GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: CHekea 3—3878
Entered aa Second Glass Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3871
No. 66. — Stev. 66.
NEW YORK, FRIDAY, MARCH 20, 1936— PETEK, 20. MARCA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
V POPLAVLJENEM OZEMLJU SE BOJE EPIDEMIJ
i i————^—————----------------------- r
Posebna konferenca naj uravna sporna vprašanja
OBJAVA VA2NIH NEZAPOSLENI
dokumentov! pribit na križ
Listine odkrivajo pred-zgodovino vstopa Združenih držav v »vetovno vojno. — Med Ameriko in Anglijo bi kmalu prišlo do preloma.
WASHINGTON, I). ., 1!>. marca. — V obliki iz listin državnega departinenta sestavljene knjige je bila objavljena zgodovina dogodkov, ki so napotili Združene države, da so opustile svojo nevtralnost v svetovni vojni.
Knjiga vsebuje 4.*>1 listin, ki so bile od 1914 do 1919 izmenjane med Združenimi državami in njihovim diplomatskimi zastopniki in drugimi državami.
To pa ni popolna zbirka, tem j več samo izvleček, ki pa raz- j pravlja o vsem razvoju dogod-J kov in o najbolj za pleteni li j vprašanjih, kot so vojaške po- • Šiljatve, krediti, posojila, nev-j tralna trgovina, blokada za-! pleinbe vojna s podmorskimi eolni itd.
Iz listin je razvidno, da je pogosto med Združenimi državami in Anglijo vladala velika napetost. Ko so Angleži izdali "črni seznam" ameriških tvrdk, je skoro prišlo do preloma med obema državama.
To zbirko listin bodo v kongresu pogosto porabljali, kadar se bo pričela razprava o novi, stalni postavi nevtralnosti.
Zbirka v.»obuje tudi ameriške proteste proti vojevanju s podmorskimi eolni in tudi listine o potopljeni Lusitaniji.
MALA ANTANTA PODPIRA FRANCIJO
PRAGA, Oehoslovaška, IS. marca. — '4Države Male an-tante in sovjetska Rusija so da-:e Franciji trdno zagotovilo, da so pripravljene izpolniti svoje obveznosti kot članice Lige narodov in zaveznice Francije," je izjavil novi zunanji minister dr. Kaiml Krofta. — Francoska vlada je odgovorila, da bo storila iste,."
Usta so mu zavezali z vrvjo. — Roke in noge je mel prebite z žeblji. — Našel ga je delavec, ko je Šel na delo.
O ALA, Fla., 19. marca. — V nekem gozdu izven mesta j'-* bil najden 39 let stari brezposelni zidar George J. Timmer-1'ian, vadiliujoč in krvaveč. — Tunine rman je bil pribit na Uri ž. Žeblji so mu bili prebiti skozi roke in noge. Poleg tega pa je imel tudi usta zavezana z vrvjo. Cez glavo je bil pokrit s težkim lovskim suknjičem.
James White, ki je zaposlen pri zgradbi kanala, je na potu na delo slišal stokanje ter našel Timmermana visečega na križu. Ko je White poklical še druge delavce, so Timmerma-' na sneli s križa in ga prepeljali v bolnišnico.
Timmerman je rc'kel. da je iskal delo in nekdo z orožjem v rokah ga je napadel. Pravemu napadalcu so pri zločinu pomagali trije tovariši. Žeblje so mu zabili z njegovim lastnim kladivom. In eden med njimi mu je rekel: ''Prihodnjič boš držal jezik za zobmi l"
Timmerman je prej delal pri kanalu, pa je bil odslovi jen. — Rekel je, da se je prepiral zaradi delavskih razmer in zaradi odškodnine za neko poškodbo.
Zdravniki upajo, da bo Tim-nerman še ozdravel.
Šerif Thomas pravi, da cela zadeva izgleda kot sleparija. Po njegovem zatrdilu si je Timmerman pogosto potisnil šivanke v svoje telo. James White, ki je našel Timmermana, je bil aretiran. Policijski načelnik Spencer pravi, da se je Timmerman iz komunističnih nagibov pustil pribiti na križ.
za slučaj nemškega napada obljubljena skupna pomoč
LONDONU, Anglija, 19. marca. — Ko je svet Lige narodov soglasno izjavil, da je Nemčija kriva kršenja versaillske in locarnske pogodbe, so države, ki so podpisale locarnsko pogodbo, sklenile, naj se vrši meseca maja velika mednarodna konferenca glede evropskih varnostnih in gospodarskih problemov, kateri ogrožajo evropski mir.
VENIZELOS UMRL
PARIZ, Francija, 18. marca. — V prostovoljnem izgnanstvu je umrl tukaj Eleutherios Vc nizelos, eden najuglednejših gi škili politikov. Bil je večkrat grški ministrski predsednik, lani meseca marca je pa zasnoval zaroto proti vladi. ---Zarota ni usj»ela.
Venrzelos je pobegnil v Pa-iiz, Francijo, kjer je umrl v starosti 72 let.
Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov.
N AZIJSKA ZAROTA
V AVSTRIJI
DUNAJ, Avstrija, V.), marca. — V Dolenji Avstriji je bila odkrita nova nazijska ■zarota proti Sehusehniggovi vladi. 'JO uradnikov provincijalne vlaie jo bilo aretiranih zaradi uazif, skega delovanja.
španija se je pomirila
Vlada ne namerava nka-kih novih ukrepov. — Spopadi v Asturiji in Albecete so zahtevali dve žrtvi.
MADRID, Španska, 19. marca. — Španska vlada jo po notranjem ministru Amos Salva-dorju izrazila mnenje, da gredo nemiri v deželi proti svojemu koncu, četudi so žrtve novih nasilij na rast le za 11.
Vlada ne namerava izdati novih poostrenih odredb ter ostane samo pri svojem "svarilnem stanju", katerega je razglasila, ko je armadno poveljstvo od vlade zahtevalo, da v deželi zopet postavi red, ali pa bo armada vzela zadevo v svoje roke.
Vlada se je do 7adnjega časa bala nadaljnih izgredov, toda sedaj ta strah pojema, ker je razvidno, da nemirov ne vodi kaka centrala.
Izjavo notranjega ministra je se podprla izjava vojnega ministrstva, ki zagotavlja, da je armada popolnoma udana obstoječi državni oblasti. S tem je bilo tudi odstranjeno mnenje, da armada ni zadovoljna s sestavo vlade levice in cent-ruma.
V Asturiji je bil pri nemirih ubit nek komunist, v Albacete pa je bil ubit nek drug ekstre-mist, ko ie policija nastopila proti požigalcem, ki so zažgali tri cerkve in dve zboroval ni d v<»ra ni d es 11 i č a rje v.
Tretja žrtev pa je bil nek fašist v Yecli, ko so ekstreniisti navalili na neko cerkev in vso opravo znesli na cesto in jo za-žirali
LONDON, Anglija, 1CJ. marca. — Kot pravi nek član franco-ke delegacije, so se locarnske velesile zed i ni le v načrtu za rešitev problema, katerega je povzročila Nemčija z zaseden, iem Porenja.
ZaTasni načrt Vsebuje naslednje točke:
1.	Francosko-ruska vojaška pogodba bo predložena razsodišču v Haagu, da odloči, ako je v kakem nasprotju z locaru-sko pogodbo.
2.	Medtem ostane sedanje stanje zasedenja Porenja ne-izpremenjeno. Mogoče bo pa tudi postavljena mednarodna policija za nadzorstvo.
3.	Locarnske države si zopet zagotove medsebojno pomoč za slučaj nemškega napada.
"Angleži so se slednjič enkrat zavedli svoje
h aile selassie je vrhovni poveljnik
Velike bitke se udeležuje stopetdeset tisoč vojakov. — Lahi niso zlomili abesinske obrambe. — Badoglio pretirava.
A DDIS ABABA, Ahesinija, 1H. marca. — Cesar Haile Selassie osebno poveljuje abesin-ski vojski pri napadu na italijanske postojanke pri Amba Alaggi in obe stranki >ta doživeli velike izgube, kot naznanja abesinski glavni stan.
Prej je že abesinska vlada naznanila, da so italijanski leti. lei vrgli veliko množino gor-čičnega plina na Quoram, južno od Amba Alagi.
Ko je vsled poraza štirih a-besinskih armad visela usoda A be linije na niti, je česar sam prevzel vrhovno poveljstvo in njegovi vojaki so, ne meneč se za italijanski ogenj, pričeli na-skakovati goro Amba Alagi, na kateri so Italijani prejšnji mesec razvili svojo zastavo. Kak bo izid sedanje velike dolžnosti bitke, pri kateri je na obeh
kot poroki locarnske pogodbe," pravijo visoki franco.-ki krogi. ii Polagoma opuščajo svojo vlogo kot posredovalci."
Načrt je bil izdelan na štiri ure trajajoči seji. Predložen bo angleški in francoski vladi, ki boste ob istem času imeli kabinetno sejo in boste med seboj v telefonski zvezi.
Ko je prišla v London nemška delegacija, je med prejšnjimi zavezniki zopet nastal I zmagah v Tembien in Knderta prepir, kako naj po-topa j o z'zelo pretirana.
straneh udeleženih kakih 150 tisoč vojakov, ne more nikdo vedeti.
LONDON, Anglija, 1*. marca. — Angleški )>o-lanik sir Sidney Barton odločno zanika italijansko zatrdilo, da so Italijani na severni fronti zlomili abesinsko obrambo. Barton tudi pravi, da so poročila mar šala Badogglio o popolnih
Nemčijo in izgleda, kot da se bo v tem prepiru med Anglijo in Francijo il duce smejal kot tretji.
