Poiinina plaiana v gotovini.
ZBORI
REVIJA* NOVE ZBOROVSKE GLASBE
UREJUJE ZORKO PRELOVEC
1932
LETNIK VIII • iTEV* 4
MESTNA
Ima vlog nad 480,000.000 Din
Telefon št. 2016 in 2616 Poštni čekovni račun št. 10.533
HRANILNICA LJUBLJANSKA
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠT. 3
je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji.
Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina
z vsem svojim premoženjem in davčno močjo.
Naložbe obrestuje kar najbolj ugodno.
Posojila dovoljuje na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje.
Za male trgovce in obrtnike ima posebno kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek.
Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice.
Uradne ure za stranke so od 8. do 121/2-
„ZBORI"
PEVSKO DRUŠTVO LJUBLJANSKI ZVON" V LJUBLJANI
revija nove zborovske glasbe. Izhaja osmo leto. Letniki 1926, 1927, 1928, 1929, 1930 in 1931 se dobe vezani po Din 80*—, nevezani po Din 50'—. Naročnina za Jugoslavijo za leto 1932. Din 50'—. Partiture vseh v „ZBORIH" priobčenih skladb so pri upravi lista naprodaj po 1 dinar za 2 strani.
„ZBORI"
■OlHBHffiffiMHOOB^
PJEVACKO DRUŠTVO „LJUBLJANSKI ZVON" u LJUBLJANI
revija nove horske glasbe. Izlazi osmo godinu. Godišnjaci 1926,1927,1928,1929,1930 i 1931 dobe se vezeni po Din 80—, nevezenipo Din 50'—. Pret-plata za Jugoslaviju za godinu 1932 Din 50*—. Partiture sviju u „ZBOROVIMA" pri-opčenih kompozicija su u prodaji kod uprave lista uz cjenu Din I za 2 stranici.
VIII. LETNIK
Številka 4.
LJUBLJANA
1 avgusta 1932
GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA
Izhaja vsak drugi mesec
Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Jožko Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna,
d. d. v Ljubljani, predstavnik Miroslav Ambrožič, vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore- : za kraljevino Jugoslavijo 50 Din, za Italijo Z5 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Ponatis člankov dovoljen le z navedbo vira
Glasilo JPS. Hubadove župe (Ljubljana) in Ipavčeve župe (Maribor) Štev, poštno*čekovnega urada 12.134
Ivo Peruzzi:
Jesenska
V	srce je jesen zavela, kot slovo je sred noči...
V	mračnih sanjah gaj molči, kakor pesem onemela.
In ta noč tako je tiha ... Kje si ljubica in maj? Ni odgovora nazaj, zunaj mraz v poljane diha.
V	srce je jesen zavela, jaz pa mislim na pomlad: nova sreča, polna nad
v prsih mojih bo plamtela ...
(«Iz davnih dni») 1914.
Ljubljanska Glasbena Matica
Ljubljanski meščani so ustanovili leta 1702. društvo Philharmonische Gesellschaft, ki je skrbelo za glasbene prireditve v Ljubljani z rednimi koncerti, imelo pa je v poznejših letih tudi svojo glasbeno šolo. To društvo, ki obstoji še dandanes kot ljubljanska podružnica Glasbene Matice, je imelo do leta 1870. Slovence in Nemce za svoje izvršujoče člane.
Ko pa je v naših krajih v drugi polovici 18. stoletja močneje zapihal nemški Drang nach dem Siiden, se je narodna nestrpnost naselila tudi v Fil-harmonično društvo in Slovenci so bili polagoma prisiljeni, da so iz društva izstopili.
Takrat se je porodila v glavi slovenskega učitelja Kuharja, ki je deloval nedaleč od Ljubljane pri Devici Mariji v Polju, misel, da bi tudi Slovenci dobdi glasbeno društvo, ki bi skrbelo za glasbene potrebe slovenskega naroda. To svojo misel je povedal mestnemu blagajniku, navdušenemu pevcu Vojtehu V a 1 e n t i, ki se je te misli takoj oprijel in priobčil že leta 1871. v «Slovenskem Narodu» poziv za ustanovitev društva Glasbene Matice, kakor smo imeli že takrat Slovensko Matico za književne potrebe.
Pomladi leta 1872. se je sešel v Ljubljani priprav-jalni odbor, ki je vložil v začetku meseca junija deželni vladi v potrditev svoja pravila, ki so bila potrjena 14. julija istega leta.
Ustanovni občni zbor je bil potem sklican dne 23. septembra 1872. leta v Ljubljani na večer pred-
zborovanjem Slovenskega učteljskega društva, kajti ustanovitelji Glasbene Matice so bili prepričani, da bo to društvo moglo uspešno delovati le tedaj, če bo podprlo njeno delovanje z vsemi silami slovensko učiteljstvo.
Glasbena Matica je bila ustanovljena in je takoj začela z delom. Prva njena naloga je bila, zbirati slovenske narodne pesmi ter jih pripravljati za tisk, razpisavati nagrade za slovenske umetne in cerkvene zbore ter jih izdajati v tisku. To nalogo je vršila Glasbena Matica od leta 1872. do 1882. in od takrat dalje do današnjega dne.
Kmalu pa se je pokazala potreba, da mora Glasbena Matica skrbeti tudi za glasbeni pouk slovenske mladine in 15. septembra 1882. leta je Glasbena Matica ustanovila tudi svojo glasbeno šolo, ki se je iz skromnih početkov razvila 15. septembra 1919. v Prvi jugoslovenski konservatori j Glasbene Matice ljubljanske. Konservatorij je bil nato 1. aprila 1926. sprejet v državno upravo, Glasbena Matica pa si je pridržala še svojo glasbeno šolo, ki šteje danes nad 500 gojencev, d očim jih je imela ob ustanovitvi 27. Iz šole Glasbene Matice so izšli skoro vsi slovenski glasbeniki, ki delujejo danes v najrazličnejših panogah.
Leta 1891. je ustanovila Glasbena Matica svoj koncertni zbor, ki je v teku 40 let izvajal vsa pomembnejša dela domače in jugoslovanske literature kakor tudi celo vrsto del iz svetovnih, predvsem slovanskih literatur. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske je z malimi presledki vodil polnih 25 let sedanji ravnatelj drž. konservatorija v Ljubljani Matej Hubad. Presledkoma so bili pevovodje Matičnega zbora: dr. JosipČerin,IvanBre-zovšek, Niko Štritof, Srečko Kumar, Josip M i c h 1 in zadnja tri leta ravnatelj opere Mirko Polič. Zbor je absolviral v teh 40 letih okrog 300 velikih koncertov doma in v tujini. Že 1896. leta je priredil dva velika koncerta na Dunaju, pozneje je nastopil večkrat v Trstu, Zagrebu, Opatiji, na Sušaku itd. Leta 1922. je napravil jugoslovansko turnejo s koncerti v Beogradu, Zemunu, Novem Sadu, Subotici in Sarajevem, spomladi leta 1928. je bila češkoslovaška turneja s koncerti v Budje-vicah, Pisku, Plznu, Pragi, Olomucu. Brni in Bratislavi. Jeseni istega leta turneja na Poljsko s koncerti v Moravski Ostra vi (Češkoslovaška), Krakov, Kato-vice, Poznanj in Varšava. Na povratku iz češkoslovaške turneje je koncertiral zbor na Dunaju. Pozimi leta 1929. pa je šel zbor v Francijo ter priredil koncerte v Nancyu, Merlebachu, Aumetzu, Reimsu,
Lilleu, Lensu, Parizu, Dyonu, Grenobleu, Lionu in naposled v švicarski Genevi.
Po orevratu je Matica ustanovila tudi svoj simfonični orkester pod naslovom Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske. Dirigenti orkestra so bili: Karel Jeraj, Emil Adamič in L. M. Škerjanc. Zadnje dve sezoni prireja Orkestralno društvo skupno z opernim orkestrom svoje simfonične koncerte.
Kakor omenjeno je Glasbena Matica skrbela ves čas svojega obstoja za izdajo slovenskih skladb v tisku ter izdala do sedaj nad 150 zvezkov, posamezne od njih v več nakladah.
