Poiinina plaiana v gotovini. ZBORI REVIJA* NOVE ZBOROVSKE GLASBE UREJUJE ZORKO PRELOVEC 1932 LETNIK VIII • iTEV* 4 MESTNA Ima vlog nad 480,000.000 Din Telefon št. 2016 in 2616 Poštni čekovni račun št. 10.533 HRANILNICA LJUBLJANSKA LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠT. 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Naložbe obrestuje kar najbolj ugodno. Posojila dovoljuje na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike ima posebno kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Uradne ure za stranke so od 8. do 121/2- „ZBORI" PEVSKO DRUŠTVO LJUBLJANSKI ZVON" V LJUBLJANI revija nove zborovske glasbe. Izhaja osmo leto. Letniki 1926, 1927, 1928, 1929, 1930 in 1931 se dobe vezani po Din 80*—, nevezani po Din 50'—. Naročnina za Jugoslavijo za leto 1932. Din 50'—. Partiture vseh v „ZBORIH" priobčenih skladb so pri upravi lista naprodaj po 1 dinar za 2 strani. „ZBORI" ■OlHBHffiffiMHOOB^ PJEVACKO DRUŠTVO „LJUBLJANSKI ZVON" u LJUBLJANI revija nove horske glasbe. Izlazi osmo godinu. Godišnjaci 1926,1927,1928,1929,1930 i 1931 dobe se vezeni po Din 80—, nevezenipo Din 50'—. Pret-plata za Jugoslaviju za godinu 1932 Din 50*—. Partiture sviju u „ZBOROVIMA" pri-opčenih kompozicija su u prodaji kod uprave lista uz cjenu Din I za 2 stranici. VIII. LETNIK Številka 4. LJUBLJANA 1 avgusta 1932 GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA Izhaja vsak drugi mesec Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Jožko Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani, predstavnik Miroslav Ambrožič, vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore- : za kraljevino Jugoslavijo 50 Din, za Italijo Z5 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Ponatis člankov dovoljen le z navedbo vira Glasilo JPS. Hubadove župe (Ljubljana) in Ipavčeve župe (Maribor) Štev, poštno*čekovnega urada 12.134 Ivo Peruzzi: Jesenska V srce je jesen zavela, kot slovo je sred noči... V mračnih sanjah gaj molči, kakor pesem onemela. In ta noč tako je tiha ... Kje si ljubica in maj? Ni odgovora nazaj, zunaj mraz v poljane diha. V srce je jesen zavela, jaz pa mislim na pomlad: nova sreča, polna nad v prsih mojih bo plamtela ... («Iz davnih dni») 1914. Ljubljanska Glasbena Matica Ljubljanski meščani so ustanovili leta 1702. društvo Philharmonische Gesellschaft, ki je skrbelo za glasbene prireditve v Ljubljani z rednimi koncerti, imelo pa je v poznejših letih tudi svojo glasbeno šolo. To društvo, ki obstoji še dandanes kot ljubljanska podružnica Glasbene Matice, je imelo do leta 1870. Slovence in Nemce za svoje izvršujoče člane. Ko pa je v naših krajih v drugi polovici 18. stoletja močneje zapihal nemški Drang nach dem Siiden, se je narodna nestrpnost naselila tudi v Fil-harmonično društvo in Slovenci so bili polagoma prisiljeni, da so iz društva izstopili. Takrat se je porodila v glavi slovenskega učitelja Kuharja, ki je deloval nedaleč od Ljubljane pri Devici Mariji v Polju, misel, da bi tudi Slovenci dobdi glasbeno društvo, ki bi skrbelo za glasbene potrebe slovenskega naroda. To svojo misel je povedal mestnemu blagajniku, navdušenemu pevcu Vojtehu V a 1 e n t i, ki se je te misli takoj oprijel in priobčil že leta 1871. v «Slovenskem Narodu» poziv za ustanovitev društva Glasbene Matice, kakor smo imeli že takrat Slovensko Matico za književne potrebe. Pomladi leta 1872. se je sešel v Ljubljani