Nek član sveta Lige narodov je rekel, da bodo po njegovem mnenju sankcije proti Italiji preklicane, da bo Mussolini pridobljen, da bo soglasno izrečena obsodba nad Nemčijo.
V splošno presenečenje so nemški delegati pod vodstvom Joahima pl. Rippentdoba zve-
urad
EKSPLOZIJA NA ANGLEŠKEM RUSQXU
GIBRALTAR, 19. marca. — Fri Eksploziji na angleškem rušilcu Westcott v Gibraltar ski morski ožini je bil ubit en mornar in 8 ranjenih, med njimi en častnik.
Angleška admiraliteta ni o
I' tem objavila nikakili podrobnosti.
Nemiri in spopadi med levi- čer ob desetih stopili v čarji in desničarji so s»- pričeli zunanjega ministrstva.
kmalu po volitvah IG. februarja____
ko je stranka levice zmagala in je postal ministrski predsednik njen voditelj Manuel Azana. Od tedaj so ekstreniisti znašali svojo i<»zo večinoma nad cerkvami in samostani.
JAPONSKI UPORNIKI IZPUŠČENI
TOKIO, Japonska, 1!). mar-.ea. — 350 v;jakov, ki so bili vdeleženi pri zadnji vojaški vstaji, je bilo opro nih ter so '	*	bili takoj nato zopet uvrščeni
v svoie polke. Najbrže niti ne
ISKANJE ZAKLADA V MORJU bodo pričli pred vojno sodišče,
--------ker so samo izvršili povelja
MADRID, ftparska, 18. mar- svojih predstojnikov. (.a. — Neka špans k r. družba bo V zaporu je bilo pridržanih v bližini bodočnosti pričela samo 20 vojakov in se proti i-tkati velikanski zaklad, ki se njim preiskava nadaljuje.
baje nahaja na španskih boj-	--
nih ladjah, katere so potopile Naročite se na "Glas K ar oda*' angleške in holandske bojne la- največji slovenski dnevnik v d je v Vi go .zalivu leta 1707.	Združenih državah,. •
RIM, Italija, 19. marca. — Maršal Badoglio naznanja, da sta bila uničena dva abesinska acroplana na severni fronti.
'Služno od Ašangi jezera," tako naznanja Badoglio,*' so naši letalci zapazili dva abesin-ska acroplana na Ciolla Arua-dir planjavi. Navzlic vročemu streljanju protizračnega topa so se naši letalci spu-tili zelo nizko in se jim je posrečilo z dobrim -strelom uničiti abesinski letali."
Governer Tembien okraja nedžazmač Amare Gheresilos-si, ki je bil obenem učitelj sina rasa iSevouma, se je predal i-talijanskim oblastim. Podali so se tudi poglavarji okrajev Uollega in Ambara.
Na severni fronti v bližini Neahelli so se zopet pričali vroči boji. Ujetih je bilo mnogo Abesincev, ki so bili poslani v koncentracijski tabor. Med u-jetniki se nahaja tudi Lul Aga-fari, dvorni maršal abesinske -ga vrhovnega poveljnika na južnozapadni fronti rasa De-sta Demtu.
Has Desta Demtu ni mogel reorganizirati 3voje armade, ki so jo Italijani razbili. 7
v12 državah je zahtevala p0v0denj 134 človeških 2rtev; dvest0t1s0č oseb brez strehe
Izmed dvanajstih držav, ki jih je obiskala povoden j, je Pennsylvania najbolj prizadeta. — Povzročene škode še ni mogoče preceniti. — Prestrašeno prebivalstvo si je poiskalo v gorah zavetja.— Nad sto tovarn je prenehalo obratovati. — Vsled tajanja snega in težkih nalivov reke v severovzhodnem delu dežele še vedno naraščajo.
V	ozemlju med North Carolino in kanadsko mejo ter med Ohio in Atlantskim oceanom je zahtevala povodenj 1 34 človeških žrtev. Tako pravijo uradna poročila, ki pa nikakor niso točna. Najbrž je število žrtev znatno večje.
Nad dvestotisoč ljudi je brez strehe. Predsednik Roosevelt načeluje pomožni akciji ter je izdal poziv za prostovoljne prispevke. Rdeči križ potrebuje najmanj tri milijone dolarjev, da mu bo mogoče že vsaj deloma olajšati bedo.
Vsled povodnji je prizadetih dvanajst držav, med njimi pa najbolj trpi Pennsylvania. V Penn sylvaniji so našteli devetdeset smrtnih žrtev povodnji; škodo cenijo nad sto milijonov dolarjev, število oseb brez doma in strehe pa nad 50,000.
Skoro istotako sta prizadeti državi West Virgini-ja in Ohio. Najhujše opustošenje je v dolini reke Ohio. V West Virginiji je bilo 2 I smrtnih slučajev. Mesto Wheeling je popolnoma odrezano od ostalega sveta.
Vzhodno od Alleghany Mountains je reka Potomac dosegla nov višinski rekord, v okraju Columbia ter v državah Maryland in Virginia je preplavljenega dosti ozemlja. V Virginiji ogroža mesto Richmond reka James. Z žaklji peska so zgradili prebivalci provizoričen nasip, ki pa najbrž ne bo vzdržal.
V	New Jersey sta reki Delaware in Passaic prestopili bregove, vsled česar je železniški promet zelo oviran.
V	državi New York so narasle reke Susquehanna, Mohawk in Hudson. Stiritisoč ljudi ie brez strehe.
Nadalje je naraslo vodovje v državah Connecticut, Massachusetts in New Hampshire. V državi Vermont je bila mobilizirana -milica, ki pomaga vsled povodnji prizadetim.
Včeraj so še neprestano prihajala poročila o novih žrtvah in opustošenju, ki ga je napravila največja povodenj, kar jih pomnijo ljudje v severovzhodnem delu Združenih držav.
Prebivalstvo je pobegnilo iz dolin na višje ležeče kraje. Ker manjka ljudem najbolj potrebnih stvari, se oblasti resno boje, da bodo med njimi izbruhnile nalezljive bolezni.
Najhuje je divjala povodenj v dolini Ohio. Pii Pittsburghu Pa., kjer nastaja ta reka iz Mononga-hele in Alleghany, je začela voda včeraj nekoliko padati, toliko večjo škodo je pa napravila po drugih krajih.
V	Pittsburghu je petnajst tisoč oseb brez strehe, 35 oseb je utonilo, povzročena škoda pa znaša 25 milijonov dolarjev. Ker je železniški promet zelo ** • viran, je že začelo primanjkovati živil. — V John? town, Pa., je začela voda padati. Oblasti so dognale v tem mestu šestnajst smrtnih slučajev vsled povodnji. — V državah Nove Anglije je vsled povodnji zaprtih nad sto tovarn. 75,000 oseb je začasno brez dela.	» J
*
•	»HOD'/"
New York, Friday, March 20, 1936
THE T.Ann F ST SLOVENE DAILY IN V. 8. rA
"Glas Naroda"
Frank Sakser, President
(A Corporation) Owned and Published by 810VBNIC PUBLISHING COMPANY
I/. Boned Ik, Treas.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: m Wert latto Street. I»IW» «f Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" _(Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
1 '	Za celo IHo velja sa Ameriko in Kanado.....................$6.00 Za pol leta....................$3.00 Za fietrt leta...................$1.30	Za New York za celo leto ... Za pol leta................. Za Inozemstvo za celo leto ... Za pol leta.................	$7.00 ... $3.50 ... $7.00 ... $3.50
s	Subscription Yearly $6.00		
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" Uhaja vsaki dan izvzemSl nedelj ln praznikov
Dopiai brem podpisa in oaetmosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo da <se nam tudi prejtaje blvaUKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika
"GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878
NOVE SMERI V SOCUALIZMU
V Loudoau je izšla pcxl naslovom "New Trends in Kocia-
, (NoV° smeri v socijalizmu) »knjiga, ki vsebuje članke mlajših članov angleške delavske stranke.
Pred vsem angleški socijalisti živo čutijo nevarnost vojne, ki po njihovem mnenju prihaja iz hitlerjevske Nemčije. Nova vojna hi pomenila /konec civilizacije.
Motija se oni, ki domnevajo, da bi nova vojna pospešila zmago soeijalizma. Socializem ima nalogo, da uagroma(le.ia bogastva civiliziranih držav prenese iz privatne lasti. Nova vojna pa bi vsa ta bogastva uničila in ne preostalo bi ničesar za so cializacijo.
Pisci knjige zato postavljajo vprašanje: Kako preprečiti novo vojno f
Značilen je odgovor: mladi angleški .socijalisti so izgubili vero v odrešenje pacifistične propagande. Nekatere države z ogromnimi žrtvami pripravljajo vojno. Kdo naj verjame, da je mogoče jih od njihovih naklepov odvrniti z lepimi besedami in modrimi nasveti pacifizma?
Proti d ržavam, ki hočejo vojno, je treba postaviti oboroženo silo držav, ki hočejo mir: vojno more paeifizein zabra-niti samo z oboroženo silo! Samo z moralno avtoriteto Lige narodov brez oborožene sile pacifističnih držav ni mogoče zasi-gurati miru, vsaj za dogledno dobo še ne.
Kot nasprotniki vojne so mladi angleški socijalisti obenem nasprotniki fašizma, ki po njihovem mnenju lahko postane glavni povzročitelj vojne.
Gospodarska beda ljudskih množic, ki je fašizem ne more odstraniti, bo privedla fašizem prej ali slej v položaj, v katerem mu bo vojna edini izhod. Zato mora nasprotnik vojne biti nasprotnik fašizma.
