43. številka.
Trst, v četrtek 22. februvarja 1900.
Tečaj XXV
..Edinost**
zhaU <>n K rut na dan. raznu ueiieij in praznikov, ob ♦». uri zvećer.
Naročnina zna«« :
Za celo leto........21 kron
za pol leta.........12
za <ftrt leta...........<» _
zn en mesec........ i kroni
Namcmiio je fiiaffvati nanrej. riH-rn^-be br*»r. priioiene nuniCniiiH h«* upravu ne ozira.
Po tohakarnah v Trutu se prr*lajejo pt>--amezne -tevilke po r, stotink i."> nvr. ; irvra Trsta p:i po S stotink 4 nvć.)
I rit*iiin
&din c s t
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
> edinosti j« moč
Oglasi
se računaio po vrstah v petitu. Za vei* kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale. <ii> mači oglasi itd. se računajo po pogo<lhi
Vsi (iouisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in nirlase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo iu tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 1*2. I pravniStvo. in sprejemanje inseratov v ulici Moliu piccolo št v. .'i, 11. naii.str.
Isdajateij ir» t dgfovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
Goriški razkol.
(Dopis goriškega rojaka, živečega v Istri.)
Ze enkrat mi je bilo na misli, da hi --kakor goriški rojak — napisal dve, tri o nesrečnem narodnem razkolu na Goriškem. In če sem <lan.es nastavil svoje pero v omenjeno svpho, si nikakor no domišljam, da dosežem tudi kakov vspeh . .. Nikakor ne! Vendar pa menim: kakor ima vsakdo pravic©, da pove svoje mnenje o tem in onem, imam tudi jaz pravico, da povem svoje o na j žalost ne jšem pojavu na obnebju slovenske politike zad-njega časa.
Naš dični istrski sokol, državni poslanec Spinčič, je povdarjal na občnem zboru »Kdi-n«»sti dne nov. m. 1., da je imel gledč Goriške vedno tri idejale: Gregorčiča z njega -•»1-kimi načrti, Turno z njega gospodarsko-organizatoričnim talentom, in Gabiščeka, ki jo oba prejšnja popoljneval na časnikarskem ]»"lju . . . Jednakega menenja, kakor d rž. poslance Spinčič, je bila tudi ogromna večina goriških rojakov, s to razliko, da se je k iroriimenovanim pridruževalo tudi ime grofa • oroninija. ki je s svojim uplivom in svojim imetjem nekako popoljneval vse prej imenovane . . . Imena < IregorČič-Tnma-Gabršček-< oronini zdela se slehernemu goriškemu Slovencu neločljiva. Tako je bilo do zadnjih. sp!« »šilih državmucljorskili volitev leta i s!*7. Takrat pa so se začele trositi po deželi najrazličnejše govorice o dru. Turni; vse z •čividnim namenom, vzbuditi v ljudstvu nezaupanje do tega moža . . .
Ko smo pa propadli v vele posest v ti, čuti je bilo marsikake grehe na račun »Sloge«. Govorilo se je: Za kmečke občine bi se bilo moralo takoj postaviti samostojnega kandidata, pod jKjgojeni, da se odpove na korist ' 'oroniniju, ako bi le-ta v veleposesrvn ne bil izvoljen. V tem slučaju bi imel Coronini dosti več upanja do zmage, ker je mnogo veleposestnikov, kateri bi pač volili za grofa ('oroninija, a niso volili za slovensko stranko... \ se to se je govorilo po deželi, a skozi vse se je vleklo, kakor rudeča nit. prepričanje, da le zato ni bil j »ostavljen samostojen kan-
P O D L 1 S T K K
Naš — svetovni boj!
( Pismo iz Gradca.)
Poročati Vam moram, cenj. g. urednik, kaj se mi je pripetilo v Gradcu, kako sem poveiičal Slovence in posebno <e l>elo Ljubljane*).
Sedel sem v kavarni in čital iieki francoski časopis, čegar imena ne vem prav. Se nisem toliko ozrl na naslov lista. Tu je prišel k meni neki fin gospod ter me ogovoril po francoski : Monsietir, parlez vouz francais?» r ( >ui, monsieur, mi j>eu»», sem mu odgovoril v zadregi in sem si mislil : naj bo, bom že nekaj lomil, kar !>oni mogel. Saj mi menda ne zameri, če ne bi šlo gladko. Franeoas pa je bil tudi vidno razveseljen, ko je našel nekoga, s katerim se je mogel vsaj nekaj raz-govoriti. Nemški je namreč govoril zelo težko in še to zelo ntumljivo, ker je besede vedno po franeozki naglašal, da ga je strežaj moral vedno dvakrat vprašati, če je n. pr. zahteval <d>ite, ang Likor». Meni je o tem skoro vedno silil smeli, pa sera se, seveda, modro držal.
Francoz se mi je prav uljudno predstavil kakor rojen Parižan in jaz njemu kakor Slovien*.
A, Slovien , je dejal Francoz prijazno, «to je Kus, kaj ne?»
««Da, da, moj gospod, govorimo skoro ist: jezik, le da se imenujemo Slovencem.
