POSTNI QL
JP.n.
Morala* ^i;al
■yi	C«.
U Olj
Stanovsko in strokovno slasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.
Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika” v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik IV.
V Ljubljani, dne 15. julija 1924.
14. številka
Joja:
Cui prodest?
Iz Beograda prihajajo vesti o premestitvah poštnih uradnikov iz Ljubljane v Beograd ali še kam dalje. Ko slišimo imena prizadetih uslužbencev, takoj vemo, da ne bodo šli služit na drugi konec države zato, ker zahteva to interes države, nego je to v interesu nekaterih ljudi. Če slišimo med temi žrtvami imena Urbančič (predsednik Zveze poštnih organizacij), Šalehar (predsednik Društva poštnih prometnih uradnikov), Dular (predsednik Sekcije poštnih, telegrafskih in čekovnih činovnikov), se dobro zavedamo', kam in komu je uradec namenjen. Da ne pomislijo povzročevalci tega preganjanja na posledice svoje gonje, čije žrtev je dostikrat nedolžen uslužbenec, ki morda nima drugega greha nad seboj, nego da izrablja svojo energijo, zmožnosti in prosti čas poleg izpolnjevanja svojih službenih dolžnosti še brigi za dobrobit svojih stanovskih tovarišev, se ne čudim. Tudi se ne čudim, da ne mislijo na to, da odtrgajo moža od žene, očeta od dece, skrbnika družine od vira zaslužkov, da tirajo inteligentnega človeka — državnega uradnika — samca v psihično, fizično in materialno poslabšanje. Kajti vodi jih slepa strast, nečut odgovornosti pred svojim lastnim srcem in zavist, torej lastnosti, ki delajo iz civilizirancev divjake, iz ljudi živali, iz angelov hudobne duhove.
Čudim se pa temu, da ti povzročitelji in drž. oblasti, ki njihove zahteve izvajajo, ne' pomislijo na prvo in glavno: na interes države, če ni oblastim, če ni državnemu uradniku prvi in najvišji zakon — interes države, potem gorje državi, ki ima take predstavnike! Da pa niso take premestitve v interesu poštne uprave, torej države, ne bo nihče zanikal, in sicer prav v nobenem pogledu niso v korist države. Pač pa ima ne glede na osebno, često usodepolno škodo, ki jo trpi preganjani ubslužbenec, tudi država moralno in materialno škodo. Pri sedanjem skrčenem stanju osobja se mora vsekakor poznati odvzetje par uradnikov s sedanjega službenega mesta, morda je tudi kak tak primer, ki bo pustil precejšnjo vrzel za seboj. To gotovo ni v interesu službe in dobre uprave. Tam doli, kamor bodo že šli, pa gotovo ne bodo zamašili polovice tiste vrzeli, ki so jo tukaj pustili. Kako neki! ne poznajo dobro jezika, ne tamkajšnjega načina uradovanja, gmotne težave, skrbi, neupoštevanje v službi, vse to so momenti, ki nujno napravijo iz poprej morda vzornega uradnika — automat, ki škriplje določeno število ur po papirju. Trpi interes službe, s tem pa ugled uprave in države.
Materialno utrpi država pri eni taki premestitvi, recimo 1000 dinarjev.^ Če postanejo taka preganjanja sistem, je oškodovana državna blagajna za milijone. Cui prodest? Komu v korist? Državi sigurno ne, vsi drugi interesi se pa morajo pred tem prvim in največjim umakniti!
V novi službeni pragmatiki čitamo: »Državni uslužbenec, ki prekrši v službi ali iz-
ven nje svojo službeno dolžnost, predpisano z zakonom, ali oškoduje ugled svojega stanu, se kaznuje s kaznijo za nerodnost ali z disciplinsko kaznijo.« Hic Rhodus, hic salta! če se državni uradnik pregreši proti zakonu, ven ž njim! Tirajte ga pred sodišče, iz-tirajte ga iz državne službe! Nikar pa ne preganjajte ljudi, ki delajo več, nego je njihova dolžnost.
Predlosi Zveze za konsres v Beogradu.
Zveza poštnih organizacij v Ljubljani bo predlagala po svojih delegatih na kongresu v Beogradu tole:
1.	Člen 6 pravil Saveza naj se v smislu našega predloga izpremeni.
2.	Po redukciji primanjkuje osobja, zato naj se sprejmejo oziroma reaktivirajo vsi reducirane}, ki so sposobni za službo, ako prosijo za to.
3.	Upokojitev uslužbencev naj se izvrši po novem zakonu, kojega člen 138 določa, da je osnova za izračunanje pokojnine osnovna in položajna plača ir. redna stanarina.
4.	Napredvanje iz pripravljalne v pomožno skupino, odnosno iz pomožne v glavno skupino, naj se vrši za uslužbence, ki so bili že pred 1. septembrom 1923 v službi, brez predhodnega izpita.
5.	Naprede, i/anje pripravnikov, ki imajo 3 leta službe, v višji položaj, naj se čimprej izvrši.
6.	Uvrstitev uradništva, ki ima nad 20 let službe, v I. skupino II. kategorije, kakor ^ pri učiteljstvu.
7.	Za pt. uslužbence naj se določi 30 letna službena doba, ker napravijo poštni uslužbenci v 30. letih več službe, nego uslužbenci drugih resortov v 35. letih.