Poleg tega ima Glasbena Matica svojo koncertno poslovalnico, ki aranžira v L jubl jani domače in tuje koncerte in pa svojo knjigarno, ki zalaga ljubljanski trg z muzikalijami vseh edicij.
Toliko v kratkih obrisih o delu Glasbene Matice.
O festivalu poročamo na drugem mestu.
Ludovik P u š, Novo mesto:
Naša pesem in gramofonske plošče
Op. uredništva: Pušev članek o petju za gramofonske plošče nam je bil zelo dobrodošel. To vprašanje smo že opetovano razmotrivali na sejah Hubadove župe JPS in premišljali, kako naj bi preprečili, da ne bi nezmožni ljudje prepevali za gramofonske plošče in kvarili ugleda naše lepe pesmi. Morda se bo našel način, da takemu početju napravimo konec.
Pravimo da je papir potrpežljiv, ker se pač dajo napisati nanj vse mogoče lepe in nelepe, pametne in nespametne stvari. Prav isti rek bi mogli zapisati glede gramofonskih plošč. Pri razmišljanju o le-teh se bom omejil le na plošče, na katerih se predstavlja svetu slovenska pesem, predvsem narodna ali pa ljudska pesem.
Nimam gramofona in se tudi nikdar nisem zanj navduševal, čeprav se mora njegov pomen in važnost za širjenje glasbene umetnosti brez pridržka priznati. Tudi je dandanes izdelava tega stroja in plošč že tako popolna, da je reprodukcija včasih vprav imenitna. Poprej nisem imel prilike pobliže spoznavati vseh mogočih plošč; odkar imam pa radioaparat, mi je to lahko: saj večina oddajnih postaj — če ne vse — izpolnijo neki odstotek oddaje s tako zvano reproducirano glasbo. Sprva sem le tu in tam poslušal plošče, večinoma res z užitkom, zlasti če sem hotel imeti moderno plesno glasbo. Ko sem pa v Ljubljani in tudi v Zagrebu zalotil plošče, ki so podajale slovensko, zlasti narodno pesem na način, ki je žalil moj glasbeni estetski čut, sem postal pozoren in začel redno poslušati ljubljansko in zagrebško oddajno postajo takrat, ko sta oddajali slovensko pesem. Razumljivo je, da se v naslednjih izvajanjih nimam namena obregavati ob oddajne postaje, ki so nedolžne; ugotoviti pa želim, da ni pravilno, če pride na gramofonske plošče vse vrste petje: lepo in nelepo. in da dalje želim, da bi ta spis pokrenil vprašanje, kako bi se temu odpomoglo.
I.
Slovenska narodna pesem in nje spremljava.
Na ploščah slišimo prav različne spreml jave naših pesmic. Novejše plošče imajo večidel jazz-orkestre v mnogolikih sestavah, s katerimi nategnejo naše pesmi na sodobne plesne ritme in jim s tem delajo več ali manj sile. Mojemu okusu se dostikrat upira
ta prečudna obleka: kakor bi slovenskemu kmet-skemu dekletu posadil na glavo moderen ženski klobuk! Ali to bi še ne bilo tako neokusno. Hu jše je, da ali prireditelj tovrstne glasbe ali kdorkoli zmaši na eno ploščo poleg slovenske pesmi, ki je za ploščo prekratka, še kopo svojih domislekov, ki so večinoma plehki in nimajo z motivi pesmi prav nobene podobnosti ali sorodstva. Prava pravcata mašila! Saj bi se dali s tematsko obdelavo motivi pesmi okusno umetniško obdelati. Koliko je možnosti za uporabo enega motiva, bo pač vedel vsakdo, ki je že kdaj slišal na primer kakšno varijacijo. Taki spremljavi, ki ubija pristno domačnost slovenske pesmi s tujo navlako, bi bilo treba napraviti konec!
II.
Petje za plošče.
Če govorimo o ploščah, je treba vedno imeti pred očmi dejstvo, da s ploščo dobi glasbeni komad legitimacijo za ves svet. Sicer je res, da na primer slovenskih narodnih pesmi na ploščah najbrž ne bo kupil Nemec ali Francoz ali Anglež za svoj gramofon. Toda danes, ko imamo radio, je gotovo, da plošče sliši neprimerno več ljudi kakor poprej. Plošče v radio-oadajni postaji so ogledalo naše pevske izobrazbe za lastni narod, pa tudi za vse sosedne narode. Nikakor ni tedaj le zadeva nekega pevca ali zbora in pa podjetnika neke firme gramofonskih plošč, kaj se dene na ploščo in kako, kadar gre za našo narodno pesem, marveč je to zadeva v prvi vrsti vseh onih činiteljev, ki so dolžni ali bi vsaj bili dolžni skrbeti za lepoto in pristnost naše pesmi. S koliko skrbnostjo čuvamo svoje narodne spomenike v obleki, v arhitekturi, v sliki itd. Z našo pesmijo, ki je brez dvoma najtočnejši izraz naše narodne duševnosti, se pa igrajo neodgovorni ljudje in jo skrunijo po svoji volji, kakor kaže za njihov žep! Nočem reči, da vsi brez izjeme. Ali veliko jih je. Da ne bo kdo rekel, češ, da neka j trdim, pa ne dokažem, bom nekaj najvidnejših nasilij nad slovensko pesmijo navedel.
Vse to, kar bom seda j napisal, sem slišal na svoja ušesa. Danes že otroci v osnovni šoli vedo, kako je s črko «1». Pa se dobi — na novejših ploščah — vse polno napačne izreke te črke. Kako bi neki rekei Ivan Cankar: «Jedna jedelj pomaranča...»? Sedaj so učene glave, ki vodijo črkarsko pravdo v Slovencih, ugotovile, kako je glede 1 prav in kako ne. Pevec ni slovničar in se mu je v tem oziru strogo pokoriti določbam, ki so jih postavili in utemeljili slovni-čarji. Še več kakor črka 1 trpi e, zlasti polglasnik. Zdi se, da polagajo celo naši pevski učitelji na slovenski e in o premalo važnosti. Zato se zgodi, da pevec, ki ima sijajno izvežban glas, z našim e in o ne ve prav, kako bi. Posebno polglasnik je siromak. Pa se je o tem že precej črnila prelilo. In ti pride pevec ali pevka in na plošči dosledno napačno poje polglasni e. Kje ima pravico, da kvari jezik?! Če bi šel vsaj za nekaj dni med preproste kmetske ljudi, pa bi slišal izreko, ki je glede vokalov daleč od one, ki jo on vsil ju je ušesu. Ali pa bi pogledal Breznika!
Tudi podajanje narodne pesmi ni v redu. Za lepo in pravilno prepevanje teh pesmi ni dovolj samo pevska izobrazba na glasbenih šolah. Kdor hoče iti pet za gramofonske plošče, pa se je pesmi naučil, recimo iz Bajukovih zbirk, bomo morali njegovo podajanje na jbrž odkloniti. In vendar se tako zgodi,
da morda pristno zapete narodne pesmi še nikdar ni slišal, a gre na plošče svetu kazat našo narodno pesem. Slišal sem priznanega pevca peti slovensko narodno pesem, pa je ta «zlimal» tone z portamenti, da se niti povedati ne da. Je pač mislil, da leži v tem jedro naše narodne pesmi. Zopet sem slišal peti našo pesem drugega: metal je glasove skup, kakor bi bila pesem mozaik, ne pa lepa melodična črta. Opeto-vano se pesmi, ki so splošno znane, pojejo samovoljno, ne tako kakor jih je vesten zbiralec zapisal, ampak tako, kakor se temu ali onemu pevcu ali več pevcem lepše in boljše zdi. Tole sem zapazil zlasti pri ploščah, ki je zanje pel neki hrvatski kvartet. Sploh se mi čudno zdi. da se slovenske narodne pesmi ¡»odstopijo za plošče peti Hrvatje. So lahko še tako odlični pevci, t<xla pesem je iz n jihovih grl slaba. Ne poznajo vseh lepot jezika, ker fonetično bero besedilo kakor je napisano, ne poznajo pa posebno skritih izraznih načinov naše pesmi, ki niso napisani. Katerokoli našo narodno pesem v četvero-glasju sem do sedaj slišal od Hrvatov, ni bila nobena lepo podana. Nekatere so se mi kar upirale (na primer «Moj očka ima konjička dva»). Ali ne bi bilo bolj prav, da Hrvatje naših narodnih pesmi za plošče ne pojo, marveč prepustijo to petje slovenskim pevcem? Saj nam ne manjka dobrih pevcev, tudi ne kvartetov in zborov.