Povedal sem mu na to vse, kje Slovenci bivajo in tako sva prišla do slovenske inetro-j»ole, do bele Ljubljane.
didat za kmečke občine, ker bi ne mogli postaviti druzega, nego —- dra. Turno! Ta pa nekaternikom že takrat ni bil všeč; in da smo zmagali v veleposestvu, pokazal bi se bil morda razpor že takrat očitno . . .
Tako pa je tlelo, tlelo, dokler ni slednjič ogenj, ki je tlel dolgo časa pod pepelom, bruhnil z vso silo na dan. In tako smo doživeli grdo, ostudno mejsebojno klanje, kakor-šnjemu zastonj iščemo para v zgodovini naših politiških bojev . . .
In zakaj vse to? Ali gre za načela, za prepričanje? Xe in ne! Naj še tako pazno zasledujemo ves ta goriški boj, naj še tako iščemo načelnih vzrokov : ne najdemo jih . . . ( emu preganjati enega Turno? Ali ni dosti dela tudi za-nj ?! Čemu mu očitati, da stremi za narodnim vodstvom, ko je vendar vsakomur jasno, da brez volje naroda ne more nihče postati narodni voditelj?! Ali bi ne bil«i mogoče, da delata Gregorčič in Turna složno za blagor naroda ? Cemu ubijati delavce, kakoršen je dr. Turna, ko je dovolj prostora in še več dela zanj in tudi še za — druge...?! Cemu ubijati ljudi, kakoršen je Gabršček, s tem, da se jih proglaša za sebič-neže, neznačajneže in Bog ve, kaj še?! Gabršček utegne imeti svoje slabosti in napake, kakor jih ima vsaki drugi človek; a nazadnje je vendar-le res, da je on delal in še dela za narod! In če si je mož o tem tudi mate-rijelno opomogel, je to njegova sreča, katere mu ni smeti zavidati, ali še celo očitati. Saj menda ni nikjer zapisano, da morajo vsi Slovenci ostati večni s i r < >-maki...
Pa tudi dr. Gregorčič ni zaslužil take usode . . . Jaz sem uverjen, da je bil le zaveden po volkovih, ki so se mu približavali v ovčji obleki . . . Ne da se tajiti, da on ni živel in ne živi za-sč, ampak za svoj narod, kateremu žrtvuje večino svojih dohodkov !! Zato je moje skromno, nemerodajno raenenje, da je Gabršček s svojim znanim odprtim pismom šel vendar-le predaleč, ker je z istim takorekoč zaprl pot do sprave . . .
Koncem konca pa moramo priti do zaključka. da goriškega razkola nista kriva ne
Tam, sem dejal, razsaja grozovit boj.
»Zakaj in s kom?», je vprašal Francoz radovedno! «Nisem še nič slišal o tem boju. Memla kaj takega kakor z Buri ?»
««<), še neizmerno važnejšega! Bije se strašen boj med klerikalnim zmajem in liberalno mislijo. Ivo bi svet imel le nekoliko pojma, kolike važnosti je ta boj, bi moral pustiti vse druge skrbi in priti na Kranjsko, v Ljubljano. Tu se mora boj odločiti, boj med Luciferjem in sv. Mihaelom!»»
c Kaj mi pravite J*
««No, gospod moj, brez šale. To je gola resnica. Svet sc suče sedaj okrog Ljublj ne. Potoki črne krvi teko vsled tega boja, da je Ljubljanica postala že velika črna reka. Vsa Ljubljana je skoro vedno zavita v gosti dim in meglo, vse vsled tega boja. In po ulicah frčijo klobuki z glav, da je joj. Gospod, vi nimate pojma, kako grozovit in kako važen je ta boj!»»
«Verjamem, že verjamem, moj gospod! Kolikor povzemam iz Vaših besed, se bije ta boj po časnikih ?»
««Sosebno, sosebno ! A ne samo po časnikih, tudi s pestmi. No, saj sem dejal, kako po ulicah klobuki frčijo z glav»».
«Kako pa se zovejo glavni vodniki ?»
< «No, < Slovenski Narod » in »Slovenec«. Prvi ubija klerikalnega zmaja in drugi mlati liberalno misel. In še kako! Gospod, vi nimate pojma.««
«Na primer ?*
«« Primer? kaj bi imeli od enega? No, pa vsaj enega. Kako pravite že vi duhov-
Gregorčič ne Turna , m a r v e č ne k a tretja skrivna moč, katera hoče po ovinkih do cilja, katerega ne more doseči po ravni poti.
S 1 a v o 1 j u b Podslapinsk v.
Politični pregled.
TRST, ±>. februvarja 1900.
