahteve, menijo v Tel Avivu. Pariz na primer zahteva, da se Izraelci umaknejo z vseh okupiranih ozemelj. Zagovarja tudi
'Novoletne'
topnjače
pravico Palestincev, da izbirajo med vrnitvijo domov in odškodnino za izgubljene domove.
Kljub temu ne želita ne Pariz ne Tel Aviv zaostrovati odnosov. Francoska vlada je zelo hitro izgladila afero s topnjačami, ker bi se njene možnosti za posredovanje na Srednjem vzhodu zmanjšale, če bi prišlo do hudega spora z Izraelom. Izrael pa še vedno pričakuje — in včasih verjetno tudi dobi — nekaj vojaške opreme od Francije.
S petimi topnjačami si je Izrael precej pomagal na morju. Te plovne enote, ki so oborožene z raketami »morje-morje« in tehtajo polno naložene 250 ton, so zelo hitre in primerne za poli« cijske akcije ob obalah. Poleg tega so oborožene s tremi topovi 40 milimetrov in dve-ma katapultoma za torpede.
Po novem letu se je vrnil v Peking prvi namestnik sov-jetskega zunanjega ministra in šef Sovjetske delegacije na sovjetsko-kitajskih pogajanjih o meji Vasilij Kuznjccov. Pogajanja so bila prekinjena 14. decembra lani, ko je Kuz-njecov odpotoval v Moskvo na zasedanje vrhovnega sovjeta.
Pogajanja so potekala v največji tajnosti in ni nobenega dvoma, da bodo tudi v bodoče popolnoma tajna. Zato je nemogoče reči, da so na njih dosegli kakšen napredek. Večina opazovalcev meni, da najbrž ni bilo nobenega napredka. Spodbudno pa je že to, da se sploh nadaljujejo. Moskva v zadnjih tednih ni tako ostro napadala Pekinga, kakor prej, Pekinga pa pogajanja nič ne ovirajo, da ne bi še naprej izredno ostro napadal sovjetske voditelje In jim očital, da skupaj z Američani kujejo zaroto proti Kitajski.
običajno — protestirala.
j tedenski notranjepolitični pregledi - tedenski notranjepolitični pregled^
■ CEZ PRAZNIKE: NA ZABAVAH, NA SMUČEH IN DOMA — Jugoslovani smo novoletne praznike preživljali na razne načine. Večina zabavišč je bila polna do zadnjega kotička. Mnogi, zlasti mlajši ljudje, so bili na smučiščih, drugi pa so se zapeljali celo v inozemstvo. V naših turističnih krajih je silvestrovalo tudi veliko inozemcev, slasti Avstrijcev in Italijanov. Že pred prazniki so se s številnimi posebnimi vlaki ali pa s svojimi vozili pripeljal na oddih med svojci mnogi naši delavci, ki so začasno zaposleni v tujini. Zelo veliko ljudi pa je novo leto pričakalo kar doma, pred televizijskimi in radijskimi sprejemniki.
V Sloveniji nam je bilo vreme naklonjeno. Na starega leta dan je sicer ponekod snežilo, vendar so cestna podjetja ceste takoj usposobila za promet. V Beogradu pa Je pihala močna košava, ki jo je spremljal leden dež, tako da so bile ceste prave drsalnice. V Sarajevu je deževalo, na silvestrovo pa so bili nekateri mestni predeli nekaj časa celo brez elektrike.
^ Predsednik republike Tito je z ženo Jovanko to pot pričakal novo leto na Brionih. V svojem prednovoletnem intervjuju na zagrebški televiziji, v katerem je govoril o značilnostih našega notranjega razvoja in mednarodnih razmerah v svetu pa je predsednik Tito zaželel našim delovnim ljudem plodno leto 1970, polno dejavnosti, sodelovanja in ustvarjalnega dela.
■ BANJALUKA PONOVNO PRIZADETA — Na starega leta dan, ob 14. uri 18 minut, ko smo se drugod po domovini pripravljali na veselo silvestrovanje, je Banjaluko
spet zadel potres, to pot 6,5 stopnje, ki je v mestu in okoliških vaseh porušil nekatere že prej poškodovane zgradbe in hudo vznemiril prebivalce. Mnogi so v begu skakali skozi okna. Spričo tega so bile ukinjene vse novoletne prireditve in so Banjalučani pričakali novo leto doma, v barakah, vagonih, prikolicah in na ulicah. V noči od petka na soboto je bilo še sedem manjših potresov. V mestu in okolice je sneg visok tričetrt metra, hkrati pa pritiska hud mraz. Med prazniki je bilo okrog 10 stopinj
Titovo voščilo za novo leto
pod ničlo. V soboto sta Banjaluko obiskala predsednik republiške skupščine BiH Džemal Bijelič in sekretar CK ZK BiH Hamdija Po-zderac. Bijelić je ob tej priložnosti izjavil, da so novi potresi hudo zavrli obnovo in da je stanje zdaj marsikje celo slabše kot po prvem potresu. Vendar pa Banjaluka ni demoralizirana in bo premostila tudi sedanje težave.
RIBIČIČ O REZULTATIH IN NAČRTIH — Mitja Ribičič, predsednik zveznega izvršnega sveta, je pred novim letom govoril na beograjski televiziji. Med drugim je dejal, da bi bila v sedanjem nemirnem evropskem položaju, v monetarni krizi in v novem valu stavk ter povečevanju cen, vsaka evropska vlada zadovoljna s položajem, v katerem je danes naša vlada, ki uživa podporo ne samo političnih
vrhov, marveč tudi delovnih ljudi. Le-ti namreč podpirajo politiko gospodarske stabilizacije in druge o-snovne cilje naše ekonomske politike. Hkrati je Ribičič zagotovil, da se bo zvezna vlada postavila po robu stihijski igri cen in neredu na trgu.
■ VEČJE POKOJNINE — Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja je izglasovala stališča o tem, kako bodo letos povečane pokojnine. Pri tem naj bi, to pot že tretjič, bolj izravnavali razlike med starimi in novimi upokojenci. Ta ukrep pomeni precejšnjo izboljšavo za številne upokojence, vendar ne za vse.
■ PROSTITUCIJA SE ŠIRI — V SZDL Srbije nameravajo v kratkem obravnavati problematiko prostitucije, ki se širi. Pri nas sicer nd javnih hiš, vendar prostitucija cvete v nekaterih javnih lokalih in drugod. Oblike prostitucije so različne: od prostitutk na cestah, na telefonski poziv do taksi-deklet, »družabnic«, ki v lokalih skrbe za zabavo gostov, avtostopark in striptizet. Vedno več je tudi zvodnikov.
■ BENCIN PO STARI CENI
— Kaže, da govorice o podražitvi bencina po novem letu, nimajo podlage. Nasprotno:	obljubljajo
da se bo bencin pocenil za 10 starih dinarjev za vse Člane Avto-mo-to zveze.
■ VIŠJE OBRESTI V POŠTNI HRANILNICI — Skupnost PTT podjetij in Poštna hranilnica sta zahtevala od Narodne banke in pristojnih organov ZIS, da bi za hranilne vloge v Poštni hranilnici povečali obresti od sedanjih 5 na 6 odstotkov.	_
- DOLENJSKI UST* TEDNIK * VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov!
KAKO URESNIČUJEMO REFORMSKO POLITIKO
Reforma,
I v ■ v v
trzisce in cene
Reforma je prinesla tudi nove odnose v cenah, in sicer na temelju enot-no ostvarjene vrednosti tečaja dinarja. Povprečno razmerje v tečaju dinarja je bilo nujno spremenjeno le v tistih skupinah gospodarstva, ki so zaostajale v tehnologiji, produktivnosti dela in podobno, bi tako bila zagotovljena pametna zaščita ostalega gospodarstva oziroma, da bi postopoma tudi zaostajajoča podjetja prilagodila cene svojim proizvodom ustrezno enotnemu tečaju in vrednosti dinarja.
Temeljna postavka v reformi je, da je treba hitreje in vseobsežneje opuščati administrativno urejevanje ne samo na tržišču in pri cenah, ampak tudi na področju razširjene reprodukcije, da bi se tako omogočilo svobodnejše delovanje tržišča v širšem smislu. To je bil eden izmed osnovnih pogojev za razvoj samoupravnega odločanja na vseh področjih družbene reprodukcije in uresničevanju načela nagrajevanja po delu.
Tako zasnovana politika terja, da je treba na razvoj odnosov na tržišču in na urejevanje cen vplivati predvsem z relativnimi ukrepi ekonomske politike (denarno-kreditna politika, zunanjetrgovinski, carinski in devizni režim, politika delitve, davčna politika). S temi ukrepi je bilo treba v novih pogojih zamenjati administrativno urejanje in zagotoviti trajnejše in skladno gibanje cen. Da bi to dosegli, moramo hitreje razvijati proces večje konkurence med domar čimi proizvajalci, obenem pa omogočati večjo udeležbo inozemskih proizva-jalcev na našem trgu. V takih pogojih more diferenciranje znotraj gospo, darstva nastajati predvsem na temelju razlike v produktivnosti, z novo tehnologijo, z večjo izbiro, s kakovostjo proizvodov in podobno. To je bilo torej eno izmed osnovnih izhodišč za zagotovitev čimbolj izenačenih pogojev z^ pridobivanje in delitev dohodka.
Predlagajo nov zakon o zadrugah
Kmetom je treba omogočiti enake pravice pri ustvarjanju in delitvi dohodka, kot jih imajo drugi delovni ljudje - Razdrobljeno kmetijstvo potrebuje dobro zadružno organizacijo
■	Odbor za zadružništvo in kooperacijo pri gospodarski zbornici Slovenije je tik pred koncem leta razpravljal, kako omogočiti kmetom, da si bodo z delom z Lastnimi sredstvi izboljševali svoje življenjske razmere. Ugotovil je, da je za to potreben nov zakon o kmetijskih zadrugah.
Na seji odbora smo slišali tudi nekaj pomislekov o predlogu novega zakona. Prihajajo pa predvsem od nekmetov. Nekateri še vedno trdijo, da je treba vsa kmečka vprašanja urejati v okviru sedanjih kmetijskih organizacij. To pa bi morda lahko velja-
lo	za kmetijski kombinat Žalec, kjer bi lahko že zdaj delili sredstva, ustvarjena v kooperaciji in pri odkupu, in morda še za nekatere redke kmetijske organizacije. Drugod se kmetje čutijo prikrajšane pri svojih pravicah.
Pri KIK Pomurka v Murski Soboti so že veliko spremenili — član odbora za kooperacijo je povedal, da so maržo pri odkupu živine znižali na 1,5 %, pri prodaji reprodukcijskega materiala pa na 6 % — vzlic temu pa nekateri kmetje še ugibajo, da bi se obrat za kooperacijo povsem odcepil od kombinata.
Veliko slabše je v Trebnjem, Novem mestu in v nekaterih drugih kmetijskih organizacijah. Kako naj se kmetje zadovoljijo le z večji-
mi pravicami pri samoupravljanju v zadrugi ali kombinatu, če ni sredstev, ki bi jih lahko upravljali? V Trebnjem sta kooperacija in odkup prinesla 920.000 din čistega dohodka, pri lastni proizvodnji kmetijske organizacije pa je bilo 960.000 zgube. Ves dohodek iz kmečke proizvodnje
KDO BO DOBIL BITKO?
»Potreba po stalnem izobraževanju vseh članov ZKS, ne le posameznikov, izhaja ia družbeno-politične ureditve naše družbe, iz njenih ciljev. Bitka za enakost, razvite socialne odnose ter visoko stopnjo materialnega bogastva bo dobljena le z vsestransko družbeno, politično, ekonomsko in strokovno usposobljenostjo širokega članstva Zveze komunistov, delovnih množic« — je med drugim dejal Stane Kranjc na posvetovanju, ki so ga konec decembra imeli v Ljubljani. Zbrali so se predsedniki komisij za družbena in idejno poliitčna vprašanja znanosti, prosvete in idejno političnega usposabljanja komunistov pri občinskih konferencah ZKS. Navzoči so bili tudi sodelavci delavskih univerz. Skrb za izobraževanje in usposabljanje komunistov terja hitro ukrepanje, saj imamo prav tu še mnoga odprta vprašanja.
so porabili za kritje zgube v družbeni proizvodnji. Zato kmetje želijo, da bi ti dve dejavnosti popolnoma ločili.
■	Kmetje ne predlagajo nič takega, kar bi jim omogočalo, da bi se 'okoriščali na račun socialističnega kmetijstva- Želijo gospodariti le s svojim delom'. V predlogu zveznim organom, kakšen naj bi bil nov zakon o zadrugah, pravijo: kmetijska zadruga naj bo organizacija kmetov in delavcev, zaposlenih v njej, ki si želijo skupno pomagati z združevanjem sredstev in dela. Vsak član — kmet in delavec — naj bi vplačal delež in s svojimi sredstvi tudi jamčil za poslovanje zadruge. če bodo člani jamčili za poslovanje, pa naj jim nihče ne predpisuje preveč na drobno, kako naj gospodarijo! O organizaciji dela želijo odločati sami, da bo zadruga poslovala s kar najmanjšimi stroški. Za kontrolo pa naj bi imeli nadzorni odbor, sestavljen iz članov zadruge.
Višino članskega deleža in jamstva naj bi odločala vsaka zadruga sama. članstvo v zadrugi naj bi bilo prostovoljno. Kmetje naj bi imeli možnost
vpisati se v tisto zadrugo, s katero bi bili bolj zadovoljni. Zadruge pa naj bi se med sabo povezovale v poslovne zveze, kadar bi se jim zdelo potrebno, pri gospodarski zbornici pa bi bile povezane
v	zadružni zvezi.
■	Takšne kmetijske zadruge bi skrbele predvsem za proizvodnjo na kmečkih posestvih in za prodajo vseh viškov. Poslovale naj bi na odprt račun, ob koncu leta pa delile tudi ristorno. Zbrale bi tudi hranilne vloge in dajale kredite svojim članom. Dovoljeno naj bi jim bilo, da bi opravljale tudi gozdarsko, turistično in druge dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom.
Na seji odbora za zadružništvo smo slišali tudi vprašanje, kako take dobre predloge uresničiti in kdo naj poskrbi za to. Prevladalo pa je mnenje, da je najprej treba poskrbeti za dober zakon. O vsem drugem lahko razpravljajo pozneje. Zakon namreč ne bo silil kmete v zadruge, ampak jim bo le omogočal, da lahko ustanavljajo svoje organizacije.
JOŽE PETEK
Začelo se bo z „MODO 70“
Od 10. do 18. januarja bo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču 15. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarsko predelovalne industrije in raznih modnih predmetov. Z »MODO 70« se začenja vrsta osmih sejmov in razstav, ki si bodo sledili takole:
9.	mednarodni sejem AL-PE-ADRIA bo od 9. do 17.
maja;
SETEX 70, kar pomeni mednarodni vzorčni sejem tkanin in pribora za oblačilno industrijo ter trgovino, bo konec maja;
LESNI SEJEM, tokrat že 9, a mednarodno udeležbo, bo od 6. do 14. junija;
VINSKI SEJEM bomo obiskali v času od 29.8. do 6. septembra — letos ga prireja Ljubljana že šestnajstič;
CVET IN SAD bo 2. vrt-narsko-sadjarska razstava od 18. do 22. septembra, mecV tem ko bomo videli najnovejše s področja SODOBNE ELEKTRONIKE na njeni 17. mednarodni razstavi, ki bo od 6. do 11. oktobra 1970t
OSEBNO DELO IN NJEGOVA BODOČNOST
Družbeni pomen osebnega dela
Smo v praksi že priznali enakovrednost osebnega dela z lastnimi sredstvi z delom tistih državljanov, ki delajo s sredstvi v družbeni lastnini? - Še naprej velja: spodbujajmo hitrejši, zanesljivejši in uravnovešeni razvoj osebnega dela, saj imamo v državi še vse premalo obrtnikov, samostojnih dobrih gostincev, servisnih delavnic in drugih potrebnih dejavnosti, katerih pomoč in sodelovanje družba vedno bolj potrebuje!
Svinjska mast od 11,5 na 7,5 din
Da ne bo nesporazumov: gornje cene v naših krajih verjetno še vedno ne veljajo, saj so n.pr. v Novem mestu prodajali svinjsko mast 3. januarja še vedno po stari, se pravi povišani ceni, ki je »skočila« na trg ob zadnjih govoricah o podražitvi olja. Kilogram svinjske masti je veljal prve dni tega meseca ponekod 13,20 din, drugod spet 11,76 din in pod. Drugače v Beogradu: že 19. decembra, takoj po Konferenci zveznega zavoda za cene in zveznega izvršnega sveta s predstavniki tožnih inšpekcij in naših največjih mest, so lahko Beograjčani začeli kupovati svinjsko mast po 7,5 din (odprto) oz. po 7,80 din za kg (v zavitkih).
Znano je, da so cene za
mast živalskega izvora dosegle zadnje tedne svojo najvišjo, lahko rečemo tudi kritično točko. Zvezna direkcija za prehrano pa je s hitrim uvozom in z lastnimi rezervami omogočila trgovskim podjetjem, da so pri njej nabavila mast živalske, ga izvora po 6,50 din za kilogram. Pogo; je bil:	da
prodajajo to mast in vse druge količine masti, ne glede na vir prejšnjih dobav, po gornji maloprodajni enotni ceni: 7,50 oz. 7,80 din za kilogram.
V	Beogradu so trgovine še isto popoldne lahko začele prodajati svinjsko mast po novi, primerni ceni — le kdaj pa bo takale »ugodnost« prišla tudi do naših potrošnikov?
Resolucija zvezne konference Socialistične zveze o osebnem delu in javna razprava pred njenim sprejetjem sta j’asno povedali odnos naše družbe do osebnega, privatnega dela kot o enem neizkoriščenih dejavnikov hitrejšega razvoja, zlasti dejavnosti, Ki imajo širši pomen za splošne potrebe skupnosti. Resoluoija je pravzaprav le potrdila tisto, kar je bilo zapisano v ustavi SFRJ in v programu ZKJ, da »delovni ljudje, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo določene dejavnosti, imajo iste temeljne pravice kot delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v družbeni lastnini«, kakor da Je tudi osebno delo »v pogojih socialistične blagovne proizvodnje del družbenega dela in ga je treba obravnavati tako kot osebno
Topolšica pripojena k celjski splošni bolnišnici
Po skoraj dvoletnih razpravah o usodi bolnišnice za pljučne bolezni in tuberkulozo v Topolšici Je občinska skupščina v Velenju konec decembra sprejela predlog te bolnišnice, da se s 1. januarjem 1970 pripoji k splošni bolnišnici v Celju. V njenem okviru bo Topolšica delala kot samostojna organizacija združenega dela. Po novem dogovoru bodo poslej zdravili v Topolšici pljučne in tuberkulozne bolnike iz ravenske in celjske skupnosti socialnega zavarovanja, celjska bolnišnica pa bo opustila svoje tovrstne oddelke v Novem Celju. Tu bodo uredili nov dom za ostarele občane s področja občin 2alec, Velenje ln Celje.
©
NW/wiaj
1969
— Ne bodi lahkoverna, draga hčerka! Tudi meni so nekoč govorili: ... mlada ... lepa... nova.. .da... lepa... perspektivna...
(Karikatura iz »Bjelovarskega lista«)
delo s sredstvi družbene lastnine«.
Negotovost
Ponovno opozorilo na takšen pomen osebnega delaje posledica več vzrokov. Poudariti je treba, da niti s sprejemom resolucije o osebnem delu niso bili povsem odpravljeni pojavi delovne in poslovne negotovosti, kar je negativno vplivalo na koristenje danih možnosti razvoja osebnega dela in večjega zaposlovanja ljudi.
Bilo je celo očitno, da so organizacije Socialistične zveze, sindikatov, zbornic in drugih zainteresiranih dejavnikov različno skrbele, da bi se ta resolucija uresničila. Zamujalo pa se je tudi glede sprejemanja zakonskih in drugih praktičnih ukrepov, ki naj bi pospešili razvoj osebnega dela.
Tako ni povsod uspelo, da bi se uresničili trije temeljni nameni resolucije: spod-bujevanje hitrejšega, zanesljivejšega in uravnovešenega razvoja osebnega dela, učinkovitejše preprečevanje špekulantskih pojavov in uspešneje izenačevanje pogojev za osebno in združeno delo.
Nesporazumi
To se je najmočneje pokazalo v premalo razvitih področjih, kjer so uporabili stirožje ukrepe za obdavčitev osebnega dela, obenem pa so nastajali neugodnejši pogoji za osebno delo.
Bila so vmes budi ozka idejno-politicna pojmovanja o tej vrsti dela, kar je pripeljalo do določenih odporov in nesporazumov oziroma nesoglasij v posameznih okoljih o že sprejetih družbenih odnosih do osebnega dela, in to ne samo v ustavi in programu ZKJ, temveč tiu-di na kongresih ZKJ in sindikatov.
Vendar je billo takih nesporazumov veliko manj, kakor bi jih lahko bilo. Resolucija je vendarle odprla vra-
ta širšemu razvoju obrti, s»> mostojnega gdstinstva, servisnih dejavnosti in podobno.
V	Jugoslaviji imajo sedaj nad 150.000 obrtnih delavnic, ki poleg lastnikov zaposlujejo še okrog 50.000 delavcev. Vendar pa so tudi zastoji r razvoju individualnega obrtništva.
Pomen osebnega dela J® očiten tudi v pozivu zvezne konference SZDL Jugoslavije vsem organizacijam SZDL, naj se »odločno zavzemajo za pravice kmetovalcev, obrtnikov in drugih poklicev, da si pridobiva,jo dohodek od rezultatov svojega dela ln da delovni ljudje, ki živijo od osebnega dela, imajo svoje mesto In položaj V družbi. kakor ustreza njihovemu prispevku za splošni razvoj«.
A. B.
1971 — jugoslovanski avto?
Tik pred slovesom starega leta so se znova razširile vesti, da bomo v 1971 dožive-
li	»rojstvo jugoslovanskega avtomobila«. To naj bi bil po mnenju mnogih »jugoslovanski fiat 128 iz Kragujevca«, prilagojen našemu ozemlju, kupcu in potrebam našega trga. Govori se tudi o ceni novega avtomobila: stal bo verjetno okoli 25.000 dinarjev.
Letos še več izvoza
V	prvem polletju 1970 pričakujejo strokovnjaki nadaljnje naraščanje našega izvoza v tujino. Prvo polletje bo za izvoz ugodnejše od drugega, ko bo le-ta malo upadel. Pri izvozu na zahodna tržišča, kamor je usmerjenih 59,5 odstotkov naših iz-delkov, pričakujejo umiritev, pri čemer pa bo verjetno treba za nekatere Izdelke poiskati olajšave, zlasti pri tistih, kjer lahko pričakujemo ugodnejšo konjunkturo.
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK■ vsak četrtek 60.000 izvodov!
3
Dežela
tisočerih
znamenitosti
Pred kratkim sta Turistična zveza Slovenije in podjetje Radenska v Radencih organizirala prvi slovenski simpozij o kulturi in turizmu. Na simpoziju so prebrali pet referatov: dr. Boris Kuhar je govoril o turizmu in kulturi, dr. Ivan Komelj o kulturnih spomenikih in turizmu, dr. Sergej Vrišer o muzejstvu in turizmu, inž. arh. Janez Lajovic o estetskem oblikovanju turističnih krajev in dipl. ekon. Feri Horvat o vključevanju kulture v turistično ponudbo. Simpoziju sta razen tisoč turističnih in kulturnih delavcev iz vse Slovenije prisostvovala člana republiškega izvršnega sveta dr. Vladimir Bračič in dipl. inž. Franc Razdevšek. Za naše bralce objavljamo obširnejši izvleček iz zanimivega referata dr. Borisa Kuharja, direktorja Etnografskega muzeja v Ljubljani.
>
V naših krajih je le še malo tipičnih kmečkih hiš, ki bi lahko privabljale turiste. Izpodrivajo jih nove in netipično obnovljene hše, ki največkrat kazijo zunanjo podobo naših vasi. Na sliki: tipična kmečka hiša v Slovenskih goricah.
Tri velika kulturna območja
Slovenija ima tri velika kulturna abomčja: alpsko, panonsko ki mediteransko. V zgodovini je bila današnja Slovenija vselej dežela, kjer so se srečavali in križali vpli-
vi	mnogih narodov. Od tod naše Vače v Zasavju, svetovno mano prazgodovinsko naselje iz starejše železne dobe. In kaj je danes na Vačah? Le malokateri turist ali izletnik zaide tja. Slavno zgodovinsko naselje skorajda ni dostopno. Z majhnimi sredstvi pa bi ga lahko uredili in vključili v našo turistično ponudbo.
Bogata so tudi številna ilirska najdišča. Naj omenim samo znamenite najdbe iz zadnjih let v Novem mestu. Imamo pa tudi bogata rimska najdišča, na primer v Ptuju in Šempetru. Tudi našo staro Emono kaj slabo izkoriščamo v turistične namene. Od bogatih najdišč iz dobe naseljevanja Slovencev smo začeli počasi urejati le Blejski otok.
■	Za Slovenijo lahko rečemo, da je dežela gradov. Imamo nekatere zgodovinske in umetnostno izredno pomembne gradove. Toda koliko jih je urejenih, koliko jih lahko ponudimo turistom?
Namen gradov je lahko raz-hčen, v večini primerov pa je skupen: približati te vrednote našim ljudem in tujcem in jih vključiti v našo turistično ponudbo.
V	Sloveniji imamo na desetine gradov, toda večina jih že razpada. Skrajni čas Je, da vsaj nekatere zaščitimo pred razpadom, da jih znova vzdignemo v življenje. Kakšno? Takšno, kot ga terja današnji čas. Vključimo jih tudi čim več v kulturni turizem.
Imamo znamenite cerkve, na primer Hrastovlje, utrjeno romarsko cerkev, kakršnih je malo v Evropi. Na srečo Je še dobro ohranjena, razen tega so v njej še izredne gotske freske, prava poslastica za ljubitelje umetnosti. Tja bi morala turiste peljati pot, ki pa ji manjka le še nekaj kilometrov asfaltirane ceste in učinkovita reklama.
Drug klasičen primer naše nekulture, predvsem pa še nekulturnega turizma, je Žički samostan. Tudi to je pravi skriti kotiček naše domovine. Tu so ostanki prvega ki naj več j ega kartuzijanskega sa-
mostana na ozemlju nekdanjega nemškega cesarstva.
Slovenija je dežela spomenikov in umetniških biserov. To bi morala biti pomembna deviza našega turizma.
Drugo tipičnost bi morale predstavljati narodopisne posebnosti. Vsi narodi so nanje ponosni in prav te imajo v naši turistični ponudbi izredno vlogo.
Ohraniti je treba pristnost
Prizadevati bi si morali, da bi ohranili pristen zunanji videz, zunanjo podobo naše vasi. V nekaterih skandinavskih deželah je že dolgo
▼	veljavi zakon, ki prepoveduje spreminjanje zunanjega videza kmečkih hiš, predvsem pa spreminjanje pročelij kmečkih hiš ob glavnih cestah. Pri nas pa neusmiljeno in največkrat tudi neestetsko spreminjamo posamezne kmečke hiše, pa tudi podobe vasi v celoti. S tem pa je konec tipičnosti naše vasi, naša vas je vse bolj podobna po arhitekturni kvaliteti obrobnim predelom naših mest-Ob značilnih podeželskih starih hišah se pojavlja revna predmestna arhitektura. Ljudje pačijo stoletja oblikovano lepo zunanjo podobo kmečkih hiš, širijo okna in vrata, na Krasu celo podirajo kamnite ograje in čudovito oblikovane kolone z bogatim kamnitim okrasjem. Proti temu
pa je naša služba za spomeniško varstvo skoraj brez moči.
Od kmeta ne moremo zahtevati, da bo še naprej živel
v	črni kuhinji, da si bo svetil s trskami ali da bo imel okna, ki bodo puščala premalo svetlobe v stanovanje. Prepričan pa sem, da prav turizem lahko pripomore, da se bo naš kmet osvestil. Ponekod se že začenja zavedati, da je ta njegova stara hiša lahko izredno vabljiva za turiste in da lahko prav iz te njene pristnosti nekaj iztrži. Kmeta
Dipl. ekonomist Feri Horvat:
Turizem, ki pomeni najširšo kulturno iz-nega bivanja, nudi naravnost idealno možnost za spoznavanje spremembo kraja stalno lahko trdimo, da bi kulturnih vrednot in menjavo nasploh. Mir-bil brez turizma svet domišljije in s tem izobrazbeni in kulturni nivo najširših množic revnejši. Turizem igra izredno pomembno vlogo pri spodbujanju kulturne ustvarjalnosti in pri večanju poznavanja in spoštovanja kulture.
je treba prepričati. Prepričali ga bomo najlaže z ekonomskim računom, ki pa mora biti tak, da bo kmetu v prid. Ce hočemo, da kmet ne bo pokvaril stare tradicionalne arhitekture z modnimi neestetskimi dopolnitvami, mu moramo tudi svetovati, kako naj obnovi svojo hišo, da bo hranila na eni strani vse značilnosti tradicionalne arhi-
tekture, da bo hkrati vključevala vse pridobitve sodobnega časa in tudi ugodje, ki ga zahteva današnji turist.
Pri tem ne gre samo za čim bolj vemo ohranitev kmečkih hiš, temveč za ohranitev vseh objektov, ki jih obdajajo. Kaj bodo posamezni predeli Slovenije brez naših tipičnih kozolcev? Kakšna škoda bo, ko bodo izginile naše koroške in zgomje-savinjske kašče, od katerih so nekatere bogato poslikane z ljudskimi freskami. Naše Pohorje izgublja svoje vrednote, svojo tipičnost, ker propadajo žage in mlini po grapah. Ni treba še posebej naglašati, kaj pomenijo plavajoči mlini na Muri in Dra-
vi	današnjemu turistu. Postali so prvovrstna turistična zanimivost.
Osrednji muzej na prostem
Eden od načinov učinkovite zaščite stare ljudske arhitekture je prenos te arhitekture v muzej. To je muzej posebne vrste, muzej na prostem. V Sloveniji imamo že dva manjša muzeja na prostem, enega v Škofji Loki, drugega na Muljavi. Oba prikazujeta arhitekturo svojega ožjega območja. Slovenski muzej pa pripravlja načrt za naš osrednji muzej na prostem, za Slovenijo v malem, in to ob gradu Podsmreka pri Višnji gori. Po projektu bo tu stalo nad trideset različnih objektov. V prekmurski hiši bo delal in prodajal svoje izdelke lončar, v štajerski zidanici bo kmečka gostilna, v hiši iz okolice Ribnice bo delal suhorobar. Vse to naj bi nastalo v petih do šestih letih.
Ce bodo ti načrti uresničeni, bo to naj večji slovenski muzejski in turistični objekt, ki bo pritegnil — po izkušnjah drugih dežel — stotiso-če obiskovalcev.
Od ljudskih običajev je treba predvsem negovati in vključevati v turizem tiste, ki so še danes živi. In teh ni malo. Omenil bi le naše pustne običaje. Slovenija je namreč še ena izmed redkih evropskih dežel, ki je vse do današnjih dni ohranila številne pristne ljudske maske. Toda kaj od tega izkoriščamo v turistične namene?
Kurentovanje, in še to le za en sam dan, čeprav traja pust na Ptujskem polju vsaj teden dni. Med običaji z maskami, ki so postali tudi turistične prireditve, moram omeniti še »laufarijo« v Cerknem, kostanjeviško »šelmo«, »borovo gostiivanje« v Prekmurju in »zelenega Jurija« v Črnomlju ter nekaj dobro organiziranih pustnih karnevalov po posameznih krajih. Toda Slovenija pozna še številne druge običaje, ki so povezani z maskami in ki bi bili lahko tudi svojevrstna paša za turiste.
Kulturno-turistično ponudbo lahko bogatimo tudi z lovom na polhe, šoje, s prikazi in tekmovanjem predic in žensk pri trtju lanu, z žganjekuho, s trgatvijo, z ličkanjem, s pristnimi ljudskimi veselicami, z martinovanjem in s podobnimi prireditvami.
In kako je s spominki? Redki so slovenski spominki v izložbah naših turističnih krajev. In še med temi je več kot polovica kiča. Je taka revščina na tem področju upravičena?
Naj lepši spomin je funkcionalen predmet, ki je tipičen za neko deželo. Ta najbolj privlači turista. Takih tipičnih izvirnih predmetov za posamezne kraje ali za posamezne sloje prebivalstva pri nas ni malo. V Sloveniji je še 75 lončarskih mojstrov, ki izdelujejo izvirno lončeno posodo. Spominek je lahko tudi dober suhorobarski izdelek, cokelj, čipka, izvezen prt, lesen ali kovan svečnik, okrašen oselnik, slamnati lestenec, dobra lesena plastika, mali kruhek, pa tudi pristni odlitek kamnite plastike ali pa odlitki drugih pomembnih starih umetnin.
Ker pa je to izredno pereč problem, predlagam, da se tisti, ki se ukvarjajo s spominki (turistični delavci, trgovci in muzeji), povežejo in skupaj pripravijo razstavo pristnih slovenskih spominkov, ob njej pa tudi pogovor o našem spominkar-stvu.
Besedilo:
TONE STEFANEC Slike:
MIRKO BRUMEN
Dr. Boris Kuhar:
Kaj pomeni kultura sodobnemu človeku? Počitek po težkem delu, oddih od civilizacije, kot je lepo dejal francoski pisatelj Mal-raux. Razvoj prometa je zmanjšal svet. Mobilnost prebivalstva je postala večja. Velike Lašče so bile še pred 50. leti tako oddaljene od Ljubljane, kot so danes Pariz, Frankfurt, London ali Ljubljana od centralne Afrike. Nemci, Francozi in Skandinavci iščejo nove možnosti za izlete in dopuste. Ne privabljajo jih več samo lepe plaže,' sonce in neomadeže-vana narava, saj si zelo velik odstotek današnjih turistov želi zahtevnejših programov potovanj. Na dopustu ali pa tudi samo na izletu želijo spoznati in videti čim več. Ob naravnih znamenitosti želijo spoznati druga ljudstva, njihove navade in posebne kulturne znamenitosti. Vedno bolj se razvija nova zvrst turizma — kulturni turizem.
Dr. Ivan Komelj:
Kulturni turizem, ki ga propagira tudi UNESCO s svojimi organi, naj pospešuje vzgojo, izobraževanje in razumevanje med narodi. Kulturni spomeniki naj bi imeli to vlogo za prebivalstvo tistega kraja, za vse državljane in druge narode. Zato je tudi UNESCO dal pobudo za izdelavo turističnih programov, ki zadevajo kulturne spomenike.
Dr. Sergej Vrišer:
Podobno vlogo kakor javni kulturni spomeniki imajo v razvoju turizma tudi muzeji. Pogosto sta spomeniška in muzejska funkcija kar združeni, saj so številni muzeji nameščeni prav v zgodovinskih stavbah. Vsekakor je v mnogih državah turizem odločilno usmerjen v obiskovanje muzejev (Italija, Francija, Sovjetska zveza, Amerika). Tudi v naši praksi vključujemo muzeje v turistično dejavnost, podoba pa je, da jih po tej plati še manj izkoriščamo kot javne kulturne spomenike.
Inž. arh. Janez Lajovic:
Kar je bila še pred 35. leti predmestna vas z gostilnami, kamor so na nedeljske izlete hodili meščani, je danes mesto. Kar je bilo t6-daj letovišče, je danes predmestje ali pa pol-urbanizirana pokrajina nejasnih funkcij, največkrat estetsko degradirana z različnimi industrijskimi stavbami, manjšimi delavnicami in skladišči, ki bi ob primernem oblikovanju okolje lahko estetsko dvigala, kot na primer v Italiji, kjer tudi investitorji majhnih objektov naročajo načrte pri sposobnih oblikovalcih.
V Sloveniji se je med ljudstvom ohranilo veliko običajev, ki jih preslabo vključujemo v turistično ponudbo. Ohranila so se razna domača opravila, ki bi bila zanimiva tudi za turiste, če bi jih organizirano prikazovali. Na sliki: trtje lanu na starinski način.
DOLEjmiajIST* TEDNIK* VESTNIK; vsak četrtek 60.000 izvodov!
DOLEL'KA
trgovsko podjetje na debelo in drobno, Novo mesto, obvešča potrošnike, da ima v
BLAGOVNICI V ČRNOMLJU
bogato izbiro sobnega in kuhinjskega pohištva, raznovrstne preproge In tople pode, gospodinjske aparate in štedilnike ter veliko izbiro ženske, moške in otroške konfekcije.
PO ZELO UGODNI CENI NUDIMO DIOLEN ZA ŽENSKE OBLEKE TER TKANINE, IZDELANE IZ 55% DIOLENA IN 45% RUNSKE VOLNE, ZA MOŠKE OBLEKE V MODNIH DESENIH.
Potrošniki, obiščite bogato založeno BLAGOVNICO v Črnomlju!
Pomagali bodo »Trudbeniku«
K vsem prispevkom, ki so jih metliški občani -darovali za prizadete v Banjaluki, so prispevali Judi delavci metliškega »Kometa« svoj delež. Prizadetim Banjalučanom so namenili 16.000 din, kolikor znaša enodnevni zaslužek zaposlenih, vsak posameznik pa je daroval še 10 din za banjaluško konfekcijsko tovarno »Trudbenik«, ki je ostala po potresu močno poškodovana.
C* *	*	vv
Sejmišča
Brežiški sejem
3.	januarja je bil v Brežicah prvi letošnji sejem, na katerem so kupci lahko izbirali med 505 pujski, pokupi,
li	pa so jih 255. Manjše prašičke so plačevali po 1,10 din kilogram, večje pa po 8 dinarjev.
Na sejmu nič posebnega
5. januarja so pripeljali živinorejci m novomeški se-jem 488 prašičev in 134 glav živine. Medtem ko so bili prodani skoro vsi pujski (437), pa je šlo v promet le 76 glav živine. Za prašiče so zahtevali od 160 do 600 din, za vole 6,20 do 6,60 din za kilogram, za krave 4 do 5 din za kilogram in za mlado živino 5.60 do 6.30 za kilogram.
Drugi odbornik iz zgornjega dela Kolpske doline je vprašal, zakaj ni poskrbljeno za boljše in hitrejše pluženje ceste Brod na Kolpi — Osilnica? Komaj se je namreč začela zima, že so na tej cesti zastoji.
Nadalje' so odborniki vpraševali: Kateri predpisi določajo vzdrževanje republiških cest, Koliko je bilo nabranega prispevka za vzdrževanje cest v nekaterih občinah? Kako je bil ta prispevek porabljen? Kdo planira vzdrže-
VPIS POSOJILA ZA POSODOBLJENJE ŽELEZNIC
Pomoč je še premajhna!
Dosedanji vpis posojila za posodobljenje železnic je v novomeški občini med podjetji in )Osamezniki vse prej kot časten
V	maju in juniju lani so začeli železničarji naslavljati na javnost svojo prošnjo za pomoč pri posodobljenju železnic. Vabili so, naj se delovne organizacije in posamezniki odzovejo vpisu posojila. Po šestih mesecih je odziv v novomeški občini med delovnimi organizacijami in posamezniki porazno slab. Delovne organizacije so vpisale
40.000	dinarjev, 20 občanov pa 14.700 din posojila.
Takšen odziv je našemu gospodarstvu in občanom vse prej kot v čast. Občinska konferenca SZDL in občinski
vsak mesec S NOV PROGRAM f
400 novih šoferjev
V	preteklem letu so pri komisiji za vozniške izpite v Kočevju, ki dela tudi za območje ribniške občine, opravljali izpite za vse kategorije (od A do F) skupno 1.104 kandidatje. Uspešno je prestalo preizkušnjo 421 kandidatov, in sicer za 4 kategorijo 62, za B 332. za C 11, za D 4, za E 6 in za F 6. Skupaj je prišlo na izpit za A kategorijo 262 kandidatov, za B 764, za C 30, za D 6, za E 29 in za F 13. Komisija je vestno opravila svoj posel kljub temu pa so jo tisti, ki so padli, včasih tudi kritizirali.
A. ARKO
sindikalni svet Novo mesto sta te dni naslovila delovnim in sindikalnim organizacijam pismo, v katerem naštevata vzroke, ki nas obvezujejo za solidarnostno pomoč železnicam, in vabita k vpisu.
Ne smemo pozabljati, da se gospodarstvo hitro razvija in da so zato zahteve po boljšem, sodobnejšem in hitrejšem prevozu blaga vedno večje. železnica pa ima večji del zastarele in močno izrabljene naprave in z njimi ne more zadoščati takšnim zahtevam. Zato je posodobljenje železnic in železniških prevozov postalo osnovni pogoj za razvoj vsega gospodarstva. Upoštevati moramo, da je železnica vsa povojna leta prelivala svojo amortizacijo v druge panoge in da zaradi pla-foniranih cen prevozov še danes posluje na robu rentabilnosti ter zato sama nima dovolj sredstev za obnovo in posodobljenje svojih naprav.
Stvar je prišla tako daleč, da železnica brez naše pomoči ne more iz zagate, če ji zdaj, ko je čas in ko prosi za našo pomoč, ne bomo pomagali, bomo vsi trpeli posledice. Železnica ne pričakuje, da ji bomo svojo pomoč poklonili, pač pa nas vabi k vpisu posojila, ki ga bo povrnila. Za delavce v delovnih organizacijah vpis obveznic, ki jih lahko plačujejo v obrokih (100 din v 24 meseč, obrokih), ne bo prehuda obremenitev, pa tudi delovne organizacije bodo zmogle vpis posojila v višini 10.000 din, ne da bi jih to preveč obremenilo.
Pred samoupravnimi organi v delovnih organizacijah je zdaj odgovorna naloga, da pretehtajo prošnjo železničarjev in se odločijo za vpis posojila, sindikalnim organizacijam v podjetjih pa je prepuščena pobuda za vpis posojila med posamezniki.
Večina je bila za NOVOLES
Pred novim letom je posta-
lo	novomeško podjetje OPREMALES obrat lesnega kombinata NOVOLES v Straži. Za pripojitev se je večina zaposlenih v OPREMALESU izrekla na tajnem glasovanju 26. decembra. Od 118 zaposlenih se je glasovanja udeležilo 100 delavcev in uslužbencev; za pripojitev jih je bilo 93, proti 6, eden pa se je glasovanja vzdržal. Sklep o pripojitvi je medtem sprejel delavski svet NOVOLESA. Skupna komisija že rešuje nekatera vprašanja, kot: razvoj pripojenega OPREMALE-SA, naziv novega NOVOLE-SOVEGA obrata itd.