Fašizmu so znatno pripomogli k uspehu tudi komunisti s svojimi gesli o revoluciji in proletarski diktaturi.
Demokracija, "ki jo komunisti odklanjajo in ubijajo, je najtrdnejši zid proti fašizmu.
Komunisti so zavrgi demokratsko ideoogijo in metode in poskušali a revolucijo, torej z nasiljem, rešiti spore s svojimi nasprotniki.
Posledica je bil nastanek diktatur Muasolinija in Hitlerja, ki ju je velika večina prizadetih narodov raje sprejela, kot manjše zlo, nego diktaturo proletarijata.
Mladi angleški socijalisti so mnenja, da je bolje, delati za uresničenje soeijalizma z demokratičnimi metodami. Prepričani pa so tudi, da se ta cilj no bo nikdar dosegel, če bo propaganda omenjena samo na proletariat.
Takšna propaganda je imela smisel, dokler je vladalo mišljenje, da bo kaipitalizem uničil srednji stan in da bo z izjemo nekaterih kapitalističnih magnatov ves ostali svet spro-letarrziran.
Danes pa je vsakomur jasno, da srednji stan ni in ne bo uničen, saj kapitalizem sam v velikem številu uradništva in strokovnjakov ustvarja velike nove množice srednjega stanu.
Srednji stan ima po večini svojo, četudi iskromno lastnino in je v »jem močno razvit čut privatne lastnine. Zato so napovedi socijal i stične revolucije in proletarske diktature vzbudile v njem tolikšno paniko, da je videl svojo obrambo samo v fašistični diktaturi.
Srednji stan je za obdržarje kapitalističnega gospodarskega reda, toda po načrtnem gospodarstvu pod nadzorstvom in jamstvom države. Baš zaradi te svoje težnje po načrtnem gospodarstvu in ekonomski sigurnosti bi bil srednji stan zelo dostopen za dobro izvajano socijalistično propagando.
Da bo pa to mogoče, je treba žrtvovati teorijo o diktaturi proletarijata.
Proletariat skupno s srednjim stanom pa bo iz revolu-Cijoname manjšine postal večina, ki bo v demokratični državi mogla zakonitim potom postati gospodar države.
IZPRED SODIŠČA

MARIBOR, 6. marca. — Ker je streljal na ljubico je bil obsojen 27-letni posestnikov Bin Frane Benko iz Trnovske vasi n* 3 mesece strogega zapora, pogojno na dobo 2 let. V svo-zagovorn je Benko izpove-da je ni hotel usmrtiti, marveč le ustrašiti, ker mu je. g&tgla, d& hodi % drugimi žen-
naša mladina pod ualijo
(Nadaljevanje.)
Po odprav; zadnjih jugoslovanskih srednjih šol, so sicer uvedli slovenščino in hrvaščino kot učni predmet na nekaterih italijanskih srednjih šolah. Toda ta pouk ni bil namenjen slovenskim in hrvatskim dijakom, kajti na italijanski srednji šoli v čisto slovenskem ozemlju, namreč na nižji srednji šoli v Idriji so ni smelo poučevati slovenščino. Pouk slovenščine in hrvaščine je bil pridržan samo bodočim italijanskim učiteljem in uradnikom, ki naj bi s tem elementarnim znanjem slovanskih jezikov tem lažje in tem izdatneje vršili svoje raznarodovalno delo med jugoslovanskim prebivalstvom. Na ta okrnjeni pouk slovenščine in hrvaščine pa se je sklicevala italijanska vlada, ko je v posebnem memorandumu na našo vlado 1. 1927, v katerem je skušala braniti italijansko šolsko politiko v času, ko je bila vsa naša javnost ogorčena radi ukinitve slovenskih in hrvatskih srednjih šol v .Mil. Krajini. R šolskim letom 1931.-1932, *pa so odpravili tudi ta zadnji ostanek slovenščine in srbohrvaščine na srednjih šolah v Julijski Krajini in ga v skladu s tedanjo italijansko zunanjo noliti-ko nadomestili z angleščino.
Italijanska srednja šola, zlasti sedanja fašistična srednja šola ima predvsem namen, da ustvarja novega Italijana. V njej je sama beseda o 14veliki in slavni Italiji." Ne smemo se tedaj čuditi, ako se opaža vpliv take šolske vzgoje na naš srednješolski naraščaj in da naši dijaki že podlegajo času italijanske kulture, slično, kakor so svoječasno dijaki n» Kranjskem in Štajerskem bili zajeti od veličine nemške kulture. Za na.še srednješolce in visoko-šolce pod Italijo pa je stališče neprimerno težje, ker jim je dejansko vzeta vsaka možnpst, da bi se seznanili s kulturnim življenjem svojega lastnega naroda. V šoli ne slišijo niti be-Rode o tem, če jo pa slišijo, je sama beseda zasmehovanja. Zunaj šole pa se ne smejo zbirati v lastnih dijaških krožkih in akademskih društvih. Tudi v splošnih slovenskih in hrvatskih in prosvetnih društvih se ne morejo udejstvovati, kajti vse to je zatrla fašistična Italija. Fašisti so s sodelovanjem ali vsaj s pristankom oblasti vpepelili, razdejali ali zasegli vse društvene domove in nasilno razpustili vsa prosvetna, pevska, telovadna in spori na društva. Slovenska in hrvatska knjiga, ki so tvorila bogastvo
na.ših knjižnic, so kakor v srednjem veku sežigala na javnih trgih. Slovenska in hrvatska predavanja so prepovedana in naše beseda je morala izginiti celo z gledaliških odrov. Skrom na je duševna hrana, ki jo lahko nudijo inteligentnemu nara-raščaju razne naše knjižne družbe, katerih delo velja širšim narodnim plastem in ki s^ morajo stalno boriti s cenzuro in oblastmi. Iz naše države pa ne sme preko meje skoro nobena slovenska knjiga. V prvih letih po vojni so smeli naši dijaki iz Julijske Krajine na slovenske in hrvatske srednje šole v Jugoslaviji, sedaj jim je to zabranjeno, kajti tudi onemu pičlemu številu dijakov, ki se jim posreči iti preko meje, je onemogočen povratek v domači kraj. Le malokateremu dijaku je dano, da sme prebiti vsaj velike počitnice med svojimi v Jugoslaviji in da se tu v njihovi sredi seznani z lepoto našega jezika in z lepoto naše kulture.
Splošno velja dejstvo, da je sedanja don*ščajoča generacija, ki pohaja italijansko srednjo šolo, prepojena z italijansko kulturo in z italijansko misel nostjo in da postaja v naei-jonalnem pogledu čimdalje bolj mlačna, če ni že utonila v italijanskem morju. mora zahvaliti sama sebi. Vsa uporna sila, ki jo še ohranjuje našemu narodu, izhaja iz nje same, kajti nobene zunanje sile iii- ki bi jim pomagala v tem trdem in trajnem boju.
Prehodno je naša beseda našla še zatočišče v malih in velikih semeniščih. Toda po late-ranskem sporazumu, ki je zaključil s]»or mod Vatikanom in italijansko državo, je bil naš jezik izgnan celo iz Alojzejevi-šča v Gorici, ki so ga postavili slovenski verniki hi ki je bil namenjen bodočim slovenskim duhovnikom. Že prej j«' moral naš jezik iz našega semenišča na Reki in v Kopru. Gojencem teh zavodov je prepovedano celo moliti in med seboj jmiro-varjati se v mat ornem jeziku. Nič boljše niso razmero v centralnem semenišču v Gorici, kjer se vzgaja duhovniški naraščaj za vso Julijsko Krajino, ki je po ogromni večini jugoslovanska. V zadnjih •časih je bil v teh zavodih vsaj pouk slovenščine in hrvaščine v zelo skrčeni obliki milostno srvpot dopuščen.
Načrt šolske politiko v Julijski Krajini pa ne gre samo za tem, da napravi iz naše mladine Italijane, temveč, <la jih
Za piruhe!
Najlepše Velikonočno Darilo,
ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev.
Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila.
slovenic publishing c«.
21 6 West 18th Street New York
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvreujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V J CG OBLATIJO
Za 9 2.75_______________Din.	190
$ 5.15 .._!_________Din.	200
S 7-25__________Din.	300
fll.75_______Din.	500
$23 JO________Din.	1000
947.00 _________Din.	2000
V ITALIJO
.. Ur 100 ... Lir 200 .. Lir 500 . Ur 1000 .. Ur 2000 ---------- Lir 3000
KER BE CENE BEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
'	i-|f*r - ■ . ... j — «•
Sa isplattlo ?ei|lli snooker kot seoraj aavedooo» bodtt ▼ dinarjih sil UraH dovoljujemo fto boljo pogoje.
IZPLAČILA T
• ■-
II«.-
ftKM DOLARJIH
PMhU.......
.. • s.ia .. 010JI .. 910.—
Ml Ji

Prejemnik doM ▼ Miren krajo IsplaOlt ▼ dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER SA PRI-
8TOJBINO $L—
SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "GU» Naroda"
N. L
vzgoji v prave janičarje, v italijanske fašiste.
Ob prestopu iz otroškega vrtca v osnovno šolo se morajo slovenski otroci vpisati med "sinove volkulje" (figli della lupa), z osmini letom na dečki med "Balille" a dekfice mod 44male Italijanke". Kot taki se udeležujejo raznih fašističnih manifestacij, nastopajo oh neštetih narodnih praznikih in se vežbajo v rabi orožja, celo med sols'kirn poukom stoji pred njimi učitelj v uniformi miličnika.