K položaju. Danes se je sešel državn zbor. Do pred par dnevi so trdili, in je tudi res izgledalo nekako tako, kakor da se to pot državni zbor sestaja ob znatno zboljšanem razpoloženju. Videz je bil vsaj tak, kakor da so stranke nekam utrujene po tolikih bojih i in da po dolgem času občutijo potrebo miru. Ali čim bližje je prihajala ura sestanka, tem i bolj je gineval ta videz in znamenja so se jela množiti, da bojevitost je imela le malo pavzo, a da ni postala manja. Razpoloženje za mir v resnici ni postalo boljše, ker je objekt b o j a o s ta 1! A ta objekt je sedaj vprašanje o notranjem službenem jeziku na (1eškem. Vsa poročila iz češkega tabora soglašajo v tem, da Cehi nikakor ne odnehajo od zahteve restituiranja češkega notranjega jezika, in da hočejo nastaviti z o b-s t r u k c i j <i, ako se jim ta zahteva ne izpolni. Odmev z nemške strani pa zveni z — ne ! Nemci pravijo sicer, da načelno niso proti tej zahtevi Cehov, ali ta »koncesija«
da m.u-a ostati za spravno konferencijo, ker ■» i , je to glavna odškodnina, katero hočejo privoliti Cehom še le na konferenci za — druge koncesije Nemcem v prilog! Kakor vidno, stoje Nemci na stališču, ki je gotovo jako praktično in koristno, ki pa priča, da se je pravni čut Nemcev razvil v čudni smeri. Ce sem komu kaj vzel po krivici, menim, da mu moram, ako hočem poravnati krivico, vrniti vzeto brez |>ogojev, brez pridržkov. Ce pa zahtevam kako plačilo za to, ker sem pripravljen povrniti, kar sem vzel po krivici, je to morda, kako smo rekli, jako praktično, ali — pošteno ni!! Navskrižje, in vir skoro gotovim bodočim homatijam in bojem, je torej zahteva Cehov, tla se jim češki notranji jezik vrne brez vsake kompenzacije, torej takoj pred
nom.... abbć, abbč. «Slovenski Narod* pravi: «ščenć». No, kaj pa vam je? Saj ste mi skoro omedleli. Nikar se ne prestrašite. Veste, to je goreč boj»».
«Že urnem, monsieur.»
««Vidim, da vi Francozi niste sposobni za tak boj, ker omedlevate že ob taki malenkostni besedi. Pa dovolite mi samo še en pri mer.>
«Prosim, monsieur».
Ce »Slovenski Narod» polemizuje proti drugemu dnevuiku, proti c Edinosti», teda j
ne pravi : «Edinost* piše____ itd., ampak celo
drugače, duhovito, strašno duhovito, tako-le : «Stara kofetarica že spet postavlja svoj lonec
v Ljubljano in iz njega obliva zdaj tega, zdaj onega...* Tako ne znate vi Francozi».
«Ne, ne, monsieur. Ze vidim, da smo mi na Francozkem zavozili s svojo politiko. Bomo morali priti v Ljubljano se učit*.
««Kaj učit, pomagat, j»omagat! Svet se okrog Ljubljane suče. Ce tu liberalci ubijejo klerikalnega zmaja, bo na vsem svetu : mir in tudi skala sv. Petra se zruši, če zmagajo liberalci. Gotovo! Mi lahko verjamete ! ^Slovenski Narod* in «Slo venecto sta dve korifeji. Prvega bodo gotovo o Parižki razstavi dejali vrh Eifelovega stolpa in drugega na vrh zvonika sv. Petra v Rimu. To tudi zaslužita.*
«Kako pa mlatijo liberalno misel 2»
«»Največ s kousumnimi društvi. Vi nimate pojma, monsieur, kako so ti ljudje iznajdljivi in — učeni!**
«Imajo seveda akademije znanosti.*
zvršetkom spravne konference, a Nemci ho-! eejo imeti gotovost, da bodo poplačani za to, ! kar zahtevajo Cehi brez odškodnine, ker je j njihovo pravo.
Češka obstrukcija visi torej že nad parlamentom in se skoro gotovo spusti doli j kakor zavora na kolo parlamentarne mašine. Dogodki pa so menda dokazali do evidence, J da preko češke obstrakcije ni parlamentar-I nega delovanja.	"
Ako pride torej, kar se pričakuje z gotovostjo, ako se češka obstrukcija res nastavi i zopet, potem bomo videli," da se prav za prav ni nič spremenilo, da smo tam, kjer smo bili za Badenija, Tinina, CIarvja.
Dunajska »Information« je dosledno sodila položaj bolj optimistiški iu je vedno trdila, da stvari vendar niso tako črne, kakor se vidijo očesu, ki ni navajeno gledati bolj globoko. V zadnji svoji situvaeijski sliki pa priznava tudi ta list, da so poročila s notranje - politiškega bojišča veliko si a-beja. Po teh poročilih se je položenje jako poostrilo. No »Information« meni, da je češka obstrukcija sicer res možna, ali neizogibna vendar še ni. Ali nevarnosti ni smeti iskati samo na češki, ampak tudi na nemško-liberalni strani. Vzrok pesimizmu na tej strani pa zopet ni v jezikovnem vprašanju, ampak v — d u n a j s k e m. Velik del liberaleev da so razjarjeni radi koncesije, ki jo je vlada privolila krščanskim socijalistom in žugajo tudi oni z obstrukcijo. Njim na strani bodo stali socijalni d e m o k r a t j e. Kakor je za časa ! Badenija le radi Luegerja navstal spektakel proti jezikovnim naredbam, tako utegne sedaj navstati spektakel v spravni konferenci — in ! v državnem zboru tudi, to se ume — radi du naj skega v praša n j a.