Ob otvoritvi Dolenjkine blagovnice v Črnomlju se je trlo ljudi. Občani so hvalili trgovine, zadovoljni pa so bili tudi z veliko izbiro blaga. (Foto: Ria Bačer)
STO VPRAŠANJ O NAŠIH CESTAH
Porod in smrt na republiški cesti
V kočevski občini so ceste drugega in tretjega reda tako slabe in slabo vzdrževane, da ni nič čudnega, če so v zadnjih nekaj tednih na njih zabeležili porod in smrt - Zastoji na zasneženih cestah
Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje se je največ vprašanj odbornikov nanašalo na ceste in njihovo vzdrževanje. Odbornik iz Predgrada je vprašal, zakaj že od četrtka (18. decembra — seja pa je bila 23. decembra) ne vozi avtobus iz črnomaljske smeri, zakaj Cestno podjetje ne pluži redno te ceste, zakaj buldožer lahko pride hitro le takrat, ko kdo na cesti zmrzne.
red ene prihodnjih sej občinske skupščine. Zahtevali so tudi, da morajo takrat priti na sejo tudi predstavniki republiškega Cestnega sklada in Cestnega podjetja Novo mesto.
Diploma in nagrada za Vinka Božiča
DA VAM NE
Prvi austin maxi na naših cestah
V	ponedeljek smo opazili na novomeških cestah rdeč avtomobil novih oblik — do zdaj pri nas samo iz revij poznani austi-maxi (1500 com). V novomeški IMV do zaključka redakcije te številke še ni bilo mogoče izvedeti nič uradnega o morebitni montaži tega najsodobneje zasnovanega avtomobila iz družine British Motor Corporation. Največja angleška avtomobilska hiša je z maxijem krepko posegla v boj za kupce na evropskem trgu tudi v srednjem razredu.
Da ali ne za steklarno
Se v januarju bo najbrž odločena usoda novomeške steklarne. Potem ko so zaradi velikih izgub v nerentabilnem poslovanju v tej najnovejši novomeški industriji ustavili proizvodnjo, je posebna komisija iskala možnosti za obnovitev dela: skupaj s če-škoslovaškim partnerjem bodo te dni še zadnjič pregledali, kakšne so možnosti za ekonomsko in rentabilno poslovanje steklarne. Hkrati je zanesljivo, da bodo v Novem mestu steklo tudi plemenitili, če bodo zdajšnje analize ugodne. Cehi bi v tem primeru vložili tudi del kapitala. Vsekakor pa je jasno, da je to verjetno zadnje upanje za obnovo steklarske proizvodnje v Novem mestu.
V	slovenski gospodarski zbornici so 5. januarja podelili nagrade Borisa Kraigherja. To družbeno priznanje vodilnim strokovnjakom za izjemne dosežke pri vodenju podjetij je letos dobilo pet tovarišev, med njimi tudi Vinko Božič, direktor sevniške LISCE.
Diplomo in nagrado 20.000 din je dobil Vinko Božič za uspešno vodenje sevniške LISCE, ki se je v štirinajstih letih razvila iz male delavnice s petimi zaposlenimi v prvo in največjo jugoslovansko specializirano tovarno ženskega perila.
Danes ni potrebno sevniške LISCE nikomr več predstavljati. 1000-članski kolektiv iz dela na leto več kot 6 milijonov kvalitetnih izdelkov, ki jih prodajajo po vsem svetu.
Tudi program razvoja podjetja. ki ga je kolektiv v jeseni sprejel in predvideva dvakratno povečanje proizvodnje in zaposlenih, bo prav gotovo uresničen, saj ima kolektiv na čelu človeka, ki je že dokazal, da je s sodobnimi podjetniškimi metodami mogoče uresničiti vsak načrt.
Direktorju Vinku Božiču za to družbeno priznanje iskreno čestitamo!	M.	V.
ZAPADE!
Mnogi naši naročniki imajo doma obveznice ljudskega posojila za obnovo in graditev Skopja. Po določilih, ki so izšla v zveznem uradnem listu št. 36 že v letu 1963, zastara pravica do anuitete (odplačilnega obroka) v petih letih od dneva, ko zapade obrok v plačilo. Prvi kupon je zapadel
1.	februarja 1965 in bo torej
ZASTARAL 1. februarja 1970
tako da ga po tem dnevu ne boste mogli več vnovčiti. Kdor še ima obveznice tega posojila in zapadlih kuponov doslej ni vnovčil, naj to naredi vsaj do konca | januarja 1970!
Čim manj nedoslednosti
Na nedavnem posvetu predstavnikov kolektivnega biroja Region, skupščine občine Brežice in njene uprave so sklenili v prihodnje uskladiti programiranje in dosledneje izpolnjevati medsebojne obveznosti. Le tako bo imelo programiranje pravilen odmev pri praktičnem delu. Region je zagotovil, da bo spoštoval roke za izdelovanje urbanističnih dokumentov, občinska uprava pa bo poskrbela, da se bodo ti dosledneje uresničevali.
vanje in asfaltiranje cest? Koliko je bilo v posameznih občinah v zadnjih letih asfaltiranih cest? Zakaj niso bila v letu 1969 izvršena nekatera planirana dela na republiških cestah v kočevski in ribniški občini?. Itd.
Vprašanja so kar deževala in jih je bilo še precej več. Odborniki so na seji dobili delne odgovore le na nekatere. Zato se zahtevali, naj prideta vzdrževanje in modernizacija republiških cest v kočevski občini na dnevni
POPRAZNIČNA UGOTAVLJANJA O UNIVERZI IN ŠTUDENTIH
Študij ■ prednostna pravica bogatejših
Če hočemo ustvariti učinkovit sistem izobraževanja, se bomo morali spoprijeti
s številnimi pomanjkljivostmi
Nacionalno in kulturno poslanstvo slovenske univerze kot najpomembnejše pedagoške in znanstvenoraziskovalne ustanove je tolikšno, da je nesmiselno razpravljati o potrebnosti te institucije v slovenskem družbenem prostoru. Gre bolj za to, da ji damo v razvojnem prizadevanju ustreznejše mesto in pomen. Danes se moramo bolj kot kdaj prej spraševati, kaj nam pomeni, še več, kaj nam bi lahko pomenila.
Revolucija s samoupravnimi pravicami čioveka
(Nadaljevanje s 1. str.)
boki so premiki v razvijanju samoupravljanja naše družbe, v rasti njenih proizvodnih sil kot v nenehnem povečevanju materialnega blagostanja. Uspehom se pridružuje seveda tudi vrsta odprtih vprašanj in temeljnih navzkrižij, ki jih prinašajo protislovja našega hitrega, nenehnega razvoja družbe.
O vsem tem bo danes in Jutri tekla odkrita in spodbudna beseda. Mnogo stališč je znanih, precej perečih vprašanj odprtih in javnost upravičeno pričakuje temeljitih odgovorov. Kaj terja graditev socializma od komunistov v tem obdobju našega razvoja, bo zajeto v resoluciji konferenc« ZKS. Prav gotovo pa se bo danes in jutri v praksi pokazal tudi odnos centralnega komiteja ZKS do konference, pri čemer velja zlasti poudariti, da pričakujemo poslej od sej konference ZKS mnogo novih pobud in ustvarjalnih stališč. Njeni člani naj bi segli v sredino vseh perečih vprašanj. Razgibajo naj partijsko in družbeno življenje s tem, da bodo s svojimi predlogi, kritiko in spodbudo med prvimi uresničevalci družbene kot gospodarske reforme.
Ena izmed osrednjih misli, ki bo prevevala delovno prvo sejo konference ZKS in ki razločno kaže, da se Zveza komunistov zavzema predvsem za vsestransko družbeno uresničevanje dolgoročnih interesov delavskega razreda, ki je osrednja sila sodobne socialistične družbe, pa je tudi v besedah, s katerimi je predsednik Popit strnil svojo uvodno besedo na seji CK ZKS lani 18. decembra, ko je dejal:
»V nasprotju z revolucijami, ki jih poznamo in ki so vse po zmagi zoževale svojo družbeno bazo na posamezni razred ali sloj, je naša revolucija s samoupravnimi pravicami človeka omogočila trajno in vse širše odločanje milijonov delovnih ljudi o družbenih stvareh. Zagotoviti tako smer socialistične graditve je bila temeljna težnja ZKS v sedanjem obdobju...«
V	tem vsakodnevnem, resničnem odločanju naj bo današnja prva seja konference slovenskih komunistov ena izmed temeljnih prelomnic, da bomo kot člani te naše družbe zaupali v pravilnost začrtane in poslej še dosledneje razreševali družbena protislovja in nasprotja, ki jih čas in razvoj nenehno porajata.
TONE GOŠNJK
Počitniško naselje v Čateških Toplicah
Kolektiv zdravilišča Cate-Ike Toplice je pred novim letom slavil dokončanje montažnih hišic, ki so jih postavili v strnjeno naselje za hotelom. Za praznike so oddali
▼	njih večino prenočišč. Hišice so ogrevane in zato vseljive pozimi in poleti. Napeljava centralne kurjave je delo precej zavlekla, ker sprva ogrevanje ni bilo predvideno. Notranjost hišic je . prijetno opremljena. Vsaka od njih ima dnevni prostor, •palnico. kopalnico in vse, kar sodi zraven.
Alma mater — mati hraniteljica nam je dala številne strokovnjake različnih področij materialnega in duhovnega dela, strokovnjake, ki so v povojnih letih opravljali pionirsko delo v izgrajevanju novega gospodarskega sistema, iskali v okviru omejenih možnosti naj učinkovitejša pota in metode pri uvajanju moderne tehnologije, prispevali velik delež pri izgrajevanju samoupravnih odnosov in njihove socialistične vsebine. Uspehi univerze so vidni in dokazani, čeprav se mora od ustanovitve, pa tudi še danes spoprijemati s težavami, katerim sama ne bo nikdar kos, če družba ne bo imela posluha za pomoč.
Znanje je osnovna produkcijska sila
Ne gre samo za večjo denarno pomoč, vsaj v prvi vrsti ne za to, temveč za zadeve, ki imajo lahko daljnosežne posledice. Načrtno znanstvenoraziskovalno delo je vsekakor prenizko ovrednoteno in mora prepuščati mesto trenutnim koristim in kratkoročnim ciljem. Krize visokega šolstva ne bomo odpravili, čeprav mu bomo nudili še tako ugodne materialne možnosti za razvoj, če se ne bo hkrati v osnovi spremenil odnos do izobrazbe in znanja. Res, da formalna izobrazba ni edini kazalec zmožnosti in znanja, je pa vsekakor še najzaneslivejši, in če tega ne upoštevamo, podpiramo tisto, čemur pravi sociolog dr. Goričar »primitivizem in iz njega izvirajoča samozavest«. Skoraj bi bilo odveč ponavljati, da je znanje v sodobnih razmerah osnovna proizvajalna sila. Stanje pri nas pa opozarja, da se tega ne zavedamo dovolj.
Dovolj nam pove podatek, da je pri nas kar 62 odstotkov strokovnjakov z visoko in višjo izobrazbo na delovnih mestih podrejenih ljudem z manjšo stopnjo izobrazbe.
V	Sloveniji zlasti zaostajamo po številu kadrov z visokošolsko izobrazbo glede na enoto zaposlenih. Po številu teh kadrov na 1000 zaposlenih v 17 gospodarskih panogah zaostajamo za jugoslovanskim povprečjem, na boljšem smo samo v gozdarstvu. Torej je na delovnih mestih, ki terjajo visoko ali višjo izobrazbo, še vedno okrog 40 odstotkov ljudi, ki ne izpolnjujejo te zahteve, številke imajo to moč, da nas rade uspavajo, toda če se zavedamo problemov v celoti, nam lahko naenkrat veliko povedo in nas spodbujajo k razmišljanju.
Posledice kratkovidne kadrovske politike so znane: nedoslednost pri zaposlovanju ne samo glede na stopnjo izobrazbe, ampak tudi glede na usmerjenost. Težave nam povzroča tudi odhajanje strokovnjakov v tujino. Iz zbiralnika intelektualnih zmogljivosti bo-
gatejše in razvitejše države črpajo s sorazmerno majhnimi stroški in napori naše strokovnjake. Le malokdo se, obogaten s poglobljenim znanjem in izkušnjami, vrača in družbi povrne vsaj toliko, kolikor so znašali stroški šolanja. Ni čudno, če ugotavljamo, da je ekonomičnost izobraževanja zelo majhiia in da je šolanje pri nas zelo drago glede na to, da družba nima tolikšnih koristi od vlaganj v izobraževanje kakršne bi .normalno morala imeti.
Za praznike nič televizije!
Belokranjcem je novoletne praznike pokvarila ljubljanska televizija, ki ni poskrbela za popravilo okvare na pretvorniku na Mimi gori in tako ljubljanskega TV programa v Beli krajini niso mogli spremljati. Imetniki tele• iAzijskih sprejemnikov so zelo nejevoljni in nekateri izjavljajo, da ne bodo plačali naročnine. Na RTV Ljubljana so poslali že več pisem tn zahtevali, naj pretvornik na Mirni gori že vendar spravijo vred, saj so okvare pogostne. Občinska skupščina Črnomelj in občinska konferenca SZDL sta zahtevali pismeno pojasnilo, obenem pa, naj pretvornik uredijo in ga redno vzdržujejo.
Na seji so ugotovili, da bo treba temu, kar je posebna skupina oblikovala kot stališča konference in povzela iz razprave na njej, dodati še tisto, kar je bilo zajeto v poročilu o delu ZK v občini v mandatni dobi prejšnje konference in t uvodni besedi sekretarja komiteja.
Člani komiteja niso imeli kakšnih bistvenih pripomb k predlaganim stališčem. Ugotovili so, da lahko štejemo stališča za okvirni program dejavnosti ZK. Komite bo moral na osnovi stališč konference izdelati sklepe, ki bodo usmeritev za stvarno akcijo komiteja- Osnovne organizacije in organizacije ZK v delovnih organizacijah bodo morale to dvoje prenesti v svoje okolje in iz tega ter iz potreb okolja, v katerem delujejo, izdelati svoje akcijske programe.
V	razpravi so se člani komiteja odločili, da se morajo tako konferenca kot komite in vsi drugi občinski organi ZK zavzemati, da bi v osnovnih organizacijah prešli od besed k dejanjem, ker bo le tako v občinski organi-
Neustrezna regionalna in socialna struktura študentov
Preurejanje in vzpostavljanje visokega šolstva na višjo raven ne bo moglo mimo tega vprašanja. Od vseh pomanjkljivosti je ta še najbolj očitna. Problem je pomemben z več vidikov. Zato, ker manj razvite pokrajine — mednj^ vsekakor sodi tudi Dolenjska — ne morejo izkoriščati ugodnosti, ki jih vsem enako zagotavlja družba. To pa pomeni, da na univerzo ne prihajajo samo tisti, ki so glede na svoje intelektualne zmogljivosti upravičeni, temveč tudi manj nadarjeni, ki zasedajo mesta sposobnejšim, razumsko nadpoprečnim in nerazvitih področij. Razumljivo je, da se študijski režim ne more odreči tem vplivom in se mora prilagajati tako, da znižuje raven študija.
Znanost je dokazala, pa tudi samo po sebi je razumljivo, da so naravne sposobnosti za prisvajanje znanja enakomerno porazdeljene v nekem družbenem prostoru ne glede na gospodarsko moč. Gre za to, kako te potenciale izkoriščamo. Ustava zagotavlja enake pravice do izobraževanja, ne more pa zagotavljati vsem enakih možnosti, študij je še vedno privilegij bogatejših in tudi v tem pogledu se kaže podrejenost podeželja, zlasti tipično kmečkega. Gospodovanje mesta nad podeželjem pa je problem, ki danes najbolj zavira uresničevanje komune kot osnovne celice našega samoupravnega sistema in kot najbolj smotrne oblike sožitja med ljudmi. Analiza neustrezne socialne in regionalne strukture nam ne kaže samo
zaci ji ZK mogoče uresničiti vsebinsko preobrazbo.
Za sprejemanje pobud organizacij ZK je na terenu in v podjetjih dovolj pripravljenosti in prav zdaj vsi pričakujejo od komunistov; da se bodo pokazali in uveljavili. Našteli so nam nekaj nalog: poživitev dela družbenih organizacij v krajevni skupnosti, razširitev samoupravljanja ob XV. amandmaju, razprave o slabo plačanih slojih delavcev, obveščanje v delovnih organizacijah itd.
Na seji so posebej razpravljali o predlogu za ideološko izobraževanje komunistov, ki ga je pripravila komisija konference. Po predlogu komisije naj bi zajeli v strokovno pripravljeno in dobro organizirano ideološko izobraževanje večjih del komunistov zlasti v Novem mestu. Ideološko izobraževanje bo seveda prilagojeno tistim nalogam, ki jih mora ZK najprej opraviti. Vsakega člana komiteja so zadolžili za po dve organizaoiji ZK, da bi zagotovili dobro povezavo med komitejem in med sekretari-ti osnovnih organizacij.
najbolj opaznih in s humanističnega vidika, tudi krivičnih odnosov, temveč opozarja tudi na kompleksnost problemov, ki predstavljajo bistveno oviro pri samouresničevanju člo-veka-samoupravl j avca.
Število štipendij se vsako leto manjša
Pet ljubljanskih občin daje po odstotkih kar dvajsetkrat (!) več diplomantov kot vse najrevnejše slovenske občine skupaj; med te sodijo tudi tri dolenjske občine: Trebnje, Ribnica in Metlika. Ob tem je treba opozoriti, da nobena dolenjska občina po narodnem dohodku ne sodi v gornjo polovico: povprečje dosega le Kočevje, tik pod povprečjem sta Novo mesto in Krško, Grosuplje, Črnomelj, Brežice in Sevnica pa domujejo globoko v spodnji polovici.
Lani je iz devetih dolenjskih občin na visokih in višjih šolah študiralo 1042 slušateljev, 779 rednih in 263 izrednih. Največ rednih študentov je dala novomeška občina (197), sledijo Krško (109), Črnomelj (97), Brežice (95), Kočevje (81), Sevnica (61), Ribnica (51), Metlika (45), Trebnje (43); vse občine skupaj torej 5,9 odstotka vseh redno vpisanih študentov v Sloveniji. Podatki za letošnje šolsko leto sicer še niso povsem natančni, kažejo pa, da v Ljubljani študira 6,2 odstotka študentov iz Dolenjske, torej manj, kot je študentov iz drugih republik.
Zanimivi so tudi podatki o štipendistih po sedežu dajalca štipendije: ^To-vo mesto (23), Črnomelj (19), Krško (18), Sevnica (11), Metlika (9), Brežice (7), Kočevje (7), Trebnje (7) in Ribnica (2), skupaj 103 (podatki so za lansko leto). Glede na to, da se stanje letos verjetno ni bistveno izboljšalo, in glede na oceno, da je letos v Sloveniji 3500 do 4000 štipendij, lahko sklepamo, da je Dolenjska v slovenskem merilu nekje na dnu.
JOŽE KRŽIČ
Čestitke trem novim primarijem
Republiški sekretariat za zdravstvo IS SRS je pred kratkim obvestil upravi novomeške bolnišnice in zdravstvenega doma, da je posebna komisija pri zveznem svetu za zdravstvo imenovala tri nove primarije: dr. Toneta Savija, zdravnika specialista — kirurga in vodjo pododdelka v novomeški bolnišnici, dr. Feliksa Kosca, predstojnika internega oddelka te bolnišnice in specialista internista, ter dr. Adolfa Spilarja, specialista ftizio-loga in direktorja novomeškega zdravstvenega doma. Naziv primarija so imenovani trije ugledni in znani zdravniki prejeli za svoje dolgoletno strokovno delo ter za organizacijsko-vodstvene uspehe v svoji stroki.
Spoštovanim in uglednim zdravnikom, ki jih pozna tudi širša Dolenjska, iskreno čestitamo za podeljena priznanja!
V
Se na mnoga leta, tovariš Brilej!
Hitro in skorajda neopazno teko leta, in ko se ob prijatelju, znancu, soborcu ter tovarišu nenadoma ustavimo, nam nehote uide vprašanje: kaj je res mogoče?
Vprašali smo se tudi tokrat: mar je res dr. Jože Brile j-Bolko z letošnjim novim letom praznoval tudi svojo 60-letnico? Le kdo bi mu jo prisodil, zlasti iz vrst tistih, ki ga pobliže poznajo, ko prihaja med svoje volivce v Spodnje Posavje, na seje občinskih skupščin, med proizvajalce v naša podjetja in na različna srečanja z delovnimi ljudmi, iz katerih je izšel in katerim je posvetil svoje plodno življenje. Pa je vendarle res: 60 let je že minilo odtlej, ko se je rodil v Planini na Kozjanskem v družini, v kateri je mati sama preživljala 7 otrok. Kljub težki mladosti je našel pot v šolo, dokončal gimnazijo in študij prava na univerzi v Ljubljani. Zgodaj je našel v življenju stik z naprednimi idejami in se jim ves predal. Univerzo so mu izpopolnjevali zapori, kjer je kot mlad marksist trpel za svoje življenjske vzore.
Takega revolucija ni našla nepripravljenega. Bil je med njenimi organizatorji in voditelji. 2e od 1933 član okrožnega komiteja KP za Ljubljano, je v usodnem 1941. letu dobil odgovorne dolžnosti v vodstvu OF slovenskega naroda. Jeseni 1942 je postal pomočnik komisarja glavnega štaba NOV Slovenije, še kasneje pa je bil prvi politkomisar herojske štirinajste divizije in prvi komisar VII. korpusa. Po osvoboditvi je v diplomatski službi opravljal vrsto odgovornih nalog in dolžnosti, zdaj pa je podpred-sedxiik slovenske republiške skupščine.
Uglednemu politiku, vojaku naše revolucije in tovarišu kličejo vsi znanci, prijatelji in sodelavci z območja širše Dolenjske in vsega Spod. Posavja prisrčno in iz vsega srca: še na mnoga zdrava, srečna in vesela leta, dragi tovariš Bolko!
Za vse — tudi njegov:
DOLENJSKI LIST
Priznanja za družbene delavce
Pred novim letom je predsednik občinske skupščine Novo mesto Franci Kuhar podelil zaslužnim delavcem na področju vzgoje mladine zlate značke Republiške zveze društev prijateljev mladine: Zlate značke so prejeli Marjan Tratar, Majda Jereb, Milica Sali, Roman Celesnik in Milena Bučar. .
T
SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZK
Korak pred novim obdobjem?
Iz razprav in stališč konference in iz tega, kar je bilo povedano na prvi seji komiteja, lahko pričakujemo novo obdobje uveljavljanja ZK
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisati sami! — To stran ste napisali sami!
Lubi muji brauci!
Pa smo spet skupej! Zdej ku je konc praznku bi narbrž še marskatermu prou pršlu še nekej dni dopusta deb se oreng na-sapu na počinu taku ku sosedova Pepa katera je kr še dva dni ta plauga use-kala. Pa sej ni čudnu, sej je reva že enpar dni pred novem letem začela praznovat pa je šele ta drug dan po novem let nehala. Se dobru, de so tak prazn-ki samu enkrat u let, sej tud z mano nej blu dost bulš. Jest sm se s ta nar-bulšem namenem odpravu okul po vas voščet, pa sm šele ta drug dan prot večer spet domu pršu, pa še sam na vem kaku. Vem samu, de Tina nej bla nč preveč huda zatu, ku tud ona ta cajt doma nej bla glih žejna.
Pa kedu si nej za te pra-znke prvošču, kulkr sl je mogu? Sej smo se cel mesec na tu prpraulal pa kuhal pa peki pa kupval pa rezervacje plačval. Zdej, ku je pa usega konc, pa z mačkem okul hodmo pa
še desetga u mesci nesmo pa tud marskaterga glava boli.
Tud mujo Tino so tile praznki kr malu s tira spravi de se zdej kr več na zna prou po kuhn obrnt. Jest pa na smem u denarne o pogledat de mi nab lu preveč hudu. Tina je po suj stran kupvala za novu letu, jest pa pu suj, zdej nam pa ceu mesec na bo treba nč več kupvat. Zdej me nč na skrbi deb se kej podražlu, sej itak na mislem nč šparat pa tud nemam kej. Pr naš hiš bomo prou sigurnu ta mesec mau mn u mestu pa u štacune hodil, ampek bomo želodce spet bul na
—	kuker praujo — notraj-ne rezerve navadi, kuker so krampir pa repa pa fr-žou pa zele. Pa tud cajt bomo mel de bomo bul pridnu delal, kukr smo do zdej, de bomo res use ti-stu nardil kr smo si u plan za tu letu postavi.
Vas lepu puzdraula vaš
MARTINEK BREZŠUL
„Si ga slišal, kako je kritiziral ?“
Da se ne bo ponovilo!
Dovolite, da opišem neprijetnosti, ki sem jih doživel s pošiljanjem novoletnih čestitk, ob tem pa predlagam, kako bi v prihodnje preprečili podobne nevšečnosti.
Ko sem v knjigarni kupil čestitke v malih ovojnicah, mi je prodajalka dejala, da je treba nanje lepiti znamke za 30 par, ter dodala, da čestitke ne smejo imeti več kot pet besed. Tako sejn poslal v različne kraje večje število čestitk in bil neprijetno t Presenečen, ko sem kasneje na obisku ugotovil, da je morala doplačati še 40 par za mojo čestitko. Prav gotovo ni samo pošta v Uršnih selih zahtevala doplačila, zato mislim, da
■ ■	 —7----------------
Obisk v Dolenjskem muzeju in galeriji
Noix) mesto sem vzljubil že kot gimnazijec. Leta 1961 sem pripeljal iz Loke na ekskurzijo v Novo mesto tečajnice Rdečega križa, da bi si ogledala zdravstvene ustanove. Takrat smo si na pobudo prof. Ivana Zobca ogledali tudi Dolenjski muzej.
Pred kratkim sem bil zopet v Novem mestu in sem tudi tokrat obiskal Dolenjski muzej, ki je medtem zelo obogatel z izkopaninami, posebno z Znančevih njiv. V galeriji sem si ogledal tudi slike in grafike arhitekta — slikarja in profesorja na fakulteti za arhitekturo Borisa Kobeta. Umetnik je zajel snov iz Trdinov bajk o Gorjancih tako živo in hkrati zadel še-gdvost Dolenjcev, njihovo domišljijo in čustvovanjeI Slikar Boris Kobe se je močno potrudil in* dal Trdinovim bajkam povsem novo oblačilo.
Za bogatenje muzeja in umetnostne galerije ima zasluge dolgoletni ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. Janko Jarc, pa tudi arheolog Tone Knez, ki izkopanine raziskuje in je o tem tudi že pisal v našem glasilu. V galeriji je bilo prirejenih že veliko razstav, ki so šolski mladini omogočile pogled v davno preteklost in umetnost.
Novo mesto se posebno zadnja leta vidno gospodarsko in kulturno razvija.
STANKO SKOČIR Ljubljana
bi bilo prav, če bi v prihodnje pošta natančneje seznanila ljudi, kako je z novoletnim popustom. Po mojem ne bi bilo treba omejevati števila besed v novoletnih čestitkah, saj s tem po nepotrebnem pošta sama zapleta vso stvar. Prepričan sem namreč, da pri poštnem podjetju nimajo takšnega stroja, ki bi za tisoče čestitk lahko hitro ugotovil, katera ima p redpisano število besed in katera ne.
Da ne bi bilo v prihodnje več zmešnjave s čestitkami, predlagam, naj bi poštno podjetje prek časnikov hkrati z objavo, do kdaj je treba oddati novoletne čestitke, sporočilo ljudem tudi, kakšen je novoletni popust, da bi bili ljudje natančneje seznanjeni.
Dovolite mi še, da zaželim kolektivu Dolenjskega lista srečno novo leto in veliko uspehov pri izdajanju tega priljubljenega časnika.
Stanko Avguštin Nad mlini 43 Novo mesto
120 radijskih zvez
Radioamaterji na Prekopi so se 20. in 21. decembra udeležili kratkovalovnega tekmovanja radioamaterskih operaterjev za cup SRJ v počastitev dneva JLA. Tekmovanje je potekalo v štirih periodah neprekinjeno od 22. ure v soboto zvečer pa do 10. ure v nedeljo dopoldne. Naloga je bila vzpostaviti čimveč zvez z jugoslovanskimi operaterji, ki v posameznih periodah jne smejo biti podvojene. Za pre-koski radioklub je bila to preizkušnja novega japonskega oddajnika, ki se je odlično obnesel. Vzpostavili so 120 zvez z različnimi operaterji iz vseh republik in sklenili, da se bodo takšnih tekmovanj še udeleževali.
J. ZAGORC
Fantje iz Mostarja čestitajo
Ob prelomu desetletja želimo fantje iz Bele krajine, ki smo tu pri vojakih, vsem dekletom in fantom iz Črnomlja, Vinice in Semiča veselo novo leto 1970. Smo redni bralci Dolenjskega lista in vsak četrtek težko čakamo, da nam bo kurir prinesel naS list. Fantje lz Bole krajine: Stevo, Jo2e, Kobetič, Kocjan, Tono, Zvone, Jure, Derganc, Ivan, Simec, Rajer.
MOSTAR
V	P 3763/2
Tovariš urednik!
Ker tako radi kritiziramo, da je prišlo že v navado, in ne rečemo več:	»■ • .ta je
pa nekaj povedal...« ampak: »... si ga slišal, kako je kritiziral'«, bi rad tokrat j.rav zares nekaj samo povedal, in ne kritiziral ter tako dal povod za običajne preklarije, ki jih novinarji imenujete »polemike«.
Pred dobrimi 45 leti so nam Podgorcem dostavili pošto samo dvakrat na teden- Zdaj pa jo dobivamo že trikrat na teden, pa še nismo zadovoljni.
Kmalu po zloglasni reformi so odločujoči pogruntali, da to delo. ki so ga prej na pošti opravljali po sedem in morda celo osem ur, zdaj lahko opravijo v pičlih treh urah na dan. škoda, da se tega ne oprimejo tudi druge .ustanove in podjetja in bi tako lahko v kratkem času vse opravili.
Povedati moram, da je bila v davnih časih pošta v zasebni trgovini in je bila odprta tako kot trgovina ves dan in še zvečer. Potem pa, ko se je pošta »osamosvojila«, je kvarno v. livalo na uslužbenke pošte vse do reforme, ki jih je rešila »brezdelja«.
Pismonoša je pred desetletji prinašal v našo vas le po nekaj pisem, večinoma davčne opom'.ne, in enkrat na teden po en izvod tednika »Domovina«. Zdaj privleče velik nahrbtnik samo »Dolenjca«. Torbe pa niti ne more za re ti, dokler je ne iz razni. To pa ni nič čudnega, če pomislimo, da smo naročeni nanj — z izjemo tistih, ki prav nič ne berejo — prav vsi, ki hočemo vedeti kaj se dogaja po svetu in po naši Dolenjski. Samo zato, da bi pismonoša res stoodstotno izkoristil svoj delovni čas, so nekateri naročili še razne revije in časopise.
Dolgo nisem mogel verjeti da izhaja Dolenjski list ob četrtkih, kakor piše v vsaki številki tega tednika. Mi-sil sem pač, da je s to rečjo tako, kakor kadar lišemo pismo in napišemo datum, potem pa ga odpošljemo, kadar ga pač odpošljemo. Ko pa sem bil to jesen v Beogradu (bilo je na četrtek), sem pri prijatelju videl zvečer na mizi Dolenjski list. Kako ga dobijo tako daleč že v četrtek, nisem pozvedoval-
Ljudje smo pač razvajeni in ne moremo razumeti vseh subjektivnih in objektivnih težav, pa tudi ne koristi, ki so v tem večkrat v tesni zvezi.
Nekateri moji tovariši so bili trdno prepričani, da bo-
Dedek Mraz v Kočevju
1.	januarja 1970
Včeraj je bil sprevod po glavni cesti v Kočevju. Dedek Mraz se je pripeljal z vozom v obliki čolna. Spremljale so ga tudi živali, vile, palčki in godba. Otroci so tekali za vozom in lovili bonbone, ki sta jih metala dedek Mraz in njegovo spremstvo- Medvedi, palčki, pingvini in zajci so metali v sneg še naše kape in rute, včasih pa tudi nas.
Ko sem prišla domov, me je mama kregala, ker sem bila mokra.
Ko sem prišla v sobo, so bili pod smrečico paketi. Dolgo sem iskala svojega...
Odlomek iz dnevnika Lilijane P., učenke
2.	r. osnovne šole Kočevje
do dobili pokojnino za ta mesec že 29. novembra. So jač neumneži, ki ne vedo, da je za socialno, ki skrbi za te »darove«, tako bolj ekonomi no, za pošto pa bolj praktično, za nas starou okojence pa izredno koristno. Vsi namreč vedo, da ta miloščina tako ne zadostuje ves mesec, zato je vseeno, če nam zmanjka denarja že v začetku me-sera. Na pošti pa tudi dobro vedo, da imamo upokojenci 24 ur na dan časa in lahko pridemo sami iskat te groše. Tako menda skrbimo še za svojo rrekreacijo, ko počasi prepešačimo 4 km- Tistim nekaj »kripelnom«, ki pa denarja le nismo šli iskat, je pismonoša že 5. decembra prinesel pokojnino na dom.
Takrat, ko sem bil po svetu, sem videl, kako za novo leto obdarujejo pismonoše. In kaj naj dam jaz našemu pismonoši, ki je že tretji v tem letu? Ali se bo zadovoljil, če mu bom zaželel ne samo zdravje, iač pa tudi
tega, da bi ga narava obdarovala in bi bil zadosti močan in uren, da bi prinesel pošto k nam peš prej, kot bodo Amerikanci prišli z raketo na Luno. Do sedaj je namreč to trajalo po 4 dni za Amerikance in za našega pismonošo. Vsem se torej ze-
lo	mudi!
čudim se tudi, da naše množične politične ali kakšne druge koristne organizacije na množičnih sestankih še niso pod »razno« sprejele skle e, naj bi v naše naselje dostavljali pošto bolj pogosto.
Zdaj, ko se je drugim boleznim pridružila še gripa in pa, kot je rekel naš pismonoša, ga še vreme po svoje lomi, res ne smemo biti tako zahtevni. Pravzaprav ja, če se že vsem mudi, to ne velja za nas starcmpokojence (s pokojnino samo od delaj, pa čeprav imamo že vse pogoje, da bi lahko — umrli.
FRANC LUZAR, Gabrje 109, p. Brusnice
Pojasnilo občinskega javnega pravobranilstva v Novem mestu
Občinsko javno pravobranilstvo v Novem mestu nam je 19. decembra 1969 poslalo v objavo naslednje pismo:
V št. 51 vašega tednika z dne 18. decembra 1969 ste na str. 31. objavili članek dopisnika K. O. »Pravica še vedno ni zmagala«.
Prosimo vas, da v zvezi s tem člankom objavite naslednje pojasnilo:
V članku pisec poleg zadr. žanja in poslovanja podjetja »TORBICA« kritizira tudi po-slovanje Zavoda za zaposlovanje Novo mesto in občinsko javno pravobranilstvo Novo mesto, češ da terjata vrnitev izplačanih zneskov in grozita s tožbo, čeprav prizadete delavke še ni-so prejele izplačanih prejemkov. Ce bi se pisec članka le toliko potrudil, da bi paz. ljivo prebral dopis jav. pravobranilstva, ki ga je poslalo prizadetim delavkam v imenu zavoda, bi videl, da je rok 10. decembra 1969 — kolikor delavke nimajo denarja — postavljen le za odgovor na opomin zaradi načelne ureditve zadeve. Ne gre tedaj za nikako izsiljevanje vračila,
saj opomin sam predpostavlja možnost, da delavke pripadajočih zneskov od »TOR. BICE« še niso prejele. Tožba bi torej prišla v poštev le, če bi prizadete delavke v načelu odklonile vsako vračilo.
KZZ in ObJP Novo mesto v tej zadevi izvršujeta le svojo dolžnost čuvanja in gospodarjenja s sredstvi, ki so določena za nezaposlene delavce, saj je menda vsakomur jasno, da nihče ni upravičen sprejeti za isti čas osebni dohodek in nadomestilo in da mora pač tisti, kdor je prejel oboje, nadomestilo vrniti. Tako so tudi vse prizadete delavke opomin jav. pravobranilstva pravilno razumele, ker so prav vse — tudi prek odvetniške pisarne, ki jih zastopa — sporočile, da bodo prejeto nadomestilo vrnile, če prejmejo oz. izterjajo izplačilo OD od »TORBICE«.
Tako je zadeva v tej smeri likvidna in ni sporov z delavkami ter so kakršnikoli očitki KZZ in ObJP Novo mesto neutemeljeni.
Občinski javni pravobranilec dr. Bogdan Škerlj
Malo je takih sprevodnikov!
Večkrat beremo v časopisih o odnosih do strank ljudi, zaposlenih v javnih službah, bodisi o šoferjih in sprevodnikih, trgovcih in gostincih ali uradnikih. Večinoma jih občani kritizirajo, ker so po njihovem mnenju kršili pravila lepega vedenja, bolj redko pa najdemo pohvalo zanje.
Prav zato sem se odločil, da javno pohvalim delo sprevodnika Franceta Trempusa na avtobusu podjetja Gorjanci, ki vozi na progi Vinica— Novo mesto ali na progi Vinica—Ljubljana.	Prepričan
sem, da se bodo z menoj strinjali še mnogi potniki, ki so bili deležni njegove pozornosti.
Večkrat sem se že vozil a njim in nikdar nisem opazil, da bi se kdaj razjezil ali stresal nejevoljo nad potniki. Poznam ga le kot prikupnega, šaljivega in priljubljenega uslužbenca. Vedno nasmejan urno priskoči na pomoč pri prenašanju prtljage, rad pa pomaga zlasti starejšim ljudem t ri vstopanju in izstopanju.
Pred kratkim sem se z njim vozil v Novo mesto, čeprav je bil mraz in je sneg naletaval kot za stavo, je sprevodnik Trempus slabo vreme mirno prenašal, nakar smo se tudi vsi potniki dobro počutili, čeprav vožnja ni bila prijetna. Ob pogledu na nasmejani sprevodnikov obraz in ob njegovih šalah je čas vožnje hitro potekel. Niti zavedali se nismo, kdaj smo prišli čez kandijski most.
Takih sprevodnikov, kot je France Trempus, je malo, potniki pa želimo, da bi ga čimveč poklicnih kolegov posnemalo.
F. P.
VINICA
Prijetno srečanje
Belokranjsko gradbeno pod. jetje je ob slovesu starega leta povabilo svoje upokojence na prijateljsko srečanje. Vabilu se je odzvala večina povabljenih in ni jim bilo žal. Nekdanje člane kolektiva je prisrčno pozdravil predsednik delavskega sveta tov. Povše. ki je razložil tudi sedanji položaj podjetja, nato pa so upokojencem priredili prigrizek v domači menzi in jim razdelili denarne ter knjižne nagrade.
Upokojenci podjetja Begrad se za izkazano pozornost lepo zahvaljujemo in želimo podjetju še veliko uspehov.
V. P.
x .'i/f -f *	•	'5.	*
& *, $ '
sm m
■
,
23. decembra dopoldne se je vnela hiša Jožeta Piletiča v Dolnjem Vrhpolju pri Šentjerneju. Zgorelo je ostrešje, poleg tega pa večja količina sena in svinina, Id jo je gospodar sušil na podstrešju. Domači gasilci so s pomočjo vaščanov požar omejili. Na hiši, ki ni bila zavarovana, so ocenili škodo na okoli 20.000 din. Kaže, da je ogenj izbruhnil pri slabo speljanem dimniku na podstrešju. Na sliki: ostanki Piletičeve hiše. (Foto: Polde Miklič)
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Krajevna organizacija Rdečega križa Mirna peč se je ob novem letu spomnila bolnih in onemoglih na	svojem območju s primernimi	darili-	Tako	so	pod-
mladkarji Rdečega križa	osnovne šole Globodol obiskali	Mimico	Pust,	ki leži
hroma zaradi posledic bombardiranja med drugo svetovno vojno, ji čestitali za novo leto 1970 in izročili darilo Rdečega križa. (Foto: Polde Pungerčar)
PRISPEVEK K POLEMIKI O SLOVENSKEM KLAVNIŠTVU
Še druga plat o sevniški klavnici
Objavljamo odgovor kmetijskega kombinata »Zasavje« iz Sevnice
Ob dejstvu, da imamo v Sloveniji okoli 150 klavnic, ki povprečno koljejo le po 12 živali na dan, tako da njih zmogljivosti še	zdaleč niso izkoriščene, in
da po mnenju nekaterih	strokovnjakov (npr. dr. Sun-
čič, inž. Rado Dvoršak)	trenutno v Sloveniji ni po-
trebe za gradnjo novih klavnic, marveč je treba izločati veliko majhnih klavnic, ki neracionalno obratujejo in ovirajo napredek tehnologije klavništva in živinoreje kot celote, smo zastavili javno vprašanje, če je gradnja nove klavnice v Sevnioi ekonomsko upravičena. Objavljamo odgovor kombinata.
Delavski svet kmetijskega kombinata »Zasavje« v Sevnici se ne strinja z neobjektivnim obveščanjem bralcev Dolenjskega lista, in sicer s sestavkom, objavljenim 20. novembra na sevniški strani pod naslovom »Resen položaj v kombinatu«. Sodelavec lista je v njem zastavil vprašanje, če je gradnja klavnice v Sevnici upravičena ob že tako velikih klavničnih zmogljivostih v Sloveniji, v članku pa tudi trdi, da se je gradnja začela mimo sanacijskega programa kombinata, da se bodo povečala že tako velika odplačila anuitet in da je vprašanje izkoriščenosti klavnice, ker se bodo za svoj obstoj borile tudi druge že obstoječe klavnice.
Na to vprašanje bi lahko sodelavec M. L. tudi odgovoril, če bi se potrudil dobiti mnenje od prizadete organizacije. V kombinatu bi lahko prelistal tudi cele gore dokumentacije o klavniškem problemu v Sevnici, drugod po Sloveniji in v svetu.
Kako je pravzaprav s klavnico v Sevnici? To vprašanje ne bo zanimalo samo proizvajalcev in porabnikov mesa v samem kraju, temveč je pomembno tudi za širše območje Slovenije.
Po obstoječih predpisih bodo po 1. januarju prenehale obratovati mnoge klavnice v Sloveniji, ker ne izpolnjujejo minimalnih pogojev. Na področju večine bralcev Dolenjskega lista nima niti ena klavnica izpolnjenih vseh pogojev, da bi po teh predpisih lahko obratovala. Nova klavnica v Sevnici bo izpolnjevala zahteve.
Priznani svetovni strokovnjaki so mnenja, da je dober sistem klavnic in predelovalnic prav tako pomemben kot dober sistem šol za vzgojo ljudi. Klavništvo pri nas ni bilo dobro zastavljeno, zato imamo še vedno preveliko število malih in tehnično pomanjkljivih klavnic.
Do prve, pri nas celo do II. svetovne vojne Je bila organizirana večina preskrbe evropskega prebivalstva po vzorcu Napoleonovega edikta iz leta 1810, na področju Avstroogrske pa po cesarskem dekretu, ki je bil priporočilo občinam iz leta 1846. Po tem priporočilu Je bilo v Sloveniji zgrajenih do začetka I. svetovne vojne 19 javnih občinskih klavnic, med drugimi tudi v Sevnici.
Vse to je podedovala nova Jugoslavija. Po osvoboditvi je obratovalo v Sloveniji 157 — po večini zasebnih klavnic. Podedovani sistem je bil v nasprotju z osnovnimi zahtevami sedanjega časa. Strokovnjaki so izdelali študijo o stanju klavnic in klavniškega sistema, v kateri so ugotovili, da je gospodarski nesmisel prenoviti obstoječe klavnice, ker je nemogoče, da bi bile vse klavnice primemo izkoriščene. Stroški obnove bi pre-
več bremenili živinorejce in kupce mesa.