8.	Prevedba pisarniškega, manipulativnega, uradnega in pomožnega osobja pri direkciji, čekovnem zavodu in pri poštah v kategorijo zvaničnikov, oziroma v III. kategorijo, če imajo predpisano šolsko predizobraz-bo. To osobje se je uvrstilo po večini v kategorijo služiteljev, kar je proti uredbi o razvrstitvi ptt. uslužbencev.
9.	V kategorijo zvaničnikov naj se prevedejo vsi oni služitelji. ki so bili pred 1. septembrom 1923 v poštni službi, ako polože izpit, ki naj se predpiše za dosego zvanja zvaničnikov.
10.	Savez naj dela na to, da se upošteva aktivna vojaška doba. Vojak služi istotako kralju in domovini, zato ni prav, da je prikrajšan, kadar je v službi vojske, ko mora biti pripravljen, da gre v boj za domovino. Njegovi vrstniki in vrstnice, katerim te dolžnosti ni treba izpolniti, vstopijo v državno službo in napredujejo, a vojak je^ zaradi svoje zveste, domovini odslužene službe prikrajšan.
11.	Prevedba tehničnega osobja, ki je po večini prevedeno v kategorijo služiteljev, v smislu uredbe o razvrščanju v kategorijo zvaničnikov.
12.	Izplačilo'diference po novih prejemkih od 1. oktobra 1923 do 30. aprila 1924.
13.	Zvišanje stanarine v smislu člena 137 uradniškega zakona, in sicer v 1. razredu za 30, v II. za 20 in v III. za 10%.
14.	Zvišanje dijet ambulančnemu osobju.
15.	Povišanje in izenačenje nočnine za telegraf, telefon in pošto, ker je krivično, da ima pošta nižje nočnine, kakor telegraf in telefon.
16.	Dopusti. Po redukciji se je število pt. osobja tako skrčilo, da uslužbenstvo ne more iti na dopust, če tudi je dopust po zakonu zajamčen. Tako smo tudi v temi pogledu na-pram drugim resortom na slabšem.
17.	Uradno premeščenim uslužbencem naj se dajo prvih 30 dni dnevnice, ker mora v novem kraju plačati stanovanje, odnosno tudi hrano vnaprej.
18.	Enakopravnost meščanske šole z nižjo srednjo šolo.
19.	Otvoritev poštne in brzojavne šole za ljubljansko direkcijo v Ljubljani. V to šolo naj se sprejemajo v prvi vrsti moški prosilci.
20.	Pravočasna dobava in razdelitev službene obleke in čevljev za nižje poštne uslužbence.
21.	Računanje vse službene dobe v napredovanje in v pokojnino, kolikor ima kdo poštne službe.
Hranilni in posojilni konzorcij.
(Nadaljevanje.)
Zato si dovoljujem v imenu naše zadruge izreči dve, tri misli, kako' bi se dal začrtani program O. Z. brez velikih žrtev na podlagi socialne solidarnosti uspešno izvesti.
Novi uradniški zakon nas ni le razočaral, nego je naravnost porogljiv zasmeh reakcije v obraz organizacijski misli. Tak je torej uspeh in plod našega dolgotrajnega, napornega dela. Ali so bile naše organizacije merodajnim činiteljem res samo »luft« in naj ostanejo take tudi za naprej? Ali hočejo merodajni činitelji s tem, da z omalovažujočo gesto odklanjajo vsako sodelovanje naših organizacij pri reševanju najbolj perečih socialnih in gospodarskih vprašanj, napraviti obstoj naših organizacij brezpredmeten? Zdi se tako!
Toda ne smemo dopustiti, da1 bi prišlo do tega. Še testneje se morajo naše olrjranizacije okleniti druga druge, še bolj poglobiti. Poglejmo okoli sebe. Delavstvo se zbira v enotno fronto, tudi kapitalisti že trobijo na enotno fronto. Ali naj samo mi obsedimo med tema dvema) frontama, da nas zmeljeta kakor dva. mlinska kamna v otrobe?
Tudi nam ne preostaja drugega), kakor 'da se enako zedinimo, kajti rešitve ne moremo pričakovati od nobene druge strani, kakor od našega lastnega dela — v naši gospodarski osamosvojitvi. V to s vrh o pa je treba, da vsi delamo. Da vzbudimo in vzgojimo v slehernem našem članu čut, da sam ne zmore nič in da dosežemo svoj cilj le s solidarnim delom in solidarno odgovornostjo.
Za nas bi morah biti taka froiita naša O. Z.; kot gospodarsko žarišče te Zveze si pa mislim našo kreditno napravo — Hranilni in posojilni konsorcij v Ljubljani.
Tako sem zašel na polje našega zadružništva. Ali moremo sploh govoriti o našem zadružništvu?
Kakor se bo marsikomu čudno zedol, vendar smo ravno nii, javni nameščenci, bili prvi pijonirji, ki smo orali ledjino na polju zadružništva že pred več ko 50 leti. In koliko se je od takrat izpremenilo! Učitelji smo bili drugim, danes pa nas bivši učenci dalejko prekašajo. Vse svoje duševne in telesne sile in zmožnosti smo posvetili drugim. Smatrali simo za) svojo častno dolžnost, živeti in umreti za svojo dompivino. Naš trud ni bil zaman. Poglejte okoli! sebe! Ves ta ogromni sodobni promet, to cvetočo trgovino, to razkošno bogastvo, vsega tega bi ne bilo, da ni bilo v nas, intelektualnih delavcih, idealnih in požrtvovalnih ljudi, ki so s svojim podrobnim' delom na narodnem, kulturnem in gospodarskem polju zbirale kakor marljive čebelice zrno do zrna.