Mi pa menimo, da se bliža že tretji in morda naj vznemirljivi element, ki — ako res poseže vmes, kakor vse kaže — mora pro-vzroeiti kaos, v katerem se naš parlamentarizem mora definitivno pogrezniti. Ta tretji moment, ki je morda usodneji, nego Ruganje z obstrukcijo, je r a z p o l o ž e n j e v poljskem kolu. V vsem valovju, ki je butalo
c«Da, uredništvo «Sloven. Naroda* se zove.» »
«Tudi univerze?*
««Ne potrebujejo. Učenost jim je že priraščena.* »
« Veliko industrijo?«
««Nad takimi malenkostmi so vzvišeni.*
»Fabrik nič?*
««Ne utegnejo misliti na to, ne utegnejo. Veste, da morajo odločiti boj med klerikalnim zmajem in liberalno mislijo.* >
«Vi gotovo čitate «Slov. Narod*.
«Nisem sposoben, monsieur.*.
Pa «Slovenca?*
«Ne, ne upam si ga vzeti v roke*.
«Kako govorite?*
««Da, da res je. Onim na Kranjskem se i še pozna nek nimbus okrog glave od same , gorečnosti. Čutijo se poklicane, da izvojujejo strašni boj zoper Lucilerja. Nikar se mi ne ; smej i te, to je resna reč, verjamite mi. Ali prosim, ne izdajte me, da jaz kakor «1 tiho ven nisem tako vnet za «Slovenca». Ne čutim se poklicanega. Pa ne izdajte me!*»
• Nikakor, monsieur.*
«»Sicer, veste, me takoj obsodijo in ekskomuniciraj«... in bi klicali na mene ogenj in žveplo z neba, ker liberalcev ne sovražim.* *
«Torej vi niste sobojevnik«.
««Ne! Mi Slovenci izven Kranjske smo bolj navadni ljudje in se nam je tudi boriti z drugimi sovražniki, ki nas malone derejo ob živem telesu, posebno na Koroškem in v Primorju
dosedaj od desne in leve, je bila vendar ona samimi še kratkovidnežev, ki ne vidijo jasno, >talna točka, ki je I>iiu v edino oporo polo- kam merijo cilji naših dobrih prijateljev v že nju. Ako je resnica, kar govore poročila ojBerolinu, in kako se moramo načelno p roti-razpoloženju v poljskem klubu, se utegne |>o- i viti zistemu v vnanji in notranji politiki in si-rušiti še ta zadnja opora, ki je bila — d o- cer vnanji zato, ker služi tujim interesom in sedanja večina. Poljaki hočejo od- v tej službi usodno in pogubno vpliva na loeno nastopiti proti češki obstrukeiji. Čim notranjo politiko.
pa bodo ločena češka in poljska pota, dose-	In dosledno se moramo upirati zistemu
danja večina — je bila! Kako usoden do- v notranji politiki, ker je prikrojena v smeri godek b<> to. pokaže še le bodočnost. Kajti vnanje politike, podrejene tujim uplivom in
ob razmerah, kakor so, ni misliti na drugo solidno, ali v najmanji ineri homogenno ve-
načrtom, kateri načrti se križajo z razvojnimi pogoji naše monarhije in katerih uresničenje
čino. Parlament brez večine oziroma njega	more iti ie preko — ekzistenee te monarhije, nemožnost za ustrojenje večine, pomenja pa	To misel je izvajal tudi poslanec Major v v svojih zadnjih konsekvencah — al »sol u-	zborniei ogerski, naglašujč sosebno: Vpliv tizem !!	v zvezi ima le Nemčija. Le-ta je napravila Simptomatična volitev. Izid vče-	že velike investicije v Mali Aziji in si je raj s nje d ržavnozborske volitve za mestno sku-	taru že najela pristanišče. Nemčija po-pino Kladno-Slanv je simptomatičnega po-	tre buje t r oz vezo za ustvarjenje mena za mišljenje v narodu češkem in real-i velike nemške jed note. Sosebno pa si nega pomena za dogodke na Dunaju. Kan-	išče najkrajše poti do Vztoka. Interes Oger-didat mladočeške strauke, dr. Celakovski, je	ske pa zahteva, da ne pride do te nemške prišel v ožjo volitev s kandidatom radikalne	jednote, katere glavni cilj je posest trža-stranke, drom. Baxom. Ta izid je torej veli-	Škega pristanišča, ki bi bilo za Nemčijo nečega pomena tudi za gospoda Korberja in	precenljive vrednosti, ker bi jej zagotovilo vse one. ki zahtevajo od Cehov žrtev na	gospodstvo na Sredozemskem morju. Že žrtev, da bi pomirili Nemce. Ta volitev je	Bismarck je rekel: Trst ne sme nikdar torej kakor mejnik, ki markira'mejo žrtvam,	pripasti k Italiji!
To mejo bo morala respektirati tudi češka	Konečno je posl. Major pozival naše di-
delegacija na Dunaju. Nismo torej rekli pre-	plomate, naj bodo pazni, da ne'pridedo tega,
več, rekši, da je ta volitev velikega pomena,	da se bodo tudi na Balkanu, v Makedoniji
In res brzojavljajo »Politiki«, da je izid vče-	in Albaniji zidale le nemške železnice,
rajšnje volitve napravil velik utis na vlado in	Kolikor bosed, toliko resnice, le očij je
je sploh vzbudil senzacijo v politiških in par-	premalo v Avstriji, ki bi videle, kam nas
lamentarnih krogih.	zistematično dovaja naša vnanja in žnjo no-
Preko trozveze do Velike Nem-	tranja politika, dobivajoča direktivo iz —
Čije. Zopet moremo zabeležiti glas, ki priča,	Berolina. da je med Madjari vsaj posamičnih mož, ki
0	vzrokih, ki so doveli Bismarcka do tega,	Tr79.SkC VCStj da je jel snovati trozvezo. sodijo blizo jednako,
1	i r*- i	Ples laskih trgovcev je bil dobro kakor moramo soditi Slovani, ako s jk>-	9 j
, i • i . • . . i-,	obiskan. Od slovenskih trgovcev je bil navzoč
ireonim kriterijem motrimo stvari velike |m>-	& J
__ - i • • i • •	jeden sam, o katerem pa vemo, da je naš z
litike. \ proračunski razpravi v zbornici v	' ...