S trinajstim letom postane iz "Balille" fašistični predstraž-Ttalijauke" mlada Italijanka.
Fantje morajo poleg tega po-sečali razne tečaje, kjer sc pod krinko dopolnilu«' izobrazbe nadaljuje sistematično raznarodovanje. V prosti čas. ki mu preostaja po težkem delu na polju, ali v delavnici, mora naš mladenič, v kolikor nrzadržan pri fašistični avangardi, -prebiti v takozvanih "fašističnih delo-pnstnih organizacijah" (Dopo-lavoro), kjer se samo slavi "veličina fašistične Italije" in kjer se mladina moralno in materi-jatno pogubija.
Namen vsega toga je jasen in fašistično oblasti ga tudi no prikrivajo. Po naukih fašizma je država vso in njej se momjo pokoravati v vsakem pogledu vsi državljani. V skladu s tem priznava Italija samo eno narodnost, samo eno kulturo in samo en jezik, namreč italijanski. Fašistična Italija smatra celo za svojo dolžnost, da po-italijanči vse drugorodno skupine na svojem ozemlju. Radi toga je za njo vsak, ki se upira temu nasilnemu raznarodovanju, zločince, ki mora biti kaznovan. Radi tega je moralo n;i stotine naših zavednih fantov in mož romati za leta in leta v najgroznejše ječe Italije, radi tega mora tudi toliko zavednih fantov in mož životariti daleč od doma in od svojcev na odl,judnih otokih Južne Italije, radi tega so morali tisoči in tisoči naših bratov preko moje in radi toga so morali žrtvovati svoje mlado življenje Vladimir Oortan, Fordo Bidovec, Frano Marušie, Zvonimir Miloš in Vekoslav Valenčič.
f Konec prihodnjič.)
V NEW Y0RKU BO VAŽEN SHOD
"l'druženje za Obrambo .Jugoslovanov v Italiji", ki so ga pred par meseci osnovala naša ne\worška društva — slovenska, hrvatska in srbska, priredi
I velik javni shod v nedeljo, dne L;!). marca, začenši od 2.30 po-t poldne, v Arlington Ilall (Poljskem Narodnem Domu), na 1'J St. Marks Place, Manhaltan.
Svrlia tega shoda je, da se potom raznih govornikov sj>o-zna naš narod s t«-žkočami, s katerimi se morajo boriti naši rojaki v Italiji, in s težkim progalijanjem, katerim so podvrženi se strani italijanskih oblasti.
Bratje in sestre iz New Yor-ka in okolice so naprošeui, da se v čini večjem številu udeležijo tega shoda, ki naj po > pesi .-kupno gibanje Sirom Amerike v korist našim zasužnjenim bratom v Italiji. Vstop je brezplačen.
Izvršilni odbor Vdraženja obstoji iz sledečih oseb: Josip AntJončLč, »lija Brat i na, Tomo ('uča, Donko Curač, Ant. Gor-laeh, R. F. Hlaelia, Ilarrv M. .Tnstiz, Frank Korže, Ivan Mla-dineo, Josip Nišota, .Josip Ta-fra, Mary Vidožič in Leo Za-krajšek.
PAJCOLANI IZ NOJEVIH PERES
Letošnja pomladanska moda bo baje posebno originalna. Zanimivo pa je, da najnovejše kreacije ne izvirajo iz Pariza, temveč iz Londona. Tam so na neki reviji pokazali zelo apari-no modele klobukov. ViŠck pa so bili pajčolani iz nojevih peres. V pretonko pajčolane so vtkana nežne nojeva peresa, lei zakrivajo spodnjo polovico obraza. Zdi se, da je na to novo modo vplival zelo močno juž-njaški vzorec. Pariz jo to modele prevzel in jih še dopolnil.
Naznanilo in Zahvala
S t Ii7.nl ni sreem naznanja vit v s*-m znancem in znamkam Sirom
Omaric in Ameriki', tla Je nemila »mirt prrtrcala nit življenja najini »■»lini in IjnMjciii InVrki, katera je v wilMito 7 t. m. iH»n«»snW-iUi In s«> oiN'kla z vimIo, «la je ml hudih oprtrilii, i»>£k<Mlbaiu |*Mllexla in u-mrla v iw>ii(i]<»lj«'k 1». man-a v tukajšnji Igriniri.
Vežo naju <lulžii«st. <la s«' zahvaliva vsem, kateri s«> nji darovali viure in s «*ve< jem »»krasili njeno za<lnj<» iw**tel j«>: družinam Mrs In Mr Šofieie. Mrs« In Mr Strah. Mrs in Mr Prlne, Mrs in %ir Sjiorar, Mrs in Mr Flajnik, Mrs in Mr Štukelj ter doumeim fantom John Kast elit-. John lirandovee. Frank Zahukoree in bmis Zevnik.
IVrs«»l»no se xahvaljtijeva Miss Mar>- Ilurevar in Mr John Snoj,
ki sta i»olejf darovanega vi-tun jm-ikrliela Se druge iK>trehne stvari za na sr>4> naj ne heerke.
Nailalje se zahvalira rvm tistim, ki »> naju tolažili v najni ža-lrt!«ti in pretuli eele nof-i f»b njeni krxtl in j«> spremili k vernemu počitku.
Toraj naj I »o 5r enkrat vnem skupaj izreeenn iskrena hvala. — Naj počiva r miru in naj ji bo lahka cajiadska zemlja.
Žalujoča ontala: MARY — VINKO ŠUŠTAR, stariim.
Norandi. Canada, 10. marca 1936
Peter Zgaga
Zagrebški list 44Večer" obširno razpravlja o sledeči zadevi.
Iz tiskanega letnega poročila 4* Društva za pomagauje siroti nje i suzbijanje prosje^enja" za leto 1935. navaja:
Društvo je v tem letu izdalo 186,301 Din. Od tega je šlo 100,000 Din za podpore, zdravila, obleko itd., 37,000 Din za plače nameščencev in 47,000 Din za vzdrževanje pisarne, j torej 84,000 Din za upravne stroške v ožjem smislu.
List se upravičeno sprašuje, ali ima pravico do obstoja or- i ganizacija, ki se imenuje dobrodelno, ako porabi skoraj polovico izdatkov za svojo upravo.
To, kar se je v Zagrebu zgodilo, še ni taka stvar. V Ameriki se je že večkrat zgodilo, da Oil dobrodelne organizacije reveži niso sploh ničesar dobili, pač je pa morala biti razpisana [posebna kolekta, da je dobil v>ak odbornik svojo letno plačo v znesku par tisoč dolarjev. *
Resnica je, da gledaš z očmi Ijnhczui napačno. Nikoli pa ne gi« daš tako napačno kakor z
očmi sovraštva.
★
—	Zdaj, dušica, ko sva se srečno vzela, si pa točno pojasniva svoje medsebojni razmerje. Ali I i očes biti doma predsednica ali podpredsednica? — je vprašal mož ljubeznjivo.
—	Ne eno, ne drugo, — je odvrnila mlada ženica. — Oboji prepuščam tebi. .Jaz bom raje biagajuičarka.
*
Malo je žensk, ki so ne bi bait' starosti. Pri t«'in pa še ni niti prav ugotovljeno, kdaj je smatrati žensko za staro. Leta tu gotovo ne pomenijo vse.
Lepa Helena jih je štela po računih nekega švmIskega ča--nikarja, najmanj '.}'.) let, ko jo je Pariz ugrabil, po drugih računih pa jih je imela celo že 4S let.
Aspazija je postala s 35 leti Pcriklojeva žena in je bila takrat najlej/sa grška žena, ki so jo z navdušenjem proslavljali pesniki in kiparji v svojih delih.
Kleopatri je bilo 40 let, ko d je Antonij zavoljo nje vz«»l > ivljenjo.
Diana Poitierska je štela 3G let, ko si je pridobila ljubezen 18-letnega kralja Henrika II.
Markiza Maintenonska je bila prekoračila že 43. leto, ko je postala Ijifbavnica Ludovika XIV. in .-like iz tega časa jo kažejo kot izredno lepotico, ki je s svojim šarmom obvladovala vso Francijo.
Sarlota von Stein je bila s 34 leti dosti mlajšemu Goetheju ideal ženske in najlepša izmed žena na weimarskem dvoru.
O Chopinu pa je znano, kako strastno se je zaljubil v 35-lel-no pisateljico George Saudovo, ki je še dosti pozneje mešala let drobila moška srca.
Tudi o ženskah, starih nad štirideset ali petdeset let, bi se dalo marsikaj zanimivega povedati.
Marsikatera je v letih, stara pa ni nobena, že vsaj po njenem zatrdilu ne.
Znan mi je slučaj, ko je prišel snubec v hišo, v kateri sta prebivali mati-vdova in njena pet i n tri desetletna hči. Ko je namignil, po kaj je prišel, je mati ij>oslala hčer po opravkil, sedla k snubcu, mu namežifcni-la in mu kar naravnost povedala : — Ah, kaj boš s takim o-trokom. Se bova raje midva domenila.


r f® v-f r«v ' - • *
"GLAS H A RV DA 99 m i
^	- • V -1 ■	* "	-

-
- ' ' o* • •. -

New York, Friday, March 20, 1936
TEM LARGEST SWVEfTB JfAILT W V. 9.
IVAN ROB:
Vedno boin ljubil noči, tiste noči, ki se od bogvekod sj»uste k tt^bi, ki se ti pri vi jo prav zaupno k srcu in ti šepeeejo sanje vsemirja. To so blage noči, nikdar ne butnejo iznenada vate, ne spačijo se ti, če jim pogledaš v oči. To so pomladne noči.