Ne bom več našteval, dovolj naj bo! Že to, kar sem navedel, je tehtno zadosti, da lahko pozovem vse one. ki jim je lepota naše pesmi pri srcu, naj skušajo nekako odpomoči takšnemu izvajanju in pred svetom rešiti lepoto naše pesmi. Glede izvajanja narodnih pesmi, ki so last vsega naroda, bi morala biti tu neka avtoriteta, preko katere jih nepoklican pevec ne bo mogel za plošče peti. Izvajanje vsake ljudske pesmi bi moralo najprej pred neko strokovno komisijo, ki bi odločila, ali je petje primerno za plošče ali ne. To bi bilo gotovo idealno, vprašanje pa je, če je izvedljivo. Morda je možen kak drug način. Naši pesmi prav gotovo ne bo škodovalo, ako se to vprašanje razjasni in v tem oziru kaj ukrene. Težje je kaj storiti zaradi spremljave. Vendar bi se tudi tu dalo nekaj doseči, če drugače ne, vsaj s prošnjo ali protestom pri podjetjih gramofonskih plošč. Vsekakor naj bi naše glasbene institucije in glasbeniki sploh posvečali večjo pažnjo gramofonskim ploščam, na katere se počasi glasba pomika, da bomo imeli na njih našo pesem čisto in lepo!
Naši skladatelji
Dr. P. Gotfrid Ploj je bil rojen 14. avgusta 1893. pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Njegov oče je bil dober pevec in flavtist diletant, mati istotako pevka. Prvi sistematičen pouk v petju in glasbeni teoriji mu je na gimnaziji v Mariboru nudil znani pokojni Rudolf VVagner. S 16. letom je vstopil v frančiškanski red, kjer je nadaljeval in končal svoje gimnazijske študije v Gorici. V tem času se je začel tudi sam baviti z glasbo. Poleg petja se je učil kot samouk klavirja in orgel. Bogoslovje je obiskoval in končal v Ljubljani. Ves ta čas pa se je spopolnjeval sam in s pomočjo P. Hugolina Sattnerja v petju, klavirju, orglah in harmoniju. Po končanem bogoslovju je bil nastavljen kot kaplan, pevovodja in organist na Viču. Organiziral je na novo pevski zbor, ustanovil društveni orkester in poživil godbo na pihala, ki še sedaj obstaja. Potem je nekaj let zaradi službene prezaposlenosti v Ljubljani in Mariboru opu-
stil glasbo. Na pobudo svojih predstojnikov se je nato vpisal na ljubljanski konservatorij, kjer se je učil vseh glasbenih teoretičnih predmetov, praktično pa solopetja, klavirja in orgel. Učitelji so mu bili med drugimi: Premrl za orgle in harmonijo, za klavir Noč, za solopetje pl. Wistinghausen, za kontra-punkt Škerjanc, za inštrumentacijo dr. Čerin. Leta 1927. je napravil državni izpit iz glasbe. Leta 1928. pa je v Zagrebu promoviral za doktorja bogoslovja. Sedaj deluje kot kaplan, katehet meščanske šole, pevovodja in organist na Viču. S svojim zborom je priredil več koncertov. Je tudi odbornik «Pevske zveze». V rokopisu ima več svetnih in cerkvenih skladb. — V krog sotrudnikov «Zborov» smo privabili v osmih letih malodane vse slovenske in več hrvatskih ter srbskih skladateljev. Posebno nas veseli, kadar moremo predstaviti naročnikom «Zborov» skladatelja novinca. Zato naj bo tudi p. Gotfrid Ploj v naši družini iskreno pozdravljen!
PRVI SLOVENSKI GLASBENI FESTIVAL
Šestdesetletnico svojega obstoja je proslavila naša Glasbena Matica na izredno slovesen in učinkovit način, z nešteto priredbami, ki so v javnosti našle popolno razumevanje. Slavnosti sta otvorila šolski mladinski zbor pod vodstvom prof. Viktorja šonca in šolski godalni orkester pod vodstvom prof. Karla Jeraja z javno produkcijo, ki se je vršila dne K), maja t. 1. v veliki dvorani hotela Uniona. — V dvorani Filharmonične družbe je bil 13. maja t. 1. komorni koncert godalnega kvarteta državnega konservatorija (šola
Matej Hubad z zastavo Glasbene Malice in praporščakom T. Petrovčičem.
prof. Jana Š 1 a j s a), na katerem sta uspešno sodelovali tudi solistinji Franja Bernot-Golobova in Herta Ar-kova. Izvajala so se dela M. Lipovška, S. Osterca in L. M. Š k e r j a n c a. Uvodoma je predaval o četrttonski glasbi skladatelj in profesor praškega državnega konservatorija A. Haba. Koncert je vzbudil splošno pozornost glasbenih krogov in je lepo uspel. — V okviru slavnostnih dni so dne 14. maja dopoldne otvorili v veliki dvorani Narodnega doma glasbeno razstavo, ki je imela namen, pokazati razvoj glasbe pri nas. Razstavo je s svojo veščo roko uredil dr. Josip Mantuani. Prikazal nam je početke naše glasbe in njen razvoj do sedaj. Mnogo je bilo tam znamenitosti, tiskanih in rokopisnih skladb slovenskih skladateljev,
starili glasbenih knjig in glasbil. Prav zanimivi so bili portreti slovenskih skladateljev (140), ki jih je napravil profesor Saša Š a n t e 1. Otvoritve razstave se je udeležilo dokaj odličnikov, med njimi seveda v prvi vrsti ljubljanski glasbeniki. — Isti dan zvečer se je vršila najznamenitejša prireditev vsega glasbenega festivala, sihfonični in zborovski instrumentalni koncert Glasbene Matice. Pomnoženi operni orkester je pod taktirko opernega direktorja Mirka Poliča z bravuro izvajal M. B r a v n i č a r j e v i, za našo orkestralno literaturo zelo pomembni deli Hymnus slavicus in slovensko uverturo, dalje M. Kogoja Chopinijano, eno točko iz njegove plesne silite, dva stavka iz S. Osterčeve
Zorko Prelovec, ko dirigira skupne zbore z godbo «Sloge».
suite. Na sporedu sta bila še dva speva St. Premrla iz njegovih Sionskih pesmi za sopran in orkester, dve Adamičevi legendi za ženski zbor z orkestrom, L. M. škerjanca sinfo-nija v enem stavku, ki jo je sam dirigiral. Koncert je zaključil A. Lajovčev psalm za tenor solo, mešani zbor in orkester. Kot solista sta sodelovala tenorist ljubljanske opere Josip Gostič in operna pevka Zlata Gjungjenac-Ga vel lova. Zborovske partije je vzorno odpel pevski zbor Glasbene Matice. Koncert je bil izvrstno obiskan in je v vsakem oziru sijajno uspel. — 15. maja dopoldne je bila v frančiškanski cerkvi maša kot cerkven koncert. Izvajali so odlomke maš p. II. Sattnerja in St. Premrla z orglami in orkestrom ter dfve skladbi Foersterja in dr. Kimovca. Naslednji dan se je vršil v okviru festivalnih prireditev koncert pevskega zbora Glasbene Matice pod vodstvom direktorja Mirka Poliča. Zbor je zapel deset Gallusovih skladb. Klasična dela so našla pri poslušalcih zaradi tehtne interpretacije zasluženo občudovanje. Prav tako so žela na koncertu slovanske pesmi dne 15. maja popoldne pred Uršulin-sko cerkvijo Hlaliol iz Prage, Lisinski iz Zagreba in naš Učiteljski pevski zbor za izvajanje najlepših skladb iz svojega repertoarja hvaležno priznanje številnega občinstva. — Zvečer so v operi uprizorili Matije Bravniearja delo «Pohujšanje v dolini šentflorijanski» v režiji C. Debevca in pod taktirko dirigenta A. Neffata. Tujci so se upravičeno čudili uglasbitvi Cankarjevega mojstrskega dela, da si morda njegove vsebine niso povsem razumeli. — Dne 16. maja se je vršil v dvorani Filharmonične družbe slavnostni občni zbor Glasbene Matice in razvitje zastave, poklonjene Glasbeni Matici ob njenem jubileju od Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. Zastavo je blagoslovil knezoškof dr. Gregor Rožman. V presledkih med slavnostnimi prireditvami je bilo v Hubadovi dvorani zborovanje JPS. Zastopnik ministrstva prosvete je izročil odbornikom Glasbene Matice in Huba-dove župe častna odlikovanja za uspehe pri njihovem pevskem delu. Odlikovanja naštevati podrobno bi nam zavzelo preveč prostora. Po zborovanju se je vršilo odkritje spomenikov osmim jugoslovanskim zaslužnim skladateljem: Jakobu