Na sebe smo pa čisto pozabili. Vedno smo bili zadovoljni s skromno plačico-, ki je komaj zadostovala od enega dne do drugega, drugače smo pa živel! od narodnega navdušenja in, ponosa.
Tisti lepi, idealni časi pa so- iminuli in se morali umakniti grdemu povojnemu materializmu. Tudi za nas je čas, da se preorlentiramo, to se pravi, da pričnemo misliti tudi na sebe. Ne zanašajmo se vedno m vedno le na vlado. To navado smo- imeli že v bivši Avstriji. Ko lačne kukavice v gnezdu smo imeli na široko odprte kljune, obrnjene proti Dunaju — sedaj v Jugoslaviji Usti prizor z -obratom proti Beogradu.
Tud! v drugih naprednejših in kulturnejših zapadnih državah nikjer in nikoder ne plačujejo svojih intelektualnih delavcev dosti boljše kakor pri nas, oziroma tako, kakor bi ustrezalo njih zaslužnemu delu, kaj še da bi bili za vsak slučaj preskrbljeni in odvezani vsakršne skrbi v vseh prilikah življenja.
Seveda s kapitalisti ne bdmo nikdar konkurirali. Oni posedujejo zemljo, rudnike, tvornice, služi j!m nebo in peklo. Če, recimo, takole kak bogatSnec zboli ali postane nervozen ali pa siten, ali če mu zboli kak član v družini, se lepo vsede v auto, pa hajd na sinjo Adrijo, Riviero, v Švico, Bohinj ali na Semering. Za njegovo zdravje se pulijo prvi umetniki in specialisti. Kaj ve tak človek, kaj je glad, beda, deložiranje. Delo-žirajo- ga šele takrat, ko vse izravnajo-ča pravica) tudi njega posadi v kraj resnične enakosti ‘in bogastva — v hladni grob. Toda, kar si privošči tak kapitalist v velikem, to- nam navadnim zemljanom, ki smo poleg tega še javni nameščenci, morejo nuditi — seveda! v malem — naše organizacije, strnjene v močno gospodarsko celoto. Kako velikansko gospodarsko silo bi lahko predstavljal naš konsorcij, ako bi vsi sto-rilj svojo dolžnost, in bi imel svojo moralno oporo v tistih, ki jim je namenjen, se točno niti oceniti ne da, Treba pa je, da dela" vse, ako; hoče tud-i jesti v,se. Trotov in parasitov ne sme biti. Ena družina, en duh, ena disciplina v vsakemu oziru do skrajnosti. Kdor dela drugače, se odteguje skupnemu delu, je izdajalec naš’ega) pokreta. — Imam žalostne izkušnje, da doslej o pravi zavednosti, samozavesti in samoupoštevanju pri javnih nameščencih hiti govora ni moglo biti.
Konsorcij si je nadel veliko in težko nalogo, da pomaga s cenim: kreditom vsem -onim, ki so zaradi neurejenih notranjih razmer države prišli v nevarne, večkrat eksistenco ogrožajoče materialne stiske: Seveda je upal konsorcij pri tem na- samopomoč in sodelovanje od strani bratskih strokovnih organizacij, na katere se je obrnil s prošnjo, da pri njem nalagajo razpoložljivi društveni denar, ali pa vsaj da ga moralno podpirajo v njegovem humanitarnem stremljenju. Pa je bilo vse zaman. Zaradi nekaj grošev več, ki jih morda društveni blagajnik v svoji preveliki, a a nepravi ambicijoznosti pri tej ali oni banki doseže na procentih, je bil konsorcij in stotine javnih nameščencev, ki se k njemu zatekajo, obsojenih, da so si morali iskati kredita pri istih bankah pod neznosnimi pogoji. Judcževi groši!
V teh težkih časih, ko so javnemu nameščencu vrata vsake druge posojilnice sploh zaprta in bi bil marsikdo omagal od gladu z družino vred, če bi se ne bil zatekel h konsorciju, so lastne organizacije pustile konsorcij nä cedilu. To ni samo znamenje nezavednosti, to je znamenje sramote! Ali še ni dovolj suženjstva 'in tlake in kuluka, Mar ne veste, da s tem, da nosite denar v kapitalistična podjetja, v banke, ki uničujejo vso našo narodno ekonomijo, v banke, ki so edino krive neznosne draginje, izkazujete solidarnost z onimi, ki mečejo na stotine
revnih ljudi' v brezposelnost, v lakoto- in obup? Vsak dinar, ki ga vaš blagajnik nese v kako drugo kakor našo hranilnico, je jermenček k biču, s katerim nas tepe kapitalist po naših hrbtih.
In potem se še čudite, odkod neuspehi, moralni maček, apatija? Vso našo- preteklost tvori veriga usodepolnih, taktičnih hib in pogrešk, zaradi katerih tudi vlada ni mogla smatrati našega pokreta za resnega, kaj še, da bi ji ta mogel imponirati. Samo močni imponira. Mi smo bili vedno v vsakem oziru slabiči — po> lastni krivdi. V tem pogledu napravimo že enkrat, kakor se reče, »zapik!« Vzemimo- resno naše organizacije, pometimo- -iz njih brezbrižnost, površnost in lahkovernost, pal boste videli, kako hitro se bo obrnilo tudi pri nas na bolje, in zrasli bomo na ugledu tudi pri državi sami.