priprav-jalni odbor, ki je vložil v začetku meseca junija deželni vladi v potrditev svoja pravila, ki so bila potrjena 14. julija istega leta. Ustanovni občni zbor je bil potem sklican dne 23. septembra 1872. leta v Ljubljani na večer pred- zborovanjem Slovenskega učteljskega društva, kajti ustanovitelji Glasbene Matice so bili prepričani, da bo to društvo moglo uspešno delovati le tedaj, če bo podprlo njeno delovanje z vsemi silami slovensko učiteljstvo. Glasbena Matica je bila ustanovljena in je takoj začela z delom. Prva njena naloga je bila, zbirati slovenske narodne pesmi ter jih pripravljati za tisk, razpisavati nagrade za slovenske umetne in cerkvene zbore ter jih izdajati v tisku. To nalogo je vršila Glasbena Matica od leta 1872. do 1882. in od takrat dalje do današnjega dne. Kmalu pa se je pokazala potreba, da mora Glasbena Matica skrbeti tudi za glasbeni pouk slovenske mladine in 15. septembra 1882. leta je Glasbena Matica ustanovila tudi svojo glasbeno šolo, ki se je iz skromnih početkov razvila 15. septembra 1919. v Prvi jugoslovenski konservatori j Glasbene Matice ljubljanske. Konservatorij je bil nato 1. aprila 1926. sprejet v državno upravo, Glasbena Matica pa si je pridržala še svojo glasbeno šolo, ki šteje danes nad 500 gojencev, d očim jih je imela ob ustanovitvi 27. Iz šole Glasbene Matice so izšli skoro vsi slovenski glasbeniki, ki delujejo danes v najrazličnejših panogah. Leta 1891. je ustanovila Glasbena Matica svoj koncertni zbor, ki je v teku 40 let izvajal vsa pomembnejša dela domače in jugoslovanske literature kakor tudi celo vrsto del iz svetovnih, predvsem slovanskih literatur. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske je z malimi presledki vodil polnih 25 let sedanji ravnatelj drž. konservatorija v Ljubljani Matej Hubad. Presledkoma so bili pevovodje Matičnega zbora: dr. JosipČerin,IvanBre-zovšek, Niko Štritof, Srečko Kumar, Josip M i c h 1 in zadnja tri leta ravnatelj opere Mirko Polič. Zbor je absolviral v teh 40 letih okrog 300 velikih koncertov doma in v tujini. Že 1896. leta je priredil dva velika koncerta na Dunaju, pozneje je nastopil večkrat v Trstu, Zagrebu, Opatiji, na Sušaku itd. Leta 1922. je napravil jugoslovansko turnejo s koncerti v Beogradu, Zemunu, Novem Sadu, Subotici in Sarajevem, spomladi leta 1928. je bila češkoslovaška turneja s koncerti v Budje-vicah, Pisku, Plznu, Pragi, Olomucu. Brni in Bratislavi. Jeseni istega leta turneja na Poljsko s koncerti v Moravski Ostra vi (Češkoslovaška), Krakov, Kato-vice, Poznanj in Varšava. Na povratku iz češkoslovaške turneje je koncertiral zbor na Dunaju. Pozimi leta 1929. pa je šel zbor v Francijo ter priredil koncerte v Nancyu, Merlebachu, Aumetzu, Reimsu, Lilleu, Lensu, Parizu, Dyonu, Grenobleu, Lionu in naposled v švicarski Genevi. Po orevratu je Matica ustanovila tudi svoj simfonični orkester pod naslovom Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske. Dirigenti orkestra so bili: Karel Jeraj, Emil Adamič in L. M. Škerjanc. Zadnje dve sezoni prireja Orkestralno društvo skupno z opernim orkestrom svoje simfonične koncerte. Kakor omenjeno je Glasbena Matica skrbela ves čas svojega obstoja za izdajo slovenskih skladb v tisku ter izdala do sedaj nad 150 zvezkov, posamezne od njih v več nakladah. Poleg tega ima Glasbena Matica svojo koncertno poslovalnico, ki aranžira v L jubl jani domače in tuje koncerte