Izdelana študija je predvidevala kot možno rešitev klavniškega sistema v štirih mesarskoindustrij-skih kombinatih ali pa 39 klavni-ških rajonih. Ugotovljeno je bilo, da meso — kombinatni sistem v Sloveniji ne pride v poštev. Zato so strokovnjaki predlagali uzakonitev rajonov, saj je za vlaganje v klavnice rajon izacija nujnost. Kot primer, da je to potrebno, naj navedemo po osvoboditvi na novo zgrajeno mlekarno v Radečah, njeno likvidacijo ter opustitev zbiranja mleka, pri čemer pa zdaj ni nihče družbeno odgovoren za odkup mleka, medtem ko maslo uvažamo in trdimo, da bo več mleka že samo zato, če bo dražje. Zavedati se je treba, da ni dovolj zajamčena cena in premija, če živinorejcu ni zajamčen tudi odkup. Vprašanje je, zakaj smo zgradili z družbenimi sredstvi mlekarno, za katero so kmetje prispevali les, zdaj pa stoji zaprta. Ali na področju klavnic ne bodo doživljali podobnih zadev?
Ob izidu zakonskih predpisov, ki določajo zahteve za ureditev klavnic v letu 1957, so pristojni pregledali sevniško klavnioo. Ugotovili so, da ustreza samo začasno in da je rekonstrukcija nesmotrna. O, problemu je razpravljal občinski ljudski odbor v Sevnici v sporazumu z okrajnim ljudskim odborom. Sklenjeno je bilo, naj bi v Sevnici gradili novo klavnioo. Po študiji o klavniških rajonih je bilo predlagano, naj zgradijo ali preuredijo na področju ob Savi od Ljubljane do Zagreba klavnico v Trbovljah za občino Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, v Sevnici za nekdanje občine Radeče, Sevnico in Senovo, v Brežicah pa za nekdanje občine Krško, Kostanjevico in Brežice.
Sevniška občina je naročila in plačala investicijski program za novo klavnico. Pri njem so sodelovali priznani strokovnjaki. Program je pregledala okrajna komisija, ki je ugotovila, da je gradnja v skladu z rajonizacijo. Med drugim je bilo v zapisniku ugotovljeno, da se na sevniški železniški postaji naklada za izvoz in potrebe drugih krajev morda največ živine v Sloveniji. Samo v 11 mesecih leta 1957 je bilo naloženo na vagone v Sevnici 1.262 glav živine, pretežno volov. 2e sedaj, ko imamo v celi državi občutno pomanjkanje živine, je na primer na zadnjem sobotnem sejmu samo podjetje »Sljeme« iz Zagreba odkupilo 21 volov. Od kod torej podatek v spornem sestavku, da ni surovinske baze?
Okrajnil ljudski odbor je izdal odločbo o potrditvi programa 29. aprila 1958, vendar se je gradnja nove klavnice zavlačevala delno zaradi pomanjkanja denarja, delno pa zaradi posplošenega mne-
nja, da nima pomena graditi nove klavnice, ker je klanje v stari klavnici zelo poceni, predpisov o higiensko-tehničnih ukrepih pa tako in tako ne bodo izvajali. Res je klanje v sodobni klavnici dražje, pozablja pa se, da se sodobna klavnica tudi investicija v zdravje prebivalstva, in ni povsem prav, da to vprašanje urejuje samo delovna organizacija. 6e dražje pa bo klanje, če bomo še naprej brez glave in v nasprotju z rajonizacijo, ki dovoljuje največ 37 klavnic v Sloveniji, gradili in preurejali neprogramirane klavnice. Te klavnice bodo premalo izkoriščene, kar bosta na sebi občutila živinorejec in kupec mesa.
Ob izidu zakona v letu 1967 smo ugotovili, da z izvajanjem predpisov ne bo odlašanja. Ko je izšel konec leta 1968 še pravilnik o mi-« nimalnih pogojih, ki prav tako kot zakon določa 1. januar 1970 kot skrajni rok za prilagoditev obstoječih klavnic, smo ugotovili, da je vsako vlaganje v staro klavnico nesmotrno. Izdelan je bil nov investicijski program za današnje potrebe, za tako imenovano klavnico manjšega tipa, ki ustreza vsem predpisom, zahtevam in tehnološkemu postopku. Nov program Je v celoti potrdil objektivnost starega iz leta 1958. Novo klavnico smo začeli graditi v letu 1969.
V spornem sestavku pisec omenja tudi gradnjo mimo sanacijskega programa. Program je bil izdelan pred izdajo republiškega pravilnika in predvideva sedanji obseg mesarske dejavnosti. Ce ne bi kombinat začel graditi klavnice, bi bil sanacijski program šfe bolj postavljen na glavo. Ker o sanacijskem programu krožijo različne verzije, je prav, da povemo, da kombinat in njegovi pravni predniki niso nikdar imeli izgube, ki bi bila pokrita s pomočjo drugih. Takih kmetijskih organizacij pa je zelo malo. Sanacijski program predvideva reševanje našega kombinata iz položaja, v katerega je zašel zaradi nedokončanega investiranja v hmeljarske obrate. Vzroki so predvsem v težavnejših pogojih kreditiranja, višine obresti, rokov odplačil in podražitev. Vse to je povzročilo težave, ki danes tarejo kombinat, ki je bil prisiljen vložiti več sto milijonov starih dinarjev več, kot bi Jih sicer bilo potrebno. Bolje bi bilo, da bi odgovorni, ki so pred leti udrihali po nekdanji zadrugi, d* je najslabša, kar zadeva arondacijo zemljišč, lepo in odkrito rekli, da na področju sevni-ške zadruge ni pogojev za družbeno kmetijsko proizvodnjo. Kme-/ tijska zadruga bi v korist kolektiva ne začela izgrajevati in kompletirati družbene kmetijske proizvodnje in bi svoj denar raje naložila v druge donosnejše nekmetijske dejavnosti.
Krivci tega stanja se, kot Je pri nas t navadi, izmikajo, posledice pa nosi kolektiv. Nova klavnica je torej pred otvoritvijo ob tem pa jemlje slovo skoraj 100 let stara občinska klavnica. Kmetijski kombinat v Sevnici Je razen bremen, ki Jih že nosi, prevzel de breme gradnje nove klavnice, ki Je v skladu z republiško rajonizacijo in reševanjem klavniških problemov v Sloveniji.
KMETIJSKI KOMBINAT »ZASAVJE« Sevnica
Potrošniki - žrtve novomeških trgovcev in pekov
Kako more veljati enaka cena za 5 ur star kruh in za tistega, ki je na policah trgovin že 48 ali celo 52 ur? Ponovne pritožbe novomeških potrošnikov zaradi neusklađene proizvodnje in prodaje kruha med prazniki in takoj po njih
Razen ajdovega in koruznega kruha v ponedeljek zjutraj in dopoldne v Novem mestu ni bilo mogoče kupiti svežega belega in črnega kruha: na voljo pa nam je bil 48 oz. 52 ur star kruh, ki je ostal v pekarnah oz. trgovinah od sobote, 3. januarja. Dejstvo je, da je ostalo pribl. 2000 kg kruha v soboto neprodanega in so ga ponudili kupcem v nedeljo in ponedeljek. Seveda je bil kruh še vedno užiten, prodajalci pa so bili kljub temu deležni nemalo graje in ostrih pripomb na račun dva dni starega kruha. — Star kruh so prodcjili ponekod tudi že v soboto, 3. januarja.
S kruhom zadnje tedne v Novem mestu res nimamo sreče. Njegova kakovost se je resda izboljšala, čeprav odgovora predstavnikov podjetja ŽITO na opombe oz. pritožbe v našem listu doslej še nismo brali. Kaže, da so nekatere trgovine v soboto kljub novoletnim inventuram naročile enake količi-
mera gor ali dol!
ne kruha kot druge dni, kar se jim je maščevalo oz. bolje povedano: kar je prisililo kupce, da so morali kupovati star, skoraj že trd kruh. Pekarna verjetno še nima dovolj izkušenj, koliko kruha potrebuje mesto ob praznikih. Oboji, peki in trgovci, pa so tudi premalo prožni: če bi v ponedeljek pocenili kruh, recimo za 50 Sdin pri kilogramu, bi morda res utrpeli sto starih tisočakov škode, ohranili pa bi si ugled! V stari Jugoslaviji si dobil dan stare žemlje ceneje: bile so tri za dinar, pa so jih ljudje brez godrnjanja pokupili za drobtine. Zdaj, ko proizvodnja v novi pekarni še ni usklađena s prodajo kruha po trgovinah, bi moralo ŽITO pokazati več razumevanja za želje in potrebe potrošnikov. Menda je pošteno, da ima 52 ur ali 48 ur star kruh le drugačno ceno, kot jo priznavamo svežemu, 5 ur staremu kruhu!
Razen ustreznejše proizvodnje in usklađenosti med pekarijo in trgovinami pa si želimo tudi od trgovcev več posluha za težave, ki jih nova pekarna v Novem mestu nedvomno še vedno ima. Zanima me še, če bomo vsaj zdaj dobili odgovor na javno vprašanje, ki smo ga med pismi bralcev v domačem tedniku zastavili podjetju ŽITO lani 11. decembra?
M. K. gospodinja iz Novega mesta
Hvala za obisk in darilo
Pred dnevi so me obiskali predsednik občinskega sindikalnega sveta Novo mesto Adolf Šuštar, podpredsednik ObS Avgust Avbar in tovarišica Francka• Občinski sindikalni svet se je tako spomnil mojega dela v sindikalni organizaciji v težavnih letih po osvoboditvi■ Resnično sem bil presenečen, da še živijo spomini na moje delo pri organizaciji, kateri sem posvetil toliko časa.
Nekdaj je bilo terenskega dela zelo veliko. Takrat še ni bilo avtomobilov za te namene, sestankov v oddaljenih krajih smo se udeleževali, kakor je kdo vedel in znal, v vsakršnih vremenskih razmerah.
Ob obisku smo prijetno obujali spomine na delo in so delavce, ki so pripomogli, da smo uresničevali naloge, ki smo jih dobivali od višjih vodstev. Ne morem pozabiti sodelavcev, kot so bili Miha Počervina, dr. Ludvik Golež, Jože Blažič, Jože Plaveč, Jo-
že Rakuša, Avgust Jazbinšek, Vane Murn, Ivan Bajer m drugi.
Ob koncu še enkrat hvala za obisk m darilo, z željo, da bi občinski sindikalni svet Novo mesto tudi v prihodnje prispeval svoj delež v našem družbenem življenju.
NACE MURGELJ, Trebnje 94
Kako živeti s 60 tisočaki?
Pogovarjal sem se z ženo delavca, zaposlenega v sevni-ški KOPITARNI, ci mi je tožila, kakšne so plače. Dejala je: »štirje moramo živeti, pa vendar nimamo uiti vrtička ali kakega dodatnega zaslužka. Mož je. ob mesecu rinesel vsega 60.000 Sdin in sprašujem se, kako naj od tega živimo. Od zaslužka so mu utrgali še 4.000 Sdin za Banjaluko, ne da bi ga kaj vprašali. Ali je zdaj že tako, da človek ni-
ma več pravice do svoje plače?«
Želeli bi, da bi tudi v manjše kraje prišel kdaj tovariš Tito in videl, kakšni so zaslužki naj slabše plačanih delavcev. Menda je sonce res najbolj pravično, ko posije enako na siromaka in milijonarja.
BOŽO DEBEVC
Čestitka iz Stuttgarta
Srečno, veselo ter uspehov polno novo leto 1970 želimo Agrarii iz Brežic, posebno pa njenemu obratu v Trebnjem. Tovarišu direktorju Stanetu Reberniku pa želimo še naprej uspešno poslovanje.
Enako ""iželimo tudi uredništvu Dolenjskega lista, ki nas v tujini mnogokrat razveseli z novicami iz a orna-čega kraja. Iskrena vam hvala!
ANTONIJA DERNIKOVIČ z možem Francem in sinom Francijem Stuttgart
Izdelujemo električne črpalke, ki vam omogočajo avtomatično oskrbo z vodo z vašega vodnjaka.
Vodna črpalka tip EVC 31
Gospodinje, olajšajte si vsakodnevno delo s prenašanjem vode!
Tudi sodobne gospodinjske naprave (bojler, pralni stroj in stroj za pranje posode) zahtevajo stalno vodo in pritisk. Enkratni nabavni stroški so neznatni v primerjavi z velikimi koristmi, ki vam jih nudijo priprave za avtomatično oskrbo z vodo.
Vse potrebne informacije in prospekte dobite v našem predstav-ništvu v Ljubljani, Titova 3«, telefon (061) 320-780 ali v naši tovarni
ELEKTROKOVINA
T
»iMuniiU
MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA 109, TELEFON (062) 32-250
ima najvišjo naklado med 63 jugoslovanskimi pokrajinskimi listi
Ali ste kdaj pomislili
zakaj ima prav vaš list naklado 31.780* izvodov?
i
Mi smo o tem res veliko razmišljali in ugotovili, da zato:
ker poroča o vsem, kar se v vašem kraju zanimivega zgodi;
ker piše preprosto, razumljivo in kratko;
ker daje vsem svojim bralcem možnost, da v njem sodelujejo;
ker je glede na obseg med vsemi podobnimi časopisi najcenejši!
kultura
in
izobra-
ževanje
Društvo matematikov?
V Novem mestu teko zadnje priprave za ustanovitev društva matematikov. V okviru novega društva bodo prirejali predavanja s področja matematike, fizike in astronomije, hkrati pa skrbeli za strokovno izpopolnjevanje članstva. Pri društvu nameravajo osnovati tudi strokovno posvetovalnico, katere osrednja naloga naj bi bila svetovati šolam pri nabavi učil za pouk matematike in fizike. Prof. Dušan Modic je na zadnji seji skupščine temeljne izobraževalne skupnosti želel, naj bi društvo podpirali.
Seja odbora Župančičeve značke
21. decembra se je v Novem mestu sestal novi odbor Zupančičeve značke. Za predsednika je bil izvoljen Tone Gošnik, glavni urednik Dolenjskega lista, za tajnico učiteljica Francka Dularjeva, za blagajnika pa (znova) Franc Kovač, direktor knjigarne Mladinske knjige. Želimo, da bi tudi pod novim odborom tekmovanje za bralno značko potekalo uspešno, kot je doslej, in da bi ga vodstva šol in učiteljstvo podpirala z enako vnemo, kot so prejšnjega.
»France Marolt« v Novem mestu?
Folklorna skupina »France Marolt« iz Ljubljane je za proslavo 50-letnice slovenske univerze pripravila pisan spored slovenskih ljudskih plesov in plesov drugih jugoslovanskih narodov. Pred kratkim je skupina začela dogovor z Zavodom za kulturno dejavnost v Novem mestu za nastop v Domu kulture. Vse kaže, da bodo ljubljanske folklorne umetnike v Novem mestu pozdravili v okviru proslav slovenskega kulturnega praznika.
Razstava del lani umrlih
V Studijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu so ta teden odprU razstavo del pomembnih kulturnih in znanstvenih delavcev, ki so umrli lani. Mednje štejejo: pisatelji Josip Ribičič, Radi-voj Rehar, Tone Seliškar in dr. Vladimir Kralj; šolnika prof. Silvo Breskvar, Eliza Skalicky; gradbenik inž. Alojz Kralj in geolog p. Janez Žurga; sadjarja Josip Priol in Franjo Malasek; prevajalec Jože Zupančič: novinar Egon Tomc itd.
KNJIGE DOLENJSKE ZAL02BE V LETU 1970
Rozinovi „Veseli potopisi14
Pisateljsko zapuščino pokojnega skladatelja je uredil pesnik Severin Šali
Pri Dolenjski založbi, poslovni enoti založbe Obzorja v Mariboru, bodo izšle letos tri knjige, troje leposlovnih del domačih avtorjev: »Veseli potopisi« Marjana Kozine, »Anka Mikoljeva« Lojzeta Zupanca in »Daj mi roko, Veronika« Nade Matičič.
| »Veseli potopisi« so izbor potopisnih humorističnih kramljanj pokojnega skladatelja Marjana Kozine, doživetja ljudi in krajev, opisanih z njegovim šegavim in duhovitim peresom.
Al'prav se piše...
Brez priročnikov ne gre!
Slovnica in pravopis z besednjakom, sta kažipot slehernemu, ki se ukvarja s pisanjem. Koliko napak in nesporazumov bi odpadlo, če bi pišoči prisluhnili najosnovnejšim jezikovnim pravilom in napotkom.
že vrsto let se srečujemo s pravo poplavo tujk. Resnica je, da se jih jezik kulturnega naroda ne more povsem otresti. Toda človeka je groza in se upravičeno sprašuje, koliko časa bomo še mučili ljudi z nepotrebnimi tujkami. Razumljivo je, da jih znanstveni spisi, ki so namenjeni strokovnjakom, prenesejo, nikakor pa niso primerne za sporočila, namenjena širšemu krogu bralcev. Modno hlastanje po tujkah se konča celo z napačno rabo. Primera:	Perfekt	je
vzgajal otroke. Perfekt je dovršni pretekli čas, prefekt pa pomeni vzgojitelja. Drugi primer: Mučila so ga nerealna socialna in družbena vprašanja. Besedi socialen in družben imata v tem primeru enak pomen.
Zato raje ostanimo na domačih tleh, ker so prav gotovo najbolj varna.
Vsem tistim, ki se ukvarjajo s pisan jem v slovenskem jeziku, priporočamo zlasti tele priročnike: 1 Slovenska slovnica (1964, 1968),
2. Slovenski pravopis (1962),
3. France Verbinc: Slovar tujk (1968) in
4. I. in C. Kopčaver: Kako je prav (1965).
V	prihodnjih prispevkih bomo pretresali primero, neustreznega pisanja. Pismena vprašanja bralcev bodo vedno dobrodošla.
PROF. JOŽE ŠKUFCA
Mali kulturni barometer
■ PRIZNANJE NAŠI RADIJSKI IGRI — Znana budimpeštanska založba Je Izdala petindvajset radijskih iger z vsega sveta. V obsežnem zborniku je tudi slovensko delo, Mejakova radijska priredba »Tantadruja« Cirila Kosmača. Uvrstitev našega dela v izbor svetovnih radijskih iger je laskavo, hkrati pa zasluženo priznanje.
■ TRETJI DEL »UKANE« — Založba Borec bo v kratkem do-tiskala in poslala na knjižni trg tretji del zajetne trilogije slovenskega pisatelja Toneta Svetine — »Ukana«. Tudi ta del bo izšel v veliki nakladi, da bi ga lahko dobili vsi, ki se jim je priljubilo Svetinovo opisovanje dogodkov iz revolucije. Svetina je s svojo »Ukano« doživel izjemno velik uspeh, tako da so nekateri že začeli govoriti o njem kot avtorju slovenskega »Tihega Dona«.
■ PREVODI IZ NASE LITERATURE — Lani so v tujini prevedli 120 leposlovnih knjig jugoslovanskih piscev. Največ prevodov iz naše literature so lani izdali na
Madžarskem, Cehoslovaškem, v obeh Nemčijah, Sovjetski zvezi itd. Največje zanimanje je bilo za Krleževa, Andričeva in Bulatovi-čeva dela ter knjige slovenske mladinske pisateljice Ele Peroci.
■ RAZSTAVA SAMORASTNIKOV — Gorenjski muzej v Kranju je pred novim letom odprl vrata trem samorastnikom — Antonu Plemlju ter Jožetu in Konradu Peternelju in slikarju Rudiju Simčiču, katerih razstave so vzbudile precejšnje zanimanje pri občinstvu. Zanimivo je zlasti, da so si tako imenovani naivci med svojim občinstvom šele zdaj naredili pot, kakršno ivjihovi vrstniki v drugih slovenskih krajih'že dolgo imajo.
■ NOVA SLOVENSKA DRAMA
—	Igor Torkar je napisal' novo slovensko odrsko delo. Drama ima naslov »Zlata mladina«, obravnava pa vprašanja sodobne mladine pri nas in v svetu. Tor-karjevo delo so že začeli študirati v ljubljanskem mestnem gledališču in bo uprizoritev februarja.
Urednik Severin šali je tovrstno Kozinovo zapuščino razdelil v tri dele. V prvem so »načelni« nauki: kako je treba potovati in zakaj ljudje potujejo okrog sveta; v drugem sta dva domača potopisa: »Iz Ljubljane na Trško goro« in »Izlet«, v tretjem delu pa avtorjeva potovanja po suhem in po morju (Dubrovnik, Egipt, Skandinavija, London, Bruselj itd.).
Vsekakor bo knjiga prijetno in zanimivo branje in bo opremljena tudi z ustreznimi ilustraciji.
| »Anka Mikoljeva« je po. vest Lojzeta Zupanca. Kot v mnogih svojih zgodbah in povestih je znani pripovednik Zupanc tudi za »Anko Mikoljevo« vzel snov iz Bele Krajine. Preprosto napisana, zato pa tembolj ‘ topla povest
—	nekaka kronika vaškega kolektiva v času pred vojno, v trpljenju zadnje vojne in še povojne graditve — se zapleta ter razpleta življenje in ljubezen glavne junakinje Anke Mikoljeve, vse pa je okvirjeno v opise belokranjskih ljudi,' običajev in narave.
B »Daj mi roko, Veronika« je delo pisateljice Nade Matičič, ki je pravkar izdala pri Mladinski knjigi obširen roman iz zadnje vojne. Pisateljica je v povesti, ki bo izšla pri Dolenjski založbi, posegla v sedanjost, v življenje mladine in šole. Zgodba je izpoved pedagoga, ki se muči v precepu brezobzirnih dijakov in svojih poklicnih kolegov in pride nazadnje tako daleč, da ne vidi več izhoda iz vsega, kar ga obdaja. Nazadnje odkrije pedagog v uporni dijakinji Veroniki sorodno dušo in rešitev iz svojih duševnih in življenjskih stisk. Povest je zanimiv in živahno pisan tekst iz našega življenja in njegovih problemov.
Dve ponudbi
Karlovčani so ponudili No-vomeščanom gostovanje dveh svojih kulturnoumetniških skupin. Gre za karlovški vokalni oktet in harmonikarski orkester, ki ju nekatera slovenska mesta že poznajo. Gostovanje bi bilo v okviru kulturne izmenjave med hrvaškimi in slovenskimi pokrajinami.
Knjiga o Levstikovi brigadi
Založba Narodna armija v Beogradu je izdelala dve knjigi o našem narodnoosvobodilnem boju. Prvo je napisal Janez Perovšek — Pelko in opisuje v njej boje Levstikove brigade, ki je delovala pretežno na Dolenjskem. Kot komisar brigade je Perovšek vnesel v delo veliko dokumentarnega gradiva.
Drugo knjigo je napisal Stanko Petelin z naslovom »Prešernovci«. Prešernova brigada je delovala na Gorenjskem, sodelovala pa je tudi na Dolenjskem, zlasti v bojih za Turjak.
»Bosonoga v parku«
V	okviru abonmajskih prireditev v Novem mestu je Mestno gledališče ljubljansko 16. decembra zvečer uprizorilo v Domu .kulture N. Simona vedro in sproščeno komedijo iz življenja mladega zakonskega para z naslovom »Bosonoga v parku«. V soboto, 19. decembra, so to komedijo videli tudi Metličani.
>>y	^	^	w	|	>	*•<	^
mmm
Zdravko Balog: »Po natančnem delu z rezbarskimi dleti se šport zelo prileže.«
Veliko zaleže že dobra volja
Razgovor z mladima vaditeljema, z Balogom in M. Novšakom iz Sevnice
Mnogokrat slišimo očitke, da so interesi današnje mladine nerazumljivi celo pri športu, češ: zanima jo le divjanje za žogo, ne mara pa slišati za orodno telovadbo, odvrača jo zahteva po disciplini. Izjeme so bile pač vedno, vedno pa se najdejo tudi mladi ljudje, ki so pripravljeni voditi skupino, čeprav niso obiskovali tečajev, seminarjev ali posebnih šol. Naj . vam dva predstavimo.
ZDRAVKO BALOG, vajenec rezbarske stroke v Mizarski zadrugi v Sevnici, pravi takole: »S športnimi panogami sem se pričel ukvarjati že v osnovni šoli, kjer sem imel tudi edino možnost tekmovati. Sedaj se sam izpopolnjujem, s tem da naročam potrebno literaturo, v kateri lahko dobim koristne nasvete. Najbolj me zanimajo teki, orodna telovadba, judo in karate.
Kot član gasilskega društva vodim skupino, ki ima rekreacijsko telovadbo v telovadnici sevniške osnovne šole. Najprej imamo razgibalne vaje, nato pa igramo košarko. Kdor zamudi, nima več vstopa v telovadnico. Zdaj skrbim tudi za splošno vadbo mlajših mladincev pri TVD Partizan.«
MARJAN NOVŠAK, ključa vničar v Kovinskem podjetju, že drugo leto vodi orodno telovadbo v boštanjski dvorani. O svojem delu pripoveduje: »V skupini nas je 20.
skega aktiva končno urediti igrišče za rokomet in košarko, kar je bilo zapisano že v vrsti programov.
A. ŽELEZNIK
Nagrade za najboljše pisce
TIS Novo mesto je razpisala natečaj za najboljše naloge o JLA. Naloge so poslale naslednje šole:	Prevole,,
Žužemberk, Mirna peč, Šentjernej, Otočec, Šmihel, Stopiče, Novo mesto in ekonomska srednja šola ter šola za zdravstvene delavce.
Posebna komisija je izbrala najboljše naloge. Lepe knjižne nagrade so dobili: Marta Primc iz šole za zdravstvene delavce, Milena Adamič iz ekonomske srednje šole, Slavko Zupančič iz Šmihela, Dušan Šuštar iz Šentjerneja, Darja Kodre iz Žužemberka, Danica Fabjan s Prevol, Marjana Črtatič iz Novega mesta. Melita Volk iz Mirne peči, Zvonko Šeruga iz Otočca in Anči Hren iz Sbopič.
Kritično o »Filtru«
Predsedstvo novomeške občinske konference ZMS je pred kratkim kritično ocenila ciklostirano glasilo »Filter 58«, ki ga izdaja skupina mladih ljudi, ki zase trdijo, da delajo izven vsake družbeno - politične institucije, člani predsedstva so menili, naj ravnatelji šol skupaj s profesorji ocenijo vrednost tega glasila in naj ukrepajo po lastnem preudarku, ne bodo pa dovolili, da posamezniki prodajajo glasilo po šolah pod pretvezo, da je to glasilo občinske konference ZMS. Sklenili so, da bodo na eni izmed prihodnjih sej, ki se je bodo udeležili tudi uredniki dijaških in drugih mladinskih glasil, predsedniki mladinskih aktivov in uredniški odbor »Filtra 58«, kritično spregovorili o vrednosti, pomenu in cilju takega pisanja, predvsem zato, ker bi mladi pisci lahko delali tudi v okviru mladinske organizacije. Seveda pa bi moralo njihovo pisanje izboljševati delo mladine, ne pa ga celo slabšati.
Viniški mladinci za novo leto
Viniška mladina je za novo leto prijetno presenetila domačine in prebivalce okoliških vasi. S pomočjo učitelja Mirka Bartola so pripravili veseli večer. Nastopili so tamburaši, trio iz Seč j ega sela, vokalni duet. septet, kvartet in duet ob spremljavi harmonike. Za razvedrilo sta poskrbela tudi Frice in Frače s kratkimi skeči v domačem narečju.
»Caravelle« s pevci
16. januarja bo v novomeškem Domu kulture nastopil ansambel »Caravelle« z Jesenic s pevci: Francom Korenom — Bracom, Edvinom Fliserjem in Evo Sršen.
Marjan Novšak: »Z mlajšimi mladinci in pionirji sem zelo zadovoljen. Lahko se bodo razvili v dobre telovadce.« (Foto: A. Železnik)
Reči moram, da je z mlajšimi lažje delati, ker redneje prihajajo na vadibo in bolj poslušajo moje navodilo. Starejši niso tako redni, ker imajo pač tudi druge obveznosti.
V	telovadnici je malo orodja, zato opravljamo veliko razgibalnih vaj, šele nato vadimo na skromnem orodju. Zadovoljni smo z malim. Kako se izobražujem? Povsem slučajno, če kje kaj vidim, skušam ponoviti In posnemati. Rad bi vsaj nekaj priročnikov za vadbo. Včasih so v Boštanj zahajali študentje iz Sevnice in nam pokazali marsikaj koristnega.
Ce bodo člani skupine resno vadili, bomo lahko nastopili tudi pred javnostjo, kot je bilo že pred leti v Bo-štanju. Spomladi nameravamo z drugimi člani mladin-
Starejši prehitro obsodimo!
»Prestopki mladih ljudi so obsojanja vredni, toda zanje smo odgovorni tudi mi, starejši,« tako pravi Boris Savnik, ki ga mladi cenijo
Novomeške mladince smo spraševali, koga med starejšimi posebno cenijo. Med najbolj priljubljenimi mentorji, ki delajo z mladino in jim ni žal časa ne denarja, je po njihovi sodbi tudi Boris Savnik, direktor šolskega centra za kovinarsko stroko. Njegovo mnenje o mladih ljudeh je takole:
»Mlade ljudi dobr0 poznam, najbolj seveda mlade fante, ki se učijo na naši šoli. Mislim, da se naši učenoi nekoliko razlikujejo od mestne mladine, ker izhajajo iz drugačnega okolja. Zelo sem zadovoljen z njimi.
Starejši smo odgovorni za vzgojo mladih. Vsakega mladega človeka je treba spoštovati kot samosvojo osebnost. Žalostno je, ker si podobo mladine ustvarjamo predvsem takrat. kadar se zgodijo napake, in potem to podobo še posplošujemo.
Mladih ljudi ne zagovarjam. Večina njih je dobra in je podobna nam, kakršni smo bili pred leti. Še vedno pa mislim, da smo pri kaznovanju in odpravljanju napak prema-
lo	odločni. Mladi ljudje pogosto ne prejmejo potrebne kazni za svoje napake. Zato raste v njih samozavest in si privoščijo tudi tisto, česar si ne bi smeli.
Zdi se mi, da je najvažnejši prvi stik. Takrat je treba prijateljsko, čeprav odločno, povedati mladim, kaj so njihove pravih ce in kaj dolžnosti, in se tega strogo držati.*
POTA
in mif
DEŽURNI POROČAJO
■ NAPADLI MILIČNIKE — Novomeški sodnik za prekrške je 26. ■decembra kaznoval Martina Umeka in Jožeta Kavčiča z zaporom 9 oz. 7 dni, Božidarja Štancarja in Franca Tratarja pa z globo. Poleg tega se bosta morala Umek in Kavčič zagovarjati pred sodiščem.
Omenjeni so v noči od 25. na
26. december popivali v novomeških lokalih, kričali in se nedostojno vedli. Tudi na opozorilo miličnikov niso nehali. Naprotno: začeli so miličnikom groziti in jih tepsti. Naposled so razgrajače polovili, toda tudi na postaji milice se niso nič lepše obnašali kot na ulici. Miličnike so zmerjali in jim grozili z maščevanjem.
Postaja milice je ukrepala tako, da je razgrajače pridržala do iz treznitve in jih prijavila sodniku za prekrške ter javnemu tožilcu.
■ POŽAR ZARADI NOVOLETNE JELKE — V stanovanju Franca Magistra v Črnomlju se je 3. januarja vnela vata na novoletni jelki, ogenj pa se je razširil na okenske zavese in drugo opremo v sobi. Na srečo so domači ogenj pogasili, kljub temu pa je povzročil za okoli 4.000 din škode.
■ SPET JE KRIV DIMNIK —
27. decembra zvečer je začelo goreti gospodarsko poslopje Mihaela Ozimka na Selih-šumberku. Ogenj je uničil ostrešje in kar je bilo pod njim: seno, slamo ter vinogradniške kole. Škodo so ocenili na 15.000 din. Ogenj je izbruhnil pri dimniku, speljanem iz svinjske kuhinje skozi podstrešje poslopja.
■ NEDOSTOJNO SE JE VEDEL — 2. januarja zjutraj so miličniki v Dolenjskih Toplicah pridržali do iztreznitve Ludvika Pavlina iz 'Brusnic, ker je raz;
DVOJNI UBOJ S PIŠTOLO NA SENOVEM
Ustrelil ženo in hčer
21-letni Edvard Sajevec je preiskovalnemu sodniku priznal, da je s pištolo ustrelil svojo ženo Marjeto in hčer Matejko
V sredo, 24. decembra, slabo uro po polnoči, je 21-letni Edvard Sajevec, soboslikar brez zaposlitve s Senovega št. 172, s pištolo ustrelil svojo ženo 19-letno Marjeto in 2-letno hčer Matejko.
Tragični dogodek se je zgodil v hiši št. 137 na Senovem pri Antonu Gorencu, očetu Sajevčeve žene, kjer je le-ta v zadnjem času stanovala s svojo hčerko.
Po dosedanjih podatkih je Sajevec izstrelil dva strela v svojo ženo in enega v hčerko. Poškodbe so bile tako hude, da sta obe_ kmalu po dogodku umrli.
Za Sajevca ao še isti dan odredili pripor, zaslišal pa ga
Romana Zorka so našli v Temenici
27. decembra zjutraj so prebivalci Prečne našli v Temenici truplo 23.-letnega Romana Zorka iz Družinske vasi. Iz vode so ga potegnili kakšnih 50 m od mostu, s katerega je 2. decembra zvečer zgrmel osebni avtomobil in se potopil z voznikom Zorkom in še dvema sopotniv koma vred. Kot smo že poročali, sta se sopotnika rešila - z zadnjimi močmi, za Zorkom, ki ni znal plavati, pa je izginila vsaka sled. Ko so naslednje jutro po nesreči potegnili iz narasle, kalne in mrzle Temenice prazen avtomobil, so se razširile govorice, da se je Zorko kam zatekel. Šele potem, ko je upadla voda vrgla truplo na površje, se je izkazalo, da je Roman Zorko pri hudi nesreči utonil.
Suhor: trije ranjeni
Janez Lesica iz Dežnika, začasno na delu v Nemčiji, se je peljal
1.	januarja z osebnim avtomobilom nemške registracije. Pri Dolnjem Suhorju se je naproti pripeljal avtomobilist Franc 'Kump iz Obrha. Vozilo Lesice je zaneslo na sredino ceste v Kumpov avtomobil. Pri trčenju so bili ranjeni Jurij in Janez Kobetič ter Janez Juršak. Škodo so ocenili na 15.000 dinarjev.
Kvasica: v plug za sneg
Andrej Zupanič iz Črnomlja se je 1. januarja peljal proti Vinici. Pri Kvasici je srečal tovornjak z dvignjenim plugom za oranje snega. Plug je zadel osebni avtomobil. Voznik in sopotnik Jože Go-spodarič sta bila laže poškodovana, gmotno škodo pa so ocenili na 8.000 din.
Podhosta zadel ležečega pešca
2. januarja ponoči je na cesti t Podhosti obležal Vinko Blatnik, doma iz Podhoste. Avtomobilist Ivan Nose, ki se je pripeljal iz Loške vasi, je pešca sicer opazil, ni pa se mu posrečilo pravočasno ustaviti vozila. • Vozilo je zadelo Blatnika in ga porinilo nekaj metrov po cesti. V bolnišnici so ugo-tdvili, da ima Blatnik počeno lobanjo.
Mačkovec: prekratka varnostna razdalja ,
Brežičan Anton Skofljanec je 2. januarja pri Mačkovcu zaradi megle zmanjšal hitrost osebnega avtomobila. Zužeinberčan Jože Kumelj Je vozil v prekratki varnostni razdalji in ga zadel od zadaj. Ranjen je bil Antqn Kraševec. V Kumljevo vozilo je zatem trčil še Franc Voglež iz črnca. Gmotno škodo so ocenili na 2.000 din.
Novo mesto: vozil po levi
Ivo Kotar z Broda se je peljal 31. decembra proti novomeškemu Glavnemu trgu. Naproti se je po levi strani pripeljal Janez Zupančič iz Birčne vasi. Vozili sta trčili. Janez Gašper je bil ranjen. Gmotno škodo so ocenili na 5.000 din.
Karteljevo: nesreča med srečanjem
Zadnjega decembra zjutraj sta se pri Karteljevem srečala z osebnima avtomobiloma Ante Zodan iz
Bokanjca pri Zadru in Avgust Jošt iz Gabrovnika pri Slovenskih Konjicah. Joštovo vozilo je zaneslo in je oplazilo Zodanov avtomobil. Škodo so ocenili na 6.500 din.
Metlika: pred srečanjem zavirala
Na nepreglednem ovinku med 1 Krvavčjim vrhom in Metliko sta se 31. decembra zaletela z osebnima avtomobilima Franc Požek in Franc Kramarič. Ko sta se zagledala, sta zavirala, kar pa na sneženi cesti rti pomagalo, škodo so ocenili na 4.000 din.
Brežice: trčenje na ovinku
23. decembra dopoldne je voznik tovornega avtomobila Anton Vrtačič iz Čateža vozil iz železniške postaje proti Brežicam. Ko je pripeljal v levi ostri ovinek, se je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtom Jože Krošelj iz Krema pri Krškem, ki je zaviral; pri tem ga je zaneslo na sredino ceste ter je prišlo do trčenja. Na vozilih je bilo za okrog ^.000 dinarjev škode.
Trčenje na 3izeljskem
Voznik osebnega avtomobila Vinko Januš iz Domžal je 26. decembra popoldne vozil iz Brežic na Bizeljsko. Ko je privozil na ostri levi ovinek, je iz nasprotne smeri privozil Stjepan Krkač, ki je pred srečanjem začel zavirati; pri tem ga Je zaneslo, da Je prišlo .do trčenja. Na vozilih je za okrog 3.000 dinarjev škode.
Na zasneženi cesti ga je zaneslo
27. decembra zjutraj je Stevo Kovačevič iz Brežic vozil avto iz Brežic prot Cerkljam, naproti pa je pripeljal z avtobusom Jože Strgar iz Globokega. V blagem ovinku bi se voznika morala srečati, zato je Strgar zavozil na skrajno desno in obstal. Isto je hotel napraviti Ko-. vačevič, vendar ga je zaradi zasnežene ceste zaneslo v levo, da je prišlo do trčenja. N* vozilih je za okrog 5.300 dinarjev škode.
Izsiljevanje prednosti
28. decembra popoldne sta na križišču pri Budiču na Čatežu trčila z osebnima avtomobiloma Ivan Tiler iz Zagreba in Jože Božiček iz Zagaja. Tiler Je izsiljeval prednost. Na vozilih je za okrog 900 dinarjev škode.
je tudi preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu.
Edvard Sajevec je preiskovalnemu sodniku priznal, da je storil dejanje. Nakazal je tudi razloge, ki naj bi ga • bili privedli do tega, da je vzel življenje svoji ženi in hčerki. Preiskava se medtem nadaljuje.
V zadnjem času je to že drugi uboj na senovskem območju.
I.Z.
Omagal in zmrznil
V noči med 25. in 26. decembrom je zmrznil v snegu 72-letni Štefan Tkalčič iz Velikih sel pri Adlešičih. 25. decembra popoldne se je odpra-viil v Adlešiče obiskat svoje znance. Ko se je vračal domov, je omagal, padel v sneg in zmrznil. Našli so ga 26. decembra zjutraj, ko je bil že mrtev.
Ogenj v Straži
24. decembra dopoldne je „v Straži začela goreti NOVO LESOVA hiša, v kateri so urejali otroški vrtec. Gasilci iz NOVOLESA, Vavte vasi in Novega mesta so požar za dušili. Ogenj je poškodoval lesen strop v hiši in znatno načel podstrešje, škodo so ocenili na 1.500 din. Ugotovili so, da se je vnel strop, koder je tekla pomanjkljiva električna napeljava.
Tragična smrt Novomeščanke v tujini
Novomeščanka Dragica Jazbec, poročena Petronic, naša naročnica, ki je več let živela v Kanadi, se je pred kratkim smrtno ponesrečila. Kakor smo izvedeli od svojcev, sta se z možem iz Cara-saca z letalom peljala na Jug, da bi v toplejšem podnebju preživela počitnice. Kakih 7 kilometrov po vzletu pa je letalo nenadoma eksplodiralo ter strmoglavilo v morje. Nihče izmed potnikov m preživel nesreče.
Pri zaviranju ga je zaneslo v avtobus
29. decembra popoldne se je pripetila prometna nesreča v Sentle-nartu pri Brežicah. Voznik avtobusa Jože Šintler iz Podzavrha je peljal po zasneženi gladki cesti iz Brežic proti Krškemu. Na nepreglednem ovinku v šentlenartu se je srečal z voznikom osebnega av tomobila Antonom Petelincem iz Pesjega, ki je vozil z neprimerno hitrostjo n zaviral, pri -Čemer ga je zaneslo, da je zadel v avtobus. Na vozilih je škode za okrog 1.000 dinarjev.
Pri srečavanju sta se oplazila
Slavko Ogorevc iz Malega vrha se je 30. decembra popoldne pel jal z avtom iz Pišec proti Globokemu. Naproti je privozil voznik o-sebnega avtomobila Mihael Kostevc iz Pišec in pri srečavanju sta se oplazila. Na vozilih je za okrog
4.000	dinarjev škode.
Trčenje pri prehitevanju
30. decembra zjutraj se je pripe tila prometna nesreča na cesti Čatež—Brežice. Voznik osebnega av tomobila Peter Levak iz Brežic je vozil od Čateža proti Brežicam. Vozil j<j za neznanim tovornjakom in ga hotel prehiteti v trenutku ko Je naproti privozil z osebnim avtom Blaž Novak iz Dolenie vasi Pri trčenju je na obeh vozilih nastalo za okrog 2.000 din škode.
Trčenje na ovinku
31. decembra opoldne se je pri petila avtomobilska nesreča v Artu Marija Tomšič z Sevnice ie vozila iz Zavratca proti Artu. Tedaj je naproti po levi strani pripeljal Franc Šober iz Maribora, da sta trčila. Na vozilih je škode za o-krog 4.500 dinarjev.
Neprimerna hitrost
Jože Pirc iz šentlenarta se je 1 januarja popoldne peljal z Vel trna proti Krškemu. Pri Ivandolu je privozil naproti Slavko Sribar iz Smečeca. Zaradi neprimerne hi trosti obeh voznikov in zasnežene ceste je prišlo do trčenja. Na vozilih je za okrog 4.000 dinarjev škode.
y
Med novoletnimi prazniki je v dolenjskem zimsko-smučarskem središču črmošnjicah bilo precej živahno. Debela snežna odeja in primerno vreme sta privabila smučarje iz vse Slovenije. Smuke je bilo na pretek, saj je manjša vlečnica (na sliki) delala nepretrgoma.
Posebna želja športnikov
Na posebno željo naših športnikov, ki so sodelovali v športni anketi Dolenjskega lista, objavljamo še nadaljnjo uvrstitev športnikov od 10. mesta dalje.