Ko bi šlo vse Po sreči, -to se pravi, po načrtu, bi se konsorcij v nekaj letih dokiopal na lahek način do -ogromnih milijonov obratne glavnice. Cisti dobiček bi se stokal v razna dobrodelne sklade, -ki bi se poleg tega jačili z dohodki določenih finančnih akcij, kakor jih predvidevajo nova pravila O. Z. To- bi bil seveda velikanski aparat, pa iako priprost. Vse delo bi se vršilo v toliko in toliko odsekih po navodilih O. Z. in od nje odobrenih pravilnikih.
Seveda bi moralo biti, preden hi prisegli na ta nova pravila, vse pripravljeno do najmanjše doslednosti in podrobnosti, tako, da bi se zdela
O.	Z. (kot velikanski stroj, v katerem dela istočasno vsako kolesce, najmanjši vijaček in še tako nevidno peresce, ventil, para!, strojnik, vsak na svojem odkazanemu mu mestu. Vse, kar stoji v pravilih zapisano, ne sme biti na papirju zaradi lepšega, ampak! mora res eksistirati, mora imeti življenje. Prilika, da bi se ta stroj prvič vidno -spustil v akcijo in zapletel javnost in tudi državo samo v strmenje in zanimanje, bj se kaj lahko kmalu dobila. Je že dan povod.
Hranilni in posojilni konsorcij je v proslavo petdesetletnice obstoja na svojem jubilejnem občnem zboru dne 26. aprila 1924 sklenil, proslaviti svoj jubilej najprimernejše z dobrodelnot-s tj o in tako se je ustanovil fond za podporo revnih vdov in sirot po umrlih javnih nameščencih. Občni zbor je sklenil, da naj se ta fond v priznanje mojih zaslug za konso-rcij imenuje Po meni, to je »Roštanov jubilejni fond ko-nsorcija.«
Tu Ima O. Z. takoj lepo priložnost, da s-i po svojih odsekih stvar osvoji ter ji da svojega moralnega pritiska in po-nroči. V nekaj letih imamo lahko sredi Ljubljane eno največjih hiš, v katero bi se dalo spraviti v pritličju naš konsorcij In pisarne in klubi naših organizacij. Prvo nadstropje bi se dalo privatnim strankam v najem, ostali prostori bi se pa uporabili kot zavetišče za to-lijko h1 toliko onemoglih vdov ali sirot po javnih nameščencih.
Tu imate že polje, na katerem je zainteresirano Ib mora biti zainteresirano vse javno) na-meščenstv-o od prvega funkcijonarja države: do zadnjega služitelja. Tu imajo tudi organi-zacije priložnost, da se praktično pokažejo v svojem idealnem medsebojnem tekmovanju. O. Z. bo postavljena' še pred druga važna in pereča gospodarska vprašanja ki se bodo že v najbližjem času morala vzeti v pretres. Imam jih še nekaj začrtanih, in kadar bodo zrela, pridem tudi ž njimi na dan.
Vzemite na znanje to- moje poročilo-, o Katerem upam, da bo seglo v srce, kakor je prišlo iz srca in iz dobrega namena.
(Konec)
Organizatorično gibanje.
Pravila Saveza.
(Nadaljevanje.)
Člen 15.
Organizacije, pododbori, poverjeništva in sekcije sprejemajo člane in pobirajo članarino. Za svoje stroške zadržavajo v svoji blagajni 50 par od člana, ostalo pa pošiljajo upravi Saveza vsakega meseca.
Organizacije, pododbori, sekcije in poverjeniki so dolžni, da pošiljajo upravi Saveza trimesečno poročilo o delovanju, o popisu novih članov in o splošnem stanju tiste organizacije.	'
Organizacije, pododbori, sekcije in poverjeniki se morajo strogo ravnati po pravi-
lih in po- odlokih uprave Saveza.
člen 16.
Celokupno delsovanje organizacije podleži pregledu nadzornega odbora.
Nadzorni odbor je dolžan, da pregleda ter s knjigami in blagajno uredi mesečno posrečilo in ga podpiše; pravico do pregleda pa ima kadar hoče. O neravilnostih mora obvestiti upravo Saveza.
Ako bi nadzorni odbor ne vršil dolžnosti, ki mu je poverjena, in bi nastala zaradi tega kaka škoda, potem odgovarja za škodo moralno in materialno.
Uprava Saveza more vsak čas po poob- , laščenih osebah pregledati tudi stanje blagajne organizacij, pododborov, sekcij in poverjenikov. Ako bi se ugotovile kakšne nekorektnosti ali nepravilnosti, ima Savez pravico, delovanje ustaviti in odgovorne organe poklicati na odgovor.
Člen 17.
Na koncu vsakega leta održavajo organizacije, pododbori in 'sekcije redne letne skupščine.
Na skupščini polnomočn-o sklepa tretjina glasov navzočih članov. Za sklepe je potrebna navadna večina. Vsi sklepi morajo biti v soglasju z odredbami in sklepi Savezove uprave, ki so zasnovani s pravili in sklepi kongresa.
Organizacije, pododbori in sekcije volijo na svoji letni skupščini odposlance — delegate za glavno letno skupščino — kongres iz vse države, in sicer za vsakih 25 članov po enega odposlanca — delegata. Ni potrebno, da bi morali biti delegati iz tistega kraja, ki jih pooblašča.
Člen 18.
Letno skupščino organizacije tvorijo vsi člani pododborov, sekcij in poverjenikov tiste oblasti in njihovi pooblaščenci.
Člen 19.
Skupščina organizacije sklepa na osnovi teh pravil in odločb starejših edinic, pa tudi po lastni inciativi -o skupni akciji vseh področnih ji pododborov in poverjenikov.
člen 20.