Gallusu, Davorinu Jenku, Vatroslavu Lisinskemu, Stevanu Mokranjcu, Franu Gerbiču, dr. Benjaminu Ipavcu, Mateju Hubadu in patru Hugolinu Sattnerju. Glasbena Matica je s kipi teh mojstrov po načrtih arhitekta prof. Plečnika v izdelavi priznanega našega kiparja Dolinarja storila hvale vredno delo v njihov spomin, park pred poslopjem Glasbene Matice pa je dobil res čedno reprezentativno lice. Ne smemo pozabiti, da so pri slovesnem odkrit ju teh spomenikov pridno sodelovali pevski zbori Hubadove župe JPS, ki so pod vodstvom župnega pevovodje Z. Prelovea v družbi s podjetno godbo narodnega glasbenega želeKiiičarskega društva «Sloge» nepričakovano veličastno zapeli E. Adamičevo «Molitev. Festival se je nadaljeval popoldne ob 13. uri na ljubljanskem velesejmu s tekmovanjem slovenskih pritrkovalcev. Udeležilo se ga je mnogo naših fantov, razsod lllJvčl Siti bila pater Hugolin Sattner in dr. F. Kimovec. Osem določenih nagrad sta razdelila med pritrkovalce iz llovt pri Logatcu, iz Šent Vida pri Stični, Smlednika, z Brezij, z Gornjega Bernika, \odic, Krope in Novega mesta. Občinstvo je z velikim zanimanjem poslušalo to tekmo. Ob 16. uri pa se je v izredno neprikladnem prostoru, v sicer obširni koji velesejma vršila tekma pevskih zborov, včlanjenih v Hubadovi in 1. Ipavčevi župi JPS. Nastopilo je šest moških in sedem mešanih zborov. Žirijo so tvorili: dr. Viktor Novak, predsednik JPS; Kosta Manojlovič, glavni tajnik JPS; skladatelj Josip Stolcer-Slavenski; pevovodja dr. Ljudevit Kiš; direktor ljubljanskega konservatorija Matej Hubad; inons. Stanko Premrl in pok. skladatelj Oskar Dev. Razsodišče je po načinu razsoje-vanja običajnih pevskih tekem na jugu naše države sodilo zelo strogo, tako da je bilo več pevskih društev, ki so pričakovala priznanja in nagrad, v svoji samozavesti zelo užaljenih, dasi bi vendar morala podrediti se sodbi objektivnih najuglednejših jugoslovenskih glasbenikov, ki gotovo niso sodili pristransko. V prvi kategoriji moških zborov je zmagala «Grafika» iz Ljubljane, v drugi kategoriji «Jadran» iz Maribora, v tretji kategoriji «Krakovo-Trnovo» iz Ljubljane. V prvi kategoriji mešanih zborov sta odnesla prvenstvo pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» iz Ljubljane in pevski zbor «Glasbene Matice» iz Maribora, v drugi kategoriji pa celjsko pevsko društvo iz Celja. Poleg nagrad, ki jih j« bilo mnogo premalo, so dobili pa vsi sodelujoči zbori priznalne diplome z navedbo doseženih točk od žirije. Prvi slovenski glasbeni festival je stal mnogo truda in dela, bil je dokaz velike ljubezni naših pevskih korporacij, aranžiral pa ga je z neverjetno agilnostjo tajnik Glasbene Matice, administrativni ravnatelj kraljevega narodnega gledališča Karel Mah-kota. Veseli bodimo, da se je festival posrečil v vsakem oziru v slavo našega glasbenega napredka in naših organiza-toričnih sposobnosti. V Ljubljano došli tujci so se vsem prireditvam upravičeno čudili.
Novosti
21 cerkvenih pesmi po napevih iz Kokošarjeve zbirke, za mešani zbor priredil E. Adamič. Partituro prodaja Katoliška knjigarna v Gorici za ceno 6 lir. Pri naročilih nad 10 izvodov stanejo izvodi le 5 lir. Uredništvo «Zborov» izdaje ni prejelo v oceno.
Dr. Fr. Kimovec: Zdrava Marija! 13 Marijinih pesmi za mešani zbor, deloma z orglami. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena partituri je 30 Din, glasovom po 4 Din. Dr. Kimovec ima svoj lastni slog in njegove skladbe so svojevrstne, značilne po tematiki, kontrapunktiki in kromaliki. Piše za izurjene in šibkejše izvežbane cerkvene zbore. Prednost teh pesmi je v tem, da se dado nekatere za izvajanje olajšati. Skladbe prav toplo priporočamo.
«Stopil bom k oltarju.» Slovenska maša za mešani zbor, deloma z orglami, na besedilo Janeza Puclja, zložil Matija Tome. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena partituri 20 Din, glasovom po 4 Din. Izvrstno, zanimivo cerkveno glasbeno delo, ki bo marsikaterega organista za naštudiranje, pevske zbore za izvajanje, poslušalce pa za poslušanje rado ogrelo.
Moške zbore opozarjamo na v današnjem zvezku «Zborov» objavljeno pesem Z. Prelovea «Sedem si rož», ki ni težka in jo bodo radi peli. Cena partituri 2 Din.
Emil Adamič: Šest narodnih pesmi za ženski zbor, šest narodnih za moški zbor, šest narodnih za mešani zbor. Izdala i 11 založila Učiteljska knjigarna v Ljubljani. Prejeli smo te tli zbirke v oceno in moramo reči, da so nas prijetno presenetile. Prireditelj je vse izbrane narodne pesmi, bodisi iz Kokošarjeve zbirke ali drugih nabiralcev narodnega blaga, skrbno obdelal za izvajanje na koncertnem odru. Vsem zborom jih prav radi priporočamo v nakup in izvajanje. Dobe se pri založniku: Učiteljski knjigarni v Ljubljani.
Jaromir Fiala: Tri sokolske pochodne pisne. Besedilo in glasbo zložil . . .
Jaromir Fiala: Slovanska lipa. Mešani zbor na besedilo V. Sladka. Ne pretežke, a zelo pevne skladbe.
Razno
t Oskar Dev. Nenadoma ga je bela žena iztrgala iz naših vrst. Na glasbenem festivalu je še z vso vnemo fungiral kot cenzor žirije, objektivno motril napredek naših pevskih društev. Kar naenkrat pa smo izvedeli žalostno novico, da je najpopularnejši nabiralec naših narodnih pesmi, zlasti koroških, za vedno zatisnil oči. Na poziv llubadove župe J. P. S. je spremilo blagega, dobrosrčnega sodnega nadsvetnika poleg mnogoštevilnega občinstva mnogo pevcev naših pevskih društev, ki so mu pod vodstvom pevovodje Zorka Prelovca peli pokojnikove narodne žalostinke. V zadnje slovo mu je prisrčno govoril njegov pobratim in tovariš, skladatelj Emil Adamič. Mi pevci in pevke bomo Oskarju Devu ohranili v naših srcih hvaležen in svetal spomin!
IZREDNA GLAVNA SKUPŠČINA UJME.
Ljubljana, 23. septembra.
V nedeljo 18. t. m. se je vršila v prostorih pevskega društva «Lisinskega» v Zagrebu izredna glavna skupščina Udru-žcnja jugoslovenskih muzičkih autora. Skupščina je po dolgem poročilu glavnega odbora soglasno sprejela naslednjo resolucijo:
UJMA najodločneje obsoja postopke Autorske centrale (S. Bakarčič), ki so bili usmerjeni na to, da uničijo najstarejše in najboljše profesionalno udruženje jugoslovenskih glasbenili avtorjev. Zato sklene, da se odvzame AC zastopanje avtorskih pravic članov UJMA in prekine kontrakt z AC. Osnujejo se lastne poslovalnice UJMA s sedežem -v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, ki hočejo ščititi interese svojih članov.