u i-^ * » i j i? Tir •	dušo in telom, ki je bil tudi na plesu naših
Budimpešti je namreč posl. dr. hran Major	_ 1
• . .-i i • , j- ■ • „	in ki je zašel tja — ne vemo: zakaj ?! Na-
iznstil govor, ki mora vzbuditi najveće za-	j j j
i i.; ♦___- m	šib mladeniče v je bilo na laškem plesu le
nimanje zlasti mej nami Slovani na jugu mo-	1
i..:*; ; * • i • i v -•* • .. i	kakih (i (a še ti so šli le na opazovanje in
narnije. kajti izvajal je, da JNemcija je tako	v 1 J
zavzeta za trozvezo le radi sebe' in svojih	v namene V obče je bilo na plesu
velenemških načrtov. Nas Jugoslovane pa	k vedemu tr^°VCeV 111 pomočnikov,
.... .. * i -ii	vse ostalo so bili židovski posredovalci in
mora ta govor zanimati zato, ker je dokazo-	...
..„i i x .- i-i v- j--	Lahi sploh. Onih naših, ki so podpisali vabilo
val, tla nacrti bodoee \ ebke Nemčije vodijo	1 ' 1 1
preko — Trsta!! To spoznanje je menda	na 151 la*ki P1^ Jib ni hilo!! Elegance
prešinilo ves zazsodni svet, razun vseh onih,	I,oliene' V m<>ral»em pogledu: fijasko!
naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v Skednju št. 138. in 211, oprema mesnice, meso in hišna oprava: Corso št, 2. in Ri-borgo štev. 4, mehanično orodje: v ulici Lazzaretto vecchio št. 4, hišna oprava: v ulici delFOlmo št. 2, hišna oprava.
Hotel Stisak. I>ne 1. marca t. 1. se odpre na Sušaku pri Reki >Hotel Sušak«. Lastnik mu je gosp. Peter Marač s Sušaka. Hotel bo urejen najmoderncje ter bo imel zvezo z vlaki ; tako, da je radi lepše lege in zdravega kraja — priporočati potnikom, naj . raje v tem hotelu prenočujejo, nego pa na Reki, kajti tudi voznina je ista.
Hotel je pripraven zlasti za one, kateri prihajajo v morske kopelji.
Priporočamo torej ta hotel vsem Slovencem, ki bi imeli opraviti na Reki. Podpirajte
, našega sob rata Hrvata.
_
Odbor »Kmetijske družbe« bo imel v soboto, dne 24. t m. ob 2. in pol uri pop. zelo važno sejo.
Pevci pevskega društva 5 Idrija* v
Barkovljali vabijo n«. plesni vence k, katerega prirede v nedeljo dne 25. t. m. v dvorani »Narodnega doma«. Pri plesu bo svirala AVagnerjeva godba. Začetek ob 4. uri popoln dne.
Darovi liiožki podružnici družbe sv. Cirila in Metoda. Na upravo našega lista je poslala gospa Marija Muha iz Lokve 56 kron, katere sta nabrali gospici P. Praprot-nik in Bekar o priliki poroke gosp. Antona Muhe.
Ta denar smo izročili blagajniku omenjene podružnice.
X M a s k a r a ti a * P r v e g a Is t r -skega Sokol a» v Pulju bo na pustni torek dne 27. februbvarjo 11M>0 v lastni dvorani. Vse maske bodo podvržene kontroli. Vstop je dovoljen samo povabljenim.
ki nočejo vif'eti stvari : bodisi, ker se iden-ti ti kujejo z cilji Velike Nemčije, bodisi, da jih predsodki proti nam Slovanom delajo gluhe in slepe za vse, kar se godi okolo njih. Med te poslednje bi prištevali mi naše avstrijske državnike in diplomate. Le-ti so tako Je to' mi ga |>ozna
V strahu pred terorizmom! Pišejo nam : Ne vemo, ali naj bi se hudovali nad našim, ali nad lahonskim ljudstvom, oziroma magistratovim terorizmom, ki ga porablja proti našincem! Mi vemo, kakov terorizem mo. Vendar pa menimo,
zavzeti po animoznosti proti nam, da niti ni- tla Je me' na*imi v obže I>reve* sfcrahu l>red majo možnosti za zavedanje, kolike nevarnosti magistratnimi organi, osobito pa nam ne gre
morejo navstati za državo, ako animoznost nje	v šlav°' zaka.' hl se l>ali ,ju<^e' ki 80 Im" voditeljev zadevlje in ozlovolja večino prebi- sest»iki> tr£"vcl ah samostojni obrtniki? Ko valstva. Ti možje so se tako zarili v tradi- bi Vam hoteli »aViUati vse n«loge, ki Jih cijonalno ,>olitiko svojo, da jim zastonj govore vaj:,-'° »ekaterniki našim zaupnim možem, ki
tudi Madjari a la Major. Vendar pa je do-	ima'° nalo&° »al>irati reklamacije za predsto-
bro, da se vsaj tu pa tam ponavljajo svareči	Jede volitve, bi se gotovo prijeli za glavo,
glasovi, in sicer zato, ker je tudi med nami ka>j' ako Wl toko V^V^nje bi!o toli ža" _	lostno, bilo bi grozno — smešno.