Skupščina organizacije voli iz svdje srede upravo- organizacije, ki vrši za dobo enega leta vse posle organizacije na svojem področju.
Člen 2L
Uprava (odbor) organizacije kontrolira delo vseh področnih pododborov, sekcij in poverjeništev.
Člen 22.
Pododbor tvorijo poštni-brzojavni-telc-fonski uslužbenci enega kraja (čl. 12, točka b).
Člen 23.
Pododbor se mora na osnovi teh pravil in odlokov višjih edinic brigati, da doseže stavljene si cilje.
Člen 24.
Skupščina pododbora se vrši enkrat na
leto.
’	Člen 25.
Pokrajinska skupščina — kongres je najvišji organ celokupne organizacije. Kongres se vrši enkrat na leto, v mesecu juliju na Petrov dan na poziv centralnega odbora Saveza.
člen 26.
Pravico do udeležbe na kongresu imajo razen članov centralne uprave in enega odposlanca ministrstva pošte in telegrafa vse organizacije, pododbori, sekcije in poverjeništva po svojih delegatih, kakor to določa člen 17 teh pravil.
Člen 27.
Dolžnosti pokrajinske skupščine (kongresa) so:
a) da zasliši poročila centralne uprave o delovanju in o stanju blagajne ter da daje absolutorij;
(Dalje prihodnjič)
Spominja) se smrti in Dobrote! Da ne bodo otroci dvakrat sirote, postani hitro član »Dobro-te!«
Zapisnik
širšega odbora Zveze od 2. julija 1924.
Sejo vodi predsednik, ki določi naslednji dnevni red:
1. Došli dopisi. 2. Določitev delegatov na kongres Saveza in 3. Slučajnosti.
Ad 1. Tajnik prečita vabilo centralnega odbora Saveza na letošnji VI. kongres Saveza, ki se bo vršil 12., 13. in 14. julija. Dnevni red kongresa smo objavili v zadnji številki Poštnega Glasnika, če smemo' sodili po dnevnem redu, obeta biti letošnji kongres, zelo zanimiv in važen. Za nas so največje važnosti točke 7., 9. in 10. dnevnega reda. Glede specijalne službene pragmatike za ptt. uslužbence stoji Zveza na istem stališču kakor Savez, to se pravi, kar smo dobrega dosegli z novim zakonom, ki velja za vse državne uslužbence, to moramo obdržati tudi v novem posebnem zakonu, če ga dobimo. V novi zakon pa moramo vriniti tiste določbe, ki jih splošni zakon ali nima, ali pa niso ugodne za poštne uslužbence. Naša glavna zahteva po lastni službeni pragmatiki obstoji pač v tem, da se nam prizna samo 30 letna službena doba, dočim velja po sedanji službeni pragmatiki tako za pošto kakor za ostale resorte 35 letna službena doba. — Pri referatu o pojavu posebnih društev posameznih kategorij ptt. uslužbencev bo Zveza skušala uveljaviti svoj predlog, da se izpremeni člen 6 Savezovih pravil tako, da morejo pristopiti posamezna društva poštnih uslužbencev v Savez samo posredno, to je samo preko svoje oblastne organizacije, ki je v Sloveniji Zveza. — Zavzjeli se bomo za izdajanje strokovnega lista, ki naj bo glasilo Saveza. V vsej državi izhaja sedaj razen »Poleta«, ki je glasilo ambulancarjev, samo en poštni stanovski in strokovni list, to je naš »Poštni Glasnik«. Ako bi se izkazale težkoče, da bi morda Savez tudi v bodoče ne mogel izdajati svojega lastnega glasila, bomo skušali dobiti podlago, na kateri bi se morda razširil naš »Poštni Glasnik« kot glasilo vseh poštnih uslužbencev V" državi.
Zveza je poslala Savezu dopis, v katerem stavi predlog za izpremembo pravil (člen 6) in v katerem zahteva, da skliče Savez en dan pred kongresom predkonferen-co zastopnikov posamezni pokrajin.
V tem času smo napravili na Savez tudi vlogo za nujno nakazilo dijet onim uslužbencem, ki so eksponirani za čas bivanja Nj. Vel. kralja na Bledu. Policija in uslužbenci politične uprave dobivajo redno skozi ves čas zvišane dnevnice, dočim jih poštni uslužbenci vzlic urgenci direkcije še sedaj niso dobili. Zahtevali smo tudi sezonsko doklado za stalno nameščene uslužbence na pošti Bled.
Ad 2. Glede na važnost letošnjega kongresa Saveza sklene odbor, da pošlje Zveza 2 zastopnika, in sicer predsednika Urbančiča in tajnika Jakšeta na kongres v Beograd. Poleg tega pa prispeva za zastopnika društva nižjih uslužbencev za vožnjo. Tajnik priporoča, da pošljejo tudi druga društva po možnosti svoje delegate, tako da bo nastopila Slovenija na letošnjem kongresu vplivno in častno. Ta predlog, kakor tudi predi tg za izpremembo člena 6 Savezovih pravil se soglasno sprejme.
Ad 3. Odbor soglasno protestira proti persekucijam in premestitvam, ki ogrožajo posamezne funkcionarje Zveze in v njej včlanjenih društev. Zveza je nepolitična in samo stanovska organizacija. — Tov. Mar-tinšek intervenira glede dopustov nižjih uslužbencev. Zaradi redukcije so z zakonom zajamčeni dopusti skoraj nemogoči. Zato naj se reaktiviraju še zmožni reducirani usluž-
benci, oziroma naj vzame poštna uprava dnevničarje, da se omogočijo uslužbencem tako potrebni redni dopusti.