Ko se ta noč spusti k človeku, odpre prav narahlo duri njegovega srca, sprva plalio, kakor! mati, ki gre budit svoje dete, potem pa urno šine v srce, za-, pro duri za seboj in ostane v njem vso noč. In takrat je človeku dobro. Tako mu je, kakor bi se po dolgih letih vrnil domov, kakor da bi ga mati obiskala v tujini. Takrat je Movck sam s s«»boj, in blažene so njegove ure. Vse pozabljene in že zavržene misli mladih 1«' se vračajo druga za drugo in človek se sam sebi čudi, odkod so se vzele. Pa še druge misli pridejo, take, ki bi se ob belem dnevu ne upale prikazati, take. ki po dnevi niso smele in niso mogle govoriti tvojemu srcu. Vse lepše so zdaj |>onoči, vse bolj verjetne se ti zdijo. Podnevi bi se jim smejal:
—	Xeunmost, to so neizpol-iij« želje! Ponoči pa imaš prav prisrčno veselje z njimi.
—	Kako tla se ne l>i moglo iz-; |H»lniti to? Tisočem se je pa se meni n<> bi! Te noči so tolažil-i »lic«'. Kolikokrat sem se zvečer j vrnil obupan domov, drngo jut ro pa sem šel poln upanja ob upu naproti.
A te noči so prešle. Daleč <o /<• za menoj. Bog ž njimi! Se sanj mi niso zapustile.
Zdaj so se zagrizle vame druge noči, pred katerimi ves trepetam. To so tiste noči, ki te! zagrabijo za prsi in duše. To so rnboljvkc noči. vedno butnejo vate iznenada, spačijo se ti,! če jim pogl(*d«nš v oči. Teh ' noči se bojim. To so jesenske] noči.
Kako nasilne so te noči! Pri-i
N O C
deš domov z lepo mislijo, ki si jo utrgal bogvekje, ležeš na posteljo, da bi bila sama, pa se zarezi vate rabeljska noč s svojimi mislimi. Iztrga ti lastno misel in jo vrže v kot, da bolestno zaječi. Nato pa se i z vi jo iz mlake spominov najgrše misli in se s svojo gnusnobo, vržejo vate. Ce bi po dnevi kaj takega mislil, bi pred največjo vlačugo zardel in nič bi se ne čudil, če bi te na mestu ubili. Zdaj se pa valjaš v njih in lia-sieuješ z njimi svojo živalsko dušo.
Tudi te noči so že prešle. Izmučile se me do onemoglosti, tittla ubile me niso.
So še tretje noči. Tudi teh
noči se bojim, a še bolj jih sovražim. To so noči brez misli, brez veselja in žalosti, brez želja in brez groze. To so najhujše noči.
Ko ti je duša najbolj žejna, so zate take noči peščena puščava. Ko bi rad švignil k zvezdam, se poveznejo te noči nate, kakor pokrov črne rak-ve. Ni kosanja, ni tolažbe. Takrat bi si pognal kroglo v glavo, pa mi ne pride na misel, grozo gnusnih noči "oi se želel, če bi le mogel želeti kaj.
Te noči še niso prešle. Pred menoj jih je več kot za menoj. Sovražim to noči brez sanj in groza me je pred njimi; v njih me črika smrt.
Iz Slovenije.
samomor slabo-umne2a
ZAGORJE, 3. marca. — Pri svojem bratu v Potoški vasi je stanoval nekoliko slaboumni Praznik Franc star 42 let. Bil je že delj časa brez posla ter zadnje dni izredno potrt in molčeč. Večkrat je izjavil, da si bo končal življenje. To namero je izvršil v sredo, ko se je obesil na podstrešju bratovega doma. Xašli so ga sicer kmalu, a je bila vsaka |>onioč že zaman.
Žrtev eksplozije
CKIJE, 3. marca. — Rudolf Piščanec 32 letni ključavničar v tovarni za dušik v Rušah, že dalje časa preizkuša nov način razstreljevanja skal in podobnega, namreč razstroljevanje s tekočim zrakom. Ko je v soboto zjutraj zopet eksperimentiral, je nastopila predčasna eksplozija in Piščancu je razmesarilo
desno roko. Precej hudo ranjen ključavničar se zdravi v mariborski bolnišnici.
vozili so zidane volje
LJUBIjJANA, 3. marca. — Tiuplo ponesrečnega Userja so včeraj dopoldne obducirali ob navzočnosti prciskavlnega sodnika dr. Milka Kresnika. Kmalu jHi obdukciji je bil dr. Gvi-do Debelak za ukaz državnega tožilstva aretiran.
Policija je popoldne ponovno zaslišala dr. Debelaka, ki pa o nesreči sami ni vedel dosti povedati, pač pa sta na policiji podala važne podrobnosti njegova spremljevalca. Povedala sta. da so se odpeljali že v so-; boto na Gorenjsko, nekam v j okolico Križ nad Tržičem in v t nedeljo so se zidane volje vračali v Ljubljano. Dr. Debelak menda volana ni posebno dobro obvladal in zato jo že v Go-
na parnikih italian line "rex" in' savoia" ne bo več
posebnega razreda
Ko odpluje ta dne 23. aprila <4Cou-te di ttavoia" in 9. maja "Rex" iz New Vorka, bo ua teli dveh ladjah odpravljen Posebni Razred. Javni prostori, krov in druge ugodnosti tega raznila bodo postale del Turističnega Razreda. Tako je -poročil Ar-lioldo Palanca, generalni upravitelj Italian Line v Združenih državah.
Na "Rex" I »odo imeli nadalje turisti ua razpolago procej prostorov ■prvega razn^la, predvsem verando in igrišče za otroke, zaprt promena-dni krov in velike kabine, v katerih je prostora za sedemdeset oseb.
Potemtakem ImmIo imeli tudisti na "Rex*1 iu Savoia" še enkrat toliko Razkošna jedilnica na "Rex", ki je bila prej del Poseb-prostora.	nega Razreda. Sedaj bo na raapjlago potnikom Turi-
"'	stičnega Razreda.
Lani je bil naval turistov tako velik, da je bilo zavrnjenih več kot
petdeset odstop. prošenj za vozovnice v Turističnem Razredu.
Turistični Razred na teh dveh ladjah bo noprekosljiv z ozirom na u-dobnost in na prostore.
Turisti si radi izbirajo južno soln-čiio progo za pot v Evropo. Na obeh ladjah bo prostora za 775 turistov.
Potovanje v eno smer na "Rex" in "i>avoia" stane $140, v obe smeri pa $250.
Na parnikih {iVulcania'\ "Satnr-Udobna in razkošna kabina Prvega Razreda na "Rex", nia» in "R0ma" so cene $133 oziro-
ki bi sedaj del Turističnega Razreda.	ma $240.
_____
ričah pri Tržiču prijela za volan njegova spremljevalka. Ker pa menda ni vajena šofiranja, se je avtomobil prevrnil. K sreči se nikomur ni nič zgodilo. S težavo so spravili spet avtomobil na kolesa in se odpeljali v precej divjem tempu proti Ljubljani. Ljudje pripovedujejo, da so že na vsej šentviški cesti vozili zelo nesigurno tako, da so mimoidoči prestrašeno skakali s ceste na travnike. Od remize dalje je dr. Debelak avtomobil še bolj pognal in posledica je bila težka nesreča.
ponesrečen roparski napad
CELJE, 3. marca. — Ko se je vračal mesarski mojster Hinko Rahle mimo klavnice v zgodnji jutranji uri proti domu, ga je pri klavniški tehtnici napadel neznani okoli 40- letni moški in zavpil: "Denar ali življenje" takoj nato pa je vrgel na njegovo nogo težak kamen. K sre-či je prišel takrat z nasprotne> strani neki človek, katerega se roparski napadalec ustrašil, in neznanokam pobegnil.
nenadna smrt
LJUBLJANA, 5. marca. — V noči na četrtek je iznenada zastalo srce Josepiui Kozakovi v Ljubljani in po vsej Sloveniji znani gospodinji ugledne in priljubljene Strajzljevo gostilne na Poljanski cesti. Kljub 08 letom je bila pokojnica, ki je do zadnjega vodila eno najbolj znamenitih gostiln v Ljubljani, vse do konca trdnega zdravja in še v sredo zvečer je do policijske ure skrbela v kuhinji iu v sobah za čim boljšo postrežbo. Ko je po zaključku lokala odšla v spalnico, ji je na lejiem postalo slabo in dasi so takoj poklicali zdravnika na pomoč, je čez četrt ure po*Hegla v smrtnem boju. Zadela jo je možganska kap.
krvave ^posledice 2ganjekuhe
MARIBOR, 6. marca. — Pred malim kazenskim senatom se je vršila včeraj dopoldne razprava proti 62-lotnemu posestniku Francu Mahoriču ter njegovemu viničarju Jožefu Cafuti iz Placarja, ki sta bila obtožena da sta v Plača r ju pretepla Franca Rojsa tako hudo, da je dobil vdrtino lobanje na lovi temenici, zaradi česar mu je desna trupla delno ohromela. Dogodek se je pripetil ob priliki žganjekuhe pri Mahoriču, ko so bili duhovi že precej razgreti. Maliorič je bil obsojen na 2 leti robi je ter na izgubo častnih pravic za dobri 3 let. Cafu-i ta pa na 2 mesece strogega za-[ pora.
sleparstvo z in-tabulacuo
PTUJ, 7. marca. — Dandanes ko se mora vse pehati za denarjem, je malo poštenosti a mnogo sleparske iznadljivosti. Za pridobitev denarja si izmišljujejo vse mogoče trike — celo z intaibulacijo na kožo svojega bližnjega.