UJMA se nadeja, da bo s sodelovanjem udruženja književnikov v Jugoslaviji storila vse potrebno za pravilno izvajanje avtorskega prava v naši državi, odpravila škodljie privatne posrednike in vzela to stvar v svoje roke na korist domače umetniške produkcije in v polni solidarnosti z udru-ženji inozemskih avtorjev. Soglasno izglasovano resolucijo so v imenu 128 članov UJMA podpisali sledeči gospodje:
Prof. Emil Adamič, skladatelj (Ljubljana), Srečko Albini, skladatelj, ravnatelj opere v pokoju (Zagreb), Julijo Albini, založnik (Zagreb), N. Ballon, skladatelj (Beograd), Jovan Bandur, skladatelj, dirigent Narodnog pozorišta (Beograd), Krešimir Baranovic, skladatelj, ravnatelj opere (Zagreb), Stanislav Binički, skladatelji (Beograd), Matija Bravničar, skladatelj (Ljubljana), Vinko Chudoba, avtor (Zagreb), Blanka Chudoba, libretistinja, Samuel čačkes, skladatelj, Josip Deczy, skladatelj, Anton Dobronič, skladatelj, profesor Muzičke akademije (Zagreb), Dragutin Domjanič, književnik (Zagreb), prof. Franjo Dugan, skladatelj, profesor Muzičke akademije (Zagreb), E. Gloz, skladatelj, Jakov Go-tovac, skladatelj, direktor Narodnog kazališta (Zagreb), Josip Hatze, skladatelj (Split), Žiga Hirschler, skladatelj (Zagreb), B. Joksimovič, skladatelj (Beograd), Oskar Jose-fovič, skladatelj, direktor Narodnog kazališta (Zagreb), Pe-tar Krstič, skladatelj, inšpektor ministarstva prosvete (Beograd), Božidar Kune, skladatelj, profesor Muzičke akademije (Zagreb), Fran Lhotka. skladatelj, rektor Muzičke akademije (Zagreb), Mihovil Logar, skladatelj (Beograd), profesor Franjo Lučič, skladatelj, profesor Muzičke akademije (Zagreb), F. Mačejovski, skladatelj (Sarajevo), Kosta Manojlo-
vič, skladatelj (Beograd), Ivan Matetič, skladatelj, tajnik Muzičke akademije (Zagreb), Josip Molnar, skladatelj, doktor Pavao Markovac, skladatelj in glasbenik, kritik, Ivo Muhvič, višji vojni kapelnik (Zagreb), Lavoslav Novak, skladatelj, Krsto Odak, skladatelj, profesor Muzičke akademije (Zagreb), Dragutin Orelj, skladatelj (Beograd), Svetolik Pa-ščan, skladatelj (Novi San), Zorko Prelovec, skladatelj, urednik glasbenega lista «Zbori» (Ljubljana), Večeslav Rendla, skladatelj, višji vojni kapelnik (Beograd), Rihard Ross-kamp, založnik (Zagreb), profesor Pera Stojanovič, skladatelj (Beograd), Stanislav Stražnicki, profesor Muzičke akademije (Zagreb), Lujo Šafranek-Kavič, skladatelj in glasbeni kritk (Zagreb), Rihard šimaček, skladatelj, L. M. škerjanc, skladatelj in profesor konservatorija (Ljubljana), profesor dr. Božidar Širola, skladatelj (Zagreb), Ivo Tijardovič, skladatelj (Split), Velniar Jankovič, književnik in tajnik Udruženja dramskih avtorjev (Beograd), Večeslav Vedral, skladatelj (Beograd), Mihajlo Vuk-Dragovič, skladatelj, dirigent «Stankovica» (Beograd), Danica Zaje, za pravne naslednike Ivana pl. Zajca (Zagreb).
Skupščina je pokazala veliko solidarnost, potekla je \ najlepšem redu. Prisostvoval ji je tudi predsednik organizacije gostilničarjev in hotelirjev T. Kaufmann, ki je prisrčno pozdravil novo akcijo avtorjev. Člani UJMA, ki so iz udruženja izstopili na podlagi napačnih informacij AC, zopet vstopajo. Organizacija bo pod veščim, vodstvom predsednika g. Krešimira Baranoviča, marljivim tajnikom dr. P. Markov-cem ter ostalim upravnim odborom gotovo napredovala v prid pravic jugoslovanskih avtorjev.
Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» v Ljubljani pripravlja ¿a svoj prihodnji koncertni nastop v spomin lOOletnice iirvat-skega skladatelja I. pl. Zajca cerkven koncert, na katerem bo izvajalo dvoje njegovih večjih del, in sicer «Uskrsnuče Tsu-sovo» in «Oče naš». Obe deli sta pisani za soli, mešani zbor in veliki orkester. Koncert se bo vršil v ljubljanski frančiškanski cerkvi, nato pa ga želi društvo ponoviti v vseli večjih cerkvah po Sloveniji, ako bi dotičnim krajem bil dobro došel. Oglasijo naj se takoj.
Prof. Marko Bajuk, zapisovatelj in harmonizator narodnih pesmi, nad vse zaslužni vodja Pevske zveze in njenih pevskih zborov, urednik in upravnik «Pevca» ter glasbeni pisatelj, je letos doživel Abrahamovino. Kot čebelica marljivemu in vzornemu pevskemu delavcu izrekajo tudi «Zbori» k petdesetletnici svoje najiskrenejše čestitke!
«Muzička revija», nezavisni mjesečnik. Urednika: Zlatko Grgoševič in dr. Pavao Markovac. List je izšel že v več številkah. Letošnja naročnina Din 50-—. Naslov uredništva in uprave: Zagreb, Bosanska ulica 29. Čekovni račun poštne hranilnice št. 37.421. List je glasilo mlajše jugoslo-venske generacije, ki borbeno zastopa svoja načela. Priporočamo ga!
Slavni praški mojster in pedagog igre na gosli prof. Otokar Ševčik je letos slavil v polni duševni in telesni svežosti 80letnico svojega rojstva. Kot pedagog uživa mednarodni sloves.
Abraham je pogledal tudi znanega plodovitega češkoslovaškega skladatelja Jaroslava Kričko, ki je znan tudi z naših koncertov in čigar opero «Strah na gradu» pripravlja za izvajanje ljubljanska opera.
V «Tempu» poroča Vaclav ste pa n o dunajskem festivalu sodobne glasbe, pa ne preveč pohvalno.
Ustanovitelj hrvatske opere Vatroslav Lisinski je napisal tudi znamenito delo, opero «Porin», ki je sedaj v klavirskem izvlečku in obdelavi rektorja Državne muzičke akademije v Zagrebu Erana Lhotke. Cena partituri je 50 Din.
.Štirideset let je minilo, odkar je češki komorni kvartet s svojo virtuozno igro nastopil zmagoslavno pot v domovini in po svetu.
Vsa naša pevska društva opozarjamo na list «Jugosloven-ski Autor», glasilo Autor-centra,le za autorska prava, ki v številkah 3. do 6. objavlja zanimivo poročilo o tretji redni, glavni skupščini.
Pevovodja praškega «Hlahola», Jaromir Herle, je doživel 60 let. Pevovodsko karijero je začel v srbskem Šabcu. kjer je bil gimnazijski učitelj petja in dirigent mešanega zbora.
Na Dunaju je bil drugi zborovodja dvorne opere in se je mnogo udejstvoval pri tamkajšnjem češkem pevskem društvu «Lumiru». Po prevratu so ga angažirali za pevovodjo narodnega gledališča v Pragi. Kot artistični pevovodja praškega «Hlahola» je z društvenim pevskim zborom prirejal koncertne turneje doma in v tujini.
«Muzičar», glasilo «Saveza muzičara u Kraljevini Jugoslaviji», je prav simpatično poročalo o glasbenem življenju v Ljubljani, zlasti glede na prvi slovenski glasbeni festival.
Jaroslav Tureček, častni podpredsednik Pevecke opce če-skoslovenske, je praznoval 251etnico svojega dela v Grafičnem zavodu A. Haase v Pragi. Tudi mi Slovenci in Jugoslovani spoštujemo njegovo delo v prospeh naše bratske češkoslovaške pevske organizacije. K jubileju naše iskrene čestitke!
Produženje roka muzičkog natječaja Radiostanice Zagreb.