Dnevni red je izčrpan, predsednik zaključi sejo ob 22. uri.
To in ono.
Uradniške organizacije zganite se!
Pod tem naslovom je priobčil »Narodni Dnevnik« članek, ki pravi na koncu:
Baje se nekaj enakega pripravlja pri pošti in baje so lastni kolegi označili one svoje tovariše, ki naj gredo v pregnanstvo — samo zaradi tega, ker so drugega političnega prepričanja in ker se ne — uklonijo. Zato pravimo: uradniške organijacije, zganite se. To ni več politična in j strankarska ampak strogo stanovska zadeva. Vse ! uradništvo brez razlike strank mora ogorčeno j protestirati proti takim nakanam in proti meto. j dam, ki doslej niso bile v navadi v naših pokrajinah. Ako tega ne stori, bo samo krivo, da se ustvari nevaren prejudic za vse bodoče čase, kajti kar je dovoljeno enemu režimu, bo dovoljeno tudi drugemu. Uradništvo je dolžno svoji časti in svoji stanovski zavesti, da nastopi kar najodločneje.
Pridružujemo se člankarju v polnem obsegu, kajti s skrbjo gledamo v bodočnost, če se uvedejo tudi pri nas napačne metode, da se pahnejo ob vsaki spremembi režima nevšečni ljudje na cesto ali pa v pregnanstvo.
Pri našem resortu se namerava ta metoda zelo temeljito izvesti. Nekaj kolegov, ki niso povšeči članom nekega kluba poštnih uslužbencev, je že prejelo dekrete, za druge se pa pripravljajo.
Čujemo, da se hoče premestiti tudi predsednik Zveze g. K. Urbančič, ki je tem gospodom najbolj na potu zaradi svojega delovanja v organizaciji. Gospodje naj ne napenjajo loka prehudo in naj mislijo na reklo: »Danes meni, jutri tebi«! Stojimo in bomo stali na braniku za vsakega člana, ki se ga preganja bodisi zaradi delovanja v organizaciji, bodisi zaradi političnega prepričanja. Posebno pa bomo branili svojega predsednika, ki izpolnjuje v interesu uslužbencev vestno svoj dolžnost. Motijo se, če mislijo, da dobe potem Zvezo v svoje roke, ako razženejo nekaj voditeljev.
Na kongres v Beograd so odpotovali tile zastopniki Zveze oziroma v Zvezi včlanjenih društev: Urbančič, Jakše, Kunst, Čampa in Martin. šek. O poteku kongresa prinese »Poštni Glasnik« v prihodnjih številkah obširno poročilo.
Novi uradniški zakon (službeno pragmatiko) pričnemo priobčevati s prihodnjo številko.
V Zvezino blagajno so prispevali sledeče zneske". Pošta Škofjaloka 175 Din, Miroslav Vaupotič, Križevci p. Ljutomer 20 Din, Ela Knapič, Marenberg 10 Din, Ambrož Karel, Marenberg 12 Din, šiško Fran, pism. Krško 20 Din, Mauer Marija, pošt. Krško 20 Din, Klinc Amalija, pošt. Krško 20 Din, Bučinek Ter., čin. Muta 20 Din, Kos Anton, sluga Muta 20 Din, Lenko Anica, pošt. Polzela 20 Din, Pogačnik Matej, upr. Lj. 2,
5 Din, Černe Vinko, poštar Gorje pri Bledu 100 Din, Fürst Kornelija, Slov. Bistrica 10 Din, Tratenšek Dav. Pragersko 10 Din, Grah Silva, Celje 10 Din, Domšek Velna, Festni Krepek, sel. p. sluge Sv. Lenart v Slov. gor. 80 Din, Pavla Ciuha, čin Ljubljana 1 50 Din, Povše Mila pripr. Ljubljana 1, 25 Din, Killer Mihaela, pripr. Tržič 10 Din, Rojina Vida in Tončka Koželj, čin. Tržič 20 Din, Rihteršič Pavla, pošt. Celje 25 Din, Kovačič Janez, Mokronog 5 Din, Šubic Mira, Mokronog 10 Din, Straus Mihael, upr. Rajhenburg 10 Din, Zablačan Valentin, Maribor 2, 30 Din, Božič Florijan, Begunje p. Lescah 20 Din, Mesojedec Mara, adm. Vel. Lašče 20 Din, Kalan Vilma, Celje 25 Din, Modic Vida, Celje 25 Din, Strašček’ Matilda, Celje 25 Din, Leskovšek Vido-slava, Celje 25 Din, Bervar Matilda, Celje 25 Din, Grobelnik Zinka, Celje 25 Din, Korošec Roza, j Celje 25 Din, Hočevar Pepca, Celje 25 Din Rodič Slavica, Celje 25 Din, Lebič Rudolf, pt. čin. Lj. 2, 50 Din, Čadež Anton, Guštanj 20 Din, Sfiligoj Gabrijel, poštar. Sv. Ilj v Slov gor. 50 Din, šunko, pism. Sv. Ilj v Slov. gor. 20 Din, Poš J. pism. v Sv. Ilj v Slov. gor. 20 Din, Rošker pripr. Sv. Ilj v Slov. gor. 20 Din, Gorše, šrejner, Vrbnjak Pahor in Vaclav vsi v Gor. Radgoni 100 Din, Perko Marija, čin. Gor. Radgona 30 Din, Romanič Marija Celje 25 Din, Levstek Minka, Boh. Bistrica 15 Din, Škrlec Ivan, upr. Sv. Tomaž pri Ormožu 20 Din, Osobje pošte Črnomelj 105 Din, Lenard