«in Ljubljana dopušča to ?>	Nočemo na dan s podrobnostim i, ker
««Cudno vprašanje? Saj veste, da m<»-	upamo, da se stvar že kedaj obrne nn bolje,
rajo tam izvojevati svetoven boj ! Ne utetr-	pri|»oročati pa moramo našemu ljudstvu sploh,
nejo misliti na nas. Boj ined klerikalnim zma-	uaj več gita» naJ 0<I nasprotnika in
jem in liberalno mislijo jim je tako silovito	naj postane že enkrat — resno!
v:tžen. da nikdar ne odjenjajo od njega. Rajši	Aretirali so včeraj zaradi izgredov:
pustijo, da se narod ves potujči, nego da bi	25-letnega Ivana Mngazzina, Virgila Stei na
le količkaj odjenjali od tega epohalnega	20-letnega že večkrat kaznovanega ter iz
l>oja.»»	Trsta izgnaneg"a Ivana Perhavca.
»Svet je nespameten, da se tako malo	Požar Iia parulk«. Sinoči ob 11. uri znieni za nje>.	je nastal na Llovdovem parniku »Nadvojvodi seveda! Svet se sedaj okrog Ljub	dinja Karlota>, zasidranem ob pomolu Sv. ljaue suče. Tu je boj brez presledka, dan za	Kanila, neznaten ogenj. Še predno so prispeli dnevom. Kar imate vi Francozi samo v ina-	gasilci, je bil požar že ugašen, lem, je tu «en gros».»	Poskusen samomor. Sinoči ob t>. uri in <-Jaz lx»m moral poročati o tem n. pr.	P°1 80 na ueki klopi v ulici Acquedotto v «Figaro».»	16-letno delavko Ano Franchini iz ulice Cro-c.To bi |mič bilo dobro. Pri|>oročam Vam	»a<la št. 8, koje baš izpila količino fenilne j »a tudi, da Francozi o prihodnji volit v i pred-	kisline. Zdravnik z rešilne postaje ji je podelil cinika republike pridejo izbirat na Kranj-	prvo jK.moč, ter jo dal spraviti v bolnišnico. >ko, morda mej one. ki ubivajo klerikalnega	vzrok nesrečnemu činu se ne ve. zmaja.>»	Naffle smrti je umil včeraj jutro 58-1. »Izvrstno. Bom (»oročal o vsem>.	mehanik Karol Glaser iz ulice Castaldi. Na < c.Iaz bom pisal dopis v Rim, da naj	lesnem trgu mu je naenkrat postalo hudo in za papeževega naslednika izvolijo katerega	neki redar ga je spravil na rešilno postajo, od cSloveočeve vojske .	kjer je Castaldi kmalu potem umrl. Truplo <Kad bi Vas, monsieur, še kaj povpra-	je zavod Zimolo prepeljal v mrtvašnico pri šal. Pa morda še drugikrat«.	sv. J ust u.
«-Prav rad, monsieur, postrežem.»»	Vremenski restuik. Včeraj: toplomer
<Adieu !»	ob 7. uri zjutraj 8.;>, ob *2. uri popoludne
»gom!»»	12.4 C. Tlakomer ob 7. uri zjutraj 746.13.
Potem pa sem si slikal in se veselil, kako	— Danes plima ob 1.4 predp. Oseka ob 9.24
zaslovi ta naš svetovni boj, ako mož res ob-	predp.
javi vse to.
I. S. K o trača u.
Dražbe premičnin. V petek, dne 23. iebruvarja ob 10. uri predpoludne se bodo valed
Vesti iz ostale Primorske.
X Tabla-frankfurtarica — izginila! Iz okraja koperskega nam pišejo: Gospod urednik ! Tabla-frankfurtarica, o kateri ste sporočili v »Edinosti«, je zginila z šolskega poslopja v Marezigah. Govori se, da jo Marezigani pošljejo na svetovno razstavo v Pariz, od tam pa v muzej v Ljubljani. Resničnosti te govorice ne morem zajamčiti, a kakor vesten in točen poročevalce si štejem v dolžnost, da čestite čitatelje obvestim o tem.
Govori se tudi, da je marezigiški učitelj And. Gross dobil od glavnega vodstva »Schulvereina« posebno pohvalno diplomo za to, ker se je s tako vnemo lotil građenja prvega temelja nemškemu mostu ob Adriji, »Sudmarka c pa da mu je izrekla svoje priznanje na njegovi plemeniti vnemi za mater German ijo.
Kakor prve, tako ne morem zajamčiti niti resničnosti teh slednjih dveh govoric. Mogoče pa je vse na svetu.