Posestnik Klanjšek Anton iz Pleterij je že dalje časa opazoval nekega zadolženega kmeta iz Dragonje vasi, kako se pogosto vozi v Maribor iskat posojila. Klanjšek je vedel, da ta kmet ne more dobiti posojila, ker je bil prezadolžen. Te dni pa mo je prišlo na nho, da je dobil pri nekem posestniku v Studencih (pri Mariboru 60,000 Din posojila na ta način, da se je izdajal za Klanj-ška, katerega istovetnost je neka ugledna oseba v Mariboru z dvema porokoma potrdila. Klanjšek se je takoj napotil v Ptuj na sodišče kjer je nsroto-vil, da se je nekdo vknjižil na njegovo posestvo za 60,000 Din. Takoj je storil potrebno, da se krivec izsledi, in Je proti vlcnjiž 'bi tudi ugovarjal. Preiskava je v teku.
ff
KNJIGARNA GLAS NARODA
NEW YORK, N. Y.
216 WEST 18th STREET
Znanstveni in
učni
1S1
A UN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda vez. 279 strani. Cena ..............1.40
Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nemščine zmožni.
NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
308 strani. Cena ..........................
To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami.
AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J.
M. Trunk. 008 strani. Trda vez. Cena......5.—
Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva in dru?e narodne ustanove. Bogato ilustrirano.
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr.
F. J. Kern. Vezano. Cena ................J,—
BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena .......... .40
BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 181 str. Cena .80
BONTON. 2S0 strani. Cena ....................1.50
Knjiga o lepem vedenju, govorjenju In oblačenju v zasebnem življenju.
BODOČI DRŽAVLJANI naj narofe knjižim — "How t« become a citizen of tbe United States".
S slikami. 2T>G.
.90
.60
J55
JS9 .60
STATES. V tej knjigi so vsa pojasnil« in zakoni za naseljence. Cena ..................
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ____
J>0
.35
.70
CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal
M. Kahaj. Trda vez. 75 stran L Cena ......1,20
V knjigi je 21 slik in en zemljevid. Z.-idovi-na in pripovedke o naravnem čudu, kakršnih je le malo na svetu.
DENAR. Spisal dr. Kari Kngliš.
ITM? strani. Cena ........................ .80
Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni moRdfe storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodno-gospodar-ski strokovnjak, je razširil svoje delo tako, da bo služilo slehernemu kot orientačni spis o denarju.
DOMAf'1 VRT. Spisal M. Ilumek. 234 str. Cena 1.20 Splošno vrtnarstvo; posebno vrtnarstvo; sadno drevje: kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. 102 sliki.
DO ORHIDA DO BITOMA. -»rani. Cena Zanimiv jiotopis s slikami tistin krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo
znnni.
GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani.
S slikami. Cena .......................... 1.5®
GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. 2!« strani. Cena ....................1.20
Knjiga se odlikuje i»o svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi su nam in dekletom v vseh vprašanjih gosi>odinjstvn.
GOSTILNE V STARI LJUBLJANI
51 strani. Cena ..........................
Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestoliee.
GRŠKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena ......L—
Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki.
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena ____
Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvu,
IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc
Levstik. 2-2U strani. Cena ................ JO
Levstik. 220 strani. C-na broš. ...90 vez. L19
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata 321 strani.
Cena: I. Del____ .80----II. Del
Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu.
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. C8 strani...
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena
.75
.65
.7»
.50
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str.
KUBIČNA RAČUNICA. Trd* vez. 144 str. Cena Navodila za izračunan je okroglega, rezanega in tesanega lesa.
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 str.
Cena......
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISL 332 strani. Cena V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, lesnika, pisatelja in jezikoslovca.
LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. Politična Študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke.
MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. —
275 strani. Cena ........................
Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja.
MATERIJA in FNERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer
VELIKA SANJSKA KNJIGA.
strani. Cena ............................
SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 strani. Cena
OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA —
94 strani. Cena ..........................
Napisano v spomin možo. ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo jugo-slovanstva.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti 7a stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter železni i varstvo.
ODKRITJE AMERIKE, spisal II. MAJAR. Trije deli: 1G2» 141. 133 strani. Cena mehko vez.
Cena vezane
Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spi« se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen i*> najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver
1JI7 strani. Cena ........................
V	Ictijftrl so opisane Iei>ote naše slovenske domovine. K rase jo krasne slike nas.n naj-lepSHi krajev.
PRAKTIČNI RAfUNAR. Trda vez. 2T.1 str... 1'riroeiia knjižica, ki vsebuje vse. kar Je pri na kuno in prodaji r»otrchno.
PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ......
Nasveti in navodila, kako se je trvt.a obnašati v družbi.
PROBLEMI SODOBNE EILOZOMJE
Si.is:,l dr. F. Velier. ."Ul < rani. Cena .... Knjigo toplo pri i n »rodimo vsakomur, ki se h.A- seznaniti z glavnimi črtami sodobne filozofijo.
RUSKI REALIZEM. Spisal ,lr. Ivan Prijatelj.
413 strani. Cena ..........................
v knjigi so opisani predhodniki in idejni ute-meljltelji te svojevrstne mske stmje.
RADIO. 214 strani. Cena ....................1.75
Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige jM»grešati. Spisal jn je strokovnjak, ' profesor Andree. S slikami.
RAČUNAR. 2fifi strani. Vezano. Cena .........75
S pomočjo te knjige vam je mogoče naglo izračunati obresti od pol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi d<»datek o me- t ri In teži.
SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. Kalinšek. OSMA IM >MN< »ŽKNA IZHAJA. 7JS strani,
lepo trdo vezana. Cena ..................6.—
STANLEY V AFRIKI. 122 strani. C^na ...... .50
Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "Prni kontinent".
SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižar.) 243 strnni.
Cena......1.50
V	tej kn*"* 'V- .ja nas znani ytotopisec župnik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja.
SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 790 In 233 strani. Trda vez. Cena 3.— SLOV.-ANG LEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVKN-
SLOVAR. 148 strani. Cena ..............
SLOVENSKO-NEMfcKI SLOVAR. 143 str. Cena Drrnra polovica knjige vsebuje nemško-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in neniškeca jezika. SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena L45
V	knjigi je nad šeststo najvažnejših kuharskih navodil.
SPOL, LJUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... Knjižico je spisal prof. dr»Zahor ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let.
SPOIAA NEVARNOST. Cena ................
Na šestnajstih straneh je dr. Franc Dergane nakratko pojasnil nalezljive si»olne bolezni.
" UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovnl-
niea in slovar. 295 strani. Cena broš-.......1-25
Vezano......L50
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Frane Veber. .70 352 strani. Cena ........................1.50
.50
JI
.40
M
.30
.30
.50
.25
VGŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ......
Zbirka vošeilnih listov in pesmic k trodovom, novemu letu in drugim prilikam.
.50 VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena......
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. —
10(1 strani. Cena ........................
VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
48 strani. Cena ..........................
L— V prvi knjigi so pesmi in basni, d oči m ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot r»esnika, zgodovinarja, goveraika. glasbenika in časnikarja.
i«
.50
melj.
S slikami. \90 strani. Cena..........1.33 VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str.
Nauk o atomih, molekullh in elektronih. Poljudno pisana razprava o Izsledkih moderne znanosti.
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami.
168 strani. Cena ........................1-—
Knjiga za mlekarje in ljabitelje mlekarstva sploh.
NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih In neprilikah. ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje in je torej vest sve»^<Uee v vsakem domu.
NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena .... .40 Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. niegove šege in navade.
NAJVEČJI SPISOVMK. 150 strani. Cena.....95
Knjiga vsebuje veliko zbirko Uub&vsih in
ženi tn i h pisem.
NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel *lere. «0
strani. Trda vez. Cena ....... ............75
To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po vzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa.
..50
4$
Cena.....
Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena.
VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz Buženjstva v svobodo.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. Zanimivosti iz ruske zgodovine In natančen opis vojaške republike zaporoških kozakov. ZDRAVILNA ŽEUŠČA. 62 strani. Cena ......
V knjižici najde? v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohraniš in popraviš svoje zdravje.
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH,
SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena----LN
Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V kejigi je 07
krasnih slik.	N
ZDRAVJE MLADIH. 1^7 strani. Cena........L*5
HIgijena doma in v šoli. Opis bolezni pri mladini.
ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal
dr. Just C a čar. Cena ......................
Sestav, delovanje in nega človeškega telesa.

H_....
______-___;________
*mt*M i
V2B0D3
■■■■raiHB
New York, Friday, March 20, 1936
TKI UTRGEBT T3fflJrBtT& gttlLT IF 17. B. 31
Kje je Eva?.'.
15
ZA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA"!PRIREDIL: I. H.
Bilo je sicer zelo ginljivo, ker je prišla k hotelu in je potem plaho zbežala, ko je mislila, da jo je opazil. In zopet je bil g svojimi mislimi pri njej in bilo mu je v resnici zelo ležko zapustiti Curili, ne da bi bil izvedel, če se je njeno življenje obrnilo na boljše. Zakaj je vendar tako pozno ponoči "prišla na ulico z goslimi! Mogoče obvlada to godalo in je našla kako službo, v kateri more uveljaviti svoje znanje f Mogoče pri kakem orkestru? Ali pa je bila kako drugače nastavljena, da je igrala gosli? Skoda, da tega ni mogel izvedeti! Za tako službo je treba imeti živce močnejše in manj nežne občutke. Tako se njegove misli zopet vedno pečajo ž njo in se teh misli navzlic vsemu svojemu prizadevanju ni mogel otresti. Njegova sestra je prav gotovo opazila, da ga nekaj posebno skrbi in bi prav gotovo sklepala na Evo, ako ne bi bila sama preveč zaposlena s svojim srcem. Potrebovala je vso svojo odločnost, da je ohranila saj svoj zunanji mir, kajti Toring je ž njo pričel pravi ">oj, da bi ukrotil svojo
Naši v Ameriki
IOJAKB PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROCE SLOVENSKE NOVI* CR IZ NASELBINE.