Malči, pošt. št. Vid n. Lj. 10 Din, Čeh Josip, Vransko 10 Din, Jelen Ivan, zvan. Sv. Peter v S. d. 10 Din, Glogovšek Ant. poštar Meža, 20 Din, Rek Ljudmila, Stari trg p. Rakeku 30 Din, Kasjak Mara Sv. Lovrenc p. Mar. 20 Din, Zadravec Ant. zvan. Lj. 1, 100 Din, Vipotnik Josip služ. Žalec 20 Din, Berglez Al., Slivnica p. Celje 10 in, Ivanuša Franjo, čin. Apače 20 Din, Košane Josip, Dev. M. v P. 15 Din, Kopač Alojzija, Ljubljana 1, 20 Din, Koser Fran Juršinci 5 Din, Uslužbenci pošte Ormož, 65 Din, Jamšek Fran, pism. Moravče 10 Din, Zupančič Marija, Kranj 30 Din, Kosmač Katarina, Kranj 15 Din, Prijatelj Terezija, Kranj 15 Din, Windischer Marija, Kranj 30 Din, Kump Aleksander, Kranj 10 Din, Anka in Marija Fabjančič, Ljubljana 60 Din, Lah Anton, pt. čin. Moškanjci 30 Din, Engelman Julija, Moste pri Lj. 10 Din, Gselman Rika, odpr. Sv. Barbare v H. 5 Din, Uslužbenstvo pošte Zg. sv. Kungota 150 Din, voditelj g. Brumer, Uslužbenstvo pošte Kočevje (po tov. Helmichu) 155 Din, Elza Zadolšek, Bizeljsko 40 Din, Klinc Amalija, Krško 100 Din, Tavčar Ela, Ljubljana 3, 20 Din, Negode Miljutin, Ljubljana 1, 50 Din, Šoštarič Franc, pism. Juršinci, 20 Din, Kügler Natalija, Rogatec 20 Din, Ban Martin, poduradnlk Ljublj. 1, 30 Din, Zagorjan Toni, Rakek 5 Din, Ilaš Ivan odpr. Vače, 10 Din, Cajzek Miha, zvaničnik Ptuj 25 Dinarjev, Mlakar Martin, Leskovec p. Krškem 20 Din, Zora Erjavec, Sodražica, 50 Din. — Skupaj 2722 Din.
Vsem zavednim tovarišem in tovarišicam, ki so darovali ta lepi znesek, se iskreno zahvaljujemo. Prepričani smo, da se bodo ostali tovariši In tovarišice, ki se sedaj niso mogli odzvati našemu vabilu, spomnili Zvezlne blagajne pa takrat, kadar se nam posreči izvojevati izplačilo rdzlike od oktobra lanskega leta.
Zamenjava. Koleglnja v Mariboru 2 želi zamenjati službo s koleginjo v Ljubljani. Ponudbe naj se pošljejo upravništvu »Poštnega Glasnika« v Ljubljani.
Nekaj gradiva je moralo ostati za prihodnjo številko. Sotrudniki naj potrpe, pride vse na vrsto.
ZAHVALA.
Podpisani se najtopleje zahvaljuje Osred. društvu nižjih poštnih uslužbencev za izvanredno podporo Din 500 povodom dolgotrajne in težke bolezni svoje žene.
V Ljubljani, dne 3. julija 1924.
KRAJNC FRAN, služltelj.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI:
Vprašanje (M. š. v D.) Kdaj bodo prevedeni kvalificirani poštni odpravniki v red drž. uradnikov? — Odgovor: Predlog je že v ministrstvu, zatrdilo se nam je, da bodo prevedeni s 1. avgustom tl.
Vprašanje (S. P. v Sv. L.) Ali se mora ob nedeljah pošta dostavljati ali ne? — Odgovor: Sedaj ni uvedena dostava ob nedeljah pri nobeni pošti v Sloveniji, niti v lokalnem niti v selskem okolišu.
Odsov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
Priporočamo najboljše šivalne stroje
Gritzner in Adler
za rodbinsko in obrtno rabo posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, potrebščine za šivil je, krojače in čevljarje, brivce in sedlarje, nogavice, palice.
Edino le pri JO^P P&tSi'HC Ljubljana,
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Spreiemaio se popravila strojev. (17)
KOSIJA-F0ÜS1ER
zavarovalna in pozavarovalna družba v BEOGRADU. Osnovni kapital G.OllO.OOD dinarjev.
Družba izvršuje zavarovanja vseh vrst:
1.	Zavarovanje proti požaru.
2.	Zavarovanje proti posledicam telesnih nezgod.
3.	Zavarovanje proti škodi po toči.
4.	Zavarovanje proti vlomu in tatvini.
5.	Zavarovanje vs h transportov.
6.	Zavarovanje jamstve ne dolžnosti.
7.	Vse vrste zavarovanj življenja pod najugodnejšimi pogoji.
8.	Zavarovanje stekla.
Podružnica za Slovenijo v Ljubljani, Sodna ulica 2/1.
Manufakturna veletrgovina
Hedžet & Koritnik
Brzojavi: Hedžet. Ljubljana Telefon št. 75
ALOJZIJ LENČEK nasl. SIN
Elektrotvnlka A. VERBAJS eSS"«“3
Tovarniška zaloga vsega elektrotehničnega - inštalacijskega, materijala za slabi in močni tok, kakor: strojev, vsakovrstnih žic, aparatov, inštrumentov, kuhalnikov, likalnikov, telefonov, elektr. zvoncev, svetil (lestencev, namiznih svetiljk) itd. itd.