X Ne trpinčite živali! Iz soške doline nam pišejo: Kaj se Vam zdi, gospod urednik, ali je zakon proti trpinčenju živali veljaven tudi za Primorje ? Zdi se, da ne, kajti po soški dolini vidimo vsaki dan, kako grozno trpinčijo živali, prednjači pa — c. k. pošta. Poštni voz tehta že prazen do S kvin-talov. V vozu sede navadno po 4 osebe, a na »kozlu« še dve. S kočijažem vred torej <» ali 7 oseb. A kje je še vsa prtljaga ? Cesta pa slaba in mehka vsled nepretržnega deževja, tako, da se kolesa globoko udirajo. A vso to težo morata vlačiti dva konja, ko bi morali v preči vsaj 4. In ta grozna vožnja traja od Gorice tja gori do Cirknega in Idrije. Človek bi pričakoval, da bodo tudi gospodje v Gorici videli in mislili, kakor vidimo in mislimo mi na deželi, da je vendar grdo tako trpinčenje živali. Nam se kar smili uboga žival, ko jo vidimo, kako je utrujena, upala, izmučena. Pošta vendar ni železnica, na katero se naklada kolikor hoče. Pa kaj govorimo? Saj vidimo, kako celo v Goric", pred očmi izobraženega občinstva, morata po dva konjička vlačiti težke in prenapolnjene omnibuse, po mestu in na kolodvor in nazaj, ves božji dan do pozne ure zvečer. Povsodi vidimo, kako nehvaležen je človek živali, ki ga vendar živi ! Ali imamo zakon proti trpi-čenju živali?! Ako ga nimamo, naj ga ustvarijo in strogega! Ako ga pa imamo, naj se vendar izvršuje ! In če je potreba, tudi proti — c. k. pošti!
X Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda v Sežani je poslala rodbina Živčeva iz Skopega 6 K., nabranih o priliki proslave srebrne poroke g. Josipa in gospe Terezije Živec. Ko jima podružnica častita k srebrni poroki, želi, da bi slovenske družine ob svojih družinskih praznikih posnemale zgled rodoljubne rodbine Zivčeve v Skopem! — Mohorjani v Skopem so darovali 1 krono 60 i stoti nk.
Vesti iz Kranjske.
*	Protestantsko gibanje postaja zadnji čas tudi v Ljubljani sila živahno. Tamkajšnjim protestantom je ministarstvo ugodno rešilo prošnjo, da smejo imeti »l n-terhaltungsabende«. V protestantskem farovžu
! imajo sed:»j o večerih eno uro »IJettstunde«. p<> I dve uri pa zabave, na katere lovi ljudi po-1 seben agitacijski klub. Od kodi neki izvira ta hipna, najnovejša protestantska gorečnost v veri?! Saj vemo: protestantizem je ideuti-tičen z velenemško idejo.
*	Boj proti šoli in zmaga te p o-i sled nje. Iz okraja postojinskega nam pi-| sejo dne 13. februvarja: Minolo je že več
let, odkar so vasi Bukovje, Predjama in Gorenje prosile slavni deželni šolski svet za ustanovitev nove ljudske šole v IJukovji za omenjene tri vasi. Dosegli smo bili, da se je dne 10. septembra 1897. vršil komisijski ogled c. kr. okrajnega šolskega sveta v Postojni. Na to so zastopniki navedenih vasi — za Predjamo Anton Srebotnjak, za Bukovje Josip I Jurca, za Gorenje Ivan Jurca — in županstvo v Hrenovicah dobili sledeči odlok :
i »Št. 381.
Zastopnikn vasi Predjama, gospodu Antonu Srebotnjak u
v P red jam i 13
C. kr. deželni šolski svet je po dogovoru s kranjskim deželnim odborom v zmi-slu £ 50, zakona z dne 2. maja 1883. 1., drž. zak. št. 53, oziroma v zmislu 1, 7 in [9 zakona z dne jfi». aprila 1873. 1., dež. zak. št. 21, dovolil ustanovitev jednorazredne ljudske šole v Buhujah za vasi Buhuje, Gorenje in Predjama : ob jednem se je za to |šolo se-stimiralo v zmislu ij 2'2. zakona z dne i), i marca 1879. 1. št. 13 dež. zak., jedno učno mesto.
Z otvoritvijo šole oziroma z zgradbi šolskega poslopja pa bode čakati toliko čnsa, da bode dokončana obravnava zaradi izločitve davčne občine Buhuje iz glavne občine 1 Ireno v ice.
Zoper to razsodbo dovoljena je pritožba na vis. c. kr. ministerstvo za bogočastje in uk tekom 14 dni od vročitve te razsodbe.
Ako pa žele vasi Buhuje, Gorenje in Predjama, da se šola provizorično uže prej ! otvori, morajo oddati veljavno izjavo, da hočejo prostovoljno prevzeti stvarne šolske potrebe; ta izjava bi se morala oddati pri c.
kr. okrajnem šolskem svetu.
* .