in pa svojo knjigarno, ki zalaga ljubljanski trg z muzikalijami vseh edicij. Toliko v kratkih obrisih o delu Glasbene Matice. O festivalu poročamo na drugem mestu. Ludovik P u š, Novo mesto: Naša pesem in gramofonske plošče Op. uredništva: Pušev članek o petju za gramofonske plošče nam je bil zelo dobrodošel. To vprašanje smo že opetovano razmotrivali na sejah Hubadove župe JPS in premišljali, kako naj bi preprečili, da ne bi nezmožni ljudje prepevali za gramofonske plošče in kvarili ugleda naše lepe pesmi. Morda se bo našel način, da takemu početju napravimo konec. Pravimo da je papir potrpežljiv, ker se pač dajo napisati nanj vse mogoče lepe in nelepe, pametne in nespametne stvari. Prav isti rek bi mogli zapisati glede gramofonskih plošč. Pri razmišljanju o le-teh se bom omejil le na plošče, na katerih se predstavlja svetu slovenska pesem, predvsem narodna ali pa ljudska pesem. Nimam gramofona in se tudi nikdar nisem zanj navduševal, čeprav se mora njegov pomen in važnost za širjenje glasbene umetnosti brez pridržka priznati. Tudi je dandanes izdelava tega stroja in plošč že tako popolna, da je reprodukcija včasih vprav imenitna. Poprej nisem imel prilike pobliže spoznavati vseh mogočih plošč; odkar imam pa radioaparat, mi je to lahko: saj večina oddajnih postaj — če ne vse — izpolnijo neki odstotek oddaje s tako zvano reproducirano glasbo. Sprva sem le tu in tam poslušal plošče, večinoma res z užitkom, zlasti če sem hotel imeti moderno plesno glasbo. Ko sem pa v Ljubljani in tudi v Zagrebu zalotil plošče, ki so podajale slovensko, zlasti narodno pesem na način, ki je žalil moj glasbeni estetski čut, sem postal pozoren in začel redno poslušati ljubljansko in zagrebško oddajno postajo takrat, ko sta oddajali slovensko pesem. Razumljivo je, da se v naslednjih izvajanjih nimam namena obregavati ob oddajne postaje, ki so nedolžne; ugotoviti pa želim, da ni pravilno, če pride na gramofonske plošče vse vrste petje: lepo in nelepo. in da dalje želim, da bi ta spis pokrenil vprašanje, kako bi se temu odpomoglo. I. Slovenska narodna pesem in nje spremljava. Na ploščah slišimo prav različne spreml jave naših pesmic. Novejše plošče imajo večidel jazz-orkestre v mnogolikih sestavah, s katerimi nategnejo naše pesmi na sodobne plesne ritme in jim s tem delajo več ali manj sile. Mojemu okusu se dostikrat upira ta prečudna obleka: kakor bi slovenskemu kmet-skemu dekletu posadil na glavo moderen ženski klobuk! Ali to bi še ne bilo tako neokusno. Hu jše je, da ali prireditelj tovrstne glasbe ali kdorkoli zmaši na eno ploščo poleg slovenske pesmi, ki je za ploščo prekratka, še kopo svojih domislekov, ki so večinoma plehki in nimajo z motivi pesmi prav nobene podobnosti ali sorodstva. Prava pravcata mašila! Saj bi se dali s tematsko obdelavo motivi pesmi okusno umetniško obdelati. Koliko je možnosti za uporabo enega motiva, bo pač vedel vsakdo, ki je že kdaj slišal na primer kakšno varijacijo. Taki spremljavi, ki ubija pristno domačnost slovenske pesmi s tujo navlako, bi bilo treba napraviti konec! II. Petje za plošče. Če govorimo o ploščah, je treba vedno imeti pred očmi dejstvo, da s ploščo dobi glasbeni komad legitimacijo za ves svet. Sicer je res, da na primer slovenskih narodnih pesmi na ploščah najbrž ne bo kupil Nemec ali Francoz ali Anglež za svoj gramofon. Toda danes, ko imamo radio, je gotovo, da plošče sliši neprimerno