Buduči, da je u nekim stručnim listovima muzički natječaj Radiostanice Zagreb kasno objavljen, to je Radiostanica u sporazumu sa juryjem odlučila, da rok natječaja produlji za tri mjeseca, t. j. do 1. decembra 1932. Tekst natječaja prema tomu sada glasi: Radiostanica raspisuje natječaj za dva muzička djela slijedečih kategorija: I. Kompozicija za violinu i klavir u trajanju od najmanje 15 minuta. Forma i broj stavaka po volji. Nagrada Din 2000—. II. Kompozicija za klavir solo u trajanju od najmanje 10 minuta. Forma i broj po volji. Nagrada. Din 1000"—. U obzir dolaze samo ne-izvedena djela domačih kompozitora. — Radiostanica Zagreb pridržaje si pravo prve slobodne izvedbe sviju (dakle i ne-nagradjenih) priposlanih djela u roku od godinu dana nakon objave rezultata natječaja. Djela treba priposlati bez na-znake imena autora pod šifrom i priložiti im zatvoreno pismo sa istoin šifrom na omotu. U torn omotu treba da se nalazi ime i adresa autora, a pošiljka da se uputi na adresu Radiostanica, Zagreb (Radičev trg 9) najkasije do 1. decembra 1932. Rezultat natječaja objavit če se dne 30. janua-ra 1933. putem mikrofona prigodom večernje emisije i putem novina. Jury sačinjavaju: Krešimir Baranovič, direktor opere, Vaclav Iluml, profesor Muzičke akademije, i Fran Lhotka, rektor Muzičke akademije u Zagrebu.
Češkoslovaški narod je letos z velikim spoštovanjem praznoval 80letnico svojega proslulega vijolinskega mojstra Ota-karja Ševčika.
J. Gotovčeva «Morana» je tudi v Pragi po izvajanju brn-ske opere pod taktirko bivšega kapelnika ljubljanske opere A. Balatke dosegla izredno lep umetniški uspeh.
Fibichova čitanka je izšla v spomin 80letnice rojstva in 30letnice smrti skladatelja. Znani češki dirigent Doležil je opisal življenje in delo tega češkega klasika. Poleg tega so v čitanki prioboene Fibichove skladbe za klavir, pesmi, odlomki iz oper, melodram in komornih del.
P. Kosto Selak, doma iz Žirov, razvija delavnost, kar se tiče cerkvene in svetne glasbe, v Kuni na Pelješču (Dalmacija). Vodi zbore in pridno dopisuje v naše glasbene liste.
Glasbeno društvo «Stankovic» v Beogradu prireja sinfo-nične koncerte. Društvena dirigenta sta: Milan Bajšan-s k i in Mihajlo V u k - D r a g o v i č.
Ljubljanska opera pripravlja uprizoritev in izvajanje opere nedavno umrlega skladatelja Alfreda Machovskega na deloma izpremenjeno besedilo Ivana Cankarja.
Znani naš skladatelj Josip Hatze je napisal opero «Adel in Mara», ki jo je uvrstila v letošnji repertoar tudi ljubljanska opera.
Jugoslovanski akademski zbor «Mladost»-Balkan je z velikim uspehom pod vodstvom svojega pevovodje, skladatelja Jakova G o t o v c a, sijajno koncertiralo v Pragi.
Orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani je podalo svojim članom pregled in obračun svojega dela. Pod predsedstvom dr. Ivana K a r 1 i n a razvija društvo vsako leto večjo delavnost. Zadnje čase največ v družbi z opernim orkestrom. Dirigent udruženja je L. M. Š k e r j a n c.
Opero «Ženitev», delo Musorgskega, ki je ostalo nedovr-šeno, je dovršil Ippolitov-Ivanov in so jo prvič izvajali v Moskvi.
Milan Sachs, mnogoletni zaslužni in uvaževani dirigent zagrebške opere ter artistični direktor hrvatskega pevskega društva «Lisinski», je zapustil Zagreb in prevzel vodstvo
opere v Brnu. Zagreb bo odličnega dirigenta, ki si je stekel za zagrebško gledališče in za napredek opere nevenljivih zaslug, težko pogrešal. Mojstru Sachsu želimo tudi na novem mestu čim lepših umetniških uspehov!
SEZNAM ČLANOV UDRUŽENJA JUGOSLOVENSKIH MUZIČKIH AUTORA.
Skladatelji: Adamič Emil, Albini Srečko, Antunovič F. Va-lere, Bačič Truda-Stevan, Bandnr Jovan M., Baranovič Krešimir, Bermel Nikola, Bersa Blagoje, Bingulac Petar, Binički Stanislav, Bravničar Matija, čurkovič Mijo*, Čerin dr. Josip, Dev Oskar, Dolinar Anton, Dugan Franjo sen., Dugan Fra-njo jun., Dvorak Leopold, Faller Nikola, Gerbič Fran*, Go-tovac Jakov, Gregore Janko, Hirschler Žiga, Horvat Lovro, Ilič Pera Ž., Ipavic Benjamin*, Ipavic Gustav*, Ipavic Josip*, Jaki Anton, Jenko Davorin*, Joksimovič Boža, Jozefo-vič Oskar, Juvanec Ferdo, Kimovec dr. Fran, Klaič Vjeko-slav*, Kozina dr. Pavel, Krenedič Kazimir, Krstič Petar, Kune Božidar, Leonhard Drago, Lhotka Fran, Logar Mihajlo, Lučič Franjo, Lulič Boško Luligarg, Majer Josip, Manojlovič Kosta, Markovac Pavao, Markovič Vilim, Matetič Ronjgov Ivan, Mirk Vasilij, Mokranjac Stevan*, Molnar Josip Aleksander, Mukvič Ivo, Novak Vilko*, Odak Krsto, Orelj R. Dragoljub, Osterc Slavko, Papandopolo Boris, Parač Ivo, Paščan Svetolik, Pavčič Josip, Pregelj. Ciril, Prelovec Zorko, Premrl Stanko, Pokorni Dragutin, Raha Vjekoslav, Rajhe-nič Raha Josip, Remec Avgust, Rendla Večeslav, Rosenberg Ružič Vjekoslav, Rožman Ivan, Rožanc Mihael, Sachs Milan, p. Sattner Hugolin, Schönherr Maks, Schwab dr. Anton. Sedlaoek Fran, Singer Hinko, Sokol Bernardin, Serbul Jo-•van, Stahuljak dr. Milan, Stojanovič Pera Ž., Straznički Stanislav, Suzin A., Svoboda Josip, Šafranek-Kavič Lujo, Šantel Saša, Simunaci Roko, Širola Božidar, Škerjanc Lujo, Štritof Niko, švikaršič Zdravko, Urban Jovan, Uroševič Milan, Vi-jatovič Milan, Vilhalr S. Franjo*, Vuk Dragutinovič Mihajlo, Zaje pl. Ivan.
Avtorji ali avtorji in komponisti: Bučar Danilo, Chudoba Blanka, Chudoba Dinko, Devic Juraj*, Deželic Velimir, Du-novič D. Milan, Domjanoivič Dragutin, Golar Cvetko, Murad-begovič Ahmet, Nesič Marko, Ogrizovič Milan*, Peruzzi Ivo, Petrovič Milorad-Seljančica*, Tijardovič Ivo.
Založniki: Pevsko društvo Ljubljanski Zvon, Edition Albini, Rosskamp Rikard, Stjepušin Janko, Stermecki Mirko.
UJMA (Udruženje Jugoslavenskih Muzičkih Autora). Za vse države ga zastopa Autor-Centrala za autorska prava.
Iz uredništva in upravništva
Skrajno neljuba nam je zamuda, s katero je izšla četrta številka letošnjih «Zborov». Obilne glasbene prireditve, urednikova zaposlenost in še mnogo drugih činjenic je temu krivo. Sicer je pa naše pevsko delo razen glasbenega festivala ob 60letnici Glasbene Matice nekoliko počivalo in bodo pevska društva šele v jesenskih mesecih zopet začela z rednimi izkušnjami. Zamudo bomo čimprej poskušali popraviti.
V današnjem zvezku priobčujemo novo Z. Prelovčevo zelo melodiozno in pevno skladbo «Sedem si rož porezala m i» za moški zbor, ki se bo gotovo priljubila našim zborom1. Moški zbori dobe poleg nje še skladbo S. Ša n -11 a «Trojno gorje», mešani pa našega novega sotrudnika dr. G. P 1 o j a «Ah srce». Sopranistinjam, solistinjam pa bomo gotovo ustregli s priobčitvijo Z. Prelovčevega solo-speva «Tožb a».
P. Jerebovo priljubljeno pesem «Pelin r o ž a» je uprava «Zborov» dala ponatisniti. Zbori partiture zopet lahko naročajo. Cena 1 Din.
Vsem cen j. naročnikom! Poravnajte naročnino za 1.1932.!
Poravnajte račune za prejete note iz uprave «Zborov»! Zavzemite se, pevci in pevke, za «Zbore», naročite se nanje, podpirajte pa tudi «Cerkveni glasbenik» in «Pevca»!
Z * zaznamovani so umrli in so člani njihovi pravni nasledniki.
Urednikov zaključek 20. septembra 1932.
L. m.
Zbori -1,932.