Na dan sv. Jožefa, dne 19. t. m. je obhajal menda najstarejši Slovenec v Clevelandu, O. zopet svoj god, zaeno pa tudi 92-letnico rojstva. Ta redek slučaj je zadel sivolasega česti-tega starčka Josip Zalarja starejšega, očeta tajnika K. JS. K. J. Iz življenja tega staroste ameriških Slovencev posnemamo sledeče: Ko jen je bil lil. marca 1844 v vasi Dule pri Borovnici. Od 6. do 8. leta se je učil doma mizarstvu zatem je pa delal celih 23 let v skladišču železniške postaje v Borovnici. Poročen je bil i. 1866. V zakonu se mu je liarodilo 11 otrok. V Ameriko seje sam izselil 1. 1801
ROPARSKI POHOD MRAVELJ
Vojni zapletljaji niso v sve-jlesu. Kjer je v delu strupeno tu mravelj, kakor znano, nič! želo ali mešiček s stropom in redkega. Do vojne vodijo tu 1 kjer uporabljajo metodo, da na-kakor v človeški družbi kršitve sprotniku prevrtajo glavo (n. meja ali notranji vzroki med pr. amacouške mravlje) tam sosednimi državami. Mravlje nasprotnik nima dosti upanja, namreč za svojo državo ne šte-jda bo zmagal. Neredko se bit-jejo samo svojega mravlišča, ka spremeni v posamezne dvo temveč vso njegovo okolico z boje in v klojršiče mravelj, ki vsem vestnim omrežjem, ki so so se zagrizle druga v drugo ga zgradile in ga uporabljajo in ki v svoji hesnosti po Fero-živali iz določenega mravljišča. Iu niti ne razlikujejo več med
neubogljivo mačico.
Moral je prenesti mnogo njene jeze, toda je bil navidezno dospevši v Chicago na Veliko neranljiv, kar jo je spravljalo v obup. Vedno je bil dostojen j soboto kjer je delal nekaj me
in uljuden in neprestano jo je obvladoval. Kajti vedel je, da bo njeno trdoglavost premagal samo s tem, ako se tudi za trenutek kaže premaganega. Da ga ima rada, kakor jo ima on, je vedel, kajti izdala se je navzlic svojemu odbijanju. Najbolj pa se je izdala, ko ga je Ludvik vprašal, koliko src je v Afrik i ranil. Tedaj je Dollv prebledela in njene oči so gledale kot ugasle. Gert jo je spočetka hotel dražiti s tem, da bi ji pripovedoval o svojih zmagah nad ženskami, toda takoj je izftrevidel, da bi jo je s tem pripovedovanjem preveč zadel v srce. Zato je resnici na ljubo samo odgovoril:
4'Mene niti ena ženska v Afriki ni mogla veza ti nase, svoje srce sem pustil doma in — sem zvest."
Skrivaj pri teh besedah opazuje Dolly in prestraši se, ko vidi, da je pri njegovih besedah za trenutek zatisnila svoje oči in je izgledala potrta in zlomljena. Tedaj tudi opazi, da je bila na napačnem sledu, kajti njegovih besed ni obrnila nase. Prav gotovo je mislila, da ima rad kako drugo dekle. In četudi se mu je smilila, jo je moral za nekaj časa tako pustiti.
Tekom vožnje se je vsled velike ljubosumnosti Dollvno čustvo proti Toringu tako zelo povečalo, da jo je gospa Bau-man pogosto z veliko skrbjo pogledovala. Dobra dama ni slutila, kaj se godi v Dolly. To je slutil samo Ludvik, in Gert Toring je tudi ddbro vedel. Zato je dovolil, da je nad njim stresala vse svoje neslanosti. Čim sovražnejše se je obnašala proti njemu, tembolj se je izdajala. Kajti za človeka, do katerega je kdo brezbrižen, ne kaže nikakega zanimanja, četudi je nagnjenje navidezno sovražno. Ludviku se setra včasih smili in bi ji rad pomagal, toda Gert ji je grozil z večnim sovraštvom, ako bi na kak način hotel posredovati.
Forel pravi, da obsega to širše državno ozemlje drevesa, rastline in tla, a vse male živali, ki se drznejo stopiti v to posest, se napadajo in po možnosti uničijo. Dalje prakticirajo mravlje nič drugače -nego lju-
prijateljein in sovražnikom. j Vojne se končajo s tem, da je nasprotnik popolnoma uničen, lahko pa tudi z mirovno pogodbo po vseh pravilih. V t'jni primeru sta si bila nasprot-i
nika enakovredna in večinoma
d je čiste roparske vojne, vojne | soseda ter iste vrste. Po maj-za listne uši,, ki jim dajejo hnih spopadih, ki kmalu prene-
sladki sok, za živila, ličinke in
ha jo postaneta soseda strpna
jajčeca in celo za napsrotni ko- drug proti drugemu in kakor io vo gnezdo. Mravljinčne vojne pokazal Forel, se lahko celo
secev in zaslužil po $1.25 na dan za 10 ali 12 urno delo. Zatem je odpotoval v Montano in bil ondi zaposlen v gozdu pri drvar jih za kuharja dve leti. Po preteku te dobe je odpotoval v Biwabik, Minn., kjer je delal tudi dve leti. Leta 1S93 se je pa preselil v Forest City, Pa., kjer je kopal premog celili 25 let do svojega 75. leta. Dne 5. februarja 1916 je ondi obhajal zlato poroko. Njegova soproga je umrla leta 1919 in tedaj se je preselil v Cleveland k svoji poročeni hčeri Mrs. Susman, živeči na Shawnee Ave., kjer še danes uživa v udobnosti in še precej čil svoj zasluženi pokoj. Poleg tega živi v Clevelandu tudi njegov sin Anton in se ena hči, omožena White.
Preminula je v cvetju življenja v Clevelandu 22-letna Ana Markušič, hčerka dobro poznane Markuševičeve družine, Luka in Anastazija Markušič. O-ba sta doma iz Višči Vrha, ob-
trajajo lahko z daljšimi presledki, tedne in mesece. Njih trajanje zavisi od moči oboli vojsk, od velikosti mravelj, od oborožitve in taktike. Ni mogočo reči, da je številčno močnejša vojska vedno tudi zmagovalka. Kajti pri bojih med velikimi in majhnimi mravljami jo tak. da je treba štirih ali pet enakih, da premagajo eno veliko, ki ima v svojih mogočnih čeljustih močnejše orožje in tudi močnejši oklep iz kit na te-
"To moraš vse meni prepustiti, Ludvik ker Dolly mogoče boljše poznam kot ti in ko bi sedaj .nekoliko popustil, bi bilo čina Kalje pri Kostanjevici, vsega konec. Potrebuje samo moža, ki obdrži pred njo velja- Hčerka je dospela v Ameriko vo in se ji ne ukloni. Imej samo malo potrpljenja, verjemi' pred 15 leti. Prišla jo z ma-
mi, tjo vol j mi je težko, da v svoji vlogi ne bi prepadel, kajti v svojem sovražnem kljubovanju je tako očarljiva, da sem že mnogokrat postal skoro slab. Vendar pa jo imam neizmerno rad, Ludvik, in je, Bog ve, ne mučim iz veselja. Vsi ste jo nekoliko razvadili in četudi je zelo dobra, bi mene imela za igračko, ako ne bi zdržal svoje nadvlade nad njo. pa jo že iz njenih otroških let."
Ludvik mu mora pritrditi in se ni vmešaval ter je obema njuno zadevo popolnoma prepustil.
terjo, ko je bila stara 7 let.
be pri delu iz leta 19.S0. Pravda za to odškodnino se vleče že vsa ta leta in Pečavar je medtem izgubil vid na desnem očesu zaradi poškodbe.
Na Breezv Hill. Kans.. si jo končal življenje Anton Jeler, star 57 let in doma iz Brezja pri Brežicah.
V Seattle, Wash., jo avto do smrti povozil Miroslava Zore-tiča.
spoprijateljita. Ugrabijanje ličink in bub ni v življenju mravelj nič redkega. Na ta način si mravlje pridobivajo tuje delovno moči, k: jili sprva negu-jejo kakor svoj zarod, pozneje i>a jih uporabljajo za razna dola. Te sužnjo so polonoma uži-vo v novo mravljišče in ne poznajo druge domovine. Če bi se v rnile v svojo pravo gnezdo, bi jih tam celo umorili.
Mod najbolj znanimi domačimi mravljami, ki prakticirajo suženjstvo, je rdeča mravlja roparka. Ta so loteva posebno črnorjave mravljo. Zo na vso zgodaj so odpravijo manjši oddelki rdečih ropark proti do-ločenemu gnezdu, ki so ga prej opazovalo delavke vohunko. To voliimke st opajo po vsej priliki na čelu roparskih oddelkov, ki so ustavijo v bližini gnezda, katerega nameravajo napasti, dokler no dospe zadostna pomoč. Mod tem so rjavke spoznalo nevarnost. pograbijo svojo bube
s čeljustmi in skušajo prebiti obroč napadalk okoli svojega mravljišča. Toda roparkam ni-} so dorasle. Ne samo, da jim te odvzamejo žareti, temveč navalijo še v mravljišče, kjer po-grabi vsaka svojo bubo, tako da jih velik del odnesejo iz mravljišča. Potem se roparke vrnejo v svojo bivališče. Takšni roparski pohodi se izvršijo dvakrat ali trikrat na leto.