MOŠKI: 11. Jože Šilc (rokomet),
12.	Marjan Somrak (atletika, namizni tenis), 13. Ivan Molan (spe-edway), 14. Rudi Osterman (šah), 15. Vlado Berglez (rokomet), 16. Polde Rovan (rokomet) 17. Marjan Zaman (rokomet) 18. Vito Lozar (rokomet), 19. Rudi Iskra (rokomet), 20. Boško Klajič (nogomet), 21. Tone Kump (avto-moto).
22. Dušan Andjelkovič (nogomet),
23. Branko Suhy (atletika), 24. Miran Simič (dobojka), 25. Jože Logar (nogomet), 26. Marjan Kos (strelstvo), 27. Cveto Arko (odbojka), 28. Samo Medic (odbojka, tenis), 29. Marjan špilar (atletika), J50. Lojze Babnik (odbojka) itd. Bralci so izbrali še 46 športnikov.
ŽENSKE: 11. Marija Fila (odbojka), 12. Meta Pučko (atletika),
13.	Silvana Mozer (odbojka) 14. Bojana Babič (plavanje), 15. Vesna Saje (atletika), 16. Karolina Tratar (kegljanje), 17. Tatjana šega (šah), 18. Nada Gornik (šah) itd.
Jubilej telesne kulture
Pred 70 leti je bil ustanovljen »Klub slovenskih biciklistov Ribniške doline«
Na slavnostni akademiji v počastitev dneva JLA, ki je bila 21. decembra v Ribnici, je občinska zveza za telesno kulturo proglasila leto 1970 za »Jubilejno leto telesne kul. ture v ribniški občini«.
V	jubilejnem letu se bo občinska zveza za telesno kulturo v sodelovanju z delovnimi in družbenopolitičnimi organizacijami, JLA in vse-
SMUČARSKI TEČAJI
V	sodelovanju z ObZTK organizira smučarsko društvo »ROG« iz Novega mesta smučarska tečaja v času zimskih počitnic v dolenjskem smučarskem središču v črmošnjicah. Tečaja bosta za mladino in za odrasle.
■ Smučarski tečaji za mladino: Tečaj bo od 19. 1. do 24. 1. Cena je 82 Ndin. V to ceno je vključen vsakodnevni prevoz z avtobusom, honorar-vaditelja, enolončnica in upora, ba vzpenjače pod vodstvom vaditelja. Prevoz tečajnikov bo vsak dan z avtobusom; odhod ob 8.30. izpred hotela Metropol, povratek ob 15. uri. V tečaj se lahko prijavi tudi predšolska mladina.
■ Smučarski tečaj za odrasle: Tečaj bo od 26. 1. do 31.
1.	Cena je 120 dinarjev. Pri-javljenec, ki ima lasten prevoz, naj to v prijavi navede. V takem primeru se cena tečaja zmanjša za višino prevoznih stroškov z avtobusom.
Prijave lahko oddate na ObZTK (Novi stadion), št. tel. 21-467, do vključno 17. januarja. Ob prijavi je treba plačati celotni znesek stroškov tečaja. Smučarsko društo ROG si pridržuje pravico, da v primeru slabih snežnih razmer ali premajhnega števila prijav tečaj odpove. Lahko ga prestavi za teden dni kasneje oziroma vplačani znesek posameznikom vrne. Obvestilo bo pravočasno objavljeno v Dolenjskem listu in DELU.
Vabimo vse ljubitelje belega športa, naj se v čimvečjem številu udeležijo tečajev. Vzpenjače v črmošnjicah bodo ves čas tečajev obratovale neprekinjeno.
Smučarsko društvo ROG in ObZTK Novo mesto
mi občani prizadevala za širjenje telesnokulturnih navad med ljudmi, za čim boljše medsebojne odnose in za množičnost v telesni kulturi.
Jubilejno leto bodo praznovali v spomin na ustanovitev »Kluba slovenskih biciklistov Ribniške doline«, ki je bil uradno ustanovljen 16-maja 1900. Z njegovo ustano vitvijo se je začelo v Ribniški dolini načrtno in organizirano delo na področju telesne kulture. To je bil za I tiste čase in ljudi izreden I dogodek, ki je zahteval tudi veliko hrabrosti in vztrajno sti-
Pionirji in pobomiki organizirane telesne kulture v Ribniški dolini so bili: Avgust Juvane, Franc Križman, Nata Klinar, Franc Ilc, Jože Ober-star, Ivan Rus in drugi. S tako visoko obletnico in tradicijo na področju telesne kulture se lahko ponaša le malo mest, še manj pa podeželskih krajev, kot je Ribnica.
F. L.
Kolenc zmagal v Kisovcu
Smučarski klub Kisovec iz Zagorja je priredil v nedeljo, 4. januarja, odprto prvenstvo Zagorja v skokih na 45-metrski skakalnici; udeležilo se ga je 90 skakalcev iz 13 klubov. Najboljši uspeh je dosegel mirenski mlajši mladinec Veljko Kolenc, ki je s 123,9 ( 30,5,
29,5)	osvojil prvo mesto. M, L.
Šahovski turnir v Kočevju
Od 24 januarja do 1. februarja bo v Kočevju šahovski turnir mojstrskih kandidatov in prvokategornikov. Doslej se je za turnir prijavilo 12 igralcev: , mojster Lešnik (Maribor), mojstrski kandidati Ivačič in Vavpetič (oba Domžale), Penko in Škerlj (Novo mesto) t«r Osterman (Kočevje), prvokategorniki: Cimer, Ivič, Mestek, Gornik, in Praznik (Kočevje) ter Šporar (Novo mesto). Turnir bo v hotelu Pugled.	I.	P-
■ NOVO MESTO — Na drugo-kategormškem šahovskem turnirju so odigrali 9 kol. V vodstvu je prvokategornik Tone Šporar s 7 točkami. Sledijo^ dr. Petkovič, Istenič 4,5, lUdir 4 itd. (P. R.)
■ ČRNOMELJ — V prijateljskem košarkarskem srečanju so se pomerili košarkarji Črnomlja in Semiča. Po obojestranski slabi igri so gostje zasluženo zmagali z 72:44. Sodila sta Zunič in Šimenc z napakami. Črnomelj: Tkalčič 12, Fortun. Ipavec 10, Glaser 11, Kavčič 5, Svetič 6. Semič: Plut 35, B. Ko-če var 16, Hančič, Malnerič 10, D. Kočevar 7, Stmša 4, Lipar, Špraj-cer, Hutar, T. Bukovec. (A. L.)
■ KISOVEC — V Kisovcu pri Zagorju so bile v nedeljo, 4. januarja, smučarske tekme v skokih. Iz Šentjerneja so sodelovali trije mladinci in dva člana. Med mladinci so tekmovali Janez Selak (31. 29,5), Jože Šinkovec (26.26), Štefan Vinšek (23,5, 23,5), v članski konkurenci pa Milan Okički (22, 21) in Silvo Potočar (K p, 23,5). — (J. K.)
■ KRMELJ — Na dvokrožnem novoletnem hitropoteznem turnirju »Svobode« Krmelj je med 7 igralci zmagal šribar z 10 točkami. Sledijo: Žvar 8,5, Žitnik 7, Prosenik
6,5,	Debelak 6, Kos 3, Zaman 1. (B. D.)
■ KRŠKO — Pred nekaj dnevi je Plavalna zveza Jugoslavije obvestila PK Celulozar, trenerja in plavalko Nevenko Jenkole, da je določena v ožji izbor olimpijskih kandidatov Jugoslavije v plavanju. Če bo nadarjena plavalka in večkratna slovenska prvakinja Jenko-letova svoje najboljše rezultate še popravila, ji verjetno ne bo ušla vstopnica za nastop na olimpijskih igrah, ki bodo 1972 v Miinchnu. (L. H.)
■ BOŠTANJ — V Boštanju je mladinski aktiv pripravil smučarske tekme v skokih. Zmagal je Dušan Novšak, učenec osnovne šole iz Boštanja. Vrstni red: 1. Dušan Novšak (11,5, 10,5), 2. Todl Papež (10,5, 9), 3. Marjan Blatnik (9,5, 9), 4. Jože Petek (9, 9), 5. TcJhe Možic (8, 17 p), Marjan Možic (8,5 8), 7. Alojz Zalašček (8,5, 7) itd. (A. 2.)
■ BREZICE — V nedeljo se je v hali Tivoli pričelo letošnje odprto zimsko prvenstvo republike v rokometu. Nastopata tudi rokometni ekipi Brežic in Ribnice. Naše ekipe so kar dobro startale. Breči -čani so v prvem kolu pripravili presenečenje, saj so premagali Slovenj Gradec 13:12. V naslednjih dveh kolih pa so doživeli dva poraza. Porazil jih je Rovinj s 17:14 in Zamet (Reka) s 13:10. Ribničani pa so v prvem kolu remizirali z zveznim ligašem Celjem ter izgubili z ljubljanskim Slovanom 16:13. (V. P.)
■ GUNCIJE — Pred novim letom se je 7 smučarskih skakalcev iz Šentjerneja udeležilo tekem na 45-metrski skakalnici v Guncljah pri Ljubljani. V konkurenci 92 tekmovalcev šentjemejci niso bili naj-slabši. Mlajši mladinci: Bojan Prudič (22, 22), šteran Vinšek (22, 20); starejši mladinci — Janez Selak (27, 28), Jože Šinkovec (25, 25); člani — Franc Pavec (22, 23), Milan Okički (20, 22), Silvo Potočar (22 p, 22 p). (J. K.)
■ SEVNICA — Na hitropoteznem šahovskem prvenstvu Kopitarne za 1. 1969 je zmagal Janko Blas, ki je dosegel 62,21 odst. možnih točk. Sledijo:. DrstvenšeK, Železnik. Pfeifer, Mejak itd. Skup no je bilo odigranih 7 turnirjev, nastopilo pa je 13 igralcev. Zmagovalec Janko Blas je že tretjič zapored osvojil prvenstvo. (B. D.)
■ LJUBLJANA — Ob 50-letnici nogometne zveze Slovenije sta dolenjska nogometna kluba Bela krajina iz Črnomlja in Elan iz Novega mesta prejela zlati plaketi. To je bilo priznanje za prizadevne dolenjske nogometaše. ČESITAMO! — (A. L.)
■ ŠENTJERNEJ — ObZTK Novo mesto orgnizira v nedeljo, 11. januarja, v Šentjerneju prve uradne smučarske skoke za prvenstvo novomeške občine. Izvedbo tekmovanja je prevzelo ŠD Šentjernej, ki je organiziralo že več podobnih tekmovanj. Na tekmovanju bodo nastopili pionirji, mladinci in člani. Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri, treningi pa bodo od 8.30 do 9.30. Najboljši mlajši in starejši pionirji se bado udeležili po. dročnega tekmovanja sedmih dolenjskih občin, ki bo 18. januarja v Šentjerneju. (R. R.)
■ BREZICE — Med novoletnimi praznfki so starejši brežiški d*-, salci in hokejisti spet polili gimnazijsko rokometno igrišče in dobili ledeno ploskev za drsanje. 2al pa jim je nenadna otoplitev ledeno ploskev otopila in delo je bilo zaman. (V. P.)
■ ŠENTJERNEJ — V petek, 2 januarja, Je športno društvo Šent jemej priredilo v Kaludai»;u klubsko prvenstvo v skokih na 20-metr-ski skakalnici. Nastopilo je 15 tekmovalcev. Rezultati:	mlajši pionirji — 1. Sluga (14, 14,5) 177 točk, 2. Zibert (12,5, 13) 155; starejši pionirji — 1. Zagorc (12,
11,5)	143,4, 2. Narat (12,5, 12 p> 132,1; mlajši mladinci — 1. Vinšek (15,5, 16) 202,8, 2. Janževič (14, 14) 185,6; starejši mladinci — 1. Selak (17,5, 18,5) 238,2 , 2. Šinkovec (16,5, 17,5) 231,4; člani — 1. Potočar (15.5, 16,5) 202,4, 2. Štan-gelj (15, 15,5) 191,9. (J. K.)
FOTOGRAFIJA TEDNA
Mesec dud pozneje kot prejšnja leta vas letos spet vabimo k nagradnemu tekmovanju »FOTOGRAFIJA TEDNA«. Predvsem zaradi stiske s prostorom smo morali počakati na razširjeni obseg našega lista, ki bo prihodnji teden prvič izšel tudi z vsemi novimi stranmi, med katerimi je ena cela posvečena časnikarski fotografiji. Tu bomo objavljali fotoreportaže naših novinarjev in tujih agencij. Na tej strani bodo našle prostor zunanjih sodelavcev Tanjuga in izbrane posnetke tudi fotografije iz natečaja, ki ga danes spet razpisujemo med našimi bralci za najboljši posnetek bedna.
Tudi letos hočemo spodbuditi k sodelovanju v DOLENJSKEM LISTU lastnike fotoaparatov na vsem našem področju: ne skrivajte ljubosumno svojih posnetkov na zaprašenih filmih, ki kmalu uitonejo v pozabo! Privoščite nekaj svoje umetniške ustvarjalnosti in duhovitosti tudi drugim. V tem razpisu lahko sodeluje vsakdo, razen članov žirije, ki bodo med poslanimi posnetki izbrali »fotografijo tedna«, žirijo sestavljajo člani uredniškega odbora DOLENJSKEGA LISTA.
Kakšne naj bodo poslane fotografije, če hočete, da bodo prišle v poštev za naslov »Fotografije tedna«? Predvsem morajo biti trenutno zanimive (aktualne), se pravi, da morajo pokazati nekaj, kar se je pri nas zgodilo pretekli teden. Da morajo biti izvirne in tehnično zadovoljive, menda ni treba ponavljati, saj že med našimi lanskimi tekmovalci zaradi tega (razen redkih izjem) ni bdlo težav.
Fotografije morajo bati narejene vsaj na formatu 13 krat lfl cm (ali 230 kvadratnih centimetrov površine za druge formate), lahko pa so tudi večje. V izboru za tekočo številko DL bodo upoštevane, če bodo prišle v naše uredništvo do opoldan v ponedeljek pred izidom četrtkove številke. Pošiljke, ki bodo zamudile rok, ta rok, bomo upoštevali v izboru za prihodnji teden. S fotografijo je treba poslati primeren podpis (saj veste, da duhovito besedilo lahko tudi pri slabši fotografiji precej prispeva k vrednosti in vsebini) ter podatke:
□ kdaj je bila posneta,
□ kje je bila posneta,
□ kdo ali kaj je na sliki,
□ kako je bila posneta: film (Ferrania P 30, ORWO NP 18 ipd.); osvetlitveni čas (stotinka, minuta ipd); zaslonka 8; 11, 1, 1/4 ipd.).
Tokrat prvič razširjamo naš razpis s fotoreportažo. Fotoreportaža je vrsta fotografij, ki po-jasnjujeijo kako zgodbo, kak dogodek. Mora imeti amdseil, nekaj, kar je vredno prikazati in kar vodi h glavnemu vzdušju zgodbe ali dogodka, ter umljiv konec, čeprav je fotoreportaža zelo zahtevna časnikarska zvrst, ne dvomimo, da ni med našimi bralci dovolj spretnih in duhovitih snemalcev, ki bodo lahko dosegli tudi poklicne tovariše. Fotoreportaža za naš razpis mora imeti vsaj 4 smiselno povezane posnetke, ki ustrezajo po velikosti in kakovosti zgoraj navedenim zahtevam za posamezne fotografije tedna.
NAGRADE:
■ za fotografijo tedna 100 din
■ za reportažo tedna 100 din
Vse nenagrajene fotografije in fotoreportaže, ki jih bomo objavili, pa bomo honorirali kot običajno. Za nagradni razpis poslanih fotografij ne borno vračali.
Od danes do prvega roka imate komaj štiri dni časa! Pohitite! Vaši posnetki morajo biti v uredništvu Dolenjskega lista v ponedeljek, 12. januarja 1970, do 12. ure! želimo vam mnogo sreče in ostro oko!	UREDNIŠTVO	DL
Dramska sekcija osnovne šole v Kočevju je pred novim letom kar 7 krat nastopila s pravljično igrico »Dedek Mraz prihaja«, ki so jo naštudirali otroci pod vod stvom slavistke Olge Lenac in Marije Bartol. Uprizorili so jo za podjetja, ko je njihove otroke obiskal in obdaril dedek Mraz	(Foto:	Brus)
DELOVNI PROGRAM KOČEVSKIH JAMARJEV
Človeške ribice že selijo na varno
Člani jamarske sekcije bodo v letu 1970 nadaljevali z raziskavo »Črne jame«, še naprej bodo preseljevali človeške ribice iz jame v Mestnem logu ter raziskovali jame in brezna v okolici Kočevja
Pred kratkim so člani jamarske sekcije Kočevje sprejeli program dela za leto 1970. Ugotovili pa so, da za uspešno delo potrebujejo več pomoči drugih družbenopolitičnih organizacij in obč. skupščine.
V jamo v Mestnem logu vdira gnojnica in druge odpadne vode, ki zastrupljajo vodo v jami in s tem tudi človeške ribice. Jamarji so doslej našli 13 živih človeških ribic in jih preselili v neko drugo jamo. Najdaljša ribica, so jo našli pred letom dni, je merila kar 32 cm. S preseljevanjem človeških ribic bodo nadaljevali, ker so raziskave pokazale, da se v tej vodi ne bi dolgo obdržale.
Za, človeške ribice nameravajo Jamarji zgraditi v neki višje ležeči jami tudi bazen, da jih narasle vode ne bi kam odplavile. Predvsem pa bodo skušali doseči, da bo občinska skupščina novo bivališče človeških ribic in njegovo okolico zaščitila (tudi s predpisi), da ne bi ponovno onesnaženje jame in vode spet ogrozilo človeških ribic.
Na predlog profesorja, dr. Franca Habeta bodo skušali odkriti nadaljevanje Črne jame in jo urediti za obisk turistov. Precej del v jami so že opravili, zdaj pa bodo skušali prekopati sifon in prebiti steno.
Odločili so se tudi za načrta no raziskovanje Rinže ter nje-
KAJ SO PRED 70 LETI PISALE
Dolenjske Novice.
Drsališče v Novem mestu
■ (DRSALIŠČE.) Cesar smo doslej v Novem mestu pogrešali skoraj popolnoma preskrbela nam je stroga zima in požrtvovalnost gosp. Jos. Medveda; letos Imamo drsališče majhno sicer pa dobro oskrbovano in dobro obiskovano. — 2e koncert smo imeli na ledu, in nabralo se Je kljub hudemu mrazu do 200 gledalcev, ki so se gotovo uverili, da ni lepšega rimskega športa, nego je drsanje, tako da se število drsalcev gotovo v kratkem podvoji in potroji. Sedanje drsališče bo pa potem mnogo premajhno, in želeti bi bilo, da se naše olepševalno društvo in gosp. Medved in — z ozirom na šolsko mladino tudi gosp. gimn. ravnatelj — pravočasno pobrigajo za nov večji in tudi priročnejši prostor, pa skrbe naj ob enem, da bo novo drsališče v toplejšem času lahko sdužilo kot prostor za lawn tennis. — Opomba stavca: Ko to poročilo postavljam, se led že topi. — Lawn tennis poleg živinskega sejma?
■ (NOVA POSOJILNICA.) Ustanovila se je v St. Janžu. Predsednik ji je on-dotni župnik g. Matej Jereb.
■ (KRONSKA VELJAVA.) Z današnjim dnem je splošno vpeljana kronska veljava. Kdor ima kaj na pošti, davkariji Idi kterem bodi cesarskem uradu kaj pis-
menega oddati, mora denarne vsote v kronski veljavi izraziti.
■ (MOKRONOG.) (250 m, 844 pr.) Ime od mokrih tal. V okolici mnogo grobišč: pri sv. Križu, Slepšeku, Ostrožniku in Ribjeku. Tu so se našle vaške fibule. V Zapečarju se je pa našla »ajdovska jama«, star rimski rudnik. V zgodovini se omenja ta kraj prvič v desetem stoletju. Takrat je bila lastnica Mokronoga koroška kneginja sv. Hema, ki ga je darovala krškemu nunskemu samostanu. 1072 je prišel v last krškemu škofu; 1616 je bil grad prodan nekemu Mahorčiču, sedaj mu je lastnik baron Berg. Mokronog je bil v srednjem veku obdan z zidom. Glavna vrata vanj so bila pri »grajskem tur-nu«. 1871 je bil tu hud potres, pozneje se je še treslo 1876 in 1881. Razen trga ima še 4 dele: Paradiž Frenga šavergasa in Za Zidom. V začetku je bil tu vikarijat, od 1649 je fara. Sedanja cerkev je bila sezidana 1824. Sola je tu od 1808. — Na Žalostni Gori pri Mokronogu je cerkev Marije, sezidana 1670. V velikem altarju je kip žalostne M. B., ki ga je daroval 1675 grajščak Kaisel. Pod cerkvijo so stop-njice, nad kojimi ima obok lepe slike, predstavljajoče trpljenje Jezusovo. — V Mokronogu se je rodil 1790' Janez Strel, pesnik »Popotnika«.
(IZ- DOLENJSKIH NOVIC L januarja 1900)
UMRL JE JURE ŠPEHAR
Pred prazniki je po krajši bolezni v 80. letu starosti nenadoma umrl Jure Špehar iz Damlja pri Vinioi, o katerem smo v našem listu že obširno pisali, saj je bil udeleženec revolucije v Rusiji, eden najboljših in prvih aktivistov NOB v Beli krajini, imel pa je tudi zelo odgovorne funkcije v vojnem in povojnem obdobju. Od mladih dni se je pokojnik ukvarjal z Izumiteljstvom in vse do zadnjih dni je upal, da bo njegov »perpetum mobile« narejen, preden ga bo prehitela smrt.
Jure Špehar je bil eden najnaprednejših Belokranjcev in je užival velik ugled. Na pogreb so prihiteli ljudje od blizu in daleč ter s tem izkazali poslednjo čast človeku, čigar lik jim bo še dolgo ostal v spominu.
J. V.
Pevska revija 70
Zveza kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije je razpisala te dni revijo mladinskih pevskih zborov. Prireditev bo od 29. do 31. maja 1970 v Zagorju ob Savi. Prijavijo se lahko vsi otroški, mladinski, dekliški, fantovski in mešani mladinski pevski zbori. Strokovni odbor za glasbo pri predsedstvu ZKPOS bo poslal na prireditve, ki jih bodo v tem času izvedli v občinah ali v pokrajini, posebnega strokovnjaka, da bo ocenil kvaliteto prijavljenega zbora.
nih bruhalnikov in požiralnikov od Zgornjih Ložin do Dolge vasi. Upajo, da bodo pred Kočevjem našli požiralnik, ki bi ga bilo treba zamašili. S tem bi izboljšali pretok Rinže za nekaj deset litrov na sekundo, kar bi bilo za Kočevje tudi gospodarskega pomena, razen tega bi se izboljšala podoba Rinže, ki je zdaj v vročem poletju še najbolj podobna blatni in zamazani mlakuži.
Jamarji so prebivalcem Kočevja in okolice razdelili tudi anketne liste o tem, katere jame in brezna poznajo. Dobili so že okoli 200 odgovorov, ki jim bodo zelo koristili pri nadaljnjem raziskovanju v okolici mesta. Razen tega bodo skušali raziskati stari sifon iztoka Rinže v Kolpo pri Spodnji Bilpi, ki je zelo zanimiv za speleologijo in hidrologijo Krasa.
JOŽE PRIMC
Ančka Saje, 82-Ietna starka iz Nove gore v zakotnem Grčevju, upodablja vse trpeče in uboge stare ljudi, ki jih je v odročnih in zaostalih krajih Dolenjske vedno več. Reportažo o življenju v Grčevju lahko berete na 26. strani.
Vlečnica pod Travno goro
Dolgoletna želja turističnega društva Sodražica in njenega predsednika tov. Frana Fajdiga se je 31. decembra lanskega leta izpolnila. Pod vznožjem Travne gore, v kraju, imenovanem Izber, en kilometer oddaljenem od Sodražice, so navedenega dne izročili namenu novo vlečnico, dolgo 300 m.
Vlečnica se vzpenja do obronkov gozdov Travne gore, speljana pa je po idealnem smučišču. 2e prvi dan obratovanja se je zbralo ob vlečnici precej smučarjev,, ki so bili navdušeni nad zelo koristno pridobitvijo tega kraja.
Vlečnica, ki je stala 61.000 din, lahko prepelje na uro 180 do 200 smučarjev. Obratovala bo vso zimo vsak dan, ob delavnikih od 14. ure naprej, ob nedeljah in praznikih pa od 9. ure naprej.
Turistično društvo Sodražica, predvsem pa njen predsednik tov. Fajdiga, ki ima največ zaslug za novo vlečnico, je opravilo zelo koristno delo za razvoj zimskega
»OBVEŠČEVALEC« Počitniške zveze
Izvršni odbor občinske Počitniške zveze Novo mesto je začel iadajati glasilo »Obveščevalec«. Izšli sta že dve številki. Na nedavni redni letni skupščini so bili novomeški počitničarji prav zaradi tega glasila posebej pohvaljeni od republiške zveze, saj so kot prvi začeli izdajati svoj list.
M. TRATAR
turizma. Sodražica je tako dobila še en zimski športni objekt, ki bo privabljal smučarje iz bližnje in daljne okolice in turiste. V Izberju so lepa smučišča, kraj pa ima še to prednost, da leži sneg zaradi senčne strani še dolgo v pomlad.	—	r
X
Mnogo partizanskih enot je imelo svoje vojne dopisnike. Med njimi so bili tudi taki, ki so znali steno-grafirati. Takoj po osvoboditvi je neki četni komisar govoril borcem o nalogah. ki jih čakajo pri obnovi domovine. Posebno je poudarjal, kako je treba varovati v boju utrjeno bratstvo in enotnost naših narodov. Nedaleč od komisarja je stal stenograf in začel pisati.
— Kajne, tovariš, ti nameravaš stenografirati, kar govorim? — je vprašal komisar.
— Da, tovariš poročnik.
še vedno zanesen od
bratstva in enotnosti, ga je komisar opozoril:
— Glej, da boš pazil in polovico stenografiral v cirilici, polovico pa v latinici!
2E 3
Z(
i
i
St^‘ 9 k 615. v na
Leto vsak c po nel
Pn
stč
pa
Bli mora narji la no nar sl ši vo njah so na povoi dva-j* sk$gc prosi sec, redni obses tretji njam
Pei do & no
družc nega tega pel j a
ji
častn stovo sodrž jo dQ sobni se *2 gu, k nes i
Tu či, i zdrat dentj našin še m limo in us
Se
eno
Nov
ulic
N' ob 3 me^ lučk razr, mes so s se \ tom pral na { nov: utri; pot. posl dek! nov* trgj-ker t te
DAJ SMO RADOVEDNI NA PODATKE NO-VEGA POPISA PREBIVALSTVA
laj nas je že skoraj 20 milijonov in pol
istični strokovnjaki predvidevajo, da bo čez it živelo v Jugoslaviji že 22 milijonov in 000 ljudi oz. 2,159.000 več kot nas živi danes tši državi - V Sloveniji je bilo 31. decembra lani že 1,708.000 prebivalcev
se hitro obme in ian pri j oče na svet saj stotin novih Ju-
edajamo
ifetno
Jico!
ža se ura, ko bi ili dolenjski novi-razposlati povabi-i 4. dolenjski novici ples. Pri najbolj-Iji in dobrih izkuš-iz prejšnjih let pa is tokrat dobesedno zile priprave na petletnico Dolenj-z lista, ki jo bomo avili prihodnji meda preureditve u-Ištva pri razširitvi 7a tednika za eno no sploh ne orne-o.
Sčica ljudi, ki je Maj vedno dostoj-tripravila osrednjo ibno prireditev let-časa v pokrajini, letos ne more iz-ti. Zato avno predajo
0 in zahtevno pro-'Ijno obvezo tistim lavljanom, ki ima-wolj poguma, spo-osti in ponosa, da ikažejo pri podvi-:akršnih je danda-še vedno premalo.
so pravniki, ribi-tekstilci, obrtniki, miki, gasilci, štu-'e in drugi, ki bi k
1 izkušnjam lahko arsikaj dodali, že-
jim veliko sreče •peha!
priporočamo za vstopnico!
NOVINARJI DL
goslovanov. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko, ki so bili znani prejšnji teden, nas je bilo 31. decembra lani že 20 milijonov in 456.000 — to pa je približno 201.000 več kot zadnjega decembra 1968. »Približno« pravimo zato, ker temeljijo ugotovitve strokovnjakov v statistični službi vendarle na nepopolnih podatkih. Natančni podatki bodo znani šele ob prihodnjem vseljudskem štetju, o čemer smo poročali pred 14 dnevi na tej strani našega lista.
Podatki zveznega zavoda za statistiko pa hkrati povedo, da nas je bilo 31. decembra lnd 1,907.000 več kakor v letu 1961, ko je bil v Jugoslaviji zadnji popis prebivalstva. Po najnovejših podatkih je živelo konec lanskega leta:
■ v Sloveniji 1,708.000 prebivalcev,
■ v črni gori 545.000,
■ naHrvatskem 4,397.000,
■ v Srbiji 8,305.000,
■ v Bosni in Hercegovini 3,892.000 in
■ v Makedoniji 1,609.000.
Na ožjem področju Srbije je od gornjega števila 5,130.000 prebivalcev, na Kosovu 1,232.000 in v Vojvodini 1,941.000.
Točne podatke o tem, koliko nas živi v Jugoslaviji, bomo dobili ob prihodnjem popisu prebivalstva, ki bo 1971. že zdaj pa predvidevajo strokovnjaki, da bo živelo sredi leta 1979 v Jugoslaviji 22 milijonov in 615.000 ljudi, kar bo 2 milijona in 159.000 prebivalcev več kot jih je danes.
Zbornik za 225-letnico
Novomeška gimnazija namerava z vrsto manifestacij počastiti 225-letnico svojega obstaja. Osrednja proslava bo predvidoma feta 1971. Za ta dogodek bo izšel tudi obsežnejši zbornik o vlogi tega naj starejšega izobraževalnega zavoda na Dolenjskem. V zborniku bodo obdelali vse važnejše dogodlke iz življenja in dela tega zavoda, na katerem so se šolale osebnosti, pomembne za slovensko ikulturo, umetnost in znanost.
Saša Papež zapušča svoj svet plošč
Zadnji trenutek sem jo še ujel. Saša Papež se odpravlja z novim letom v pokoj. V to jo silijo domače razmere, razen tega pa ima že dovolj let, saj je vsem starejšim No-vomeščanom znana Saša med vojno opravljala pomembne aktivistične naloge. Od 1962 dela na oddelku gramofonskih plošč v trgovini Mladinske knjige v Novem mestu. Ni nobena skrivnost, da je zadnja leta šlo skozi Sašine roke veliko število gramofonskih plošč, ker imajo na Dolenjskem že več gramofonov kot radijskih aparatov.
— Kako ste se vživeli v to delo?
»Prijetno je, rada ga imam, težko ga bom pogrešala.«
— Kdo so vaši obiskovalci?
»Imam stalne stranke. Zadnje čase je vedno več mladine, ki sega zlasti po
beat glasbi. Tudi kmečkih ljudi je vedno več; ti pa so »abonirani« na novejše domače poskočne viže.«
• — Za kakšno glasbo se najbolj navdušujejo vaši obiskovalci?
»Najbolj čislana je izvirna glasba, nato pride zabavna in na koncu šele klasična.«
— Povejte, kako se odločajo kupci za pevce?
»Najbolj sta upoštevana Ivo Robič in Marjana Deržaj; mladi zelo »obrajta-jo« Lada Leskovarja; od tujcev pa vodi Tom Jones. S ploščo »Ljubi — ljubi« je tudi zelo priljubljena Eva Sršen. Od ansamblov so najbolj iskani Avseniki, Slaki in zadnje čase Henček.«
— Naštejte, prosim, najbolj iskane plošče?
»Rdeči cvet Beneških fantov in Poletna noč Marjane Deržaj.«
— Kaj pa sami najraje poslušate?
»Toma Jonesa, Havajske in tipične Mehikanske melodije.«
— Po ploščah vam bo najbrž dolgčas?
»Težko bo, vendar se bom morala navaditi.«
Blokada Kandije?
Prebivalci Kandije so, kot smo zvedeli, zelo preplašeni. Plaši jih neprestano pokanje na novomeškem mostu. Plošča, ki povezuje železni del mostu z zidanim, poskoči pod kolesi vsakega avtomobila in poči, kot bi ustrelil s topom. Razen tega zija pod to ploščo precejšnja reža, ki vzbuja sum, da se most odmika od Kandije proti Novemu mestu. Pokanje in odmikanje mostu vzbuja v prebivalcih Kandije strah, da se namerava Novo mesto ločiti od njih in uvesti proti njim blokado. Upajo, da bodo odločujoči organi kmalu dali kakšno pomirjujočo izjavo o tem ali pa z dejanji dokazali, da je strah Kandijanarjev neupravičen.!
Sto let zabave in čtiva
za Štiri dinarje nosi in skriva
v sebi lepa knjižica —
PAVLIHOVA STOLETNA PRATIKA!
V PRODAJI FEBRUARJA!
Naročila sprejema: »PAVLIHA« p. p. 208-IV LJUBLJANA
{Vsakdanje) Novo mesto v prazničnih dneh
/o mesto se je ob novoletnih praznikih lahko skrilo pred zares slovesno okrašenimi trgi in :ami v Brežicah, Krškem, Sevnici in v drugih občinskih središčih - Smo res tako »uradni« in mrki - ali pa le malomarni in brez posluha za kaj novega?
ovo mesto — 1- januarja 1970 20. uri. Z Marofa se nam zdi ‘to kot oaza migetajočih c, ki so ponekod strnjene v tovrstne venčke in odevajo ito v praznično obleko. Ulice skoraj prazne, le tu in tam pojavijo luči osamljenih av-iobilov, ki morda zavijajo ta domu. Novoletne smrečice vseh važnejših križiščih in ih naseljih Jim s svojimi pa j očimi lučkami kažejo Pred izložbo nove MODE taja manjša gruča fantov in let, ki si že pripovedujejo Dietne dogodivščine. Glavni je mračen, kot da je užaljen, smo skoraj pozabili nanj m ih veselih dneh nismo opozo-
rili na njegovo lepoto.
Iz kavarne stopita mlajši in starejši zakonski par, si pred osvetljeno Novotehno voščita »srečno novo leto« in »lahko noč« in že odhitita vsak v svojo smer. Pred tovarno IMV pozdravlja mimoidoče pravcati park lučk in zvezdic, izmed katerih si lahko vsak za nekaj dni izbere svojo — namesto zvezdice na nebu. KRKA se vsa koplje v lučkah in tudi sodniji čez cesto želi »Srečno 70«. Industrija obutve namesto prometnega miličnika z osvetljeno smrečico na strehi že od daleč opozarja voznike na previdnost in se postavlja pred domiselno osvetljeno pošto, ki kljub nekaj uga-
slim lučkam ponosno pošilja pozdrav maloštevilnim potnikom na avtobusni postaji. Utripajoče lučke pred objekti Cestnega podjetja vabijo prihajajoče v mesto in jih spremljajo daleč do ovinka.
Lučke vabijo v svojo bližino in marsikoga tudi privabijo. Morda je Glavni trg tudi zato tako osamljen in žalosten, morda je ves siv od zavisti, ker se je spomnil na svoje kolege v Brežicah, Krškem in Sevnici, ki se bleščijo v raznobarvnih lučkah in okrašenih smrečicah, medtem ko je on ob nekaj okrašenih trgovinah ostal skoraj vsakdanja podoba zaspanega, nerazgibanega mesta... A. V.
Takrat, ko se mi je to zgodilo, sem se učila za prodajalko. Delala sem v majhni, temačni trgovini v starem delu Ljubljane.
šef je bil že v letih, bolj debelušen in tudi precej revmatičen. Kadar se je pripravljalo slabo vreme, je imel vedno uprto eno roko v bok, z nogami je podrsaval po tleh, vmes pa je od časa do časa zastokal. Včasih je dobil tudi srčni napad. Takrat se je vedno prijel za prsi, se sesedel na stol, vmes pa mi je med stokanjem rekel:
»Angelca, prinesi mi hitro baldrijanove kapljice!«
Stekla sem k skladiščnim vratom, kjer je visel njegov suknjič, iz žepa potegnila stekleničko in mu jo prinesla. Kmalu mu je odleglo.
Imel pa je še eno navado: čeprav je imel na glavi le nekaj las, jih je vsako jutro zmočil z vodo in skrbno po-
Nekega dne sva s šefom delala sama: pomočnica je bila na dopustu. Bil je lep pomladanski dan. čeprav so se strehe hiš kopale v soncu, je skoz okenske rešetke prodrlo le malo sončnih žarkov. V trgovini je bilo zatohlo. Dišalo je po olju in kislem zelju, vmes pa se je mešal tudi vonj vlage in plesnobe.
Tisti dan je prišlo le malo kupcev. Dela nisem imela preveč in v trgovini je bilo dolgočasno.
šef je bil samski in je postal dober kuhar. Večkrat je v trgovini kuhal žgance ali pa fižol. Takrat me je vedno povabil na malico. Tudi tega dne se je lotil kuhanja, toda nenadoma je zastokal:
»Ojej, ojej, že spet gre tista zoprna babnica Skril se ji bom, če pa bo vprašala, kje sem, ji reci, da me ni!«
Zlezel je pod pult, kolikor so mu le hitro dopuščala leta in trebuh. Vrata so se odprla in v trgovino je stopila suhljata ženska, stara blizu šestdesetih let. Sredi zgubanega obraza ji je štrlel ozek, koničast nos, pogled pa je imela oster, kot bi hotela človeka prebosti. Nehote sem pomislila na mačehe iz pravljic, ki sem jih včasih po-
SlllŠdrlSl*
Tedaj se je že oglasila s hreščečim glasom:
»Šefa ni?«
»Ne, gospa. Odšel je po opravkih,« sem odgovorila.
Razgledovala se je po trgovini in nenadoma osorno vprašala:
»čigave so pa tiste noge pod pultom?«
Najprej sem zardela, potem pa prebledela kakor zid
»Ne... ne ... ne vem.,, gospa,« sem komaj izdavila. Jezno se je obrnila in s treskom zaloputnila vrata.
Takrat pa je zasmrdelo po prismojenem fižolu, šef je zlezel izpod pulta in oddrsal do kuhalnika. Odkril je pokrovko, pri tem pa se je dvignil oblak pare in smrdljivega vonja. Odstavil je lonec, odšel k stolu, se počasi usedel in dejal:	.
»živemu človeku se lahko marsikaj pripeti.«
J. K.
(Honorar 100 din)
DOMAČ praznik
Bilo je med vojno in na vasi je primanjkovalo moških. Težko je bilo tudi takrat, ko je bilo treba držati prašiča, ki so ga klali.
Sosedov stric, mož pri šestdesetih, je bil še čvrst in pogumen. Toda sam prašiča ni mogel zaklati. Prosil je nekega fanta, naj mu pomaga držati. Ta je bil »skrivač« in po naravi zelo plašen. Tudi mene je prosil, naj mu pomagam držati prašiča, medtem ko bo klal, čeprav sem bila komaj sedemnajstletno dekle. Bila sem pogumna in tudi vajena takega dela, ker sem že večkrat gledala, ko so klali prašiča, in tudi pomagala.
Tako smo se nekega zimskega jutra vsi trije odpravili v svinjak. Meni je postalo kar vroče, ker je bil prašič precej velik. Onadva sta ga takoj zagrabila za uhlje, jaz pa za rep. Iz hleva smo ga kar lepo zvabili, ko pa je prašič ugotovil, da je na prostem, je postal bolj divji. Glavo je močno porinil sosedu med noge in ga spodnesel. Sosed je obsedel na prašičjem hrbtu in jahal tako, da je gledal nazaj. Jaz pa sem še vedno držala za prašičji rep. Tako smo v precejšnjem diru pridrveli do velike luže. Takrat pa je sosed omahnil s prašiča vanjo, z nogami pa je odbil stran mene, ki sem še vedno držala prašiča za rep. Prašič je bil prost. Kot blisk je stekel okoli hiše, ko se je otresel čudnega jezdeca. To se je dvakrat ponovilo, žalostni in jezni smo gledali za njim, dokler se ni sam vrnil v svinjak. Takrat smo urno stopili za njim. Sedaj je šlo zares. Tudi plašni Pepa — skrivač je bil korajžen. Hitro smo prašiča ukrotili in ga pokončali. Šele ko smo ga prinesli v hišo, smo si oddahnili in se začeli smejati temu, kar nam je bil zagodel. Sosed je ves upehan pripomnil:
»Dosti sem že star, pa da bi prašiča jezdil, tega pa se ne! Dobro, da ga je gospodinja dovolj zredila in se nisem ožuljil, ko sem jezdil brez sedla.«
Jaz pa sem dodala:
»Lahko ste jezdili, ko sem pa jaz tako lepo z repom
6ofiral£u<	MARIJA	BIZJAK
(Honorar 100 din)
▼
!
KO MLADINA VSE KRITIČNO PREIZKUŠA, DOZOREVA
Nam mladim veliko tega naprtijo
Stanka Kunej od radia Brežice o sebi in dvomih mladega rodu
Tovarišica Stanka, organizacija ZK vas je pred kratkim sprejela v svoje vrste. Kaj pričakuje vaša generacija od Zveze komunistov in kako si zamišljate vlogo mladih v njej?
— Ne bi si upala izraziti kakršnihkoli pričakovanj v imenu svoje generacije. Za pojasnilo morda samo to, da smo velikokrat razočarani in v svojih hotenjih zelo neenoten rod. Sama pa upam, da mi bo Zveza komunistov omogočila več kot samo formalno vključitev. O tem kakšna naj bi bila vloga mladih v ZK, mislim, je bilo že več kot preveč povedanega in se mi ob vstopu zdi.odveč kar takoj začeti s »ko bi in če bi«. Zaenkrat mi gre za to, da na lastni koži preskusim to, kar je. Kaj več o tem pa morda
S malo pozneje.
— Zakaj, menite, je priliv mladine v Zvezo komunistov razmeroma skromen. Ali so morda za to kriva neustrezna merila pri sprejemanju, neza-
Srečanje pri predsedniku
Pri predsedniku občinske skupščine se bodo v kratkem zbrali predsedniki krajevnih skupnosti v brežiški občini in se dogovorili o nalogah za prihodnje obdobje. Krajevne skupnosti se bodo lotile sestavljanja 5-letnih programov, da pa bodo usklađeni z možnostmi, bodo upoštevali res samo tisto, kar bodo z razpoložljivim denarjem lahko napravile.
interesiranost mladih in še kaj?
— če se mladi ne vključujejo v Zvezo komunistov, očitno pomeni, da jih organizacija ne privlači. Mislim, da merila pri sprejemanju še najmanj vplivajo na to. Zelo narobe se mi zdi pojasnjevati take stvari z NEZAINTERESIRANOSTJO mladih, ki so nam jo naprtili in s katero se zelo pavšalno pojasni vse takrat, kadar postane zoprno spustiti se globlje. Tudi nezainteresiranost ima namreč svoje vzroke. Ostane torej vse tisto, kar ste mislili pod ... IN SE KAJ. Menim, da bi se dalo vredno pomeniti predvsem o tem.