Blago prvovrstnih tovarn po priznano najnižjih cenah. Načrti in proračuni na zahtevo
Stavbeno kleparstvo
trgovina s kleparskimi izdelki
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29.
Telefon št. 426.	Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Grubarjevo nabrežje štev. 8
se priporoča za vsa stavbena dela, ter nudi po zelo nizkih cenah opeko vseh vrst in cementne cevi. Lastna opekarna na Črnučah. Zaloga tudi v Ljubljani.
F™$KÄFAIUjllbljm
Rimska cesta 16
Mizarstvo s parno silo. Bogata zaloga modernega pohištva ter amerikanske pisarniške rouleaux-oprave.
LJ0I1UAHA, Rimska cesta 13, teleton 527
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe in pohištvo.
POZOR!
Predno si nabavite pohištvo, oglejte si pri domači tvrdki
I. Černe
zaloga pohi> štva in tapetništva
Ljubljana» Dunajska c. 19-28
tovarna St. Vid nad Ljubljano
Kuhinjsko posodo, orodje, okovje, raznovrstno železniško blago kupite najceneje in najboljši kakovosti ie pri znani tvrdki z železnino
BREZNIK &FRIKCH, Ljubljano
Stritarjeva ulica štev. 7
Državni nameščenci dobijo primeren popust'
Konfekcijska tovarna
FMII DEBI S CIE. Ljiljan!
Pisarna	d. z o. z.	Tovarna
Emonska cesta 8.	Erjavčeva cesta 2
313	Telefon interurban	249
Najmodernejša in največja tovarna moških, dečjlh in fantovskih oblačil.
KONKURENČNE CENE.
The Rex Co.
Ljubljana
Gradišče 10.
Telefon št. 268 int.
Zagreb
Sajmište 56. Ustanovljeno 1906.
Specijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstniti pisarniških potrebščin. Pisalni stroji na obroke.
Josipa Andloviča v Komenskega ul. 28
zalogo od najpriprostejšega do najfinejšega pohištva. Sprejemajo se vsa mizarska naročila, ki se izdelujejo v lastni delavnici z najnovejšimi stroji: Karlovška cesta 22. — Cene zmerne!

Čevlji z znamko
— „ORIENT“ —
družba z o. z.
tovarna oljnatih bärv, lakov, firnežev in steklarskega kleja
LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 19,
IN UDMAT PRI LJUBLJANI.
Prodajalna: Miklošičeva cesta 4 Zaloga kemičnih in rudninskih barv ter vseh slikarskih in pleskarskih potrebščin.
11. sum m. i soss
modna trgovina za dame In gospode
LJUBLJANA, Mestni trg številka 19
Prodaja po konkurenčnih cenali
so najboljši' Zahtevajte jih povsod!
Prodaja na malo u Ljubljani:	Na deželi
Aleksandrova c 1 v vseh V®6lih Prešernova ul. (Seljak) trgovinah S Čevlji
Na veliko pošilja tovarna
PETER KOZINA & Ko. Tržič.
Ceniki na zahtevo zastonj 1
j „ELIN“
j družba za električno industrijo
d. z o. z.
j Gradi električne centrale in naprave. — Velika j zaloga motorjev in električnega materijala. — J Cene izredno nizke. Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno.
j Ljubljana, Dunajska c. 1, telef. 88, 5 Maribor, Vetrinjska ul. 11, telef. 239.
Specijalna trgovina an roko izdelanih, posebno trpežnih čevljev za delavce in lovce, kakor tudi luksuznih čevljev, ki jih nudi proti kakršni konkurenčni ceni
razpošiljalnica „G A R A N C IJ A“
J. Gagel, Ljubljana sv. Petra c. 7
Zahtevajte cenik!
Se priporoča
na novo urejena modna in kontekcifska trgovina
Fran Lukič
Pred Skotijo štev. 19
Pri nakupu blaga
: za moške obleke :
kakor sukna, ševjota za površnike in ranglane, kam-garna za obleke in modne hlače, duoble štofa za zimske suknjiče in površnike, od katerega ima veliko in lepo izbiro, se priporoča tvrdka
R. Miklauc, Ljubljana
Lingarjeva ul., Medena in Pred Škofijo
Znižane cene. Solidna postrežba I
„Z 0 R A“
družba z o. z.
Ljubljana, Dunajska c. 33.
nudi najceneje
prvorstni bencin in petrolej amarikanska strojna, mazil-na in cilinder-olja, karbolinej strojne masti, modro galico, žveplo itd.
ö=ZZetinkls:!
družba z o. z. v Ljubljani
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (22)
SloDenska banka
centrala
Stritarjeva ul. LJUBLJANA Stritarjeva ul.
v lastni palači.
Delniška glavnica	Din 7.500,000’—
Rezerve	Din 1.500,000’—
Podružnici:	Ljutomer, Doljna Lendava
Afilijacija:	Slavenska banka d. d. Zagreb
Izvršuje vse bančne posle, obrestuje vloge na vložne knjižice po najvišji obrestni meri.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA		
Delniška glavnica: Din 50,000.000 — Skupne rezerve ca Din 10,000.000’	Centrala: LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE: Brežice	Gorica	Metkovlč	Sarajevo Celje	Kranj	Novi Sad	Split Črnomelj	Maribor	Ptuj	Trst SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE	Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev.: 261, 413, 502, 503 in 504