Na parnikih, Id so debel« tiskani, se vrše t domovino izleti pod vodstvom izkušenega spremljevalca.
JI. marca:
Paris v Havre
l!o. marca:
MANHATTAN v Havre
27. marca
Cbamplain t Havre Aquitania v Cherbourg
28 marca:
Conte «11 Savola v Genoa
2. aprila: BREMEN v Bremen
METUZAIEMI MED KONJI
3. aprila: Berencaria
v Cherbourg
4. aprila:
Il»- tie Fran««
v Havre
Vožnja je vsem potekla dovolj naglo, samo za gospo Bauman je bila uekqjiko predolga. Vožnjo po železnici je zelo težko prenesla in poleg tega jo je doma čakal cel kup dela, kajti treba je bila vkuhavati sadje in sočivje ki ga je dajal vrt okoli Oldenove vile in vsaka gospodinja, kot je bila gospa Bauman, je mislila, da to delo brez nje ne more biti opravljeno, četudi je vodila kuhinjo kuharica, ki je bila že dolgo vrsto let v službi v Oldeqovi vili. Toda med njo in gospo Bauman je vladal večen prepir, ker je vsaka mislila, da je vsaka sama znala vkuhavati sad,s, najboljše. Gospa Buman, ki je šele pred štirimi leti, ko je umrla Dollyna mati, postala hišna dama v Oldenovi vili, je vedno hotela vse delati po svo-iih predpisih, toda kuharica je izjavila odločno:
"Naši gospodi kuhani že skoro dvajset let in vedno jim je dobro teknilo. Novotarije so tukaj popolnoma nepotrebne, gospa Bauman in jaz vem, kaj je dobro in prav."
Gospa Bauman je tedaj vedela, da kuharica ob njeni odsotnosti tudi v njenem območju vodi gospodinjstvo m vsled tega je bila ljubosumna. Zato si je tudi želela priti naglo domov.
Vsem drugim je bila vožnja prijetna, četudi so med Dollv in Gertom letele puščine sem ter tja. Ludvik je bil vwel, d« je bil prijatelj ž njim, s katerim je imel mnogo govoriti. Dolly jo molče poslušala in je skrivaj gledala v Gertov zanimivi obraz, in pri tem ji je bilo tako čudovito prijetno okoli srca, da se je morala oborožiti z vtso sovražnostjo, tla mu svojega občutka ne bi pokazala. Ko bi vedela, da je G ert prav dobro vedel, zakaj se je proti njej kazal tako mogočnega, tedaj bi bila Dolly takoj opustila svojo sovražno zadržanje proti njemu.
V Fran k ob rodu so prenočevali, ker se niso zopet hoteli voziti v spalnem vozu. Tudi v Frankobrodu sedita zvečer brat in sestra v družbi z Gertom, gospa Bauman pa je odšla v svojo sobo, da se odpočije. Prihodnje jutro so odpotovali dalje proti Berlinu. In ves čas je vladalo me>l Dollv in Gertom bojevito ozračje, četudi sta si srci leteli skupaj, četudi se tega Dolly ni zavedala. Toda v mislih se je vedno mučila s Weill, kdoje ono dekle, ki je bila Gertu tako drago, <hj ji je vsa leta ostal tako zvest. In pri srcu ji je bilo tako hudo, . da bi «kur<i zajokala.
Ko pridejo v Berlin, nagovarja Ludvik Gerta, da bi se začasno naselil v njegovi vili. Gert le prerad obljubi in ko vpraša tudi Dollv, ako mu dovoli, »komigne Dolly z rameni, rekoč:
"Saj «te,vendar gost mojega brata, gospod doktor, torej 'mojega dovoljenja ne potrebujete."
(Dalje prihodnjič.)
Na Greendale pokopališče se je vršil pogreb rojakinje Agnes Poznam Bregant Žunta, ki je umrla v St. Marx 's bolnišnici v Milwaukee. Pokojnica je dosegla starost 64 let je bila doma iz Šinar-jete na Dolenjskem, rojena Hribar. V Ameriko je prišla pred 35 leti in se je 1. 1907 noročila z Antonom Bregantoin.
Ely, Minn. — Državno vrhovno sodišče je potrdilo odškodnino $2000, katero ima dobiti rojak Jas. Pečavar od Oliver Iron Mining Co. za poškod-
Važno za potovanje.
Kdor jo namenjen potovati v start kroj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da jo poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skuinje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vso potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno m hitro. Zato se eaupno obrnite na nas ta vsa pojjsnii<•.
Mi preskrbimo vse, bodih prošnje ca povratna dovoljenja, potne liste, vizeje i* sploh vte, kar je ca potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše stroike.
Nedriavljani naj ne odlaiajo do zadnjega trenutka, ke» predno se dobi it Washingtona povratno dovoljenjRE-EN THY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pilite torej takoj ta brezplačna navodilo fa watavlja mo Vam, da boste poceni tu udobno potovau
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
2 16 West 18th Street New York. N Y
Tajnik Britskega društva prijateljev konj je našel nekoliko listin, iz katerih izvira, da je neki konj v Manchestru živel CA let.
Lobanjo tega Metuzalema mod konji so zato razstavili v m a n el i o s t e rsk em vseu č i li šč u. Trenutno velja "Old Billy'' kakor so je konj imenoval, za rekorderja mod konjskimi starci, vsaj na Angleškem. Sledita mu med živimi neki sliotland-ski konj, ki je učakal 48 let. in star fiakarski konj v TIullu, ki je učakal 47 let. Med mrtvimi konji pa sledi "Staremu Bil-Ivju'' neki ponnv iz Northamp-tona, ki je svojemu gospodarili nekomu prokajovaleu, služil zvesto in krepko do svojega .V2 leta, ko jo poginil.
8. aprila:
Washington v Ha«rre
11. aprila:
Rex v Genoa	,
Paiis v Havre
14.	aprila : Europa v Kremen
15.	aprila:
Aquitania v Cherbourg
V
18. aprila: Lafayette
22. aprila: Berengaria
t Havre
v Cherbourg
23. aprila:
Bremen v Bremen lie de France v Havre
'*!5. aprila:
Conte (Ji Savola v Genoa
2. maja: Chiiiuplniii v Havre Euroi>a v Bremen Vulcania v Trst 6. maja :
Washington v Havre 8. maja:
Berengaria v Cberbour* 0. maja: Bremen v Bremen Paris v Havre Rex v Genoa
ABESINSKO JUNAŠTVO
Posebni poročevalec "Messa-gera" na eritrejski fronti poroča med drugim o vtisih italijanskih alpincev, ki so se udeležili bitke v Knderti, o načinu, kako so Abesinei bojujejo.
Alpinci so prispeli pred me-secem dni v Masauo in so napravili pohod do fronte peš, da bi se privadili ozemlja. Drugi dan, ko so dospeli na fronto, so se že udeležili osvojitve Am-be Aradama. Ti vojaki, ki slo-J vijo kot najboljši meti italijanskimi, govorijo z največjim spoštovanjem o abosinskem pogumu. Mod bitko v Enderti >o nogušovi vojaki sicer pokazali nodostatko v pogledu mirnosti in zvičajnosti, nikoli pa se niso zbali smrti, ki jim je pretila.
13. maja: Norma ml ie
v Havre
POGLED NA NORRISOV NASIP

Nedavno je dal predsednik B eosevelt znamenje, da se za pro zatvorniee velikega NorrLsovega nasipa, čigar gradnje je veljala šestintrideset milijonov dolarjev. Elektrarne ob nasipu bodo proizvajale 132,000 konjskih sil.
ID. maja:
Europa v Bremen
20.	maja :	? Manhattan v Havre
21.	maja:	I i ' \ Aquitania t Cherbourg	,
23.	maja : Champlaln v Havre Conte tli Savoia v Genoa
27.	maja : Normandle v Havre
28.	maja: BERENGARIA v Cherbourg
20. maja:
Rex v Genoa Bremen v Bremen
3. junija:	\
Washington v Havre
5.	junija: Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen
6.	junija: Paris v Havre Saturnia v Trst
11. junija:
lie de Franee v Hatre Aquitania v Cherbourg
13. Junija:
Brpmen v Bremen Conte di Savola ▼ Genoa
17. junija: Normandle v navre BERENGARIA v Cherbourg Manhattan v Havre
20. junija:
Europa v Bremen Vulcan ia v Trst Champlain v Havre
24.	junija: Queen Mary v Cherbourg
27. junija:
Lafayette v Havre Rex ▼ Genoa Aquitania v Cherbourg
1.	julija:
Nnrmamlle t navre
Washington v Havre
2.	julija: BerenicaHa ▼ Cherbourg
3 julija: lie de France T Havre Conte di Savola ▼ Genoa
8. julija: Queen Mary t Cherbourg
11. julija:
Haturnia ▼ Trst Champlaln ▼ Havre
15.	Julija: Manhattan v Havre Normandle ▼ Havre
16.	jnlija: Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen
la julija:	*
Rex ▼ Genoa
23. julija:
23. julijo:
Europa ▼ Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg
25.	julija: Vulcanla ▼ Trot
29.	julija: Queen Mary ▼ Cherbourg Washington t Havre
< if
/ .