— Vaša zadnja nedorečena misel zahteva temeljitejše pojasnilo o vsem, kar postavlja pregrade med starim in mladim rodom■ Bodite do kraja pogumni ih povejte, kje se predvsem poraja nerazumevanje in površen odnos do mladega človeka?
— Osnova nesporazuma je v tem, da mladi marsikdaj nimajo možnosti za ekonomsko neodvisnost. Vprašanje je, koliko je njihova zaposlenost res pogojena s premajhnimi zmogljivostmi gospodarstva. Mlad človek ima veliko težav, preden se postavi na svoje noge. Prav to je največkrat kamen spotike med starejšo in mlajšo generacijo. Vprašanje je, koliko ima mlad človek, ki ni zaposlen, še volje, da bi se družbeno udejstvoval.
— Zakaj, mv.lite, so r. ladi pogosto celo do organizacije ZMS tako mlačni?
Topla streha - novoletni dar
Tik pred novim letom je bala v Brežicah dokončana stolpnica s stanovanji za upokojence. Petnajst srečnežev je dobilo toplo streho nad glavo.
Društvo upokojencev je prejelo za stanovanja nad 30 prošenj. Polovica jih pri delitvi ni prišla v poštev. Sedem upokojencev je dobilo garsonjere, osem pa enosobna stanovanja- Večinoma so to samski ljudje, vdovci in vdove.
V	mrazu se težko dela
Zdaj, ko so dobili delavci obrtnega kovinarskega podjetja Dobova streho nad gla,-vo, bi radi uredili tudi ogrevanje. Na mrazu delo ne more iti tako od rok, kot bi sami želeli. Pa tudi s>cer to za zdravje ni najboljše. Ce bodo le mogli, oodo poslušali najti sredstva za to, da bo nova hala pozimi vsaj za silo topla.
Razen tega da prosilci niso imeli stanovanj, so pri reševanju prošenj upoštevali načelo, da bodo ugodili predvsem tistim brez otrok in tako zadržali stanovanja za upokojence tudi v prihodnje. Seveda mora imeti vsak od prosilcev toliko dohodkov, da bo brez težav plačeval najemnino.
S preselitvijo nekaterih upokojencev, ki so živeli v večjih stanovanjih v mestu, so se izpraznila tri družinska stanovanja. V novi stolpnici so dobili streho upokojenci iz. mesta. Tudi s podeželja je bilo nekaj prošenj, vendar jim tokrat niso mogli ustreči. Ce bo v prihodnje 1 ostal enak način financiranja, potem lahko upokojenci upajo vsako leto na kako novo stanovanje.	j.	T.
NOVO V BREŽICAH
■ V TOVARNI POHIŠTVA so
imeli pred novim letom slavnostno sejo delavskega sveta, na kateri so posvetili vso pozornost načrtom za prihodnje obdobje. Člane kolektiva in njihove otroke so za novo leto obdarili. Tudi nekatere druge delovne organizacije so obdarovale svoje delavce, med njimi kmetijsko in trgovsko podjetje Agraria, trgovsko podjetje Krka, Ljudska potrošnja pa je za otroke zaposlenih pripravila obisk dedka Mraza z obdaritvijo.
■ SILVESTROVANJE v Cate ških Toplicah in Mokricah je minilo v prijetnem razpoloženju. V zdravilišču je preživelo novoletno noč 760 gostov. Dobra tretjina je bila Ljubljančanov, 50 odst. je bi-
lo	Zagrebčanov, ostali pa so bili domačini. V Mokricah so silvestrovali v glavnem gostje iz sosednje republike. Bilo jih Je okoli 300. Vsa omizja so bila že rezervirana.
»JBREŽIŠKE VESTI
■ TIK .PRED NOVIM LETOM
se je končal v Brežicah tečaj prve pomoči, ki sta ga organizirala občinski odbor Rdečega križa v sodelovanju s civilno zaščito. Tečaj je trajal od 15. novembra. Prijavljenih je bilo 34 udeležencev, do konca pa jih je vztrajalo nekaj manj. Skupina je bila zelo delavna in je resno sledila programu. Koristi tečaja so takojšnje. Ljudje bodo znali pomagati bližnjemu pri nesreči na cesti, na delovnem mestu in podobno. Znanje ki so ga slušatelji pridobili, je komisija preizkusila pri zaključnih izpitih. Tovrstne tečaje bodo razširili na celotno območje občine. Najprej bodo na vrsti Cerklje ob Krki.
■ ODBORNIKI OBČINSKE SKUPŠČINE so na zadnji seji 30. decembra lani sklenili zastaviti pismeno vprašanje republiškemu cestnemu skladu. Zanima jih, kako bo z gradnjo mostu in modernizacijo cest do leta 1975. Licitacija za brežiški most prvič ni uspela in je ponovno razpisana. Ker pa smo na pragu novega leta in je le še nekaj mesecev do gradbene sezone, se občani zelo zanimajo, kdaj bodo začeli graditi in komu bo zaupano to delo.
—	To je kot začaran krog. Mladinski organizaciji manjka močne organizacijske roke, ki bi znala pri članstvu vzbuditi več interesa- Na tak-odnos do Zveze mladine vpliva slab prodor ZMS pri drugih forumih. Gre za premajhno upoštevanje njenih predlogov. Seveda, če bi bila organizacija bolj aktivna, bi bila lahko tudi bolj učinkovita. Na drugi strani pa je spet res, da ne more biti učinkovitejša, ker je ne jemljejo dovolj resno. Morali bi jo znotraj in na zunaj drugače obravnavati. Mlad človek ima polna ušesa lepih besed, ki jim mnogokrat slede drugačna dejanja. Zaradi tega zgublja zaupanje v iskrenost tega, kar sliši in kar prebere. Vse bolj ga zanima dirka za materialnim prestižem, za avtomobili itd., zato ga v organizacijah ni čutiti.
J. TEPPEY
Skupščina je glasovala
Občinska skupščina v Brežicah je 30. decembra sprejela sklep o povišanju osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje. Seji je prisostvoval direktor Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju Milan Loštrk. Odbornike je seznanil s težavami, ki spremljajo delo v zdravstvu zaradi stalnega pomanj kanja denarja. Naštel je ne predvidene izdatke, ki se jim pogosto ni mogoče izogniti, kot je na primer zadnja epidemija gripe. Odborniki so sicer glasovali za predloge o povišanju, vendar so menili, da v tem najbrž ni rešitve.
IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE
Pretekle tri tedne so v brežiški porodnišnici rodile: Zinka Derža-nič iz Dolenje vasi — deklico, Terezija Savnik iz Dobove — Roberta, Anica Kovačič iz, Loč — deklico, Ružica Vrabec iz Kraljevca
— Snježano, Jožefa Pavlin iz Orešja — Jožico, Karolina Konajzler iz Zavratca — Vojka, Ljerka Drvo-dcić iz Bijele Gorice — Dubravko, Jožefa Kramer iz Podvinja — Andrej ko in Ana Rajterič iz Orešja
— dečka. Kristina Robič iz Sevnice — Bojano in Polonco. Magdalena Cerovšek iz Brezovega — Milana, Božena Novosel iz Nove vasi — dečka, Marija Vučanjk iz Loč — deklico, Ana Voglar iz Li-belja — deklico, Elica Ciglar iz Krškega — deklico, Marija Tomažin iz Brezjega — Jožico, Lidija Pav.sič iz Gregovca — Danila, Justina Omerzel iz Pavlove vaši — deklico, Frančiška Novšak iz Jablanice — dečka, Ana Švigelj iz Sevnice — Romana, Terezija Sam-loh iz Sevnice — Alenko Ana Močivnik iz Krškega — deklico, Alberta Požun s Senovega — de čka, Jožica Bohorč iz Presladola
— Silvo, Marija Založnik iz Krškega — Andreja, Marija Molan iz Zdol — Petra, štefica škerblin iz Razvorja — dečka. Ana Geržina iz Gorjan — dečka, Anica Itnpcrl iz Sevnice — dečka, Avguština Trankar iz Sentlenarta — Tatjano in Roberta, Pavla Poček iz, Mosteca — deklico, Milena šknik iz Kapel — Stanka, Marija Biaževič iz Dobove — Roberta. Slavica Lubšina iz Krške vasi — Silvestra. Nežika Lapuh iz Ljubljane — Na tašo in Jožefa Krošelj iz Zg. Po-hance — Jožico — čestitamo!
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekle tri tedne so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ana Stopar, upokojenka iz Maribora, je padla v stanovanju in si poškodovala glavo; Nada Tošič, dijakinja iz Zapeče vasi, je pri prometni nesreči dobila poškodbe po glavi; Jakob Špel ko, kmet iz Obrežja, je padel na dvorišču in si poškodoval glavo; Anton Jazbec, upokojenec iz Zasapa, je padel na cesti in si po škodoval desno nogo; Martina Kordiča, kmeta iz Anž, je nekdo pretepel in mu prizadel poškodbe po glavi; Frido Kožuh, gospodinjo iz Brestanice, Je nekdo pretepel in ji poškodoval rebra in desno nogo.
ZA STROJNO OBDELAVO SO POTREBNE VELIKE POVRŠINE
Na majhnih kmetijah ni kaj deliti
Krška občinska skupščina predlaga, da bi z zakonom preprečilr nadaljnje drobljenje posestev - Upanje na dodatne davčne olajšave
Ne le v krški občini, tudi drugod v Posavju so ugotovili, da sedanja zakonodaja o dedovanju ni več primerna. Kmetije se z delitvijo siromašijo in tako so sinovi revnejši od očetov, pri vnukih se pa to še stopnjuje.
Da bi se drobljenje posestev vendarle ustavilo, dokler ne bo prepozno, so odborniki v Krškem naročili občinski upravi, naj sporoči republiki njihov predlog za za-zakonsko preprečitev pretirane delitve kmetijskih parcel. Hkrati s tem so tudi predla-
Več sodelovanja!
Oba zbora občinske skupščine sta 29. decembra razpravljala o pomanjkanju lesa in s tem v zvezi o težavah v tovarni celuloze in papirja ter o težavah v Kovinarski. Seznanili so jih z ukrepi samoupravnih organov v Celulozi. Odborniki so zahtevali čvrstejšo povezanost med zbori delovnih skupnosti in organi upravljanja delovnih organizacij in sklenili, da morajo v podjetjih upoštevati tudi mnenje občinske skupščine. Obema kolektivoma so priporočili boljše obveščanje
o	zaposlenosti.
Javna zahvala Leskovčanom
Krajevna skupnost in krajevna organizacija SZDL Leskovec se v imenu vseh občanov iskreno zahvaljujeta za denarno pomoč pri asfaltiranju ceste občinski skupščini Krško, občinskemu cestnemu skladu in delovnim organizacijam: AGROKOMBINAT, LABOD. KOVINARSKA, TRANSPORT, Splošno mizarstvo, PRESKRBA, tovarna čokolade IMPERIAL, gradbeno podjetje SAVA, PAPIRKONFEK-CIJA, hotel Sremič, Elektrarna Brestanica, GORJANCI Novo mesto in PIONIR Novo mesto. Zahvala velja tudi Cestnemu podjetju, ki za solidno opravljeno delo ni zahtevalo pretiranega plačila. Za zaporni sloj asfalta je Leskovčanom zmanjkalo še 90.000 din. Krajevna skupnost se priporoča za prispevek tistim delovnim organizacijam, Id se do novega leta niso odzvale.
Olajšave za kmete
Končno bodo kmetje vendarle zadovoljni z občinsko davčno politiko: skupščina je sprejela olajšave za tiste kmetovalce, ki kupujejo mehanizacijo. Ce je rtjena vrednost manjša od milijona starih dinarjev, uživa kupec 50-odstot-no olajšavo pri plačevanju občinskega prispevka, če pa nakupi strojev za več kot milijon starih dinarjev, mu bo skupščina priznala 75 odstotkov manjši prispevek od kmetijstva.
Radio Brežice
Oddajamo na srednjem valu 194 m ali 1562 kHz.
PETEK, 9. JANUARJA: 18.00 do 18.10 — Napoved programa in poročila. 18 10—18.30 — Nove plošče R'i’B, obvestila in reklame. 18.30—19.30	— glasbena oddaja:
Izbrali ste sami.
NEDELJA, 11. JANUARJA: 11.00
—	Domaće zanimivosti — Prihodnji teden v republiški skupščini Franc Skinder komentira sklepe zadnje seje občinske konferen ce ZK Brežice — Jakob Dernač: Pred letno skupščino občinske organizacije ZK POS Brežice — Za naše kmetovalce — Zabava vas ansambel Lojzeta Slaka — Nedeljski pogovor s predsednikom sveta za urbanizem Darkom Goriškom o urbanističnih redih — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov.
13.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 13. JANUARJA: 18.00 do
19.00 — Svetujemo vam — Jugo-ton vam predstavlja — Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista — Iz naše glasbene šole — Obvestila, reklame in filmski pregled. 19.00—19.30 Glasbena odda ja narodnozabavnih melodij.
g ali povečanje zemljiškega maksimuma. To zahtevo so utemeljili s tem, da uporaba kmetijskih strojev na majhnih površinah ni rentabilna. Brez mehanizacije pa danes kmet ne more uspešno gospodariti, zlasti še ker povsod primanjkuje delovne sile. Na ta dva predloga so navezali zahtevo po zmanjšanju carin na kmetijske stroje. Občinska skupščina bo verjetno za nakup strojev in druge opreme v kratkem predvidela nekatere dodatne davčne olajšave.
V	skladu za pospeševanje kmetijstva, ki je imel do sedaj le toliko sredstev, da so iz njega plačevali preživnine in krili izdatke za nagrade najboljšim pridelovalcem žita in koruze, naj bi se v letu 1970 nateklo vsaj 130 000 dinarjev. 50.000 dinarjev bodo nakazali v sklad od prodaje zasebnih kmetijskih zemljišč, ki so prišla v družbeno last namesto prispevka od kmetijske dejavnosti. Od prodaje gramoza bodo odvedli v sklad prav tako 50.000 dinarjev, razen tega pa še 30.000 dinarjev iz proračuna.
Skupščina je razen tega predlagala, naj bi Agrokombinat namenil prispevek skladu za negospodarske investicije in komunalno dejavnost
v sklad za pospeševanje kmetijstva. Razen tega naj bi usmeril v ta sklad še 5 odst. sredstev, ki jih po zaključnem računu daje v poslovni sklad skupne porabe in neobvezni del rezervnega sklada. Odborniki pričakujejo, da bo v prihodnjem letu vsaj del njegovih predlogov uresničen, saj so jih oblikovali z najboljšo željo za pomoč kmetu.	j.	T.
. \
Za povečanje stopnje, toda...
Občinska skupščina v Krškem je po dolgi razpravi dala soglasje k povečanju prispevka za zdravstveno zavarovanje na 5,4 odstotka. Za omenjeno stopnjo je glasovala pod pogojem, da se bo razlika 0,2 odst. zares uporabila za dograditev novomeške bolnišnice ter za investicije in potrebe zdravstvenega doma v Novem mestu. Skupščina je soglašala z dodatnim prispevkom za zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujejo delovne organizacije, v katerih so stroski na zaposlenega presegli 340 dinarjev od 1. oktobra 1968 do 30. septembra lani. Skupščina je soglašala tudi z dodatno stopnjo prispevka, ki ga plačujejo zavarovanci od dopolnilnih dohodkov s postranskimi poklici. Odborniki so menili, da ne bi smeli pretirano obremenjevati gospodarstva, zlasti ne tistih delovnih organizacij, ki imajo zmerno porabo za zdravstvo.
Priznanja za dvajsetletnico
Za zaključek poslovnega leta se je kolektiv Agrokombinata zbral v hladilnici sadja v Stari vasi, kjer je bila majhna slovesnost, namenjena tudi 50. obletnici Zveze komunistov.
Ob tej priložnosti so se spomnili delavcev, ki so v podjetju po petnajst in dvajset let. štirim »dvajsetletnikom« so podelili ročne ure znamke Doxa in jim zaželeli še veliko uspeha pri delu v kombinatu; tu so bili traktorist Alojz Pirc iz Stare vasi, delavec v krški vinski kleti Tone Žakelj ter delavki s posestva v Kostanjevici Antonija Umetič in Pepca Lakner.
Knjigovodkinji Jožici Manček, poslovodji v Velikem Podlogu Martinu Deržiču in poslovodji klavnice v Kostanjevici Jerneju Bratkoviču za petnajstletno delo poklonili knjižna darila
Kaže, da so nekateri, ki so v podjetju dvajset let, tokrat izpadli zaradi pomanj-
kljive evidence. Kombinat pred dvema desetletjema še ni bil enotno podjetje, zato so pomote možne. Naj tisti ne zamerijo, če niso prišli v poštev, napake bodo popravljene prihodnje leto. Tako so povedali v upravi podjetja.
J. T-
10 let MIZARSTVA
Kolektiv splošnega mizarstva je 3. januarja slavil 10-letnico podjetja. Zbrali so se zaposleni iz obratov na Prekopi, v Brestanici, Kostanjevici in Krkškem. Ob tej priložnosti so vse »desetletnike« skromno nagradili, spomnili pa so se tudi upokojencev in jih povabili na slovesnost.
KRŠKE NOVICE
■ DEDEK MRAZ JE V ZAD-NJIH DNEH starega leta obiskal pionirje in cicibane v osnovnih šolah in vrtcih. Društva prijateljev mladine so pripravila prikupne sporede za novoletno jelko. Prireditve so se vrstile od 20. decembra do konca meseca. Letos Je obiskal dedek Mraz tudi otroke v Črneči vasi, na Velikem Trnu, v Koprivnici in Brezju.
■ DELAVSKA UNIVERZA Je v večjih krajih občine predvajala otrokom slovenski pravljični film Kekčeve ukane. Mladi gledalci so 'z navdušenjem spremljali napeto zgodbo. Za tiste iz odročnih vosi je bil potujoči kino veselo presenečenje, za marsikoga od njih pa celo naj lepše novoletno doživetje. Ti otroci sicer nimajo priložnosti za obisk kino predstav, pa tudi za televizijske oddaje so največkrat prikrajšani, ker doma nimajo sprejemnikov.
■ PREBIVALCI KRŠKE OBČINE so se poslovili od minulega leta v veselem razpoloženju. Po gostiščih so bila številna silvestrovanja. Mesto je dobilo že pred novim letom praznično podobo. Okrašeno Je bilo z novoletnimi Jelkami in pisanimi žarnicami, ki so ob večerih pričarale veselo raz-
položenje na sicer puste ulice. Pobudnica za to je* bila krajevna skupnost. Podjetja so prispevala za okrasitev denar ali pa delo. Pred hotelom Sremič so poskrbeli za okrasitev Celuloza, Pionir in hotel. Hočevarjev trg so okrasil dL Jaki TSS, prostor pred občino Ciružbno organizacije in skupščina, na mostu Splošno obrtno podjetje, Papirkonfekcija, Elektro in Zavod za komunalno dejavnost. Odzval so se tudi druge delovne organL zacije. Krajevna skupnost se jim za trud in razumevanje najlepše zahvaljuje.
■	MIZARJEV NI. Splošno mizarstvo v Krškem je razpisalo 30 mest za kvalificirane mizarje. Precej časa je že poteklo od tega, pa so se prijavili samo trije. Podjetje si bo pomagalo s priučeva-njem.
VESTI IZ KRŠKE OBČINE
22 DOLENJSKI LIST
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE SEVNICA 24. DECEMBRA
ZAPIS S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE TREBNJE 24. DECEMBRA
Sklad naj bi pomenil ■ prelomnico
Predlog osnovne prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje zavrnjen -Zavod za spomeniško varstvo ustanovljen - Najetja posojil
Po odločitvi zadnje lanske seje občinske skupščine je bil v sevniški občini ustanovljen sklad za pospeševanje kulturnih in telesnovzgojnih dejavnosti, ki bo kril potrebe občinske knjižnice, delavske univerze, radijske postaje, glasbene šole, filmske dejavnosti in dejavnosti zveze kulturno-prosvetnih organizacij. Skupščina je imenovala tudi upravni odbor, ki ga bo vodil Jože Bogovič.
Podobno kot drugod je tudi sevniška skupščina obravnavala sklepe skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje, ki je predlagala, naj bi v letu 1970 znašala stop nja osnovnega prispevka 5,5 odst., medtem’ ko je lani znašala 5,2 odst. Le na podlagi tega povišanja, je rečeno
▼	obrazložitvi, je mogoče leto končati brez primanjkljaja.
ODLIKOVANJA PREDSEDNIKA REPUBLIKE
Predsenik občinske skupščine Marjan Gabrič je na zadnji lanski seji podelil odličja, s katerimi je predsednik republike Josip Broz—Tito odlikoval naslednje zaslužne občane:
Z redom zasluge za narod s srebrnimi Žarki sta odlikovana Rudi Mejak in Marija Rešeta—Klanjšek, z redom brastva in enotnosti s srebrnim vencem Ciril Vidmar, z redom republike s srebrnim vencem Franc Ilaš, z redom zasluge za narod s srebrno zvezdo Alojz Udovč, Stane Rešeta in Franci [ Avsec.
Z redom dela s srebrnim vencem so bili odlikovani: Dora Božič—Kolarič, Mirko Dolinšek, Marjan Gabrič, Roko Miko-ševič, Rihard Planinc in Anica Požeg, medalje dela pa so prejeli: Marija Bobek—Žnidaršič,	Ivanka
Božič—Bec, Ivan Božič— Remih, Alojz Gunstek in Danijela Zičkar—Blaznik.
Odborniki so bili očitno drugačnega mnenja, saj po dolgotrajni razpravi niso da-
li	soglasja k predlagani stopnji, marveč so vztrajali, naj ostane letošnja stopnja enaka lanski. Soglašali pa so s stopnjami dodatnega prispevka, ki ga plačujejo delovne organizacije in posamezniki, ki imajo dopolnilne dohodke.
Skupščina je sprejela tudi odlok o ustanovitvi zavoda za spo leniško varstvo, ^a potrebe sevniške občine bo opravljal dela na področju spomeniškega varstva medobčinski zavod iz Celja, za kar naj bi občina prispevala
20.000	dinarjev.
Sprejet je bil odlok o začasnem tanciranju občinskega proračuna ter delni popravek lanskega proračuna, po katerem so izdatki prilagojeni bolj stvarnim potrebam, kot je bilo ob sprejemu predvideno. Po novem
je več denarja namenjeno zlasti za socialno * ustvo, kjer potrebe naglo nara^ajo
Na predlog sveta za gospodarstvo in finance je skupščina sklenila najeti posojilo pri celjski kreditni oanki, s pomočjo katerega Oi opravi li novo izmero zemljišč v Sevnici in bližnji okolici ter preuredili cestna prehoda čez železnico v Jelovcu in Zapužah pri Boštanju. Skup no gre za 300 tisoč dinarjev posojila.
Volitve in imenovanja
Na predlog komisije za volitve in imenovanja je občinska skupščina Sevnica na zadnji seji imenovala za predsednika sklada za financiranje kulturnih in telesnovzgojnih dejavnosti Jožeta Bogoviča, za člane pa Borisa Kozamernika, Milko Senčar, Antona Zgonca Jelka Stojsa, Alfreda Železnika in Draga Bizjaka. Za novega davčnega inšpektorja je bil imenovan Jože Jurenčič, za novega člana Zgonca, Jelka Stojsa, Al-munalne in stanovanjske zadeve Janko Kragl, za predsednika sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pa inž. Albin Ješelnik.
25.000 prostovoljnih ur!
Največji lanski uspeh krajevne skupnosti Tržišče je bila dograditev vodovoda na Malkovcu
Radio Sevnica
Lokalna radijska postaja Sevnica oddaja poskusni program na srednjem valu 213 metrov ali 1403 kHz. •
NEDELJA, 11. JANUARJA:	ob
11.00.	uri — Poročila in občinske novice — Razgovor s poslancem Cenetom Božičem — Mehika v pesmi — Slovenske narodne pesmi »Peli so jih naši očetje« — Obisk na vzorni kmetiji na Mozirskem — Glasba za veselo nedeljsko razpoloženje — Glasba po željah.
SREDA, 14. JANUARJA: ob 16.00. ari — Novice in obvestila — S Slovenskim oktetom — O delu sevniške krajevne skupnosti — Mladina in glasba — Chopin in njegova glasba — Za veseli zaključek.
Minilo je leto 1969, na katerega so prebivalci na območju krajevne skupnosti Tržišče lahko ponosni: za skupne koristi so opravili nad 25 tisoč prostovoljnih ur dela in prav gotovo ni veliko krajevnih skupnosti, ki bi lahko pokazale tak obračun.
Vse pohvale je vredno prizadevanje prebivalcev Mal-kovca, ki so v drugi polovici julija začeli graditi .nad
12	milijonov starih dinarjev vreden vodovod, za katerega je vsako gospodinjstvo prispevalo 300.000 starih dinarjev in 300 ur udarniškega dela. Ob pomoči krmeljske Metalne, ki je prispevala 200 tisoč starih dinarjev, in občinske konference SZDL, ki je dala 30.000 dinarjev, je 15. decembra že pritekla voda v vsako hišo. Ker je precej računov ostalo še neporavnanih, pričakuje krajevna skupnost pomoč občinske skupščine.
Ljudje so sodelovali še v vrsti drugih akcij. V Spodnjih Vodalah na primer so na pobudo Alojza Turka is>
SEVNIŠKI PABERKI
■ PRVA ODDAJA RADIA SEVNICA. Na Silvestrovo popoldne se Je končno prvič oglasila narodna pesem »Zvedel sem nekaj novega«, n&znanilna pesem sevniške lokalne radijske postaje. Njen program bomo za en teden vnaprej objavljali na sevniški strani.
■ ROJSTVA IN SMRTI. V mi nulem letu se je na območju sev-niškega matičnega urada (december še ni vštet) rodilo doma 14 otrok, 92 pa v porodnišnicah. —
Sklenjenih Je bilo 127 zakonskih zvez, umrlo pa je 31 ljudi.
■ TEKMOVANJE TABORNIKOV. Taborniška družina »Treh smrek« iz Sevnice je v nedeljo priredila tekmovanje na 20-metr-ski skakalnici za taborniškim domom. Povabili so tudi svoje vrstnike iz Trebnjega in Brežic.
■ IZZIVANJE NESREČE. Sledi v snegu kažejo celo vrsto bliž-
njic, po katerih hodijo ljudje na sevniški železniški postaji čez železniške tire, ne meneč se za nevarnost. Skozi postajo vozijo hitri električni vlaki, in nič čudnega ni, če se je doslej pripetilo že več hudih nesreč. Teh »bližnjic« se poslužujejo tudi mamice, ki vodijo otroke v otroški vrtec v Šmarju, uporabljajo pa Jih celo otroci sami.
■ PRILOŽNOST ZA POTOPISNA PREDAVANJA. Pred leti so Sevničani v velikem številu obiskovali potopisna predavanja znanega svetovnega popotnika Staneta Tavčarja iz Kranja. Zdaj, ko Je obiskal z mopedom tudi dežele okoli Sredozemskega morja, se znova ponuja priložnost, da bi o svojih doživljajih tudi v Sevnici povedal kaj zanimivega.
■ KOMISIJA OPOZARJA NA ODDAJE. Ljubljanska televizija pripravlja zanmive oddaje o prometu. Prva je bila na sporedu v torek, zvrstile pa se bodo še 13.,
20.,	27. januarja ter 3., 10., 17. in
27.	februarja. Komisija za varnost prometa pri AMD Sevnica vabi voznike, naj si ogledajo te oddaje, v katerih bodo sodelovali priznani prometni in drugi strokovnjaki.
koristili vsako nedeljo za gradnjo 2 kilometra dOige c' »te, za katero so naredili nad 2.000 prostovoljnih ur Prizadevni so bili tudi preDi-valci Mosteca pri Tržišču in več drugih krajev.
Krajevna skupnost je pomagala pri urejanju dvorane, ki jo uporablja tudi šola kot telovadnico. Omeniti je treba delo poravnalnega sve-, ta, ki je imelo med letom 28 poravnav. Krajevna skup-nc-.t pa je sodelovala tudi pri delu družbeno-političnih organizacij in društev
L.U
Zahtevek gasilske zveze
Občinska gasilska zveza je pripravila delovni načrt za prihodnje leto in načrt porabe denarja. Občinsko skupščino bo zaprosila za 66.430 dinarjev pomoči, kar je več kot še enkrat toliko, kolikor je zveza dobila letos. Občinska zveza predlaga tudi, naj bi občinska skupščina z odlokom določila del stalnih dohodkov za financiranje požarne varnosti, kot zgled pa kaže na brežiško občino.
Kaj vse pomaga k uspehu
K izboljšanemu učnemu uspehu v minulem šolskem letu so pripomogle tudi male šole, šolsko varstvo in šolske kuhinje. Kar devet desetin učenrpv je dobivalo malico, ou tetra 439 brezplačno. Male soie je obiskovalo 85 odstotkov prvošolčkov. V letošnjem šolskem letu dobivajo šolske malice že vsi šolarji; povečalo pa se je tudi število otrok, ki so deležni šolskega varstva. Tako je letos na novo uvedeno organizirano šolsko varstvo še na Blanci in v Boštjanu.
►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦J
ipratelfa
Prispevek zavira popoldansko obrt
Skupščina vztraja pri svojem stališču - Ustanovljen je komunalni sklad -Skoraj brez razprave glede lanskega gospodarjenja podjetij
Brez bistvenih pripomb je občinska skupščina Trebnje na svoji zadnji lanski seji 24. decembra sprejela poslovnik za svoje delo ter statut občine, ki so ga prej obravnavali na zborih volivcev ter na sejah vodstev družbeno-političnih organizacij. Obsežen statut natančno ureja vsa vprašanja, pomembna za občino, delovne organizacije in občane.
Kot vedno ob izteku leta je tudi tokrat skupščina obravnavala predloge za prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje, ki jih je predložila komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavev Novo mesto, Skupščina je soglašala, da se os-
Zanimanje za Veselo goro
Sindikalna podružnica Tovarne šivalnih strojev, ki je zdaj obrat novomeške Industrije motornih vozil, se zanima za ureditev gradu na Veseli gori pri Šentrupertu, kjer je treba vložiti precej denarja, da bi v gradiču z lepo in mirno okolico uredi-
li	dom oddiha. Ustanovili so posebno komisijo, ki bo preučila možnosti za uresničitev te zamisli.
Seminar za poravnalne svete
Na minulih zborih volivcev so v več krajih izvolili tudi nove poravnalne svete. Ker je nujno potrebno poživiti delo poravnalnih svetov ter ljudi seznaniti. z vlogo teh samoupravnih teles, bodo v prvi polovici januarja organizirali seminar. V razgovoru s predsedniki in člani poravnalnih svetov bodo skušali najti tudi primemo obliko nadomestila za delo v poravnalnem svetu.
novni prispevek poveča za od sedanjih 5,2 odst. na 5,5 odst., posebno še, ker je bilo zagotovljeno, da bo del zbranega denarja porabljen za povečanje zmogljivosti novomeške bolnišnice.
Občinska skupščina je dala soglasje tudi k dodatnemu prispevku, ki ga plačujejo delovne organizacije. Tudi to pot pa je zavrnila predlog, po katerem bi morali tako imenovani popoldanski obrtniki razen vseh drugih dajatev plačevati za zdravstveno zavarovanje še 7 odst. od čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja Tako o-bremenjevanje ima po mnenju skupščine in po podatkih o obrtništvu slabe posledice na razvoj uslužnostne obrti, ki nazaduje. Kako bo s tem prispevkom, seveda ni odvisno od ene same občinske skupščine, marveč tudi od drugih na območju komunalne skupnosti.
Tudi tokrat, ko je bilo na dnevnem redu gospodarjenje podjetij (o čemer smo obsežneje pisali v prejšnji številki lista), med odborniki ni bilo posebne razprave, čeravno podatki, zlasti kar zadeva ekonomičnost po slovanja, niso ravno razveseljivi.
Po sklepu z ene prejšnjih sej je skupščina ustanovila komunalni sklad, ki bo združeval ves denar, namenjen za komunalno urejanje —
Deset let „Sivih jelš“
Za jubilejni občni zbor so pripravili taborniško razstavo v prostoru Ljudske tehnike
Jubilejni občni zbor odreda »Sivih jelš«, ki je bil v nedeljo, 28. decembra, v prostoru Ljudske tehnike v Trebnjem, kjer so odprli tudi taborniško razstavo, je ponovno potrdil življenjsko moč te že več let najbolj uspešne specializirane organizacije v občini.
Pod vodstvom starešine Franca Režuna je odred »Sivih jelš« v teh letih opravil vrsto taborjenj, pohodov, propagandnih, potovalnih in raziskovalnih taborov ter sodeloval na mnogih taborniških tekmovanjih, in kar je posebno važno: v desetih letih se je število članov povečalo od 20 na okoli 150.
V	jubilejnem letu je bila taborniška organizacija posebno delavna. Med drugim je priredila 20-dnevno tabo-renie v dveh izmenah na otoku Zlarinu pri Šibeniku, katerega se ie udeležilo 84 članov. Odred vključuje zdaj
I	r»toc; ČO nlhum
Občinski odbor ZK je na seji 26. decembra sprejel načrt dela za letos. Člani so sklenili, da je treba še več kot doslej narediti za prenašanje tradicij narodnoosvobodilnega boja na mlajše rodove. V ta namen organizacija pripravlja izdajo posebnega spominskega albuma, v katerem bo opis vseh obeležij NOB na območju trebanjske občine. Na seji so tudi sklenili, da se bodo letne skupščine krajevnih organizacij ZB začele po 20. januarju.
tudi tabornike z Mirne in iz Šentruperta, za njegovo de-
lo	pa kaže razumevanje tudi občinsita skupščina Trebnje, ki pomaga z denarjem.
Na zboru so sklenili predlagati republiški zvezi tabornikov, naj podeli starešini Francu Režunu posebno priznanje za delo v organizaciji. Predlagali so tudi, naj dobijo taborniški zlato znak Dušan Mežnaršič, Frane Petelin in Nace Sila, srebrnega pa Marjan Kresal, Ivan Polajnar, Janez Kramar, Janez Kos, Boža Rus in Dragica Zupančič. Sprejeli so delovni program za leto 1970, ki vikJj*u6uje tudi nakup stalnega prostora za taborjenje ob Kolpi.	M. L.
vključno tudi denar za vzdrževanje cest. Za predsednika upravnega odbora sklada ie bil imenovan Janez Mihevc.
O zasedanju zbora je odbornikom poročal načelnik za družbene službe Janez Zajc, ki je kot delegat občine zastavil na zasedanju vprašanje, kaj bo s pokojninskim zavarovanjem kmetov in s kmetijstvom nasploh. Kot je znano iz dnevnega tiska, so na ta vprašanja odgovarjali predsednik IS SRS Stane Kavčič in oba podpredsednika Vinko Hafner in dr. France Hočevar. Odbornik inž. Alojz Metelko se ni strinjal z dobljenim odgovorom, češ da pomeni samo odlašar\je reševanja problemov kmetijstva in kmeta.
Skupščina je na tej seji delno dopolnila odlok o prispevkih in davkih, sprejela odlok o spremembi občinskega proračuna ter začasnem financiranju, dala poroštvo za najetje posojila v znesku 220.953 din za mirenski otroški vrtec ter izrekla nekatera imenovanja.
M. L.
Ne v drugo skrajnost
Zadnji dve leti je bilo na območju trebanjske občine zgrajeno vsega 31 družben.h stanovanj. Delovne organizacije dajejo večino denarja, namenjenega za stanovanjsko gradnjo, svojim zaposlenim, ki gradijo stanovanjske hiše, ker na ta način lahko ugodijo več prosilcem Drugo vprašanje pa je, kako naj podjetja pridobijo strokovne sodelavce od drugod, če nimajo na voljo stanovanj. Nemogoče je pričakovati, da se bo sestav zaposlenih, ki je v občini zelo neugoden, spreminjal v korist šolanih in višje kvalificiranih, če ni niti stanovanj zanje. O tem nameravajo spregovoriti tudi na bližnjem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta.
Moški ne primejo za delo
Po podatkih izpostave zavoda za zaposlovanje v Trebnjem išče prek zavoda zaposlitev okoli 170 ljudi. Pretežna večina je nekvalificiranih (108 žensk in 52 moških) in le nekaj jih je, ki imajo kvalifikacijo ali celo srednjo šo-
lo.	Seveda podatki ne povedo vsega, ker veliko ljudi išče delo na svojo pest. Značilno je, da moški ne primejo za vsako ponuđeno delo. Tako se na razpis mirenskega Gradbeno opekarskega podjetja, ki je iskalo večje število nekvalificiranih delavcev, ni javil nihče.
TREBANJSKE IVERI
■ NAJVEČ JIH JE BILO DOMA. Po obisku v domačih gostiščih sodeč, je največ Trebanjcev silvestrovalo doma. V motelu so prevladovali gostje iz drugih krajev, vse gostilne pa niti niso bile polne. Letos Je silvestrovanje prvič priredila sindikalna podružnica prosvetnih delavcev — v avli osnovne Sole.
■ NOVOLETNI OBISK. — Tik pred novim letom so neznanci vlomili v kiosk »Dela« in trafikantu Ivanu Smuku odnesli cigarete in še nekatere predmete v skupni vrednosti okoli 200 novih dinarjev. Vlomili so tudi v predal, vendar pa so našli v njem samo nekaj drobiža. Soseda je videla, da so se storilci odpeljali z avtomobilom celjske registracije.
■ ZADIŠALE SO JIM KLOBASE. Za novoletne praznike hoče vsakdo dobro jesti. Ce nima, si vzame, tako so si bržčas mislili vlomilci, ki so v noči od 2. na 3. januar vdrli v sušilnico za meso, last Emanuela Rebernika ter pokradli večje število suhih klobas
in kosov mesa v skupni vrednosti 1500 novih dinarjev.
■ LETOS PA K RADU Ul. Kot so taborniki »Sivih jelš« sklenili na svojem občnem zboru, bodo letos organizirali raziskovalni tabor v dolini potoka Radulje na Trebeljanskem. Dogovorili so se tudi za nekatere druge akcije, med drugim za potovanje s splavi po Kolpi.
■ VSI SE NE VEDO ZANJ. V
lepo urejenih prostorih Slavka Kresala v Trebnjem je kmetijska zadruga Metlika odprla Vinotoč, kjer lahko kupite dobro naravno vino. Metliška črnina, cviček in muškat so po 5 din liter, belo namizno pa po 4 dinarje. Doslej so v vinotoču prodali največ metliške črnine.
SEVNIŠKI
VESTNIK
TREBANJSKE NOVICE
Z OBČINSKE KONFERENCE ZK RIBNICA
Komunisti sprejeli delovne programe
Z OBČNEGA ZBORA OSS KOČEVJE
0 dohodku morajo odločati delavci
Strokovnjaki morajo odgovarjati za svoje strokovne odločitve oziroma predloge - Samoupravljanje mora ostati last vseh delavcev
Na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta Kočevje, ki je bil 22. decembra, so razpravljali predvsem o združevanju podjetij, samoupravljanju, preusmeritvi Rudnika, zaposlovanju, izobraževanju, sodelovanju z upokojenci, turizmu, rekreaciji in drugem. O večini teh zadev smo že pisali, zato jih ne bomo ponavljali.
V	razpravi o samoupravljanju in uskladitvi samoupravnih aktov z dopolnjenima ustavama so posebno poudarili, da samoupravljanje ne sme biti last ozkega kroga ljudi (poslovnega odbora) oziroma strokovnjakov, ampak vsega kolektiva. Odločanje o delitvi dohodka morajo obdržati delavci, strokovnjaki pa naj odločajo o strokovnih zadevah. V samoupravnih aktih mora biti tudi jasneje določena odgovornost za strokovne predloge in izvajanje samoupravnih odločitev-Eden izmed udeležencev razprave je' opozoril, da bi naše
gospodarstvo lahko hitreje napredovalo z manj truda, če bi pospeševali izumiteljstvo, novotarstvo in racionalizator-stvo. Do tega področja dela se res obnašamo skrajno neresno in neodgovorno. Vse kaže, da se gojimo bogatenja posameznikov izumiteljev (ki ga z davki lahko preprečimo) in s tem vse naše družbe, čeprav je hkrati vsakomur jasno, da bomo z neresnim odnosom do izumiteljstva vedno izostajali za razvitimi državami.
Predsednik društva upokojencev je poudaril, da tudi upokojenci pričaikujejo po-
ZAKAJ TAKO?
Zapleteno samoupravljanje
Delavski svet sprejel pravilnik o nagrajevanju, ki ga je kolektiv prej skritiziral
Kolektiv osnovne šole Kočevje je na sestanku nasprotoval sprejemu takega osnutka pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, kot je bil dan v razpravo. Delavski svet oziroma svet šole pa je kasneje pravilnik sprejel (to pravico ima po veljavnem statutu), ni pa upošteval pripomb in kritik članov kolektiva. To pomeni, da delavski svet lah-
Delavni upokojenec
Na nedavnem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta Kočevje je bil v poročilu omenjen tudi tale »samoupravni« primer:
»Direktor Vodovodne skupnosti Kočevje-Ribnica je tri leta hkrati upokojenec in še naprej v delovnem razmerju na istem delovnem mestu. Samoupravni organi tega kolektiva o tem niso ničesar vedeli (izjema je bil le predsednik upravnega odbora, ki je razrešitev podpisal). Tudi socialno zavarovanje ni protestiralo proti plačevanju prispevka iz osebnega dohodka.«
ko nekaj sprejme, česar kolektiv ne odobrava, in da vsak član kolektiva ne more sodelovati pri samoupravnih odločitvah oziroma samoupravljanju. (Iz poročila in razprave nedavnega občnega zbora občinskega sindikalnega sveta Kočevje.)
Prav gotovo ta sklep ni v soglasju s samoupravnimi načeli. Najmanj, kar bi moral v takem primeru delavski svet napravita, je, da bi pred sprejemom pravilnika upošteval pripombe članov kolektiva. Če se s pripombami ni strinjal, bi lahko v skrajnem primeru dal ostavko. Vsekakor pa je najvišji samoupravni organ posamezne delovne organizacije kolektiv, in ne delavski svet (saj ga je kolektiv izvolil in ga lahko tudi razreši).
Maršal jih je odlikoval
Predsednik občinskega odbora ZZB Kočevje Jože Bol-dan-Silni je 26. decembra podelil odlikovanja maršala Tita nekaterim zaslužnim občanom. Medaljo za vojne zasluge p srebrnima mečema ata prejela Jože Košir in Anton Škvarč, medaljo za vojne zasluge pa Franc Jarc.
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ SMREČICE SO PRODAJALI tudi za to novo leto na trt-’ nici. Cene niso bile pretirane. Do božiča je bila izbira še kar zadovoljiva, kasneje pa ne.
■ ■ ■ PODRAŽILI SO alkohol, ne pijače po gostinskih obratih, in to prav pred novim letom. Morda je bila to zaključna akcija boja proti alkoholizmu za preteklo leto. Vendar pravega uspeha ni dosegla, saj se potrošnja alkoholnih pijač v zadnjih dneh preteklega leta — kot je bilo pričakovati
—	ni zmanjšala, pač pa so gostje le več zapravili.