več ljudi kakor poprej. Plošče v radio-oadajni postaji so ogledalo naše pevske izobrazbe za lastni narod, pa tudi za vse sosedne narode. Nikakor ni tedaj le zadeva nekega pevca ali zbora in pa podjetnika neke firme gramofonskih plošč, kaj se dene na ploščo in kako, kadar gre za našo narodno pesem, marveč je to zadeva v prvi vrsti vseh onih činiteljev, ki so dolžni ali bi vsaj bili dolžni skrbeti za lepoto in pristnost naše pesmi. S koliko skrbnostjo čuvamo svoje narodne spomenike v obleki, v arhitekturi, v sliki itd. Z našo pesmijo, ki je brez dvoma najtočnejši izraz naše narodne duševnosti, se pa igrajo neodgovorni ljudje in jo skrunijo po svoji volji, kakor kaže za njihov žep! Nočem reči, da vsi brez izjeme. Ali veliko jih je. Da ne bo kdo rekel, češ, da neka j trdim, pa ne dokažem, bom nekaj najvidnejših nasilij nad slovensko pesmijo navedel. Vse to, kar bom seda j napisal, sem slišal na svoja ušesa. Danes že otroci v osnovni šoli vedo, kako je s črko «1». Pa se dobi — na novejših ploščah — vse polno napačne izreke te črke. Kako bi neki rekei Ivan Cankar: «Jedna jedelj pomaranča...»? Sedaj so učene glave, ki vodijo črkarsko pravdo v Slovencih, ugotovile, kako je glede 1 prav in kako ne. Pevec ni slovničar in se mu je v tem oziru strogo pokoriti določbam, ki so jih postavili in utemeljili slovni-čarji. Še več kakor črka 1 trpi e, zlasti polglasnik. Zdi se, da polagajo celo naši pevski učitelji na slovenski e in o premalo važnosti. Zato se zgodi, da pevec, ki ima sijajno izvežban glas, z našim e in o ne ve prav, kako bi. Posebno polglasnik je siromak. Pa se je o tem že precej črnila prelilo. In ti pride pevec ali pevka in na plošči dosledno napačno poje polglasni e. Kje ima pravico, da kvari jezik?! Če bi šel vsaj za nekaj dni med preproste kmetske ljudi, pa bi slišal izreko, ki je glede vokalov daleč od one, ki jo on vsil ju je ušesu. Ali pa bi pogledal Breznika! Tudi podajanje narodne pesmi ni v redu. Za lepo in pravilno prepevanje teh pesmi ni dovolj samo pevska izobrazba na glasbenih šolah. Kdor hoče iti pet za gramofonske plošče, pa se je pesmi naučil, recimo iz Bajukovih zbirk, bomo morali njegovo podajanje na jbrž odkloniti. In vendar se tako zgodi, da morda pristno zapete narodne pesmi še nikdar ni slišal, a gre na plošče svetu kazat našo narodno pesem. Slišal sem priznanega pevca peti slovensko narodno pesem, pa je ta «zlimal» tone z portamenti, da se niti povedati ne da. Je pač mislil, da leži v tem jedro naše narodne pesmi. Zopet sem slišal peti našo pesem drugega: metal je glasove skup, kakor bi bila pesem mozaik, ne pa lepa melodična črta. Opeto-vano se pesmi, ki so splošno znane, pojejo samovoljno, ne tako kakor jih je vesten zbiralec zapisal, ampak tako, kakor se temu ali onemu pevcu ali več pevcem lepše in boljše zdi. Tole sem zapazil zlasti pri ploščah, ki je zanje pel neki hrvatski kvartet. Sploh se mi čudno zdi. da se slovenske narodne pesmi ¡»odstopijo za plošče peti Hrvatje. So lahko še tako odlični pevci, t\ Jfoški zhor 6'ct 1 e«. T Ji j, pripovedovale. rrtf s&ecZeiu si rož,. j. — j J i M žBŽ po-re -szcdccjTLi, l/tc-iïT^- Za me, Za, izve,_ ■se-dem si Z2Z -dèmsi leí. pïc-hi - let me, ryr>r*c»?' 