Gospodični Tepci Sockryevi v spomin .
JŠedem si rož porezala mi...
Ivo PeriLzzi.
-Zorlzo Pretov&c
(Jjfitž&carvasJ
V ilCLfodttVllt iamz,
m. 9	____ .	- - 3	•	<tf>\
Jfoški zhor
6'ct
1
e«.
T Ji j,
pripovedovale.
rrtf
s&ecZeiu si rož,.
j. — j J i M žBŽ

po-re -szcdccjTLi,


<se-(Ze/risi
roz--po-ve - zoctoc.
h'f'H'i lili
v &o - pele r -1
/Swedeno si rož po - ve -&odcomi
2 -demsi rož_
/5ye-demsi, se-demsirož-^0
/Se - dem si rož.
po-re mi.

P5'edizocšajt/e prepusčajn pevovodji. jSJticc(Zcclel/\
jyoorx&i

7. bet® tz.rccx.vto
P
titean
yc5re-demsi leí fîedem, s ¿ le t_ l/d -hv
^ Jr--J J>
l/tc-iïT^- Za me, Za, izve,_
■se-dem si
Z2Z



-dèmsi leí.
pïc-hi - let me,
ryr>r*c»?'
3E
se-dem s i ¿et leí__
ir-nL
tolaži - la nie,
tolaži - lame..
Zda/te ni vec,.
Mn J 1<--1
kétím
se-d^Lči ¿e¿	^ . í^taJi - lame.
v


gi » *
j
¿s
zdaj teni vec,
lYty
2 *s
m
TT*
zda/te ni več,.
ni veo..
/CS É
s
*=
F=Ffi

f *Ç j 11*
- ahi v ■spomin.
- bi v spo-mizi,
Ko zoodehíeZ- nccpomladho cveč,__pcc sebo&¿ spo - mnt¿ vseh
híeZ_ 'Jzocpomladbo cvei,- pee se bom spo - mnz¿ vseh <se ~ dem
,f. ¿—-J J>J>¿J>ii—^r—-J. ¿ttJ- ± i>_ft J
P P r-,—~f P	-f ^^rrrr^rr
Ko zadehtel- netpomZctdho cuel\--pce sebom spo -mnil usek
GLCC&l*
se - edem ¿ei, let,
p oZn boZe-cun,
poZn bole- ein,
»se - dem cei,
ttcrt v
If-fi J> iJ^^		=— H/ilerv.	-J) p- ft V
poht holecizi, Hi-	—mt- jboZeom. -J>J	—:-ZLJ-i- " i . . a > e»r/.PJtt. ,sv, r*o<z -=J-u I tí-	-# ß p k pore-czaZct
X ............-..... V		-J_Ul--- V5/	
Vsi
"if S- j) J)
m i y	<s&cfem si rož	jpo -ve- izctlcc mi
h „Hti~.....
-ofemsirvS joo-ve- zcciccmv
pymcv jöoc'ßWi m ittitjrzbf} ^
Koč spomin--.—^^ ,-

àï
L.vr/f._Zbori 1932._¿St.4b
MoëRi zbor
s$. jSctxzïel
(2¿/vtb ZfctrvccJ
Tro/no aoiyé
/Sùnoiz tJezzJco.
ÔS
m
ve iz-daj* ~¿i?s - jeo.
J- J A_
Z

poosocč.. £à
i
^¿JKf "p ^plp >■ j.
_ Cjor^je, Jcaarse Ur&e-cccc
'¿t-«L

V«?

AO
qrucosi recitcctivo


Drugt
d?> po^e, -fee—

' IM i M

f*

^ r i/
i
¿TilO^ i^E
-pi-

fat
J tf


f r
^•o -ma, <sq/ JJf-n g J

- ¿¿cc^j
say oen,
¿¿F

cfow,	ven


J2

vendor

SS.
Ljor-je, scj vendor ta/ecje,
tzjecje,

dun.
k1	j./ m
tw-jec je pov-sod} sa/ vendor tit - jecje, so/ vendor
dan



1
- - dan
V V


i

—---=4:


j, I


........
po-vaodt, j'e_- vsod, j 'e_po -
J ^

vsoct, po ----- v&oct. ■J. . . 1 .j*- -—Tvi. i .J.- r-1 ■J. !.			
^ r ,r r 1 r 1 r =>=f v<sod, je po - vsod, po - v<s v&oct, z>o — — - — — vs r fx---r			-- nr7.
			od ^---
V<S(	- id,,	F i- * I ..... i- > r r1 r | f^ _ je po-vsod, je po - os	nd.
vo
l.m.
Zbori 1932