■ ■ ■ PRISPEVEK ZA RDEC1 KRI2 mora hkrati z vstopnino plačati vsak obiskovalec kulturnih,
> športnih, zabavnih in drugih prireditev (tudi za kino). Tako je obvestil občinski odbor RK delovne in druge organizacije ter dru štva, ki prirejajo prireditve (Uradni list SFRJ 20/69). K vstopnici do 5 din znaša prispevek za RK 5 par, pri vstopnicah nad 5 din pa Je prispevek 10 par. Tako bi za polno dvorano v Domu Jožeta
Šeška pri vstopnicah do 5 din zbrali 16,50 din prispevka za RK. Prispevek za posameznika ni velika obremenitev, za RK pa bo le nekaj pomenil. Ni še urejeno, kako in s kakšnimi bloki naj bi prispevek pobirali, da bi se izog nill morebitnim kaznim, ld so predvidene s predpisom.
■ ■ ■ OTROKOM KUPUJEMO IGRAČE iz plastičnih mas in vseh mogočih oblik. Tudi proizvajalci so zelo različni: domači in tuji Nekatere igrače so tako slabe in tako površno sestavljene, da je prava sreča, če jo prinese otrok celo domov. Po nekaj urah igranja odlete koleščki in volančki avtomobilčkov, roke in noge punčk in drugih lutk ter podobno. Kaj meni o tem inšpekcijska služba?
■ ■ ■ PET PRSTOV IN EN PRIJEM je posebna valuta, s katero so pridno plačevali nekateri »potrošniki« posebne vrste, ki so v prazničnih dijeh obiskovali trgovine. Največ je izginilo novoletnih čestitk
■ ■ ■ NOVOLETNI POPUST je pribovil v trgovine veliko kupcev. Za razno blago so ga uvedli tudi pri TRGOPROMETU. Izkoristilo ga je veliko potrošnikov. Marsičesa je pred novim letom v trgovinah celo zmanjkalo, saj zaradi novoletne inventure trgovci niso nič kaj prizadevno nabavljali novega blaga.
moč sindikata, predvsem pri pravični in hitrejši ponovni določitvi vrednosti pokojnin. Razen tega je poudaril, da je zaskrbljujoče tudi, da imamo več invalidskih kot star rostnih upokojencev, kar pomeni, da je varstvo pri delu pomanjkljivo. Sklenjeno je bilo, da bodo na vsako sejo novega sindikalnega sveta v bodoče vabili tudi predstavnika društva upokojencev.
Na občnem zboru so izvoli-
li	nov, 31-članski sindikalni svet in tričlanski nadzorni odbor, katerih mandat bo trajal štiri leta.
Eden zavrnjen, dva sprejeta
Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje so z večino glasov sprejeli sklep o stopnji osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev hi sklep o dodatnem prispevku za Zdravstveno zavarovanje od dopolnilnih dohodkov (obe stopnji znašata 5,2 odstotka), zavrni-
li	pa so sklep o plačevanju dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje (le en glas za, 19 proti in 17 vzdržanih glasov). Slednji sklep so zavrnili, češ da so stopnje v nasprotju s smernicami ekonomske politike za leto 1970 in da niso dovolj utemeljene.
Posvet ribičev
28. decembra je bil v Kočevju posvet članov domače ribiške družine. Na njem so se pogovorili o planu vlaganja rib, odlovu, delu sekcij, čuvajski službi, delu disciplin skih organov družine, krivo-lovstvu, prostovoljnem delu (obnova jezov) in drugem Več bomo o posvetu poroča-
li	v eni prihodnjih številk našega lista, in sicer v posebnem ribiškem kotičku, ki ga naš list na novo uvaja.
Dr. Dougan v Kočevju
Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan bo obiskal Kočevje 16. januarja (in ne 7 januarja, kot je bilo prvotno predvideno) S predstavniki občinske skupščine, turističnih, gostinskih in drugih organizacij se bo pogovarjal o bodočem razvoju turizma na Kočevskem.
Novo sindikalno vodstvo
Na nedavnem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta Kočevje so bili v novi plenum izvoljeni: Mara Bevc, Rafael Boldan, inž. Miha Briški, Peter Frangeš, Jože Golob, inž. Tone Gregorič, Zdenko Hodnik, Jože Hrovat, Mirko Kambič, Drago Kom-ljenovič, Franc Krajc, Jaka Krkovič, inž. Stane Letonja, Marija Levstik, Marija Logar, Emil Lorber, Franc Lovšin, Janez Lunder, Zinka Malešič, Franc Merhar, Anica Mihelič, Jože Novak, Boris Ozanič, Milan Pajnič, Božo Resinovič, Albin Svete, Tone Šercer, 'dr. Božidar Tomič. Franc Volf, inž. Danilo ■Vučič in Ciril Zupančič.
Obračun nočitev
v letu 1969 so zabeležili v HOTELU PUGLED v Kočevju skupno 9.175 nočitev (od tega 7.452 domačih in 1.729 tujih), medtem ko so jih v letu 1968 našteli le 7.588 (od tega 6.018 domačih in 1.570 tujih). V odstotkih pa se je skupno število nočitev v letu 1969 v primerjavi z letom prej zvišalo za okoli 21 odstotkov, od tega število dorrfačih nočitev za 23,8 odstotkov, tujih pa za 9.7 odstotkov.
Dokončni delovni programi organov ZK v občini so sprejeti do konca maja, okvirni pa za dve leti - Jasnejša stališča za prilagajanje samoupravnih aktov - Točneje opredeliti, katera območja so nerazvita
Na nedavni seji občinske konference ZK Ribnica so razpravljali o delovnih programih konference, komiteja in komisij, potrdili poslovnika komiteja in častnega razsodišča ter razpravljali o predlogu resolucije za konferenco ZKS. Seje se je udeležila tudi članica CK ZKS Danica Jurkovič.
Konferenca je vse delovne programe sprejela brez večjih pripomb. Glavna značilnost programov je, da je v njih začrtano delo vseh organov ZK v občini za prihodnji dve leti, povsem stvarno pa določajo delo do konca maja. Tako bodo do konca maja še tri seje občinske konferenae, na katerih bodo obravnavali izvajanje stališč 6., 7. in 8. plenum CK ZKS in
5.	seje predsedstva ZKJ y lu-
Cene v Kočevju v in Ribnici
Pretekli teden so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene:
Kočevje:	Ribnica:
(cene v din za kg) krompir	0,80	in	0,85	0,80
sveže zelje	2,70	2,80
kislo zelje	2,80	2,70
kisla repa	2,60	2,70
ohrovt	3,00	—
cvetača	5,00	5,20
fižol v
zrnju	5,65	6,00	in	7,00
čebula	3,65	3,90
česen	12,00	13,00
solata	3,80	do	8,80	—
špinača	6,30	6,70
korenje	2,00	2,00
peteršilj	5,00	5,00
zelena	2,60	—
jabolka	1,40	do	3,10	1,00
hruške	3,65	—
grozdje	5,00	4,80
limone	6,40	6,20
mandarine	6,50	6,20
pomaranče 4,80 in 5,80 5,30 banane	6,20	6.20
ananas	7,00	7,00
jajca (cena za kos	0,78	do	1,00	0,65 in 0,97
či dogajanj v občini, priprave za izdelavo srednjeročnega programa razvoja občine, priprave za splošni ljudski odpor, obnavljanje ZK v občini, naloge ZK pri krepitvi vloge mladine in razvoj krajevne samouprave. Temu programu konference so prilagojeni
Na zimsko prvenstvo
Ribniški rokometaši so se prijavili za republiško zimsko prvenstvo Slovenije, na katerem bodo nastopili tudi nekateri klubi iz zahodne Hrvatske in Istre. Tekmovanje se je začelo v prvih dneh januarja, trajalo pa bo predvidoma do marca. Zimske tekme bodo za rokometaše tudi dobra vadba za prihodnjo letno tekmovalno sezono.
Volitve in imenovanja
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so izvolili oziroma imenovali:
■ za člana sveta podjetja KOMUNALA Alojza Pahulja,
■ za/člana sveta stanovanjske enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pri Stanovanjskem podjetju Gvida Čarmana,
■ za člana sveta osnovne šole Sodražica Ivana Vesela,
■ v upravni odbor sklada za financiranje in pospeševanje telesne kulture Štefana Lovšina, Vana Čihala, Staneta Koširja, Franca Miheliča, Franca Češarka, Albina Koširja, Vinka Šparovca in Franca Levstika in
■ dali soglasje k imenovanju Jo-.žeta Ilca za direktorja komunalnega podjetja KOMUNALA RIBNICA.
tudi programi dela komisij in komiteja.
V	razpravi o predlogu resolucije je bila odprta vrsta vprašanj, ki se pojavljajo v občini: različne nepravilnosti v delovnih organizacijah pri odnosu do posameznih delavcev. nekatere težnje odrekanja članstva v ZK, obdavčitev verskih organizacij in kako doseči izvajanje sprejetih resolucij. Poseben poudarek so dali komunisti nadaljnji krepitvi samoupravljanja (15. amandma zvezne ustave in stališča 6. plenuma CK ZKS). Zaradi različnih stališč so namreč v nekaterih delovnih organizacijah prenehali prilagajati samoupravne akte." Prav zaradi tega bo komisija za družbenoekonomske odnose pripravila z gospodarstveniki razgovor o tej zadevi.
Posebno pa so komunisti poudarili, da je treba v resoluciji določneje opredeliti, kaj je nerazvitost, ker se bo le potem lahko videlo, katera območja v Sloveniji so nerazvita.
Več smučarskih tečajev *
Občinska Zveza za telesno kulturo Ribnica bo tudi v letošnjem jubilejnem letu telesne kulture v ribniški občini organizirala v šolskih počitnicah začetne in nadaljevalne smučarske tečaje v Ribnici, Sodražici, Loškem potoku in morda Grčaricah. Namenjeni so mladini in bodo trajali 7 dni. Ob zaključku tečajev bodo smučarska tekmovanja, najboljši smučarji pa bodo v začetku februarja tekmovali še na občinskem prvenstvu. Občinska zveza bo priskrbela in plačala smučarske učitelje; ostale stroške bodo nosili tečajniki oziroma organizacije, ki jih bodo poslale na tečaj.
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE RIBNICA
Več denarja sociali in zdravstvu
Odborniki so predlagali, naj bi občinska skupščina letos namenila več denarja za reševanje socialnih in zdravstvenih težav v občini
29. decembra je bila zadnja seja občinske skupščine Ribnica v letu 1969. Ugotoviti moramo, da je bilo delo skupščine v preteklem letu uspešno, kar se kaže tudi pri delu delovnih organizacij, saj so vse uspešno zaključile poslovno leto.
Dnevni red je bil precej obširen. Odborniki so najprej poslušali poročilo o izidu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti. V nadaljevanju seje so dali soglasje k sklepom skupščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana o stopnji osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev, o dodatnem pri-spevku o zdravstvenem zavarovanju, ki ga plačujejo zavarovanci od dopolnilnih dohodkov, in o plačevanju dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje.
Odborniki so bili seznanjeni z izvršenimi sklepi zadnjih sej občinske skupščine ter so dobili odgovore na svoje vprašanje.
Nadalje so razpravljali o sredstvih in obveznostih občine v letu 1970 ter o pred-
logu delovnih in finančnih načrtov skladov. Sprejeli so tudi več odlokov.
Razprava na skupščini je bila zelo živahna. Sprejeli so poročilo o socialnovarstveni dejavnosti in se zavzeli za uresničevanje predlogov, po katerih naj bi med drugim v proračunu za letos namenili več denarja za odpravljanje zdravstvenih in socialnih problemov v občini.
—	r
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
Dedek Mraz v Ribnici
Dedek Mraz je bil letos v ribniški občinyželo radoveden: številne delovne organizacije, ustanove in šole so obdarile otroke. Dedek Mraz je obdaroval otroke pred nastopom novega leta. Nekatere delovne organizacije so obdarile otroke članov delovne skupnosti z darovi, druge pa z denarjem.
Naj še povemo, da je |>ila Ribnica za novoletne praznike lepo okrašena. Nk treh vidnih krajih so bile postavljene tudi smrečice.
—	r
■ ■ ■ M BILO IZGREDOV in
nesreč med novoletnimi prazniki v ribniški občim, so nam povedali na postaji milice. Zaradi izgredov miličnikom sploh ni bilo treba napisati nobene prijave. Miličniki so zabeležili le dve manjši prometni nesreči, ki sta se zgodi
li	v Ribnici.
■ ■ ■ MILIČNIKE SO OBDAROVALE delovna organizacije. Darila so prinesli predstavniki delovnih organizacij kar na postajo milice. Prinesli so Jih predstavniki posestva SNEŽNIK, SUKNA, Av-to-moto društva Ribnica, RIKO SAP Ljubljana, AVTA Kočevje, trgovskega podjetja JELKA in DOLENJSKEGA LISTA. Miličniki se vsem darovalcem lepo zahvaljujejo. Pred novim letom so jim prišli čestitat tudi predstavniki AMD in komisije za varnost prometa pri občinski skupščini.
■ ■ ■ DRAMATSKI KROŽEK osnovne šole Ribnica Je pred novim letom trikrat nastopil z igrico »Mogočni prstan«. Ogledali so si Jo šolarji, ostala mladina in tudi odrasli.
■ ■ ■ ZAPRISEGLA STA no va odbornika občinske skupščine, Vera Lesar (zdravstveni dom in socialno zavarovanje) in Karlo Pu-
pis (JLA), ki sta bila Izvoljena namesto prejšnjih odbornikov Angele Kos-Kalan in Ljuba Djuriča, ki sta se odselila iz Ribnice.
■ ■ ■ PRVO 2IČNICO so, kot smo izvedeli iz zanesljivih virov, odprli na starega leta dan pri Sodražici. To je prva žičnica sploh na območju zahodne Dolenjske. Več bomo o tem poročali v eni prihodnjih številk našega lista.
■ ■ ■ SEMINAR ZA ODBOR. NIKE bo organizirala občinska skupščina Ribnica. Vodil ga bo poslanec Cene Matičič, ki jih bo seznanil z mestom in vlogo odbornika v skupščinskem sistemu. Seminar bo 20. Januarja.
■ ■ ■ VPRAŠANJA IN ODGOVORI ODBORNIKOV postajajo vse bolj zanimiva točka dnevnega reda sej občinske skupščine Ribnica. pripomorejo pa tudi k popolnejši obveščenosti odbornikov. Odborniki bi morali poskrbeti, da bi bili o vprašanjih in odgovorih obveščeni tudi njihovi volivci.
REŠETO
KOČEVSKE NOVICE
24 dolenjski list
NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE V ČRNOMLJU
„Verjamemo le, če je črno na helem“
V	Črnomlju zahtevajo, naj gre prostovoljno povečana stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje v letu 1970 tudi za vlaganje v zdravstvenem domu, in ne samo v bolnišnici
IZ OSNUTKA 5-LETNEGA NAČRTA INVESTICIJ
V slogi je moč - velja tudi za denar
V prihodnjih petih letih bo napredek občutneje prodrl na va^s, pomembne pridobitve pa se obetajo tudi v Metliki - Načrti so obsežni!
Ustanovitev občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva in stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v letu 1970 sta bili osrednji temi obravnav na seji skupščine 26. decembra.
Kako je zasebno kmetijstvo t črnomaljski občini potrebno družbene podpore, če črnomaljskim odbornikom že dolgo znano, zato ob glasovanju za ustanovitev občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva ni bil nihče proti, Sklad bo v prihodnjem letu razpolagal z okoli 60.000 'dinarji iz proračuna, ki bo 12 ost. pobranih prispekov od osebnih dohodkov iz kmetijstva odvajal skladu. V odloku pa je predvideno, da se bodo z razumevanjem do kmetijstva izkazala s prispevki tudi podjetja.
Precej nesoglasja je bilo v razpravi ob predlaganih stopnjah prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Skupščina komunalne skupnosti za socialno zavarovanje je prosila za soglasje, da bi v letu 1970 lahko pobirala 5,4 odst. osnovnega prispevka, namesto določenih 5,2 odst. Preostala 0,2 odst. sredstev bi
Novi direktor komunale
Po izteku prisilne uprave v Obrtno komunalnem podjetju v Črnomlju je občinska skupščina za novega direktorja podjetja imenovala Leopolda Jeleniča mlajšega iz Črnomlja. Doslej je bil komercialni direktor tovarne Belt in ima precej izkušenj v gospodarstvu, zato se nadejajo, da bo pod njegovim vodstvom podjetje bolje uspevalo.
namenili za investicije v zdravstvu.
V imenu sveta za družbeni plan in finance je odbornik Janko Stariha predlagal, naj bi sklepanje odložili, dokler ne bo zagotovila, da bo iz prostovoljno povečanega prispevka upoštevana tudi gradnja zdravstvenega doma v Črnomlju. Inž. Tomo Plečko pa je bil odločno proti predlaganim stopnjam dodatnega prispevka. Večkrat se je oglasil k besedi in poudarjal krivičnost takega načina pobiranja prispevkov do rudarjev in kovinske industrije.
V razpravi sta se oglasila tudi Zvone Šušteršič, direktor Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu, in Jože Padovan, poslanec ter predsednik izvršilnega odbora skupščine soci alnenga zavarovanja. Pojasnjevala sta predlagana stališča.
Ko je predsednik občine izjavil, da je dobil od predstavnikov zdravstvenega doma Novo mesto zagotovila o resnih namenih gradnje novega zdravstvenega doma v Črnomlju (to je potrdil tudi odbornik Vinko Horvat), so izglasovali 5,4-odstotno stopnjo osnovnega prispevka ter dodatni prispevek za socialno zavarovanje, ki ga plačujejo delovne organizacije in zavarovanci od dopolnilnih dohodkov. Odborniki pa so kljub temu zahtevali, naj ustno zagotovilo o gradnji naknadno učvrstijo s pismenim dogovorom. Navajali so, da
Nova blagovnica posluje
26. decembra je bila odprtd DOLENJKINA trgovina
Otvoritev je bila napovedana ob 11. uri, že dolgo prej pa so se pred novo trgovino zbirali občani. Ko se je slavnost začela, se je kar trlo ljudi. Direktor trgovskega podjetja Dolenjka iz Novega mesta Lojze Urbanč je imel slavnostni govor, nato pa je predsednik občinske skupščine inž. Martin Janžekovič odprl poslopje, ki je eno najlepših v mestu.
Dolenj kina blagovnica ima 700 kv. m prodajne površine in 250 kv. m skladiščnih prostorov, gradnja pa je veljala
2.200.000 din. Gradbeni podjetji PIONIR iz Novega mesta in BEGRAD iz Črnomlja sta po načrtih arh. Danila Lapajneta opravili dela v kratkem času in v dogovorjenem roku.
Nova trgovina je dobro založena g tekstilnim blagom, konfekcijo, sobnim in kuhinjskim pohištvom, z gospodinjskimi stroji, preprogami in galanterijskim blagom. Ob otvoritvi so nekatero blago pro-dajali z velikim popustom, potrošniki pa so že prvi dan precej nakupili.
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ PODELITVE LINHARTOVIH
ln Gallusovih odličij se je kljub slabemu vremenu udeležila večina nagrajencev. Po krajSem nagovoru »ta predstavnika republiškega sveta ZKPO Slovenije Marjan Belina in Doro Hvalica podelila priznanja ter nagrajencem iskreno čestitala. V sproščenem pogovoru ob skromnem prigrizku so nagrajenci obljubili, da se Se ne bodo umaknili iz kulturnega udejstvovanja, za dobro voljo pa so pevci zapeli već narodnih pesmi.
■ BLAGO IZ ŠTIRIH IZPRAZ-NJENIH LOKALOV, od katerih sta dva v Ulici Staneta Rozmana, eden na Suhem mostu in eden ob Kolodvorski ulici, so prenesli v novo Dolenj kino blagovnico. Te dni bodo izpraznjeni lokali dobili že druge gospodarje.
■ KIJUB PRIPOROČILOM krajevne skupnosti in opozorilom v časopisih lastniki hiš in lokalov ge vedno redno ne čistijo zapadlega snega ■ pločnikov. Zmrznjena brozga dela velike preglavice, v trgovine pa nanaša vodo. Krajev-
na skupnost vnovič opozarja, da bo po občinskem odloku občani dolžni pred svojimi hišami odstra-
WS| teS?- m pridobitev
KVALIFIKACIJE poklicnih šoferjev se bo začel predvidoma prve dni Januarja. Doslej se je prijavilo 26 tečajnikov, vendar nimajo vsi zahtevane šolske izobrazbe. Ob dosledni uveljavitvi novega zakona o voznikih motornih vozil bo za take voznike težko najti zadovoljivo rešitev.
■ 10. JANUARJA SE BO nada ljeval režiserski seminar v Črnomlju. Črnomaljska igralska skupi-qa je imela vajo že včeraj v prostorih osnovne šole.
■ GOVORI SE, DA KLAVNICA IN MESNICA v novem letu ne bo več poslovala zaradi neustreznih prostorov in opreme. Meso bodo začasno dobavljali iz Metlike.
imajo z obljubami doslej slabe izkušnje. Ne sicer v zdra-stvu, pač pa z drugimi, zato na besedo ne verjamejo več.
V zvezi z neizpolnjenimi obljubami so razpravljali tudi o primeru, ki se je zgodil ob sprejemanju proračuna za leto 1969. Predstavniki Črnomlja so od republiške izobraževalne skupnosti ter izvršnega sveta dobili zagotovilo, da bodo dobili 700.000 din za dopolnjevanje proračuna, toda besedo je držala le republiška izobraževalna skupnost, medtem ko obljubljenega denarja od izvršnega sveta še ni. V občinskem proračunu manjka ob koncu leta okoli 500.000 din za financiranje izobraževanja, prikrajšane pa so domače šole. Tudi v tem primeru so odborniki zahtevali, naj predsedstvo občinske skupščine spomni izvršni svet na dano besedo.
RIA BACER
Na Talčjem vrhu niso zadovoljni ,
Na konferenci Socialistične zveze so kritizirali delo organizacije, ker ni uresničevala sprejetih sklepov, ^ljudje pa zato niso hodili na sestanke. Na Talčjem vrhu bi radi imeli vodovod, o čemer so spet razpravljali, prav tako pa menijo, da bi moral cestar stalno delati na cesti Otovec— Rodine. V zimskem času so predlagali kmetijska predavanja, želijo pa tudi tesnejše stike s terenom, kadar določajo davčne olajšave kmetovalcem. Predmet kritike so bili tudi občani iz Rodin. Lani so dobili elektriko, ki je veljala družbo 100.000 din, v Socialistični zvezi pa niso pripravljeni delati.
Drobne stvari rešujejo sami
Na vaškem sestanku v Cer-kviščih so pohvalili delo odbora SZDL ter ugotovili, da je delavnost organizacije veliko večja, odkar so samostojni. Medtem ko vaščani sami skrbijo za vzdrževanje skupnih objektov in vaških poti, pa se potegujejo za družbeno pomoč pri gradnji vodovoda in napeljavi industrijskega toka. V sušnih mesecih morajo vodo voziti iz več kilometrov oddaljene Kolpe, zato si vodovoda najbolj želijo.
Nove krajevne skupnosti
Pred kratkim so v Petrovi vasi, na Sinjem vrhu, v Dobličah, na Preloki in v Grib-
Doslej so v Metliki samo za eno leto načrtovali napredek na komunalnem področju in treba je priznati, da so veliko naredili. Toda z denarjem, ki se zbere v kratkem času, ni mogoče uresničevati obsežnejših nalog. Letos so se odločili za dolgoročnejši načrt investicij v gospodarstvo in negospodarstvo, ker bi se z veliko večjimi sredstvi laže lotevali velikih gradenj. O osnutku načrta za napredek v obdobju 1970 do 1975 je razpravljala najprej občinska skupščina. Poglejmo, kaj piše 7 gradivu:
# VODOVODI: Dokončati gradaski vodovod v letu 1970, nadaljevati z gradnjo naslednje leto od Podzemlja in okoliških vasi, urediti preskrbo z vodo v Metliki z vodovodnimi čistilnimi napravami in obnovitvijo cevovoda v mestu. V letu 1971 in 1972 je predviden vodovod tudi v čurilah in Rosal-nicah.
# KANALIZACIJE: Mest na kanalizacija že davno ni več ustrezna, zato je v načrtu nova kanalizacijska čistilna naprava, obenem pa napeljava kanalizacije v nova naselja, na Breg revolucije ter na Obrh.
# ''ELEKTROFIKACIJA: Vse vasi v občini imajo e-lektriko, še vedno pa okoli 70 odst. naselij nima industrijskega toka. Na trofazni tok čakajo v Jugorju, Otoku, Rosalnicah itd. V naslednjih letih naj bi postopoma napeljali industrijski tok v te kraje.
t MODERNIZACIJA CESTNEGA OMREŽJA: Za ure
ditev prometnega križišča v
Metliki so načrti že narejeni. Obenem bi gradili semafore, avtobusno postajo in bencinsko črpalko. Prav tako v osnutku načrta piše, da bodo asfaltirali ceste III. reda, s čimer bi dobili asfalt v Drašičih, na Radoviči, v Rosalnicah ter v Podzemlju in na Krasincu.
# OTROŠKO VARSTVO: Novi vrtec naj bi prihodnje leto dogradili ter oskrbeli varstvo za dojenčke. S tem bi bilo otroško varstvo v Metliki za vrsto let povsem urejeno.
# KULTURNI DOM V METLIKI: Za nekdanjo Rad-manovo hišo je predvidena gradnja kul turnega doma z obsežnimi prostori za kulturno življenje. V stavbi bi imela poslovne prostore tudr razna podjetja in trgovine. To je najzahtevnejša investicija, zato je gradnja predvidena v razdobju nekaj let.
# TRŽNICA V METLIKI: Ta objekt je mestu zelo potreben. Načrti za novo tržnico so že narejeni, prav tako je že predlagana lokacija na Cesti bratstva in e-notnosti.
# ŠOLSKO IGRIŠČE IN TELOVADNICA: Ob gradnji nove šole je bilo rečeno, da bosta telovadnica in igrišče zgrajena naknadno. Telovadnica je nujno potrebna, kot kaže, pa bo ta gradnja prišla na vrsto šele 1972.
Vsa navedena dela bi veljala 25 miljonov dinarjev. Odbornikom je bil osnutek načrta v glavnem všeč, saj zagotavlja izreden napredek mestu in podeželju, povedali pa so tudi svoje pripombe. Po njihovem bi z
gradnjo kulturnega doma še lahko počakali, namesto lega pa naj bi v programu upoštevali asanacijo vasi, kjer vodovoda ne bo, gradnjo gasilskih domov in asfaltiranje nekaterih dodatnih cest. Predlog bodo pretresli še na več ravneh, končno pa ga bodo sprejeli občani na zborih volivcev. Obenem bodo določali prednostni red gradenj, prav tako pa bodo razpravljali o denarju, ki ga bo treba zbrati.
Dedek Mraz na Suhorju
26. decembra je učence osnovne šole na Suhorju obiskal dedek Mraz. Izvozno-uvozno podjetje iz Ljubljane JUGOTEKSTIL-IMPEX, ki je že devet let pokrovitelj te šole, je 130 učencev obdarilo s toplimi zimskimi bundicami in sladkarijami. Enakk darila je dedek Mraz prinesel učiteljicam in vsem drugim, ki so zaposleni v šoli. Obljubil pa jim je tudi, da bodo spomladi dobili grafoskop, ki bo pomemben učni pripomoček učiteljicam pri nazornem pouku.
Učenci so prihod dedka Mraza počastili z igrico o Pepelki in se mu toplo zahvalili za lepa darila. Na proslavi so bili navzoči tudi predstavniki podjetja JUGOTEKSTIL-IM-PEX.
A. V.
r
Kakšna bo usoda klavnice?
Po mnenju odbornikov podjetje Klavnica in mesarija nima več pogojev za samostojno poslovanje - Poiskati močnejšega partnerja!
Odborniki metliške skupščine so na zadnjem zasedanju dobili informacijo, da je metliška klavnica med tistimi stotimi klavnicami v Sloveniji, ki po novem zakonu nimajo pogojev za nadaljnje poslovanje, če se takoj ne lotijo zahtevnih preureditve-nih del.
V zvezi s tem so odborniki obravnavali tudi poslovanje podjetja Mesarija in klavnica, ki je letos zaradi spremenjenih razmer na trgu z živino zašlo v precejšnje teža. ve. Odborniki razumejo objektivne težave podjetja, zamerijo pa, da metliški mesarji ' nakupujejo živino na Hrvaškem in v Banatu ter zanjo plačujejo več, kot so pripravljeni dati domačim živinorejcem.
Razglabljali so o tem, kaj narediti s klavnico, saj občini
ljah ustanovili nove krajevne skupnosti, ker območja teh vasi doslej niso bila nikamor vključena za reševanje komunalnih zadev. S temi stvarmi se je ukvarjala Socialistična zveza, kar sicer ni njena naloga, zato je prav ta organizacija dala pobudo za ustanovitev krajevnih skupnosti. Na podobno odločitev se pripravljajo še v Bukovju m Tribučah. Prebivalstvo odročnih vasi meni, da bodo v okviru krajevnih skupnosti laže reševali kopi-oo krajevnih komunalnih težav.
Vsem našim cenjenim odjemalcem se za uspešno sodelovanje v preteklem letu najlepše zahvaljujemo. Istočasno se jim priporočamo za naklonjenost tudi v tekočem letu in jim zagotavljamo, da jih bomo zmeraj solidno postregli.
ni vseeno, če bi podjetje propadlo. Predlagali so, naj se domače mesno podjetje s klavnico vred pridruži močnejšemu družabniku, ker za potrebne investicije ni denarja, razen tega je dvomljivo donosno poslovanje tudi po vloženih sredstvih.
Možnosti za združitev bodo še proučili, obenem pa bodo iskali primernega poslovnega družabnika. Svet za gospodarstvo bo kolektivu svetoval najboljšo rešitev, pa je odločitev o morebitni združitvi popolnoma v rokah prizadetih proizvajalcev.
Navdušenje v Drašičih!
Ko so Drašičani izvedeli, da je v občinskem načrtu javnih del predvidena za modernizacijo in asfaltiranje tudi cesta od Metlike do Dra-šič, so sklenili pri gradnji občutno pomagati. Več zaposlenih iz vasi, ki- hodijo v službo v Metliko, je že izjavilo, da so pripravljeni žrtvovati en celomesečni zaslužek, prav tako pa so za gradnjo ceste pripravljeni dati po 1.000 din nekateri lastniki drašiških parcel, ki živijo izven kraja. Prebivalstvo metliške občine je že doslej veliko prispevalo k javnim delom, vendar tolikšnega prispevka niso dali še nikjer.
Mali oglas,
ki ga objavite f Dolenjskem | listu - zanesljiv uspeh! Prebe-: re ga 150.000 gospodinj, vdov-I cev. kmetovalcev. dijakov, uslužbenk tn vojakov doma in po svetu! Poizkusite*
SPREHOD PO METLIKI
Metlika je dobila diplomo
Prof. Božič, predstavnik gasilske zveze Slovenije, je na zadnjem zasedanju občinske skupščine Metlika izročil predsedniku Ivanu Zele-tu diplomo republiške organizacije za požrtvovalno in vestno delo Metličanov pri organizaciji proslave ob 100-letnici gasilstva. Predsednik se je za priznanje lepo zahvalil, obenem pa poudaril, da gre zasluga za tako uspelo organizirano prireditev največ predsedniku metliškega odbora Francu Vrviščarju in funkcionarjem metliške gasilske organizacije.
■ NOVE 2IVOSREBRNE SVETILKE na Cesti bratstva in enotnosti — od samopostrežne trgovine pa do železniške postaje — so zagorele v dneh pred novim letom. Tako je tudi ta del glavne ceste, ki pelje skozi Metliko do hrvaške meje na Kolpi, dobil sodobno razsvetljavo. Prvi drog pri samopostrežni trgovini pa je rahlo nagnjen in ga bo treba zravnati.
■ 13 NOVOLETNIH JELK, ki so jih postavila metliška trgovska in druga podjetja, je dvignilo praznično razpoloženje v mestu. Pridružile so se jim številne domiselno okrašene itložbe in lepo aranžirani gostinski lokali, ki so domačine in tujce vabili na silvestrovanje.
■ SILVESTROVANJE V METLIKI v zadnji novoletni noči Je po splošni sodbi lepo uspelo. Metliški hotel in gostišče na Veselici sta bila do zadnjega kota zasedena pa tudi zasebni gostilničarji so se pohvalili s številnimi gosti. Naj omenimo, da so v novem gasilskem domu silvestrovali metliški gasilci z ožjimi družinskimi člani in je tu silvestrovanje poteklo prav v stilu starih dobrih časov.
■ TELEVIZIJA PA JE v Beli krajini prav ob novem letu odpo-
vedala. Tisti, ki so želeli silvestrov večer preživeti ob televizijskih zaslonih, so se ta večer in še dva dni nato morali zadovoljiti s šumenjem in praznim ekranom ali pa z nemogočimi sivo-čmimi spakami, ki so se zvijale in stresale po zaslonih. Kriv je bil seveda zasneženi in zaledeneli televizijski pretvornik na Mimi gori. Ta je šele 2. januarja pozno popoldne -tudi med Belokranjce poslal prve
^teiNVAZIJO BELOKRANJSKIH
NEMCEV je bilo opaziti ob novoletnih-praznikih v Metliki in okoliških vaseh, saj je te dni vsak drugi avto nosil nemško oznako. Številni mladi domačini, ki delajo v Nemčiji in so prišli domov na praznike in koline, so se ustavlja-li po metliških gostiščih, kjer so v prijetni družbi oživljali prigode o sicer še kar dobro plačanem, a težkem delu in življenju v tujim.
METLIŠKI
TEDNIK
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
»Ueletekstil« ČRNOMELJ
piiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiniiii|
Obtožujoča samota
Vidrihovi otroci so prestrašeno opazovali tujce, bolj skrbne kot so njihovi starši, ki so jih nepreskrbljene pustili brez toplega družinskega zavetja. Niso osamljeni primeri, da otroci v jeseni življenja zapustijo svoje zgarane starše, redkejše pa so drame podobne Vidrihovi.
FRANC BLA2IC, kmet iz Štrav-berka
H Mi bi morali ostati tam precej H dalj, da bi lahko ugotovili, kaj pri-H klepa človeka na ta pusti kraj. Star-{§ ši, ki so se odločili živeti v tej sali moti, so nehote prizadeli svoje otro-H ke. Takšni otroci ne morejo biti M enaki svojim vrstnikom v dolini. Za-= ostali so!
Bila Je lepa Jesen. Nekega lepega dne v oktobru se je maloštevilna odprava, ki so jo sestavljali predsednik krajevne skupnosti Otočeč FRANC KIRN, predsednik krajevne konference SZDL JOŽE PROSENEČKI, šef krajevnega urada ZALKA KOS, socialna delavka ANICA JANKO in novinar Dolenjskega lista, odpravila v hribovito Grčevje, ki leži na levem bregu Krke za Trško goro. Obisk je bil namenjen nekaterim občanom, ki na tej skopi in pusti zemlji preživljajo težke In bridke ure življenja, razen tega pa tudi seznanitvi z njihovo tragiko. Malo rodovitna zemlja, ki skopo vrača sadove vloženega dela, je kruta mačeha tistim, ki so obsojeni, da živijo v teh krajih.
Ni pa samo zemlja kriva, da so tu najhujšl socialni problemi; za to je več vzrokov:	podedovana revščina,
zaostalost, premajhna skrb družbe, neiznajdljivost ljudi in odročnost teh krajev, ki so res bogu za hrbtom.
H Vovkova družina je bila vkovana 1 v hišico na skrajnem robu novome-f§ ške občine v Stravberku št. 4. Ko H smo obiskali samotno hišo, nas je §§ na vratih sprejela Angela Vovko s g svojimi tremi otroki, starimi od tri =1 do osem let. Skrivali so se za mali terino krilo, |cot da bi se bali ljudi. H Gluha samota je pustila na vseh f§ treh otrocih globoke sledi duševne = in telesne zaostalosti.
g Težko vprašanje Je sedaj rešeno. H Družina se je preselila v dolino. Ziv-1 ljenje jim bo lepše teklo. Otroci boli do prišli v zdravo, razgibano in ve-= dro okolje. Za družbo ne bodo iz-1 gubljeni ljudje. Tudi šola bo naredili la svoje. Se leto ali dve bivanja v gj tistih neusmiljenih hribih bi bilo za || male nebogljenčke verjetno usodno.
Da bi se človek zjokal...
Ančka Saje, 82-let.na starka iz Nove gore, ne bo šla nikoli več v dolino. Njeno življenje počasi ugaša. Tega se tudi sama dobro zaveda. Ne more več iz sebe iztisniti življenjskega soka, posušil se je. Prepuščena je usodi.
V leseni hišici, ki skoraj ne zasluži tega imena, nas je starka pričakala v izbi, ki je povsod kazala znake starosti in razpadanja. V kotu je stala skromna lesena postelja, pečka, miza in klop. Namesto stekel je v majhnih linah bila obešena lepenka. Na steni je visel leseni bog in žalostno gledal na revščino, ki je tudi nas presunila. Ančka Sajetova, dokaj zgovorna starka, nam je povedala: »Živim s kuro in tremi kozami. Brez teh prijateljev bi umrla. Zadnjič mi je nekdo zagrozil, da mi bo zarubil koze. Tega ne bi mogla preboleti. Brez teh zame ni življenja.«
Se nekoliko bolj od blizu smo si ogledali njeno bomo prebivališče. Drva, vodo, hrano za svoje živali — vse to prenaša na žilavem in upognjenem hrbtu. Kuha malokdaj. Ce skuha žgance, jih ima potem za ves teden. Denarja nima, ne more kupiti niti metle. Pometa kar z vejami. Zeli si, da bi jo kdo vzefl k sebi ter ji tako omogočil toplejše dneve v mrzli zimi življenja.
Kjer je ena nesreča, navadno pride še druga. Pred tedni je siroti pogorela še borna hišica. Živali so rešili, vse ostalo pa se je spremenilo v pepel. Vendar so se tokrat našili dobri ljudje. Sosed Rudi Kupljenik je sprejel Sajetovo in jo rešil še pred večjo revščino. Kaj pa zdaj?
Ančkina zgodba ni osamljena. Dekel in sirot Ančk najdemo povsod. Družba je pred takimi hote ali nehote zatisnila oči. Suha krajina, vinorodne gorice, kjer odmeva vrisk, ne pomeni vedno prešernega veselja, ampak včasih tudi bolečino, žalost ljudi, ki čakajo na negotov konec.
Cimprej ▼ dolino, da rešimo = vsaj otroke.
S prstom bomo pokazali samo na nekatere, hujše primere, ki smo Jih opazili preteklo jesen. Morda je zdaj pisati o tem že nekoliko pozno! Toda taki primeri niso osamljeni, še precej jih je in vedno več Jih bo. Zato je treba na vest ljudi vedno bolj trkati. Morda pa marsikje ne vedo, da VSI LJUDJE ŠE NE ŽIVIJO DOBRO. In prav na to smo hoteli opozoriti.
Eni trdijo, da življenje piše drame, drugi pa, da se jih izmišljajo pisatelji. Drame po dolenjskih gričih, v odročnih in zaostalih krajih pa piše resnično življenje. V teh pretresljivih dramah v glavnem nastopajo starejši ljudje, mlade, ki so ostali doma, lahko preštejemo na prste. Izhoda zanje ni! Zato zapuščajo to zemljo, prepojeno z znojem njihovih staršev. Morda o teh kdaj drugič.
ANČKA SAJE sprašuje, kam zdaj, ko ji je zgo- + rela borna streha nad glavo. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
Trda nam gre...
Mlajši kmet Franc Blažič iz Strav-berka ne živi slabo, prej dobro. Vendar mu je težko življenje kljub njegovi mladosti v obraz zarezalo močne brazde, ki marsikaj skrivajo. Franc Blažič je eden tistih gorjanov, ki so se uprli težavnemu življenju, ki smo ga omenjali prej. Med prvimi je bil, ki je še z nekaterimi sosedi začel delati cesto, tako da lahko pride do njih zdravnik, o-troci pa v šolo. Podjetni mož nam je povedal, da je njegova prva želja izšolati otroke in jih naučiti pošteno si služiti kruh. Ve tudi, da njegovi nasledniki ne bodo ostali v hribih. Odšli bodo po boljše in lažje zaslužen kos kruha v širni svet. Blažiču in vsem ostalim, ki so tu rojeni, pa bo življenje do zadnje ure teklo v teh hribih, kje jim je stekla zibelka.
S. DOKL
Ostali so brez toplega zavetja
Lani sredi maja je počilo. Vidrihova mama je zapustila štiri mladoletne o-troke in odšla v Prekmurje. Mati ni mogila več, zato se je odločila, da zapusti družino. Zdržala ni zaradi neurejenih odnosov z možem. Vsekakor bi za to dejanje lahko našli večjo krivdo na možu. Doma v Stravberku so ostali Slavka (16 let), Slavko (11 let), Jožica (8 let) in Jožek (5 let) ter oče Alojz. Mesec kasneje je družino zapustil še oče in odšel v Ljubljano. Okrnjena družinica
je ostala sama. Tako Je korajžna in iznajdljiva Slavka postala varuh, mama, kuharica. Težko je bilo ...
Ko smo otroke obiskali, so bili prestrašeni. V očeh jim je tičal pritajen strah, češ kaj bo z nami.
Kot kup nesreče so nas štirje otroci s psičkom Pi-kijem opazovali. Najprej s strahom, kasneje pa so skromna darilca odstranila nezaupanje. V otroških očeh je zasijal žarek pričakovanja. Nismo jim pripeljali mame, očeta, prinesli pa smo jim kanček vere v dobro na svetu. O-troci so se nam zaupali. Niso preveč tarnali. Na hudo so se že privadili. Najstarejša, Slavka, ki je
prevzela vodstvo v družini, je bila še najbolj zgovorna, ostali trije pa so v glavnem prikimavali.
Ko smo se poslovili, so nam v slovo pomahali z drobnimi ročicami, z glasno željo na ustnicah: Pripeljite nam nazaj ...
Zakonca sta se razvezala. Sodišče je odločalo, da bosta Slavko in Jožica pri očetu, ostala dva pa pri materi. No, s tem žalostne zgodbe še ni konec. Pravda za bomo zemljo teče naprej ..
V Stravberku so doma ostali štirje nepreskrbljeni otroci, prepuščeni sami sebi in dobrim dušam. Ni to osamljen primer, da starši gredo s trebuhom za kruhom, otroci pa ostanejo v breme družbi.