3E se-dem s i ¿et leí__ ir-nL tolaži - la nie, tolaži - lame.. Zda/te ni vec,. Mn J 1<--1 kétím se-d^Lči ¿e¿ ^ . í^taJi - lame. v gi » * j ¿s zdaj teni vec, lYty 2 *s m TT* zda/te ni več,. ni veo.. /CS É s *= F=Ffi f *Ç j 11* - ahi v ■spomin. - bi v spo-mizi, Ko zoodehíeZ- nccpomladho cveč,__pcc sebo&¿ spo - mnt¿ vseh híeZ_ 'Jzocpomladbo cvei,- pee se bom spo - mnz¿ vseh J>¿J>ii—^r—-J. ¿ttJ- ± i>_ft J P P r-,—~f P -f ^^rrrr^rr Ko zadehtel- netpomZctdho cuel\--pce sebom spo -mnil usek GLCC&l* se - edem ¿ei, let, p oZn boZe-cun, poZn bole- ein, »se - dem cei, ttcrt v If-fi J> iJ^^ =— H/ilerv. -J) p- ft V poht holecizi, Hi- —mt- jboZeom. -J>J —:-ZLJ-i- " i . . a > e»r/.PJtt. ,sv, r*o■ j. _ Cjor^je, Jcaarse Ur&e-cccc '¿t-«L V«? AO qrucosi recitcctivo Drugt d?> po^e, -fee— ' IM i M f* ^ r i/ i ¿TilO^ i^E -pi- fat J tf f r ^•o -ma, =f vo — — - — — vs r fx---r -- nr7. od ^--- V r r1 r | f^ _ je po-vsod, je po - os nd. vo l.m. Zbori 1932 Jih, srce... Jj. FizršiČ. Jfešan zbor JFb CCKSt mP(}olfrid T loj p p JLjj (jcl - ji so zodirepe -ne - —Hog posla jim zlatih ju - -- ira - te so zaJirepene - le, te,- ¿dog poslaljint dnije sol - ncriilt, r-i> r r r r fc -». jv* - r.i: .v« ?. » k * • . _ . _ p=r= . ira-te so za-lire. - pe -ne - tej3o,j—j—, ^te - jbjjac, 0 IJCC - bežni la&Á.z< cve&e se po - ¿/a - bl/cc, 0 Z/a - f fr J J J » *-^ p ^^-LP 'r r if, p p pi ^'Jr^r 1 «.» ^ j < ÎÉÉ J_i. 'tijv ' r r, 'r r ■P'r, r,'f f - crem ¿z logov óezplan od ~ ine - vet, iz Zogov cezplcai oc¿ - me -vcc, jbestnb laknajoe - sem iz logov čezplcai od-me - v a,, iz logov odme-vaj ¿ ¿ ft tU /./ iWÜá mM m 17 m z ¿ogov^cezplan od - me — i' J J1U h Tipft» ^ y 'f f zíz logov ce&plan od iz logov Čezplcuc od - me - vcc. ^ r - oa-. j. to godoezplaat od - - vcc. vcc. J 'V' r d p P-F-filr^r "JI ^sr-cé¿ le & sc zrur — zčo i) j» j. i i - zeo, JaLkor ]Lezec, \e^'Jl!ie¡Pec. Jih, sn-ce, le $¿ sc mi* zlo—-IcaJcar sne s v Priloga Zboroin~1932.__¿Si.4. Tožbct. FJrtgelheri (jarigl. jSoprcai Uvod, 2vvtra ¿rt živccHiiv. Zorito Prelovec (Icttycu, 19Í0) a Jfà-kar mi pH - ¿i If Uro - ctccei cu, ne poj, se-dUy o-iroJc sejo - oexno/. JVl - kar mi pit - ot- jyoccust žctlo&tzuo jaJtopoccbsv Najboljši ŠIVALNI STROJ in KOLO za dom, obrt in industrijo samo „Adler"-„Gritzner", pSti Dubied. Lepe opreme, ugodno odplačevanje I Pisalni stro j i v treh velikostih! Društva poseben popust! Posamezni deli za vse stroje in kolesa, pnevmatiko edino le pri Josip Rtelinc, Ljubljana Telefon ét. 2913 V SLAVIJA" JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI VAS ZAVARUJE PROTI ŠKODAM, KI JIH PRIZADENE OGENJ, TELESNA POŠKODBA, SMRT, VLOMSKA TATVINA, TOČA ITD. GLAVNO RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI, GOSPOSKA ULICA ŠT. 12. TELEFON ŠT. 2176 in 2276. LITOGRAFIJA OFFSETTISK ► ČEMAŽAR GLASBENE PRILOGE „ZBOROV" SO NATISNJENE V LITOGRAFIJI ČEMAŽAR IN DRUG. IN DRUG LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6 RAZMNOŽUJE NOTE PO ZELO SOLIDNIH CENAH TER IZDELUJE VSAKOVRSTNA DRUGA LITOGRAF-SKA DELA, KAKOR ETIKETE, LEPAKE, DELNICE ITD. KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO mmnmumnmiiiiiMii™ Brzojavni naslov: L J U B L J A N A Telefon št. 2040, KREDIT LJUBLJANA PreŠemOVa Ulica Stev. 50 2457, 2548, 2706 In 2806 (v lastnem poslopju) Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predjemi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe - deposits itd. itd. USTANOVLJENO LETA 1895. RUODLF WARBIlMEK TOVARNA ZALOGA IN IZPOSOJEVALNICA KLAVIRJEV LJUBLJANA GREGORČIČEVA ULICA 5. iB RIMSKA CESTA 2. Poilul «»kovni ril» *«•». 4.0176. Popravila