Jih, srce...
Jj. FizršiČ.
Jfešan zbor
JFb CCKSt
mP(}olfrid T loj
p p	JLjj
(jcl - ji so zodirepe -ne -	—Hog posla jim zlatih ju - --

ira - te so zaJirepene - le, te,- ¿dog poslaljint dnije sol - ncriilt,
r-i> r r r r fc -». jv* - r.i: .v« ?. » k * •
. _ . _ p=r=	.
ira-te so za-lire. - pe -ne - tej3o</—poslat jim dni je so In -onih,
i
r' EPETČfVr f—f r ' "
<zla, — iajidrcLso vzbudil - Za,_ v gcc jiJi sladkih drabmkpe - senco,-
zla - tou ju, - ircc so vzbudi - Za, v ga slad- Jcih drobnih pe__- seme,
Zla,-ia, . /u - Iru
ih, dro -¿nitipe -seme,
fS
z*
/JOGO rijtezt tna — tam) vi-sane-ga cve - p'oc.
spin - eni dnevi so vzbudi
<soln- čnidrve- vi so vz ^ - ^ j ti ffi,	■jbu-di - li ira - lam,pi - sol - i*—J-—tfJ,^ J iH—,		rte. -ga oae -	t/a,. H
	kfiCJ* r—'f —1		-p---1—	—

¿i,
j. *. à


cûvnjo
m
r § i r;
^r»	•
r- 3. 111.
'«ye 26 - t;t

Sk
vse zl - vc,	vse
V
;2?6 -
V- «	t
- Visi
V OÍ-
i
C
fTTt i		■ fj Ji		.f^TrJ-f-n	
P P P jemih ioplihi v	»¿r - cvei/e se po-7'enuh topli/i mice - do £4 i J>,j—j—,			^te - jbjjac, 0 IJCC - bežni la&Á.z< cve&e se po - ¿/a - bl/cc, 0 Z/a - f fr J J	
J » *-^ p	^^-LP 'r r			if, p p pi ^'Jr^r 1	
«.» ^ j <
ÎÉÉ

J_i.
'tijv '


r r, 'r r
■P'r, r,'f f
- crem ¿z logov óezplan od ~ ine - vet, iz Zogov cezplcai oc¿ - me -vcc, jbestnb laknajoe - sem iz logov čezplcai od-me - v a,, iz logov odme-vaj
¿ ¿ ft tU /./ iWÜá
mM

m
17

m

z ¿ogov^cezplan od - me —
i' J J1U
h
Tipft»
^ y	'f f
zíz logov ce&plan od
iz logov Čezplcuc od - me - vcc. ^

r


- oa-.
j.



to godoezplaat od -
- vcc.
vcc.
J
'V' r d p P-F-filr^r "JI
^sr-cé¿ le & sc zrur — zčo i) j» j.
i
i
- zeo, JaLkor ]Lezec, \e^'Jl!ie¡Pec.
Jih, sn-ce, le $¿ sc mi* zlo—-IcaJcar sne

s
v
Priloga Zboroin~1932.__¿Si.4.
Tožbct.
FJrtgelheri (jarigl.
jSoprcai
Uvod, 2vvtra ¿rt živccHiiv.
Zorito Prelovec
(Icttycu, 19Í0)
a
Jfà-kar mi pH - ¿i
If Uro - ctccei
cu,
ne poj, se-dUy o-iroJc sejo - oexno/. JVl - kar mi pit - ot-
jyoccust
žctlo&tzuo jaJtopoccbsv
Najboljši ŠIVALNI STROJ in KOLO
za dom, obrt in industrijo
samo „Adler"-„Gritzner", pSti Dubied.
Lepe opreme,
ugodno odplačevanje I
Pisalni stro j i v treh velikostih! Društva poseben popust! Posamezni deli za vse stroje in kolesa, pnevmatiko edino le pri
Josip Rtelinc, Ljubljana
Telefon ét. 2913
V
SLAVIJA"
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI
VAS ZAVARUJE PROTI ŠKODAM, KI JIH PRIZADENE OGENJ, TELESNA POŠKODBA, SMRT, VLOMSKA TATVINA, TOČA ITD.
GLAVNO RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI, GOSPOSKA ULICA ŠT. 12. TELEFON ŠT. 2176 in 2276.
LITOGRAFIJA OFFSETTISK
► ČEMAŽAR
GLASBENE PRILOGE „ZBOROV" SO NATISNJENE V LITOGRAFIJI ČEMAŽAR IN DRUG.
IN DRUG
LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6
RAZMNOŽUJE NOTE PO ZELO SOLIDNIH CENAH TER IZDELUJE VSAKOVRSTNA DRUGA LITOGRAF-SKA DELA, KAKOR ETIKETE, LEPAKE, DELNICE ITD.
KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO
mmnmumnmiiiiiMii™
Brzojavni naslov:	L J U B L J A N A	Telefon št. 2040,
KREDIT LJUBLJANA PreŠemOVa Ulica Stev. 50 2457, 2548, 2706 In 2806
(v lastnem poslopju)
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predjemi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe - deposits itd. itd.
USTANOVLJENO LETA 1895.
RUODLF WARBIlMEK
TOVARNA ZALOGA IN IZPOSOJEVALNICA KLAVIRJEV
LJUBLJANA
GREGORČIČEVA ULICA 5. iB RIMSKA CESTA 2.
Poilul «»kovni ril» *«•». 4.0176.
Popravila <e izvršujeja točno in eono, tudi na obrok«.
GROM ozo2
CARINSKO • POSREDNIŠKI IN SPEDICIJSKI BUREAU
LJU BLJANA
KOLODVORSKA ULICA 41
Naslov brzojavkam : GROM Telefon Int. 2454
Zastopstva na vseh mestih tu- in Inozemstva
Zastopnik mednarodne družbe spalnih voz S. O. E. za promet ekspresnih pošiljk
AKO ŽELITE BITI Z NOTAMI VEDNO
MATIČNO
LJUBLJANA
KONGRESNI TRG 9
POŠTNI PREDAL 195
TOČNO POSTREŽENI, OBRNITE SE NA
KNJIGARNO
KI IMA VSE SLOVENSKE IN TUJE MUZIKALI JE VEDNO V ZALOGI
ALOJZIJ LOriMR
HODNI S/1 LON
ZA QOSPODE IN D/IME
L JUBL J/IN/1 VII
CELOVŠKA CESTA ŠT. 53 *
V ZdLOQ! «ŠKO IN 4N3LE5K0 BLdSO
^iiiuiHiiiuiiiiiiiiiiuiiititiiiiMiiiiiiiiiiiHtHiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiMimumMiiniHiiuniiuuiiMMimiiiiMuiiiitiiuiniiiiiiifiiiiii^
| SRAJCE !
=	IttllllltltMlilllllllllllltltlltllllllllllllllllltlUlttlllllHIllllItllllltlllllllllllllllllllllMIllIftlllltltllllllllllHU«
modne in športne, kravate, naramnice, žepne robce, palice,
I damsko perilo l
modne bluze, torbice, flor, nogavice in rokavice v krasni izbiri In po najsolidnejših cenah pri tvrdki ŠTERK nasl.
I MILOŠ KARNIGNIK
|	LJUBLJANA
Stari trg št. 18 Parilo po meri! Velika saloga Sipki
SniiiHmiMnHiunmmmirimnnnniiiMMMiiMHiiHmiHHinHininnHininiiiiHiitmiiHiiiiMiiiiPimuimiMiiiiiimiiiMiiiiiiiiHrF.
Izdaja ia zalaga pevsko društva „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani, tiska Delalika tiskarna, litografirata Čemažar in drug. Letna naročnina za kraljevino Jugoslavijo SO Dia, za Italijo 25 lir, za CeSkoslovaSko 30 Kč, za Antriko poldrag dolar. Pomnoževauje partitur, litografiranje posameznih glasov je po zakoaa prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le druitvom, ki so naročila aotai material dotičae pesmi za ve« zbor.
010153484823535323235353232353012348232323235323235323535353232353535353235348232348482348532348535323230201020101012353000101000100020201020102020100234802020201000101000101020201000200020001020101000002010201020101000202