> O f - m% * IWi Sl /. w o .. . - /.' • <
■4 = ^;
N 'k \	^	,	V	*♦*•	*	A	^	<	A	*	% WX * 3 *•'%'♦ 4	*'
*	•	>	*	,	s	4*	1	<>,	'.;■	,,	,	*	w	^	',
y ' *	^	•	1'>	Y'.„?	<'	X/;5	J	'	,	’?*	'	*	t
{;. |f (£ |	I	jč	'	?	^ 'I J I' :'i ■& 3 Wjj^ ^ 'v
Eni bi radi, drugi nočejo
V okviru sindikata družbenih dejavnosti še naprej bitka za samoupravne odnose
Sindikat družbenih dejavnosti v Novem mestu združuje več kot 2000 delavcev v 33 sindikalnih organizacijah s področja Šolstva, prosvete in kulture, zavarovalništva, bančništva, socianlega zavarovanja in drugih področij. Kot so povedali na občinskem zboru 24. decembra, so v okviru te-
V nedeljo prva seja SZDL
V nedeljo, 11. januarja, se bo dopoldne v Novem mestu sestala na prvi seji novoizvoljena občinska konferenca SZDL Novo mesto. Na konferenci bodo govorih o nalogah SZDL v občinah; imenovali bodo Člane v sekcijah za kmetijstvo in gozdarstvo ter za družbeno aktivnost žensk. Tudi osnutek pravil občinske organizacije SZDL bo v razpravi.
Krka naj večji izvoznik
Do konca novembra lani je bilo v novomeški občini izvoženih dvakrat več izdelkov kot leta 1968. V enakem obdobju 1968 so podjetja izvozila za 5,833.000 dolarjev blaga, 1969 pa za 11,667.000 dolarjev. Največji izvoznik je tovarna zdravil KRKA, ki je do konca novembra lani prodala na tuja tržišča za
4,550.000	dolarjev izdelkov.
Obračun počitnikarjev
23. decembra je bila v Novem mestu 7. redna letna skupščine Počitniške zveze občine Novo mesto. V zvezo je vključenih okoli 400 mladih članov, ki delajo v 12 družinah na vasi, v podjetjih in v šolah. Med letom so priredili več posvetov in pomagali pri organizaciji izletov in letovanj. Udeležili so se pohoda PARTIZANA v Novem mestu za zlati čeveljček, pohoda po poteh NOB, zbora mladine na Kozjem ter priredili več manjših izletov in obiskov-Zlasti uspešno je zveza delovala med delavsko mladino v podjetjih. Srednješolska mladina se pravic Počitniške zveze poslužuje preveč samo za maturitetne izlete. Tako so ugotovili na zboru.
M. TRATAR
Zanimanje za razvoj PTT
30.	decembra so obiskali Podjetje za PTT promet Novo mesto predstavniki občine Novo mesto in družbeno-poli. ličnih organizacij. V podjetju so jih seznanili z načrti podjetja za razvoj ptt omrežja in naprav ter s svojim perspektivnim programom. Gostje so si i zanimanjem ogledali avtomatsko telefonsko centralo in druge sodobne naprave na novomeški pošti ter obljubili samoupravnim organom ki predstavnikom podjetja vso pomoč pri njihovih prizadevanjih.
KRKA: hvaležni upokojenci
Tovarna zdravil Krka je tudi letos poskrbela, da so ime-
li	nekdanji člani kolektiva lepe praznike. Vsi Krkini upokojenci so razen čestitke dobili še vabilo na proslavo, posebej pa so Jim poslali denarno nagrado. Za pozornost se upokojenci naj lepše zahvaljujejo vsemu kolektivu, samoupravnim organom ter generalnemu direktorju mr. ph. Borisu Andrijaniču in želijo KRKI še mnogo uspehov pri uresničevanju nadaljnjih razvojnih načrtov.
ga sindikata obravnavali vprašanja samoupravnih odnosov, zlasti pa še vprašanja delitve dohodkov.
Na občnem zboru so med drugim povedali tudi, da se zlasti na področju javne uprave kaže, da pravica razpravljati in soodločati še ni stvar vseh, marveč bolj posameznikov ali skupin. Na drugi strani spet se sindikati iz delovnih organizacij sploh nočejo odzvati, kadar je govor o področju, ki bi jih moral zanimati. Za primer so navedli nezainteresiranost sindikalne organizacije novomeškega zdravstvenega doma za vse javne razprave o zdravstvu, ki sta jih priredila ali občanski sindikalni svet ali občinski odbor sindikata družbenih dejavnosti.
Sklenili so, da bodo v prihodnje poskrbeli za boljše stike s sindikalnimi organizacijami. Boljšo povezavo bo omogočilo že to, da so v novo občinsko vodstvo sindikata družbenih dejavnosti izvolili ljudi domala iz vseh sindikalnih organizacij. Po mnenju občnega zbora naj bi bilo v prihodnje čim manj vase zaprtih sindikatov!
Za 7. odst. večji proračun
V	proračunu za 1. 1970 naj bi se po dosedanjih ocenah zbralo 31,460.000 din. Temeljna izobraževalna skupnost bo dobila od tega 15,000.000 din, preostanek 16,460.000 din pa so proračunska sredstva. Tega denarja pa ne bo mogoče v celoti nameniti za proračunske potrebe, ker je treba odšteti 446.350 din za sofinanciranje izgradnje kliničnih bolnišnic v Ljubljani in 768.650 din za povečanje odplačil za negospodarske naložbe. Po odbitku teh dveh zneskov bo ostalo v proračunu občine Novo mesto za 1. 1970 še
15,245.000	din, kar je za 7. odst. več kot lani.
i i
Predstavniki živilskega kombinata ŽITO so tudi letos za novo leto obiskali šolarje na Lazah in jih obdarili. Dedek Mraz je prinesel sladkarije in zvezke, šola pa je dobila zbirko knjig za knjižnico. (Foto: M. Vesel)
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
Komu nameniti 0,2 odst. prispevka?
Vroča razprava o tem, ali graditi bolnišnico ali zdravstveni dom - Skupščina se je odločila za bolnišnico, ker za oboje ni denarja
V 6. točki dnevnega reda seje, ki je bila 24. decembra lani, bi morala dati občinska skupščina soglasje k sklepom skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja o določitvi stopnje osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje (5,4 odst.), dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje (0,25 odst. do 2,70 odst.) in dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje (5,4 odst. in 7 odst.). Zelo živahna in ostra razprava se je razvila okoli tega, komu nameniti 0,2-odstotno povišanje osnovnega prispevka, ki je namenjeno naložbam v zdravstvu.
Iz gradiva je bilo razvidno, da bo 5,2-odstotni osnov ni prispevek zadoščal prihodnje leto za sedanjo razvitost zdravstvenega varstva, nikakor pa ne za pokritje dejanskih potreb. Za 0,2 odstotka povečani del osnovnega prispevka naj bi po sklepu skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja namenili za naložbe v zdravstvu. Z osnovnim prispevkom bo zbranih letos
31,273.000	din.
Z dodatnim prispevkom, ki ga bodo plačevale delovne organizacije z nadpovpreč-
no porabo denarja za zdravstveno varstvo, bo zbranih
7.818.000	din. Dodatni prispevek tistih, ki opravljajo stranski poklic ali pa delajo izven določenega delovnega časa, bo letos znesel manj kot lani. Z vsemi prispevki in drugimi dohodki sklada se bo po načrtu za leto 1970 zbralo za zdravstveno zavarovanje delavcev 48,168.500 din, kar je za 14,8 odst. več kot lani. ^
Pri 0,2-odst. povečanju osnovnega prispevka je morala skupščina odločati o tem,
Le malo sprememb pri davkih
»Proračunski« prispevek je letos za 1 odst. višji kot lani, sicer pa pri prispevkih in davkih občanov letos ne bo večjih sprememb
Občinska skupščina je na seji 24. decembra sprejela odlok o spremembah proračuna za 1969, odlok o začasnem financiranju proračuna v prvem tromesečju letos, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za mestno zemljišče in odlok o spremembah in dopolnitvi odloka o prispevkih in davkih občanov.
Sprejemanje vseh odlokov razen odloka o prispevkih in davkih občanov je potekalo skoraj brez razprav. Pri spremembah proračuna za lansko leto Je šlo samo za notranje prelive denarja med posameznimi postavkami, odlok o začasnem financiranju proračuna v začetku leta pa je že uobičajena stvar. Nekaj vpra-
ŽELIMO JIM VSO SREČO!
31.	decembra lani sta na matičnem uradu v Novem me. stu sklenila Jožefa Lisec (21) in Marijan Košak (23), oba iz Družinske vasi pri Beli Cerkvi, kot zadnji par v minulem letu zakonsko zvezo.
3.	januarja letos pa sta Ana Kocjan (20) iz Zagrada pri Škocjanu in Prane Krme (30) iz Osrečja pri Škocjanu skle. nila zakonsko zvezo kot prvi par v letošnjem letu. Lani Je sklenilo na matičnem uradu v Novem mestu zakonsko zvezo 246 parov. Vsem novopo-ročencem naše iskrene čestitke!
šanj je bilo v zvezi s spremembo odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Z izčrpnimi pojasnili, ki so jih dobili na seji, pa so bili vpraševalci zadovoljni.
Pri sprejemanju sprememb odloka o prispevkih in davkih občanov je skupščina potrdila predlagano 5,63-odst. stopnjo prispevka od osebnih dohodkov zaposlenih. Stopnja je r primerjavi z lansko višja za 1 odst. Denar, ki bo zbran s tem povišanjem, je gospodarstvo izrecno namenilo za naslednje potrebe: za štipendiranje v srednjih šolah 120.000 din, sklada za telesno vzgojo 300.000 din. komunalnemu skladu za gradnjo zajetja pri Družinski vasi in cevovoda za vodovod do Novega mesta 1,600.000 din, za najnujnejše komunalne naprave 500.000 din in 200.00Q din proi^čuna za redno vzdrževanje komunalnih objektov.
Na seji so sprejeli predlog, da bi skupščina zagotovila davčne olajšave kmetom, ki šolajo svoje otroke v kmetijskih Šolah. Pojasnjeno je bilo, da bo skupščina po od-
79,2 odstotka občanov za novo šolo
Na referendumu za novo šolo oziroma za razširjeno komunalno dejavnost je v krajevni skupnosti Dolenjske Toplice glasovalo 2.044 (91,5 odst.) volilnih upravičencev. Referendum je podprlo 1.770 (79,2 odst.) občanov, proti Jih je bilo 214 (9,6 odstotka), neveljavnih listkov pa je bilo 60 (2,9 odstotka).
Največji odziv je bil v zaselkih Dolenjske Toplice, Gradišče in Laze. Slabo so se udeležili in slabo podprli referendum na TJršnih selih, kjer se je od 325 volilnih upravičencev referenduma udeležilo samo 1P8; od (eh pa jih je 61 glasovalo proti.
Na splošno vzeto je fco eden najbolj uspelih referendumov v novomeški občini, verjetno pa tudi na Dolenjskem.
ali ga nameni samo za naložbe v bolnišnico ali na naložbe v bolnišnico in v zdravstveni dom Novo mesto. Predstavniki bolnišnice so na seji poudarili, da je za dograditev bolnišnice pripravljeno 'vse in da bo brez tega denarja onemogočena. Dr. Adolf Spi-ler je v imenu ZD Novo mesto opozoril, da deluje izven-bolnična zdravstvena služba v zelo težkih pogojih in da bo s tem, če skupščina nameni povečanje samo za bolnišnico, je za pet let onemogočena gradnja zdravstvenega doma. V razpravi je bilo pojasnjeno, da je skupščina v prejšnjem sestavu sprejela sklep o dograditvi bolnišnice in da sta svet za zdravstvo in gospodarstvo sklenila, naj se povečanje nameni za dograditev bolnišnice. Pri glasovanju so odborniki izglasovali sklep o potrditvi stopnje socialnega zavarovanja in se glede na povedano odločili, da namenjajo 0,2-odstotno povečanje osnovnega prispevka za gradnjo bolnišnice. Proti sta glasovala le dva odbornika.
Priznanja šolam
26. decembra lani je imela prvo sejo novoizvoljena skupščina temeljne izobraževalne skupnosti (TIS) v Novem mestu. Za predsednika je bil znova izvoljen Danilo Kovačič. prof. Veljko Trohav pa bo še nadalje predsednik iz-vršnega odbora skupščine. Po poročilih in razpravi, v kateri je sodelovalo okoli 40 članov, je predsednik TIS Danilo Kovačič izročil pri-znanja devetim šolam za uspehe pri njihovi izvenšolski in vzgojni dejavnosti v letu 1969. Priznanja za prvo mesto so dobile osnovne šole Dolenjske Toplice, Šentjernej in žužemberg; za drugo mesto Mirna peč, Šmihel in Novo mesto; za tretje mesto Prevole, Brusnice in Stopiče. Hkrati s priznanjem je izobraževalna skupnost razdelila ‘med devet šol tudi 55 000 din.
Preteklih 14 dni so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Kastelic z Gornjih Sušic — Urško, Terezija Repovž z Gomile — Moj-oo, Tončka Špelič iz Srednjega Lakenca — Marjana, Ivanka Čopič iz Brusnic — Andreja, Marija Brajdič iz 2abjeka — Natašo, Ana Kerin iz Šentjerneja — Antona, Marija Zaplatar iz škovca — Julija, Pavla Molan iz Krškega — Lidijo, Marija Avguštin iz Meniške vasi — Matej ko, Marija Krušeč iz Nove Lipe — Ivanko, Milica Žugelj iz Dobravic — dečka, Andreja Knez iz Koludarjev — dečka, Vida Golob iz Crmošnjic — deklico, Marija Bučar iz Velike Bučne vasi — dečka. Vera Kovačič s Hriba — deklico, Tončka Lukše s Potovrha — deklico, Terezija Kermc iz Gorenje vasi — deklico, Jožefa Kregar iz Gornje Straže — dečka, Nežka Begič iz Dobrave — dečka, Nada Resnik iz Lokev — deklico, Jožefa Husič iz Gribelj — Martino, Ana Muhič iz Češnjic — Majdo, Terezija Kambič iz Gornje Lokvice — Ivana in Antona, Dunja Obrč Iz Dolnje Težke vode — Mirana, Ljudmila Bahor iz Črnomlja — Simono. Valerija Koncilja iz Srednjega Li-povoa — Stefana, Marija Sukijc iz Metlike — Darjo, Martina Klevišar iz Zagrada — Zvonka, Tončka Bradač iz Loške vasi — Matija, Marija Krese iz Trstenika — Ivana, Majda Tomovič iz Grabrovca
— Natalijo, Rezka Zakšek iz Brestanice — Boštjana, Vida Kastelic iz Odrge — Petra, Zlata Bobnar iz Irče vasi — Bojana, Rozalija Majerle iz Vojne vasi — Gregorja, Terezija Kramar z Mime — Marto, Marija Škulj iz Vrbja — d očka, Alojzija Mušič iz Dragatu-ša — deklico, Amalija Rožman iz Male Lahinje — dečka, Ljudmila Maznik iz Gornjega Mokrega polja
— deklico, Olga Urbič iz Hudenja dečka, Marija Zorko iz Dobrave
— dečka in Ana Marn iz Hudenja
— deklico. — čestitamo!
pravi davka na samorodno trto nadomestila manjkajoči denar v kmetijskem skladu z delom prispevka od kmetijstva, ki se bo stekal v ta sklad.
Novomeška kronika
■ VEC KOT 150 TELEVIZORJEV so pred novoletnimi prazniki prodali pri »Mercatorju«. Niška tovarna, ki je nudila za nakup televizorjev popust v višini 25 odstotkov, se Je tako znebila prevelikih zalog, obenem pa obljublja, da bo v letošnjem letu še izpopolnila nekatere svoje izdelke. Novoletni popust traja do 10. januarja.	*
■ SMREKICE, ki naj bi med novoletnimi prazniki pričarale v naših domovih praznično vzdušje, so bile na novomeškem trgu naprodaj samo do 25. decembra. Vsi tisti, ki so Jih hoteli kupiti pozneje, so morali Imeti posebno srečo ali dobre tveze. Mnogi Novome-ščani so se zato upravičeno jezili. Smrekice se v stanovanju namreč hitro posušijo in jih je treba tudi hitreje odvreči, če jih prezgodaj kupiš.
■ DEDEK MRAZ, ki je letos ob daril varovance v vrtcu, je imel leto6 bolj prazen koš kot prejšnja leta. Novomeška podjetja, ki so vsako leto podarila vzgojnovar-stveni ustanovi, ki nima »patrona«, nekaj denarja za nakup igrač, so letos ta denar najbrž namenila za obdarovanje otrok svojih de-lavoev. Se sreča, da je TIS dala pristanek, da v vrtcu lahko nakupijo za 1000 din različnih igračk.
■ ODBORNIKI občinske skupščine so na eni Izmed zadnjih sej razpravljali o plačevanju oskrbnih stroškov v domu za otroke z osebnimi motnjami. V oskrbi ni zajeta samo hrana in stanovanje, pač pa tudi vzgojno delo, ki je mnogo bolj zahtevno kot pri normalno razvitih otrocih. Za otroke staršev, ki so v stalnem delovnem razmerju, Je plačevanje urejeno, ni pa urejeno za Uste, ki Izhajajo is socialno Šibkih družin, pa star-
ši niso v stalnem delovnem razmerju. O plačevanju oskrbnih stroškov za otroke z motnjami iz socialno šibkih družin bo moral dati tolmačenja k zakonu sekretariat za prosveto in kulturo SRS.
■ NA TRGU 90 bile v ponedeljek cene take: solata 7, čebula
3,5,	česen 14, pomaranče 5,4, banane 6,5, groodje 5,5, jabolka 2, limone 6, kislo zelje pa po 2 din kilogram. Jajca so bila po 1,1 din. Razveseljivo Je, da Je bilo na tržnici naprodaj dovolj zelenjave in sadja tudi med novoletnimi prazniki. Prodajalci iz drugih republik 90 Imeli svoje kioske odprte tudi za novo leto.
■ RODILA JE: Terezija Injac iz Kettejevega drevoreda 49 — Bronislavo.
— Ena gospu je rekla, aa je dedek Mraz tudi leios kaj čudno obdaroval otroke. Veste, neki direktor Je kar z avtomobilom odpeljal domov novoletna darila, njegov pomočnik Je dobil eno samo čokolado, člani kolektiva pa bo imeli le sline v ustih ...
Pogovor z zdravnikom
REŠEVALCEM
NOVOLETNE
NAGRADNE
KRIŽANKE!
Danes je zadnji dan, da odpošljete rešitev novoletne nagradne križan-Le, kajti rok za sprejemanje Vaših odgovorov poteče jutri, 9. januarja.
Hkrati sporočamo vsem reševalcem križanke še tole:
»pisarniški škrat« nam je ponagajal tudi tokrat — pri 122-vodoravno smo tiskali vprašanje:	»sek-
ljaj«, moralo pa bi biti zapisano »srkljaj« — in odgovor nanj je seveda: srk. Mnogi reševalci so že sami pod 122 vodoravno pravilno vpisali odgovor »SRK«, vsem drugim, ki jim je to okence zamešalo račune, pa sporočamo:
Komisija, ki bo vodila žrebanje, bo upoštevala vse tiste rešitve, ki mor-da pod 122-vodoravno ne bi bile pravilno rešene, kajti zmeda je nastala žal po naši krivdi.
Reševalcem križanke se opravičujemo zaradi pomote in jih prosimo za razumevanje.
UREDNIŠTVO DOL. LISTA
Težave mladostnikov
Pred približno 15 ieta so začeli v ZDA ustanavljati posebne zdravstvene zavode za mladostnike, Ker so spoznali da mladostnik nd otrok, pa tudi še ne odrasel, in da ima prav svojevrstne zdravstvene probleme. Razumljivo je, da obstajajo prav enake težave z mladostniki povsod, tudi pri nas, in to me je privedlo do tega, da o
tem nekaj napišem.	.
Največ problemov imajo mladostniki v zvezi s svojo rastjo razvojem in oblikovanjem telesa zaradi strahu, da so preveč različni od svojih vrstnikov po starosti in spolu. Težko se prilagode novim močnim spolnim vplivom in s tem splošnim navadam v občevanju z ljudmi, nastajajo težave v šoli, spreminja se odnos do staršev, Drihaia do nesoglasij doma, zaradi pridobivanja neodvis-nST Lstaj^rah pred Zgovornostjo in odločanjem. Nastopajo želje po priznanju in uveljavljanju dosegajo se uspehi in prestiž. Pojavijo se verski dvomi in strah pred smrtjo. Doživljajo razočaranja v obnašanju dosedaj občudovanih odraslih in razvijajo čut za vrednost in sprejemljivost navad občevanja v družbi. Vse to je seveda različno pri posameznikih, posameznih skupinah mladostnikov in tudi v posameznih kulturnih območjih.
Mladostna doba je doba hitrega in burnega telesnega, biokemičnega, čustvenega in duševnega razvoja m rasti. Hitra rast se začne pri fantih približno med 12. in 16. letom pri dekletih med 11. in 14. letom. Pri fantih se začne rast’ustavljati z 18. letom in konča z 20. letom, p n de. kletih s 17. in konča z 18. letom. V splošnem najprej začno rasti noge, ki tudi najprej dosežejo svojo dolžino, boki precej prej kot ramena, dolžina trupa in globina prsnega koša še pozneje, medtem ko se povečata mišična masa in teža nazadnje. Med tem razvojem se seveda razvijejo spolovila, poraščenost z dlakami, grlo pn fantih in prsi pri dekletih, pojavi se pri fantih seme m pn dekletih menstruacija.
Da ne vplivajo na razvoj le dednost in oblika telesa, pač pa tudi prehrana, socialne razmere in čustvenost ter doživljanja modernega razvoja človeških dejavnosti, okoli a in življenjske ravni sploh, dokazuje dejstvo da je ves čas prve menstruacije pri dekletih od 1860. leta pa do danes občutno bolj zgoden, približno za 9 mesecev bolj zgoden pn vsaki generaciji. Glede na klimatske raz-mere pade sedaj prva menstruacija v starost 10. do 11. let. Cim toplejša In ugodnejša je klima, prej nastopi.
Mladostniki ne upoštevajo sorazmerno precej velikih odklonov od poprečja v teži, višim, telesnih oblikah in spolnem razvoju, zato imajo že vsak manjši odklon od poprečja za nenormalnost in si iz tega ustvarjajo kom-olekse.
Povzemimo na kratko, kaj privede mladostnika v ordinacijo k zdravniku po nasvet, in sicer po vrsti, Od najbolj pogostnih težav do manj pogostnih: a. telesne težave- debelost, mozoljavica, preobčutljivostne bolezni, slabosti, napake v okostju in drži, nalezljive bolezni, nepravilnosti v menstruaciji, zaostalost v možganskem razvoju, v rasti in presnovi; b. duševne težave: neprilagodljivostne reakcije na mladostni razvoj, problemi nastopanja pred ljudmi, motnje v osebnosti, psihonevrotične reakcije, šolski neuspehi, šolski problemi, nočno močenje postelje, neprilagodljivost na telo ali duševnost, pozabljanje dolžnosti in kriminal, strah pred šolo.
Čeprav je smrtnost v tej dobi najmanjša, je vendar zaradi burnega razvoja telesa in duha potreben pravilen in skrben odnos odraslih do mladostnikov. Oblikuje se nov, mlad, neizkušen in čustven človek, ki ga nepravilno ravnanje ali zapostavljanje lahko tako močno prizadene, da njegov razvoj zaradi negativnih vtisov v podzavesti trpi in gre v nezaželeno smer, kar dela pozneje težave njemu in družbi. Tega pa ne želimo. Nasprotno, želimo človeka ki je sproščen, naraven in brez kompleksov.
DR. BOZO OBLAK
Medtem ko v nekaterih državah že parlamenti razpravljajo o tem, da morajo dobiti tobačni izdelki na zavitke obvezne oznake, da utegne biti kajenje zdravju škodljivo, je v našem tisku, radiu in televiziji reklam za cigarete toliko, da res slabo vplivajo na mlade ljudi
Starši morajo navajati dejstva, ko govorijo otrokom o škodljivosti kajenja, uporabljati morajo dokaze medicine, ki je odkrila, da je pri kadilcih znatno več pojavov raka na pljučih, v grlu, ustih, psihičnih okvar in drugih resnih bolezni. Podatki kažejo, da je bilo med 911 osebami, ki imajo raka na pljučih, 80 odst. kadilcev in da ta bolezen napreduje s številom pokajenih cigaret. Strokovnjaki trdijo, da se kadilci dosti bolj iz postavljaju raku in bronhitisu, boleznim prebavnih organov in pogostejšemu za-strupljanju z nikotinom kot nekadilci. Tudi tisti, ki pokadi cigareto do konca, se izpostavlja nevarnosti, ker je v zadnji tretjini cigarete velika količina strupenih snovi. Podatki za Ameriko kažejo, da je smrtnost med kadilci v 65. letu dvakrat večja kot med osebami, ki ne kadijo. Ti kadilci so vsak dan pokadili dva zavitka cigaret. Vsak, kdor odločno in naenkrat opusti kajenje, se uspešno upre tej nevarnosti.
Otrokom je treba povedati tudi to, da cigarete s filtrom ne zadržujejo popolnoma katrana in nikotina, ki ga vdihujejo kadilci.
Razen družine se morajo tudi družbene in politične organizacije boriti proti škodlji-vi in grdi razvadi kajenja med mladino, ker zmanjšuje voljo in povzroča vsestransko škodo. Ni treba s silo dosegati, da otroci opustijo kaje nje, temveč jih prijateljsko opozarjati na to, kar zdravju koristi. Mladim se ni treba sramova'ti, ker ne znajo kaditi. Kajenje ni dokaz zrelosti in močne osebnosti. Mladi nekadilec je dosti bolj zavedna in celovita družbena osebnost, bodisi da je dijak os novne ali srednje šole, vaje jenec v gospodarstvu ali študent. Sola mora zavzemati važno mesto v borbi proti kajenju mladih. V dogovoru s starši je treba mladino bolj pritegniti k delu m učenju, k športu in družbenemu živ-ljenju. Bolj zaposlena mladina ne bo iskala nadomesti-
la za dolgčas, nezadovoljstvo in nerazumevanje okolice v kajenju, alkoholizmu, kvarta-nju, brezdelju, prestopništvu in v drugih oblikah nesocialnega obnašanja. Seveda se morata tudi javni in strokovni tisk ter druga sredstva javnega informiranja:	TV,
radio, film in mladinsko gledališče pridružiti načrtni borbi proti kajenju sploh, posebno pa mladine, saj to socialno zlo vsestransko uničuje mlade osebnosti v razvoju
Socialistična vzgoja zahteva, da so naši otroci in mladina zmagovalci v borbi proti nikotinu, ne pa njegove žrtve. Dobro je, če starši, predavatelji in zdravniki, kadar mladini govorijo o škodljivosti kajenja, podkrepijo nasvete z lastnim primerom: bodisi da niso nikoli kadMi, ali pa so zavestno in z močno voljo opustili kajenje, to suženjsko in uničujočo človekovo slabost.
Prof. V. COLOVIC
Kolektiv tovarne zdravil KRKA iz Novega mesta je imel v soboto, 27. decembra, proslavo, na kateri je gene toS loris Aidrijanič izročil 79 članom kolektiva, ki delajo v KRKI ze 10 let, zapestne ore Na proslavi je moški pevski zbor »Dušan Jereb« zapel nekaj pesmi.	»	oto.	M. vesei
KAJENJE - ŠKODLJIVA IN GRDA RAZVADA MLADINE
Mladim je treba povedati resnico o kajenju
49
In danes?
Tam jo peljejo na rabljevem vozu — pol mrtvo
—	na smrt obsojeno »čarovnico«.
»Drejec je povedal, da so ji pri strogem izpraševanju potrli vse kosti na rokah in nogah,« je šepetala Katka.
»Molči! Molči!« je Marija stisnila pesti.
Hrup zunaj se je oddaljil in naposled popolnoma utihnil. Tedaj je nekdo potrkal na vežna vrata. De kleti sta se spogledali. V Katkinih očeh divji strah, v Marijinih se je zasvetil oster blesk. Ustne so se ji stisnile in nosnice so ji zadrhtele. Vstala je in pogumno stopila v vežo
»Kdo je?«
»Mi smo Odpri vendar!« se je odzval glas starega Gašperja
Marija je skočila in odrinila zapah.
»Oh, oni so, gospodična Marija! No, dobro, da naša Katka m bila zdajle sama Vem, da bi strepe-tala od strahu He! Jeli?« se je obrnil k hčeri, ki je še vedno vsa drgetajoča in voščeno bledega obraza, stopila iz izbe na prag.
»Na, pij požirek da si opomoreš!« ji je Drejec, vstopivši za očetom, ponudil čutaro
»Hoho! Ali so device mislile, da smo biriči?« se je norčeval širokopleči Janez. Drejčev prijatelj.
»Hahaha!« Smeje so vstopili še trije brodniki, sami zastavni fantje, težaki črnikasto zagorelih obrazov in železnih mišic.
>Glej ga!« je Marija zavrnila Janeza. »Zdaj se norčuje iz naju Kaj bi pa storil, če bi naju res biriči prijeli in odgnali na morišče — a?«
»Ha!« je Janez dvignil široko pest. »Naj le poizkusijo! Kaj praviš Drejec. za takele .coprnice' se pa še postavimo v bran?«
ILKA VAŠTETOVA-
aVRAŽJES ©DEKLEM
^^^^ft^^i_(Zgodovinski
»Ni hudič!« je pritrdil Drejec, objel Katko kyog šibkih ramen in jo pritisnil k sebi, da je zastokala.
Odšli so v izbo in posedli na klop okrog peči in okrog mize. Katka je položila na mizo hleb črnega kruha in nož.
Janez se je zleknil po klopi pod oknom. Marija je stopila za drugimi v izbo in dejala:
»Zbogom! Moram iti, da pridem v mesto, prv den se vrne ona drhal«
Janez si je položil roke pod glavo in pomežiknil Mariji: »Zbogom, draga copernica! če kdaj potrebuješ hudiča, da te izvleče iz biričevih pesti — kar pokliči me. Za Janeza so me krstili. Hoho!«
»Hahahaha!« iz šestih raskavih moških grl.
Včasih mu je Marija pokazala jezik, zdaj mu je le požugala s pestjo. Odhitela je
»Prokleto čedno dekle! Kakor da bi bila vsa ocvrta. Kdo bi si mislil, da iz tega suhega kljuna še kdaj zraste tako lepa devica!« je dejal Janez.
»Hm-m!« je prikimal stari Gašper.
Marija je skoraj tekla proti mestu. Srečavala je ljudi, a nikogar ni pogledala. Ves čas ji je bila nova žrtev ljudske podivjanosti in vraževernosti pred očmi. ,
Vsa upehana je doma pritekla po stopnicah.
»Kje si bila? Gospod oče so že dvakrat zahtevali, naj te pokličemo,« jo je zadirčno nagovorila barone-sa Ivana, ki jo je srečala na hodniku.
Molče jo je Marija premerila, se obrnila in odšla v baronovo spalnico.
Duh po svečah in po kadilu ji je udaril v nos.
»Obhajali so ga,« ji je stisnilo srce.
Okno je bilo odprto. Zagrinjala pri postelji od-grnjena. V naslonjaču je sedela baronica Iz njenih oči je zadel Marijo pogled, poln prikritega sovraštva, ljubosumja
Iz kopice blazan na postelji so Marijo pozdravile velike udrte baronove oči. Nekaj nasmelu podobnega mu je vztrepetalo prek obraza. Potem je obrnil glavo proti ženi
»Gospa soproga, prosim, naj gredo vsi ven!«
Zdaj šele je Marija opazila v* poltemi na zofi dve naščepirjeni dami, ki sta na migljaj baronice vstali in Mariji komaj vidno zviška odzravljaje odfrfrali iz baronove sobe Za njimi baronica. Vse tri so vlekle dolge vlečke za seboj. Iz teme poleg zofe se je izluščil zdajci še Valvasorjev naj starejši sin, štirinajstletni Volbenk Vajkard.
»Ti si tu Volbenk?«
»Da, prišel sem s teto Regino.« In odšel je še on, klanjaje se. kakor so ga bili naučili jezuitje
Marija je stopila k baronovi postelji. Baronovo obličje je bilo pepelnato sivo Tresoča se koščena roka se je oprijela tople Marijine.
»Položi mi roko na čelo, da bom laže mislil... Marija, to veš, da mi ni več pomoči. Čutim, da prihaja konec Mirno, Marija! Pusti roko tu — dobro mi de Sedi! In daj ml še ono roko! Tvoje roke so zdravilne, moja .mater spiritualis' Potolažijo mi bolečine. Marija, ali veš, da si mi bila kakor najljubši otrok? Mojemu srcu otrok in moji duši — mati.
POROČNO
POTOVANJE
tudi pričevanja nekaterih naših najuglednejših duhovnov domorodcev. Pustim ga vam tukaj le obenem s svečo, in če boste želeli, ga vam bom radevolje priskrbel še več.« S temi besedami je poslanik Združenih držav postavil steklenico na marmorno mizico, zaprl vrata in se znova ulegel.
Cantervillski duh je stal trenutek docela negibno; razumljivo, da je bil ogorčen. Potem je divje prevrnil steklenico na po-loščena tla in se zapodil po hodniku. Iz grla so mu prihajali za-mokli stoki in lesketal se je s sivo zeleno svetlobo. Toda ravno tedaj, ko je prišel na vrh glavnega hrastovega stopnišča, so se nenadoma odprla neka vrata, na prag sta stopili belo oblečeni postavici in duhu je okrog ušes zažvigal velik zglavnik. časa res ni bilo na pretek, zato je duh hitro preskočil v četrto dimen-
— Da, Tinka?
— Povej mi, kako dolg je Misisipi? Bržkone ima naravnost fantastično dolžino!
— To me sploh ne zanima.
— Kaj, ne veš, koliko je dolg Misisipi?
— Ne vem in nočem vedeti! — je odločno vzkliknil Tinček.
— A mene zanima in mislila sem...
— Potem si spet napak mislila, dušica...
— No, nemara veš, kolikokrat utripne srce v eni minuti?
— Poslušaj, zdaj mi je pa dovolj! Za vsem tem tvojim spraševanjem nekaj tiči! Ni važno, kolikokrat utripne srce, važno je, da utripne zate, dragica!
— Vidim, da bi z banalnim komplimentom rad skril svoje neznanje. Prav zares sem razočarana nad teboj in sploh ne razumem mame!
— Kaj pa naj to pomeni? Zakaj ne razumeš mame?	v
— Preden sva odrinila, me je mama poljubila in šepnila: Presenečena boš, kaj vse se boš naučila od Tinčka v medenem mesecu!«
— Tinček?
— Da, Tinka?
— Povej mi, kako visoka je Himalaja.
Tinček se je nasmejal.
— Nekam smešno vprašuješ, dragica. Na poročnem potovanju sva. in namesto da bi občudovala čudovite predele, skozi katere se voziva, bi rada zvedela, kako visoka je Himalaja.
— No, povej že, kako visoka je!
— Nimam pojma!
— Potem zagotovo ne veš, kdaj je bil rojen Pi-caso niti koliko ministrov je bilo v Franciji po zadnji vojni niti zakaj je zemlja okrogla!
Potem je Tinka umolknila in zamišljeno strmela skozi okno vagona, čez čas je spet začela:
— Tinček?
slil je na vojvodinjo, katero je bil tako prestrašil, da je dobila živčni zlom, ko je stala pred zrcalom olepšana s čipkami in demanti; na štiri sobarice, ki so jih zvili histerični krči, ko se jim je samo za hip zarežal med zavesami v eno izmed sob za
Ob enajstih je šla družina spat in ob pol polnoči so že ugasnile vse luči. čez nekaj časa pa je gospoda Otisa prebudil čuden ropot na hodniku pred njegovo sobo. Slišalo se je kot rožljanje okov in kazalo je, da se čedalje bolj približuje. Gospod Otis je nemudoma vstal, vprasnil vžigalico in pogledal, koliko je ura. Bila je komaj ena. Gospod Otis je bil docela miren in izmeril si je tudi utrip — srce je tolklo povsem normalno, čudno rožljanje je odmevalo kar naprej in gospod Otis je vmes jasno slišal tudi korake. Nataknil si je copate, vzel iz toaletne omarice podolgovato steklenico in odprl vrata. V motni mesečini je za-
čast, zakon in oko ne trpe šale.
Brez muje se ne obuje.
Cigan se joče, kadar je lepo vreme.
Brez zdravja ni bogastva.
Čebele moža postavijo ali pa uničijo.
zijo prostora, kar mu je pomagalo, da je lahko ušel.. Zginil je skozi steno in hiša je docela utihnila.
Ko je prišel v majhno skrito čumnato v levem krilu, se je naslonil na mesečni žarek, da bi
goste; na župnika, kateremu je upihnil svečo, ko je nekoč pozno v noč šel iz knjižnice in je od takrat moral biti pod nepretrganim zdravniškim nadzorstvortT sira Williama Gulla kot pravi mučenik zrahljanih živcev. Pomislil je na staro madame de Tremouillac, ki se je nekoč zgodaj zjutraj prebudila in opazila v naslanjaču pred kaminom okostnjak, ki je bral njen dnevnik, nakar je dobila vnetje možgan in bila šest tednov priklenjena na posteljo; ko je ozdravela, se je pobotala s cerkvijo in pretrgala stike z razvpitim skeptikom gospodom Voltairom. In pomislil je na tisto grozovito noč, ko so brezbožnega lorda Cantervilia našli v njegovi oblačilnici skoraj zadušenega in s karovo karto globoko v grlu, nakar je tik pred smrtjo priznal, da je v Crock-fordu ogoljufal Charla Jamesa Foxa za petdeset tisoč liber prav s to karovo karto, in prisegel je, da ga je duh prisilil pogoltniti to karto.
gledal tik pred seboj starega moža grozotne podobe. Oči so mu sijale kot žareče oglje, po ramah so mu viseli dolgi sivi lasje v skuštranih kitah, obleko starodavnega kroja je imel umazano in strgano, na zapestju in na gležnjih pa je nosil težke okove in zarjavele verige.
»Spoštovani gospod,« je rekel poslanik Otis, »res vas moram najvljudneje zaprositi, da si te verige naoljite. Zato sem vam prinesel stekleničko Specialnega olja z vzhajajočim soncem. Pravijo, da zanesljivo učinkuje že po prvem mazanju, o čemer so
Ib	si nabral sape
mfffl?/-/ in skušal doumeti svoj položaj, še nikoli v vsej svoji sijajni in z ničemer moteni tristoletni življenjski poti ga še niso tako grdo razžalili. Pomi-
sK°Jc v zameystvo
6. Samo hip in zgodilo se je najhuje, kar se ti more v tujini zgoditi: Paradižnikova sta ostala brez ficka v žepu!
»Tako, najinega potovanja je s tem konec! Če je še kaj bencina v tanku, se odpeljeva domov z avtom, če ne p,a peš!« je na kratko ocenil položaj Paradižnik.
Bencina je bilo za kavno žličko; dovolj, da 6ta pripeljala do bližnjega parka. Tu sta sedla
na klop - vsak na svojo - in se potopila v tisto stanje, ki mu pravimo »tihi teden«. In kaj naj bi tudi drugega počela?
Prtljažnik njunega avtomobila je na široko zijal. Cunje in cunjice so iz njega silile v beli svet. Prav za ta prtljažnik pa se je zdajci postavil velik avtobus, poln žensk v širokih krilih in z znanim naglasom. Prišel je z onstran meje.
Zenske so se vsule iz avtobusa. Zakokoda-
kale so in se razgledale. Radoznale oči so se jim kaj kmalu zapičile v pisane tkanine v Paradižnikovem prtljažniku ...
Paradižnik je v trenutku zapopadel vso izjemnost položaja. Kot srnjak se je pognal s klopi, odprl prtljažnik na stežaj, zgrabil šop kom-binež, modrcev, nogavic in jopic in podjetno za-rezgetal: - Izvolite gospoda moja, izvolite! Najfinejša roba, naravnost iz tovarne! Izvolite!
BREZ BESED
DOLENJSKI LIST* TEDNIK* VESTNIK■ vsak četrtek 60.000 izvodov] _
29
NESREČE
Nesreča v Pijavskem
31. decembra popoldne sta trčila v Pijavškem voznika osebnih avtomobilov Mirko Škrinjar z Trbo velj in Jože Majcenovič iz Malega Tabora. Telesnih poškodb ni bilo, na vozilih pa je za okrog 5.000 dinarjev škode.
Ni upošteval prometnega znaka
2. januarja popoldne je voznik osebnega avtomobila Franc Zupanc iz Laškega vozil iz Čateža proti Brežicam Ko je zavijal na most, je izsiljeval prednost pred voznikom osebnega avtomobila Francem Žarkom iz Sp. Pohance. Pri trčenju je nastalo na vozilih za okrog 4.000 dinarjev škode.
Nesreča pri srečavanju
2. januarja popoldne se je Ivan Zobarič iz Brežic peljal z avtom iz Brestanice proti Krškemu. V So* telskem se je srečal z voznikom o. sebnega avtomobila Danijelom Budno iz Maribora. Oba sta na zasneženi in spolzki cesti zavirala in pri tem rahlo trčila. Na vozilih je za okrog 1.700 dinarjev škode.
Trčenje v klancu proti Malkovcu
Karel Okoren iz Kleč je 3. januarja dopoldne vozil iz Tržišča po klancu proti Malkovcu. Naproti je privoail z osebnim avtom Martin Andr o j na iz Telčice. Ker je Okorn vozil bolj po sredini, je prišlo do trčenja. Na vozilih je za okrog 3.500 dinarjev škode.
Pri zaviranju ga je zaneslo
3. januarja popoldne je Anton Blatnik iz Boštanja vozil avto proti Sevnici z neprimerno hitrostjo glede na stanje ceste. Naproti je privozil Jože Drenek iz Sevnice, ki je pred srečavanjem avto ustavil. Ker je Blatnik zaviral, ga je zaneslo, da je prišlo do trčenja. Na vrailih je za okrog 1.000 dinarjev škode.
Pešca so odpeljali v bolnišnico
4. januarja zvečer se je pripetila prometna nesreča v Kolodvorski ulici v Sevnici. Ob pločniku je šel Franc Špan iz Podvrha in se pri hoji opotekal. Za njim je privozil z osebnim avtomobilom Alojz Mihevc iz Sevnice. Nenadoma je pešec omahnil pred avto, tako da ga je ta zadel in poškodoval. Mihevca so odpeljali v celjsko bolnišnico. Na avtomobilu je za okrog 1.500 dinarjev škode.
JAVNA LICITACIJA
Komisijska trgovin* v Novem mestu —
v likvidaciji
razpisuje
javno prodajo osnovnih sredstev
prodajna miza, police in obešalniki), ki bo v sredo, 14. januarja 1970, ob 10. iri v prostorih prodajalne, jlavni trg, Novo mesto, [nteresenti vabljeni!
ZAHVALA
Vsem, ki o nam ob bridki izgubi našega sina, brata, vnuka m nečaka
ROMANA ZORKA
gostilničarja t Družinski vasi
izrekli sožalje, ga v velikem številu spremili na zadnji poti in podarili vence, iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo sosedu Košaku, Hotelu Šmarješke Toplice, gospodu župniku, pevcem -n tovarišu učitelju Pipi za poslovilne besede.
Žalujoči: očki« mamica, brat, sestre in drugo sorodstvo. Družinska vas. Dobe Bučka. Mihovica, Ledeča vas, Ostrog,
Sv. Duh, Preserje, Ljubljana, 28. decembra 1969.
Srčna n?
ZAHVALA
\
Ob težki izgubi moža, očeta in brata
FRANCA ŠKUFCA
z Vrha pri Ljubnu
se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sosedom, znancem in sorodnikom, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, obsuli pokojnika s cvetjem in venci ter ga spremili na aadnji poti
Žalujoči: žena Marija, sinovi Stanko z ženo, Franci, Tone, Slavko z družinami, hčere Fanika z možem, Marica, Slavka z družinama ter Zvonko in Veronika z družinama.
OBIŠČITE
BLAGOVNICO
Kmetijske zadruge Trebnje
v zadružnem domu, kjer vam nudijo veliko izbiro
TEKSTILA, GALANTERIJE IN POHIŠTVA na kredit
Odprto NON-STOP!
Vsem kupcem želimo ugoden nakup
•••••••••••••••••••••••••••••••••••S
NOVOTEHNA
NOVO MESTO
NOVOTBHTCA
KRIKI REŠUJE ŽIVLJENJA	j
Preteklih 14 dm so darovali kri na novomeški transfuzijski	=
postaji: Vinko Šuštarič, član Industrije obutve, Novo mesto;	^
Martin Mohar, član Novoteksa, Novo mesto; Velent Filipovič,	^
Vinko Črnič, Anton Zupančič, Emilija Hegler, Milena Čibej,	=
Božo Miklič, Viktor Avguštin, Jože Avguštin, Jože Berus,	=
Franc Bradač, Alojz Bobnar, Alojz Jarc, Franc Markovič,	^
Avgust Murn, Franc Murn, Jože Murn, Ivan Turk, Amalija	=
Gorše, Rudi Zamlda, Miha Gorše, Anton Pirc, člani gozdne-	^
ga obrata Podturn; Malči Grandljič in Alojz Mavsar, člana	=
splošne bolnice Novo mesto; Jože Klobučar, član Elektroteh-	=
ničnega podjetja, Novo mesto; Marija Progar, Emilija Ber-	==
kopec in Milka Ivkovič, članice Beti, Mirna peč; Mirko Pušič,	||
Jože Srebrnjak, Ivan Derganc, Milan Jamnikar, Anton ftkof- ^ _	ljunc, Franc Avsec, Stjepan Spudič, Jože Blažič ln Stane	=
= Jurak, člani Pionirja, Novo mesto; Emil Bajcc, član Elektro- ^ =	tehničnega podjetja. Novo mesto; Angela Rom, gospodinja iz	s
H	Obrha; Marija Djukič, članica Medobčinske zavarovalnice,	=g
=	Novo mesto; Božo Kincl, član zdravstvenega doma Novo me-	=
=	sto; An» Slak, Marija Cesar in Milka Cesar, članice Beti,	=
=	Mirna peč; Anton Vidmar, član kolektiva Varnost, Novo me-	||
=	sto; Ivan Regina, član Vodovoda, Novo mesto; Jože Seremet,	^
=	član Pionirja, Novo mesto; Štefka Blatnik, Janez Kasteiič,	=
=	Leopold Longar, Stipe Dujmovič, Milan Gantar, Darko Kolenc,	^
=	Janez Hrovat, Franc 2itnik ln Alojz Novak, člani Elektroteh-	==
==	ničnega podjetja, Novo mesto; Franc Sobar, član OMP Inšta-	==
==	later, Novo mesto; Pepca Sašek, članica splošne bolnice. No-	EE
==	vo mesto; Jože Zefran, delavec iz Gotne vasi; Anton Miklav-	=
=	čič, član IMV, Novo mesto; Terezija Novak, gospodinja iz	=[
==	Dolenje vasi; Franc Pirc, Jože Markič, Igor Slak, Milena Zu-	^
=	pančič, Pavel Jerman in Jože Stefančič, člani kolektiva KPD	=
S	Dob; Milan Radojkovič Janez Gruden, Branko Zajc, Franc	=E
=§	spehar. Drago Stefane in Rasim Dizdarevič, vojaki VP 1394,	=
=	Novo mesto; Ivan Ribič, tesar z Mirne; Jože Skrjanc, čevljar	=
=	iz Kranja; Anton Lekšan, logar iz Kranja; Janko Korene,	=
==	uslužbenec iz Ljubljane; Tone Majcen, šofer iz Šentjanža;	=
=	Marjan Rakovec, delavec iz Škofje Loke; Stane Krmelj, elek-	s
Še	tričar iz Kranja; Karel Rostohar, rezkar z Mirne; Alojz Stru-	=
==	na, kmet iz Šentjurja; Jože Smrekar, šofer z Belčjega vrha;	=
==	Mijo Svraka, delavec iz-Kopra; Jože Lipovec, ličar iz Miklav-	=
==	ža pri Maribpru; Albert l.ampič, trgovec iz Kamnika; Janez	=
=	Volf, rezkalec iz Skokovcev; Ivan Vrankar, trgovec iz Meng-	=
H	ša; Jože Sever, delavec iz Domžal; Ladislav Madžar, kmet	==
==	iz Dolnje LakuŠe; Avgust Košir, delavec iz Dolnjih Praproč;	=
=	Anton Robek, mizar s Trške gore; Jože Kos, ključavničar	2
=	iz Sodreža; Ernest Hren, ključavničar iz Ljubljane: Ernest	=
s	, Trinko, elektrotehnik iz Ljubljane; Zvonimir Feldin, uslužbe-	=
=	nec iz Kranja; Andrej Rožič, orodjar iz Pišec; Milan Slak,	=
=	član Litostroja, Ljubljana; Janez Koželj, član SOB Trebnje;	E
E	Martin Tratenšek, pleskar iz Šmarja pri Jelšah. — Iskrena	=
E hvala!	E
Tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
RUDNIK LIGNITA, GLINE IN KREMENOVIH PESKOV
GLOBOKO
razpisuje
javno licitacijo
aa prodajo osnovnih sredstev, ki bo 15. januarja 1970.
Prodali bomo:
1. tovorni avto TAM-4500
v voznem stanju
2. hidrofor
Ogled osnovnih sredstev je na rudniku Globoko, licitacija pa bo prav tako na rudniku Globoko.
POD/ETJE
MESO — TRBOVLJE
razglaša
prosta delovna mesta za
5 MESARJEV — SEKAČEV
Nastop službe takoj oziroma po dogovoru. Po možnosti zaželena praksa.
OD po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. V poštev pndejo kandidati, ki so vojaščine že prosti.
Vloge naslovite na podjetje MESO — TRBOVLJE. Razglas velja do zasedbe prostih delovnih mest.
AVTOPROMET IN TUZEMSKA ŠPEDICIJA
GORJANCI, Novo mesto-Straža
obj avl ja
naslednja prosta delovna mesta za:
1. več voznikov tovornih avtomobilov CE kategorije
2. voznika avtobusa DE kategorije za progo Kostanjevica-Krško
3. avtobusnega sprevodnika za progo Vinica-Ljubljana
Pogoji:
Pod 1. in 2. ustrezno voaniško dovoljenje in praksa ter dokončana osemletka,
pod 3. dokončana osemletka in stanovanje na Vinici. Ponudbe naslovite na upravo podjetja v Vavti vasi, p. Straža pri Novem mestu.
(Al)
1	BREŽICE
LASTNIKI MOTORNIH VOZIL POZOR!
Vse rezervne dele, avto gume, letne in zimske, za vaša motorna vozila dobite po konkurenčnih cenah v naši trgovini
AVTOMATERIAL
V BREŽICAH, Pod obzidjem 32!
Poziv k
VLOŽITVI DAVČNIH PRIJAV
za odmero prispevka in davka za leto 1969 in 1970
Cas za vložitev prijav je do vključno
31. januarja 1970
I. ZAVEZANCI PRISPEVKA IZ DOHODKA IN DAVKA ZA LETO 1969
Davčno prijavo za odmero prispevka in davka za leto
1969 morajo vložiti:
1. zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektuanleih poklicev, katerim se odmerjajo prispevki in davki po preteku leta (nepav-šalisti);
2. zavezanci prispevka iz skupnega dohodka občanov;
3. zavezanci davka od stavb — najemnin in počitniških hišic:
a) od dohodkov najemnin lokalov in inventarja
b) od vikend počitniških hišic
Prijavo za vikend oziroma počitniške hišice morajo vložiti po 32. členu odloka o prispevkih in, davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list št. 5/69) Vsi lastniki premoženja, ki stalno prebivajo na območju občine Novo mesto, ne glede na to, kje se nahaja premoženje.
U. ZAVEZANCI PRISPEVKA IN DAVKA ZA LETO
1970
1. zavezanci prispevka in davka, kateri plačajo prispevek in davek od pavšalnih osnov (pavšalisti). Davčno prijavo je ' treba vložiti osebno ali po pošti pri davčni upravi skupščine občine, kjer ima davčna zavezanec svoje stalno prebivališče. Predpisane tiskovine za vložitev davčnih napovedi in tudi tiskovine za prijavo počitniških hišic — vikendov dobijo zavezanci v pisarni davčne uprave občinske skupščine. Na podlagi tega poziva niso dolžni vložiti prijave:
1. kmetijska gospodarstva, Ki imajo dohodke izključno od kmetijstva;
2. zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih m drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storžev, katerim se odmerjajo prispevki in davki v letnem pavšalnem znesku. Kdor ne vloži davčne prijave v določenem roku, plača kazen 5 odstotkov predpisanega zneska, če pa prijave ne vloži na pismeni opomin, pa 10 odstotkov od odmerjenega zneska prispevkov in davkov.
Kdor dosežene dohodke, zavezane davku ali prispevku, utaji oziroma prijavi neresnične podatke z namenom, da bd se izognil plačilu prispevkov in davKov, bo kaznovan z denarno kaznijo, ki je določena za davčno utajo.
Davčne zavezance opozarjamo, da rok za vlaganje davčnih prijav ne bo podaljšan.
Davčna uprava občinske skupščine NOVO MESTO
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00,
18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
■ PETEK, 9. JANUARJA: 8.04 Operna matineja 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Vilko S tem: Kmetijstvo v gospodarstvu Švice in razvoj pri nas. 12.40 Vokalni ansambli pojo. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Z izvajalci skladb za mladino. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Človek in zdravje. 18.15 Rad imam glasbo. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik. 20.00 Praški madrigalisti izvajajo štiri stavke iz Montever-dijeve maše. 20.30 »Top-pops 13«.
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
■ SOBOTA, 10. JANUARJA: 8.04 Glasbena matineja. 9.35 »Preko zasneženih poljan«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.25 Lahka glasba za razvedrilo. 15.30 Glasbeni inter-mezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Zabavna radijska igra — Alain Franck: Smrt trgovca z umetninami. 21.15 Iz glasbenih prireditev. 22.15 Oddaja za naše izseljence.
■ NEDELJA, 11. JANUARJA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.04 Radijska igra za otroke— James Kriiss: »Lisjak zvitorepec«. 9.05 Koncert
iz naših Krajev 10.05 Se pomnite, tovariši . .; 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci.
13.30 Nedeljska reportaža. 10.45 »Po domače«. 14.50 Z novimi ansambli domačih napevov. 15.05 Nedeljsko športno, popoldne. 17.30 Radijska igra — Leopold Suhadol-čan: »Človek, ki je bil«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Plesna glasba.
■ PONEDELJEK, 12. JANUARJA: 8.04 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma 10.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Vlado Simončič: Nabiranje in shranjevanje semenja gozdnega drevja. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov
13.30 Priporočajo vam . .	14.95 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermez-zo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Operni koncert. 18.15 »Signali« 18.35 Mladinska oddaja »Interna 469«. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20 00 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. 22.15 Za ljubitelje jazza.
■ TOREK, 13. JANUARJA: 8.04 Operna matineja. 9.05 Radijska šola aa srednjo stopnjo — Sem fantič z zelenega Stajerja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr Jože Maček: Varstvo vrtnin in samih rastlin v januarju. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.40 Mladinska reportaža: Na poti
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, II. jan.
8.50 KMETIJSKA ODDAJA V MADŽARŠČINI (Pohorje. Pie-šivec) (Bg)
9.15 POROČILA (JRT) (Lj)
9 20 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM MIHE DOVŽANA (JRT) (Lj)
9.50 KMETIJSKA ODDAJA (Lj)
10.35 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj)
10.40 OTROŠKA MATINEJA: Nove
dogodivščine Huckelberryja Finna, Stan m Olio (Lj)
11.25 POSNETEK PRVEGA SLALOMA ZA MOŠKE in PRENOS II SLALOMA IZ WEN-GENA (EVR - Lj)
13.15 TV KAŽIPOT (Lj)
ŠPORTNO POPOLDNE
18.15 POGANI IZ KUMMERONA — nemški film (Lj)
19.50 CIKCAK (Lj)
20.00 TV DNEVNIK (Bg)"
20.30 3-2—1 vLj)
20.35 HUMORFSKA (Bg)
21.20 VIDEOFON (Zg)
21.35 ŠPORTNI PREGLED (JRT) (LJ)
22,05 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana)
22.10 TV DNEVNIK (Bg)
22.25 DRŽAVN DRSALNO PRVENSTVO — reportaža (JRT LJ)
Drugi spored:
20.00 TV DNEVNIK
21.00 SPORED TALIJANSKE TV
ČE V VAŠEM
DELOVNEM
KOLEKTIVU NI
POVERJENIKA
PREŠERNOVE
DRUŽBE,
POSTANITE
TOVI.
PONEDELJEK, 12. jan.
16.45
MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, °!ešivec) do 17.00 (Bg)
17.50 LUTKO V N/:	ODDAJA (Sk)
18.15 TV OBZORNIK (Lj)
18.30 POD LEDENIMI ŠOTORI -oddaja i* Cikla Od zore do mraka (Lj)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA (L)>
19.05 OBRASCOV IN NJEGOVE LUTKE 'Zg)
19.50 CIKCAK (Lj)
20.00 TV DNEVNIK (Lj)
20.30 3—2—1 (Lj)
20.35 I. Sh w POKOPLJITE MRTVE — drama TV Beograd (Lj)
21.35 ČLOVEK S KAMERO: Imenoval sem ga John (Lj)
22.05 POROČILA (Lj)
Drugi spored:
17.30 VEČERNI ZASLON (Sar)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA (Zg)
17.50 LUTKOVNA ODDAJA (Sk)
18.15 TV VRTEC (Zg)
18.30 ZNANOST IN MI (Zg)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA (Zg)
19.05 OBRASCOV (Zg)
19.50 TV PROSPEKT (Zg)
20.00 TV DNEVNIK (Bg)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
TOREK. 13. jan.
17.45 NOVE JOGOLilVSCINE HU-CKLEBERR Y JA FINNA -serijski film (LJ)
18.15 TV OBZORNIK (Lj)
18.30 TORKOV VEČER POD LIPO (Lj)
9.00 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj)
19.05 STATISTIČNA KONTROLA KAKOVOSTI - oddaja iz cikla Sodonno poslovanje (Lj)
19.30 VOZNIK J PROMETU — oddaja iz cikla Cesta in mi (LJ)
19.50 CIKCAK (Lj)
JO.O-t TV DNEVNIK (Lj)
20.35 VELIKA IMENA SODOBNEGA FILMA Ingmar Bergman Zenske- sanje švedski tilm (Lj
22.15 VESEUE V GLASBI — II (Lj)
POROČILA (Lj)
Drugi spored:
17.25 POROČILA (Zg)
17.30 KRONIKA (Zg)
17.50 RISANKA (Zg)
18.05 MALI SVET (Zg)
18.30 TELESPORT (Zg)
.00 PROPAGANDNA ODDAJA (Zg)
19.05 N/RODNA GLASBA (Zg)
19.20 TV POSTA (Bg)
20.00 TVD (Zg)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
SREDA 14. jan.
16.55 SMUK ZA ŽENSKE — posnetek iz Badgasteina (LJ)
18.00 TIKIAK: Otroške igre (Lj)
18.15 GLASBENI CICIBAN (LJ)
18.30 POROČILA (LJ)
18.35 NA SEDMI STEZI — športna oddaja (LJ)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj
19.05 P<~ ’ULARNA GLASBA (Sk)
19.20 KALEJDOSKOP (LJ)
19.50 CIKCAK (LJ)
20.00 TV DNEVNIK (LJ)
20.30 3-2—1 tLJ)
20.35 TEH NA^IH 50 LET — I. oddaja (LJ)
22.05 NAVIHANKA - III dejanje baletne predstave (Lj)
22.35 POROCI1A (Lj)
Drugi 8|V>rrd*
17.25 POROČILA (Zg)
17.30 KRONIKA (Zg)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA (Zg)
17.50 VELIKI IN MAJHNI (Zg)
18.30 TURIZEM (Zg)
s kitaro 15.30 Glasbeni in term ez-zo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Pota sodobne medicine. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Prodajalna melodij. 21.30 Lahka glasba. 22.15 Jugoslovanska glasba.
■ SREDA, 14. JANUARJA: 8.04 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Dolfe Cizej: Nasveti živinorejcem za pitanje mlade govedi 12.40 Slovenske narodne poje Jože Černe 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.40 Naš razgovor 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »Ti in opera«. 22.15 S festivalov jazza
■ ČETRTEK, 15. JANUARJA:
8.04 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Opera. 10,15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasvet) — inž. Dragan Honzak: Obrezovanje starejših sadnih dreves 12.40 čez polja in potoke. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 »Pesem iz mladih grl« 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne. 18.15 »Morda vam bo všeč«. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampioa 20.00 Ce trtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.15 Sodobna češka in slovaška glasba.
9.00 PROPAGANDNA ODDAJA (Zg 19.05 POPULARNA GLASBA (Sk) 19.20 POLJUDNO ZNANSTVENI
FILM (Bp",
19.50 TV PROSPEKT (Zg)
20.00 TVD (Zg)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV ČETRTEK, 15. jan.
16.10 POSNETEK SLALOMA ZA ŽENSKE IZ BADGASTEINA (Lj)
17.45 TV OBZORNIK (Lj)
18.00 KOŠARKA CRVENA ZVEZDA ■ CSK (Moskva) — prenos (Bg)
i8.40 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj)
8.50 NADALJEVANJE KOSARKAK-SKEG' PRENOSA (Bg)
19.50 CIKCAK (Lj)
20.00 TV DNEVNIK (Lj)
20.30 3—2—1 (J j)
20.35 F. M Dostojevski: BRATJE KARAMAZOVI — nadaljeva nje (Lj)
21.25 KULTURNE DIAGONALE: Večer z Janezom Bolko (Lj)
22.10 SHENANDOAH — serijski film (Lj)
22.35 POROČILA (Lj)
Drugi spored:
20.00 TV DNEVNIK (Zg)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
PETEK, 16. jan.
16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Lj)
17.45 PRAVLJICA (Lj)
18.15 TV OBZORNIK (Lj)
18.30 MLADINSKI KLUB (Zg)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj >
19.05 SVET NA ZASLONU (Lj)
19.45 CIKCAK (Lj)
20.00 TVD (Lj)
20.30 3-2-1 (Lj)
20.35 OCE TUDI — angleška ko medija (Lj)
22.05 QUI7 70 - posnetek odda je TV Beograd (Lj)
22.30 POROČILA (Lj)
Drugi spore«;
17.25 POROČILA (Zg)
17.30 KRONIKA (Zg)
7.45 PROPAGANDNA ODDAJA (Zg<
17.50 ODDAJA ZA OTROKE (Sk)
18.30 MLADINSKI KLUB (Zg)
9.00 PROPAGANDNA ODDAJA (Zg)
19.05 PANORAMA (Zg)
19.50 TV PROSPEKT (Zg)
20.00 TVD (Zg)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
SOBOTA, 17. jan.
14.20 SMUL ZA MOŠKE - po snetek iz KitzbUchla (Lj)
15.30 KOŠARKA LOKOMOTIVA : CRVEr* ZVEZDA - prenos (Zg'
17.40 POROČILA (LJ)
17.45 GLASBA NE POZNA TEME - II del (LJ)
.8.15 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj)
18.20 A Daudet' TARTARIN V AL PAH — nadaljevanje (Lj)
19.30 S KAMERO PO SVETU: Afganistan II. del (Lj)
19.45 CIKCAK (LJ)
20.00 TVD (LJ)
20.30 3—2—1 (LJ)
20.35 TV MAGAZIN (Zg)
21.35 REZERVIRANO ZA SMEH Stan in Olio (Lj)
21.50 NOVI ROD - serijski filn (LJ)
22.40 EVROPSKO PRVENSTVO V KEGLJANJU NA BLEDU m VELESI-A LOM NA POHORJU — reDortaža (Lj)
22.55 TV KAŽIPOT (LJ)
23.15 POROČILA (LJ)
Drugi spored:
17.25 POROČILA (Zg)
17.30 KRONIKA (Zg)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA (Zg)
17.50 NARODNA GLASBA (Bg)
18.20 SER-jSKI FILM (Bg)
19.20 SPRI IOD SKOZI CAS (Bg)
19.50 TV PROSPEKT (Zg)
20.00 TV DNEVNIK (Zg)
21.00 SPORED TTALIJANSKE TV
n*
4«
yte
•r«Y
ZARADI IZREDNEGA ZANIMANJA SMO PODALJŠALI
VELIKI NOVOLETNI POPUST
DO 15. JAN. 1970
PRIHRANILI BOSTE MNOGO DENARJA, ČE BOSTE NAKUPOVALI V E Ni OD PRODAJALN METALKE
V LJUBLJANI — Titova cesta 24
— Stritarjeva ulica 7
— Topniška cesta 9
V DOMŽALAH — Ljubljanska cesta 63
V PTUJU — Rogozniška cesta
hladilniki — popust 45%
na primer: EKA H1MO III MO
85 1 80 1
130 1
stara cena '889,00 875,00 1380,00
nova cena
467.80
467.80 694,30 itd.
peči na olje — popust 10—12%
na primer:	stara	cena	nova	cena
EMO 5	650,00	617,75
EMO 8	835,00	777,90
EMO 8	T'	957,75	858,00
EMO 8	T	Ltrtus	1047,15	938.10
itd.
posoda — popust 30—40%
(emajlirana in aluminijasta — uvoz Iz CSSR In Poljske)
vsi izdelki GORENJA popust 12%
na primer:	stara cena
Pralni stroj PS — 652	2837,00
PS — 635 PEA 3038,00
štedilniki E 316
G—Superluz	20%. 00
EP 616
G—Lux	1215,00
nova cena 2496,55 2673,45
1844,50
1069,20
itd.
OBIŠČITE NAŠE PRODAJALNE IN ZAHTEVAJTE BLAGO S POPUSTOM!
LP^metallca
J
LJUBLJANA
:n
KAJ NAM BO PRINESLO NAVADNO LETO 1970?
Imelo bo 365 dni, končalo pa se bo s četrkom.
— Letni vladar je po starih izročilih MERKUR. — POMLAD se bo začela 21. marca ob 1. uri in 57 minut, POLETJE bomo pričakali 21. junija ob 20. uri in 43 minut, JESEN nastopi 23. septembra ob 11. uri in 59 minut. ZIMA pa nas bo obiskala 22. decembra ob 7. uri in 36 minut.
Letos bomo praznovali naslednje državne praznike*.
— Ustanovitev OF —
27. aprila
— Praznih dela — 1. maja
— Dan borca — 4. julija
— Dan vstaje v SRS — 22. julija
— Dan mrtvih — 1. nov.
— Dan republike —
29. novembra
V januarju se bo dan podaljšal od 8 ur 27 minut na 9 ur in 26 minut.
tedensK6ledar
Petek, 9. januarja — Jule Sobota, 10. januarja — Vilko Nedelja, 11. januarja — Grega Ponedeljek, 12. januarja — Tanja Torek, 13. januarja — Veronika Sreda, 14. januarja — Srečko Četrtek, 15. januarja — Pavel
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Ob prezgodnji izgubi našega dragega očeta, starega očita
JOŽETA KRAMARIČA
iz Dobličke gore
se najlepše zahvaljujemo sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, vsem, ki so darovali vence in cvetje, kolektivu NO-VOTEKSA, Novo mesto in ZORA — Črnomelj, godbi, tov. Cotliču za govor in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. 2alujoči: hčerka Milena z možem in vnučkom Kobikom, Mira z družino in sin Jože.
Ob prerani izgubi dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta
JANEZA GREGORIČA
iz Irce vasi pri Novem mestu
se iskreno zahvaljujemo dr. Zoriču za lajšanje bolečin v času bolezni, kurilnici v Novem mestu, opekarni Zalog in tovarni zdravil KRKA za podarjene vence. Posebna zahvala gospodu župniku iz Šmihela pri Novem mestu ter vsem šoferjem, zaposlenim pri tovarni zdravil KRKA, za spremstvo do preranega groba. Še posebna zahvala dobrim sosedom Sajetovim za vsestransko pomoč, vsem sorodnikom, vaščanom in drugim, ki ste sočustvovali z nami. še enkrat vsem naj lepša hvala. Žalujoči: žena Jožefa, sinovi:	Franc, Milan, Stanc,
Štefan, Janez, hčerke: Jožica, Tilka, sestri Marija, Pepca in drugo sorodstvo.
«•
NATAKARICO, • polkvalificirano in kuhinjsko pomočnico za gostilno in priučitev v gostinstvu potrebujem takoj. Zglasite se osebno ali pošljite pismene ponudbe na naslov: Marija Čeme, Brežice, Zakot 35. Stanovanje v hiši.
TAKOJ SPREJMEM frizersko vajenko. Naslov v upravi lista.
(9/70)
MLAJŠE DEKLE za pomoč' v gospodinjstvu sprejme takoj družina z dvema otrokoma. Loboda. Pokopališka c. 20, Ljubljana.
PRIDNO, POŠTENO kmečko dekle dobi zaposlitev kot gospodinjska pomočnica pri Amaliji Slapnik, Bočna, Kranj. Družina je brez otrok.
IŠČEMO gospodinjsko pomočnico. Prevec, Roška 21, Ljubljana. — Javite se v nedeljo ali pa pišite.
V SLUŽBO SPREJMEM kleparske ga pomočnika in vajenska ali delavca za priučitev v kleparski stroki. Martin Mlakar, kleparstvo, Ljubljana, Titova 229.
IšCEM starejšo žensko ali dekle, ki bi delala v izmeni, da bi lahko pazila na otroka. Nudim hrano, stanovanje in plačam. Na slov v upravi lista (27/70).
GOSPODINJSKO pomočnico sprejme takoj 4-članska družina. Pogoji dobri. Inž. Dobovšek, Mestne njive, blok 10, Novo mesto.
MLAJŠA 4-članska družina takoj sprejme dekle, ki ima veselje do otrok, za gospodinjsko pomočnico. Eva Puntar, Trdinova 7, Ljubljana.
GOSPODINJSKO POMOCNICO k 3-članski družini iščem. Dr. Janko MUUer, Ljubljana, Kolarjeva 8.
SLUŽBO IŠČE
VZAMEM OTROKA v varstvo. Zagrebška 6, Novo mesto.
ZAPOSLENA, sem v Krškem — izmenično. Zaradi oddaljenosti delovnega mesta bi želela k dobri družini za pomoč v gospodinjstvu izmenično. Sporočite: Rozika Zoretič, LABOD, Krško. ’
PRODAM dve dobro ohranjeni peči na olje — Kontakt 7500 in Elegant. Kočevje, Ljubljanska c. 13«.
STANOVANJA /
ODDAM opremljeno sobo. V poštev pridejo samska dekleta. — Bršlin 39, Novo mesto.
ODDAM opremljeno sobo dvema dekletoma. Trdinova 21, Novo mesto.
ODDAM opremljeno sobo samcu. Čolnar, Trdinova 14, Novo mesto.
ODDAM opremljeno sobo s centralno, kopalnico, garažo ali brez. Zajc, Mirana Jarca 30, Novo mesto (za novo bolnico).
ODDAJAM sobo in kuhinjo in o-premljeno sobo. Naslov v upravi lista (51/70).
MOTORNA VOZILA
PRODAM avto FIAT 600 D v voznem stanju. Jože Može, Plem-berk, Stopiče.
UGODNO PRODAM fiat 750. Sta ne Gorenc, Prešernov trg 4, Novo mesto.
POSEST
PRODAM
PRODAM traktor Pasquali, plug ločno koso, enoosno prikolico in zapravljivček. Stefan Može, Srebrniče 4, Novo mesto.
PRODAM motorno žago Homelite. Franc Pucelj, Grmovlje 18, Škocjan.
PRODAM dva štedilnika — prosto stoječa. Kranjc, Adamičeva 9, Novo mesto.
PRODAM motorno slamoreznico s puhalnikom. Naslov v upravi lista (15/70).
PR(M>AM moped T 12. letnik 1966, gramofon s ploščami in nov japonski žepni transistor. Zvonko Desenda, Poklek 10. Blanca.
PRODAM novo kromatično harmoniko na 5 registrov — 3 tonsko. Naslov v upravi lista — (30/70).
GUMI VOZ, nov (14, 15, 16 col), poceni prodam. 2abjek, Dolenj-cesta 157, Ljubljana.	1
PRODAM zidanico z manjšim stanovanjem, nekaj vinograda na Trški gori. Informacije: Čampa, Bučna vas 35, Novo mesto.
PRODAM HIŠO z gospodarskim poslopjem In 4 ha obdelovalne zemlje v bližini Krškega, 10 minut od železniške postaje ter nekaj minut od avtobusne postaje. Naslov v upravi lista. — (38/70).
PRODAM TRAVNIK v Podgori pri Prečni. Vprašajte v Rumanji va si 6, Straža.
VSELJIVO HIŠO z vrtom pri Ribnici ugodno prodam. Ponudbe pod »Ugodno«.
PRODAM novo hišo v Črnomlju. Janko Rudman, Loka, n. h., Črnomelj — telefon 76 084.
RAZNO
ŽELIM SPOZNATI dobro gospo dinjo, samsko, vdovo ali ločeno, staro 30 do 45 let, en otrok ni ovira. Sem ločen, s hišo in službo, star 45 let in želim, da pride k meni. Ponudbe na upravo lista (17/70).
PRED JEDJO in po njej morate misliti morda na svoj želodec, če ga zdravite brezuspešno z raznimi zdravili. Ste im poskusili s preizkušenim in učinkovitim naravnim zdravilom — z rogaškim DONAT vrelcem? Zahtevajte ga v trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri trgovskem podjetju HMELJNIK. STANDARD (MERCATOR) in pri DOLENJKI.
POROKA — naj bo spomin nanjo lep in trajen! Zato izberite moderen prstan pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka $ (poleg Univerze).
Ob boleči izgubi našega ljubega, nenadomestljivega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
MARKA ČADONIČA
iz Balkovcev 2
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in predstavnikom družbenih organizacij, ki so se poslovili od njega, mu darovali vence ter ga spremili na zadnji poti. Prav posebej se zahvaljujemo članom Gasilskega društva Zilje za organizacijo pogreba, govornikoma za izrečne gan. ljive tolažilne besede, predstavnikom občinske skupščine Črnomelj in krajevne organizacije Zveze borcev Vinica za udeležbo na pogrebu ter gospodu župniku za spremstvo, skratka vsem, ki so nam v bridkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili, še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ana, sin Jože * družino, hčerke Babica, Anica, Marica in Francka, vse z družinami, brat Jože iz ZDA, sestra Ana in drugo sorodstvo
kli sožalje in podarili vence ter spremili pokojnika na zadnji poti. Prisrčna hvala dr. Arkovi in strežnemu osebju, ki so mu lajšali trpljenje in organizaciji ZB Orehovica.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija in sin Tone z družinama, brata Janez in Jože z družinama.
Ob nenadomestljivi izgubi dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
FRANCA FABJANA
posestnika iz Volčičeve ulice Novo mesto
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje, kakor tudi gospodu župniku za spremstvo, pevcem in dr. Vodniku za lajšanje bolečin v zadnjih urah.
Žalujoči: žena Frančiška, sin Jože z družino, hčerki Tončka in Kristina z družinama ter drugo sorodstvo.
Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta, sina, brata, svaka in strica
SLAVKA FERBEŽARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. mu darovali cvetje in vence. Posebno zahvalo smo dolžni organizaciji ZB Novo mesto, govornikoma za po slovilne besede, pevcem in komandi garnizije'v Novem mestu.
Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Tomiča, mama, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo.
Ob prerani izgubi našega moža, očeta in starega očeta
ANTONA GRUBARJA
s Tolstega vrha
se zahvaljujemo sosedom, gospodu župniku in vsem, ki so nam izre-
Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE BRAČIKA
iz Družinske vasi pri Beli cerkvi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in pokojnico spremili na zadnji poti. Prav tako se lepo zahvaljujemo za venec Pekariji Novo mesto in sodelavki Jožici.
Žalujoči: hčerke z družinami in drugo sorodstvo.
Ob težki izgubi naše drage žene, matere, stare matere, sestre
NEŽE SEVER
iz Coklovca 3 pri Semiču se najlepše zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice za vso skrb in pravočasno vrnitev. Najlepšo zahvalo smo dolžni tudi sosedom, ki so nam v težkih urah priskočili na pomoč, gospodu župniku za spremstvo ter vsem, ki so nam ob težki izgubi stali ob strani in pokojnico spremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož Janez, sin Mirko z družino, hčerka Micka z družino, sin Tone z ženo, snaha Anica z vnukom Janezom, brat in sestre ter drugo sorodstvo. Coklovica, dne 19. 12. 1969
Obenem želim vsem — srečno 1970. Hvaležni pacient Jože Curl iz Novega mesta.
Ob težki Izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
MATIJE METEŽA
iz Vel. Nerajca št. 3
•se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala prijateljem, sorodni, kam, sosedom, znancem, gospodu župniku, organizaciji ZB, delavcem ELEKTRA iz Črnomlja in tovarni BELT.
Žalujoči: žena Katarina in sinovi Stanko, Lojze in Polde, hčerki Marica in Pavla iz Kanade z družinami
Ob bridki izgubi naše ljube mame in stare mame
PAVLE ŠTRUMBELJ
iz Semiča se zahvaljujemo vsem, ki so žalovali z nami in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo sosedom, dr. Kvasi-ču, ISKRI Semič, IMV Semič, osnovni šoli Semič, darovalcem vencev in cvetja vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: sin stane, kčerki Luša in Martina z družinama.
Ob težki in nepričakovani izgubi moža, očeta in starega očeta
ANTONA GREGORČIČA
z Rakovnika
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu podarili vence, nam izrekli sožalje, še posebno se zahvaljujemo sosedom in vaščanom za pomoč, dr. Jožetu Jakliču za lajšanje bolečin in vso pomoč, trgovskemu podjetju DOLENJCA, ZB, DU in Dl Šentrupert, gospodu župniku in Maksu Kurentu za 'poslovilne besede.
Žalujoči: žena Malka, hčerka Roza s sinom, sinova Jože in France z družinama ter drugo sorodstvo.
Za uspešno zdravljenje vso oskrbo ter nego se iskreno zahvaljujem primariju dr. Mastenovi, glavni sestri Rafki in ostalemu strežnemu osebju rehabilitacijskega oddelka splošne bolnice Novo mesto.
Prav je, da zveste:
Komunske strani kot doslej!
■ V ZADNJEM TEDNU pred novim letom so tudi občinske skupščine Kočije, Novo mesto, Črnomelj in Ribnica v celoti izpolnile svoje pogodbene obveznosti do sofinanciranja svojih stalnih komunskih strani v domačem tedniku. Kot nam je doslej znano, bodo vse občine obdržale tudi letos enak obseg svojih strani.
■ ZARADI NUJNIH URADNIH OBJAV, ka
zala za SDL ter zaradi novoletnega oddiha v tiskarni DELO v Ljubljani izdajamo danes skrčeno številko lista, prihodnji teden pa bomo začeli tiskati v dveh pokrajinskih izdajah stalno po 36 strani Dolenjskega lista
■ POLOŽNICE ZA NAROČNINO prilaga mo danes vsem naročnikom lista izven Slovenije. Prosimo jih, da takoj nakažejo vsaj polletno naročnino, če želijo domači tednik nemoteno prejemati na svoj naslov. Naročnino je treba plačevati vsaj za pol leta vnaprej. —- Pri vseh naročnikih v Sloveniji bodo naročnino tudi letos pobirali pismonoše (prve dni februarja za prvo polletje). — Naročnike v tu-jini prosimo, naj sami takoj pošljejo naročnino bodisi v valuti ali s čekom, če pa iim naročnino plačujejo domači, je treba vsaj polletno naročnino prav tako takoj nakazati. Naroč-nmao ™ m°zemstvo znaša letos 100 dinarjev oz 8 USA dolarjev, lahko pa nakažete oz. pošljete tudi katerekoli druge valute v ustrezni vrednosta 8 ameriških dolarjev
1„rt?!tNAR<K:,!T.E.,SV(?JCEM v TMINI doma« vsak teden jim bo nudil več, kot jim lahko pove vaše pismo, za katerega pa tudi nimate vedno dovolj časa! Najhuje je v tujini domotožje; svojim dragim lahko pomagate s domače novice krajšajo čas, jn sproti *bodo na tekočem z vsem, kar se dogaja doma in kar jih zdaj zanima še veliko bolj kot prej, ko so živeli sredi teh novic.
■ \ se siire in nove naročnike ob vstopu v novo desetletje lepo pozdravljamo ter jim voščimo zdravja, novih uspehov in zadovolj* stva pri slehernem njihovem delu!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA v DOLENJSKEGA LISTA
Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta
JANEZA PIPANA
iz Vel. Orehka se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja ter sosedom za vso pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni Komunalnemu podjetju, tovarni zdravil KRKA in OPREMALESU iz Novega mesta, govmiku Stanetu Murnu za poslovilne besede, gospodu župniku in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena- Marija, sin Jože z družino, hčerke Marija, Angelca, Nežka z družinami, hčerka Anica in drugo sorodstvo.
Ob 'bridki smrti naše mame in stare mame
MARIJE PRIMC, roj. MUHIČ
se prisrčno zahvaljujem vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti v tako velikem številu, ji darovali vence in cvetje. Nadalje se zahvaljujemo ZB, gospodu Kokalju «2 Ljubljane za podarjene sveče in gospodu župniku iz Podgrada. Iskrena hvala tudi vsem sosedom.
Žalujoči: sin France z družino, Jože z družino, Janez z družino, hčerke Rezka, Lojzka, Francka, Micka z > družinami in hčerka Pepca z Andrejčkoin.
Ob bridki izgubi naše dobre mame in stare mame
JOŽEFE MRAK
s Tolstega vrha
se iskreno zahvaljujemo sosedom za pomoč v težkih trenutkih in vsem tistim, ki so ji darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna hvala družini Lužarjevi, Božičevi in Novakovi in gospodu župniku.
Žalujoči: hčerki Tončka in Anica z družinama, sestra Ančka, brata France in Janez z družinama in drugo sorodstvo.
Brežice:	9.	in	10.1. ameriški
barvni film »Bostonski morilec«. 11. in 12. 1. ameriški barvni film »Izgubljena komanda«. 13. in 14. 1. nemški film »Najlonska zanka«.
Kostanjevica:	11. 1. francoski
barvni film »Pet fantov za Singapur«.
Krško; 7. in 8. 1. »Revolveraš Wacco«. 10. in 11. 1. ameriški barvni film »Ukročena trmoglavka«. 14. in 15. 1. francoski barvni film »En mož — ena žena«.
Metlika: Od 9. do 11. 1. ameri-ški barvni film »Krvavi poker«. Od 9. do 11. 1. ameriški barvni film »Sok«. 14. in 15. 1. nemški film »Sedma žrtev«.
Mirna: 10. in 11. 1. francoski film »Drugi dih«.
Mokronog: 10. in 11. 1. franco-sko-italijanski barvni film »Angelika, čudovita ljubimka«.
Novo mesto: Od 9. do 12. 1. ameriški barvni film »Rusi piiha-jajo . . . Rusi prihajajo . . .«. Od 13. do 15. 1. italijansko-ameriški barvni film »Se za nekoliko dolarjev«.
Sevnica: 10. in 11. 1. mehiški film »48 ur do smrti«. 14. 1. ameriški film »Stoj, strefjal bom!«
Sodražica: 10. in 11. 1. ameriški f^lm »Jugozahodno od Sonore«.
Šentjernej: 10. in 11. 1. »Samotna volčiča«.
Trebnje: 10. in 11. 1. ruski barvni zgodovinski vojni film »Vojna in mir« — I. del. 14. 1. francoski barvni film »Mary Shantal«.
Dipl. inž. Janezu Nučiču iz Do-brepolj za uspešno opravljeno diplomo na gradbeni fakulteti čestitajo domači in Slivnikovi.
Dr. Veri in Marku Knafel jcu ob
rojstvu hčerke Nataše prisrčno čestitajo novomeški prijatelji.
Naročnikom radijskih in televizijskih sprejemnikov na območju Kočevja in okolice želita srečno novo leto inkasantki Marija Bizjak in Vida Krašovec.
Odbor osnovne organizacije Zveze slepih Novo mesto se zahvaljuje upravnemu odboru Gozdnega gospodarstva za dodeljeno denarno pomoč v znesku 500 din. Hkrati želi uspehov polno novo leto 1970.
Neznanemu darovalcu iz Novega mesta se za poklonjeni znesek 100 din Zveza slepih Novo mesto najlepše zahvaljuje.
POPRAVEK
V osmrtnici-zahvali za pokojnim
IVANOM RUEHOM
upokojenim kleparskim mojstrom iz Metlike je v zadnji številki Dol. lista zaradi tiskarske napake izostala zahvala dr. Starcu, zdravniku v novomeški bolnišnici, kar s tem popravljamo.
Uredništvo DL
Ljubi mami Ani in atu Ivanu Štamfi ju s Potovrha, sestrama Anici in Mariji z možema ter bratom Ivanu z ženo, Frenku, Slavku in Vinku vse lepo za novo leto! —( Toniju, Darji in Igorju pa pošilja koš poljubčkov — Slavka iz Nemčije. ,
Rudiju Robata ju, ki služi vojaški rok v Ohridu, srečno novo leto 1970 za volanom želita stari ate in stara mama.
ri/n
Jože Bregant, Zaloviče 32. Smar-jeta, prepovedujem vožnjo po moji gozdni parceli v Lakovnicah in po sadovnjaku v Malem vrhu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
favESTIIAl
KKSPRESNO OČISTI oblačila, vsakovrstno perilo opere Pralnica in kemična čistilnica Novo mesto, Germova 5.
Tople kopeli nudi Javno kopališče, Novo mesto, Prešernov trg 5.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Bredaoe, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika. Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Toi>e Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Padovan, Jože Primc, Jožic« Toppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon
IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna števiika 1 dinar — L»tna naročnina1 49 dinarjev, polletna naročnina 24,50 dinarjev; plačljivo vnaprej — Za inozemstva 100 dinarjev oz. 8 ameriških dolarjev (oz. ustrezna druga valuta v tej vrni. nosti) — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo r.*esto, Glavni trg 3 — Poštnd predal: 33 — Telefon: (068).21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tirica CGP »Delo« t Ljubljani.