C. kr. okrajni šolski svet v Postojni dne 31. marca 18'.>9.«
Ta odlok je bil takoj oklican pred farno , cerkvijo v Hrenovicah in danes je bila v Bukovjah otvorjena. Ali omeniti moram.na svojo žalost, tla nam niso šli na roko vsi podobčani. Koje bilo že vse pripravljeno, so nekateri zaslepljenci zagnali hrup: »Nočemo šole, kdo bo pa delal, če bo vsaki človek gospod, nočemo stroškov za šolo!« In večinoma taki, ki plačujejo direktnega davka okolo IO kron, so jeli razgrajati in so se podali eelo k odvetniku, da bi jim napravil pritožbo. A temu se čudim najbolj, da je v tem veku še odvetnik, ki dela pritožbe zoper — omike. Pripomniti pa moram, da dotični k ni pride-jal svoje firme. Zaslepljenci pa govore sedaj, da bodo tožili tudi njega, ker da jim ni prav naredil pritožbe. V kratkih petih dneh so namreč že dobili pritožbo — zavrnjeno paše se niso pomirili. Dva njih — najliuja staro-kopitneža — sta vzela dežnik pod pazduho in hajd v Ljubljano iskat drugega odvetnika. A nista dosegla druzega, nego da sta bila, dospevša v Ljubljano, na pol pota nazaj.
Mi pa smo, hvala Bogu, vendar doživeli dan 14. februvarja 1900, dan zmage proti nevednosti. Bil je lep zimski dan. Ob 8. uri se je jela zbirati mladina v prostorih g. Josipa Jurce. Ob <s. in pol uri so jeli pokati topiči, naznanjajoči, prihajanje povabljenih gospodov i iz Postojne. Ob 9. uri smo odšli v sprevodu i v cerkev v Gorenji: mladina, občinski zastopniki, okrajni šolski svet in omenjeni od-ličnjaki. Peto sv. mašo je daroval preč. g. Štefan Rihar. Po maši smo se vrnili v prejšnje prostore. Pridružil se nam je tudi go-! spod župnik. Tu je g. okrajni šolski nadzornik prijazno obgovoril mladino in jjo vspodbujal k pridnemu učenju, a g. župnik je polagal otrokom na srce verske resnice. Mladina se je razšla na svoje domove, mi pa smo ostali
zbrani na obedu pri gosj»odu .lurci. kjer so se vršile razne napitnice: gospodov Jurce, župnika, učitelja Mežana, učitelja Fettich-Frankheima. Ob razhodu smo si še enkrat segli v roke, gostje so poseli v kočije in to-piči so zagromeli. Tako smo dočakali in preživeli dan. po katerem smo toliko hrepeneli. Zdaj pa še komaj čakamo, tla se snide deželni zbor in nam reši prošnjo za samostojno županijo: Bukovje, Predjama in Gorenje.
*	Grozen potres se je primeril dne 19. t. m., ob .">. uri zjutraj pri vasi Podpeč pri Preserju. \ kamnolomu Knez (t Zupančič je padlo namreč nakrat 1 ~>.l M M * kubičnih metrov kamenja iz visoeine 4(1 m. Zgodila se ni nikaka nesreča. Stavbeniki pa imajo za lep čas dovolj kamenja.
Sestro je ostre lil o neprevidnem streljanju z dvocevko Josip Ahlin na Polici pri Zatieini. Bil je malo vinjen, ko je povodom nekega ženitovanja streljal, ne da bi opazil prihajajočo sestro. Ranil jo je precej nevarno.
*	Izseljevanje v Ameriko iz Ljubljane -e nadaljuje neprenehoma. Posebno se množe jtoskusi mladih fantov, da bi ušli vojaški dolžnosti s tem, da jo popihajo čez morje. Skoro ga ni dneva, da bi ljubljanska policija ne »snela« na kolodvoru par takih navihancev. Te dni je zoj>et odšlo mnogo krepkih kmetskih moči v Ameriko.
*	Silna nevihta je razsajala dne 2<>. t. m. tudi po Kranjskem, kar je gotovo nenavadno v tem času. V Loškem potoku je dvakrat udarila strela in sicer prvič v strelovod župnišča, drugič pa v zvonik cerkve. Tu se je strela razdelila na dvoje in jedna iskra je prodrla jabolko ter šinila pod zvo-nikoTo streho, kjer je vžgala tramovje, da je začelo tleti. I>obro, da so dim opazili o pravem času in pogasili, predno je začelo goreti. Nevihta s treštanjem, gromenjem in silnim viharjem je razsajala tudi v Litiji in Smartnu ter je porušenih več kozolcev. V Pod peči je treščilo v neki hlev in je ubilo tri prešiče. O tem sta bila dekla in en deček nevarno omamljena od strele, Istotako silna nevihta je navalila na kamniško okolico od Prevoj proti Tuhinju. Toča je padala s tako silo. da so s* konji na cesti plašili.
Vesti iz Koroške-
»Proč od Kima!« Glasom uradnega naznanila v Kvangelische Kirchenzeitungc je povodom gibanja »Los voin Rom« prestopilo k protestantizunm : v Celovcu 55 oseb, v Beljaku 4<> in v Radgoni 11. Katoliška cerkev je s tem gotovo malo zgubila, najbrže pa nič. Istotako bržkone ni protestantska vera nič pridobila.
»Kvangelische F a m i 1 i e n a b e n d e« prireja na Zg. Koroškem pastor Treichel iz Orsav-a na Nemškem, v Celovcu, St. Vidu itd. pa celovški pastor Johne. Ti shodi se vrše pač pod znamenjem velikonemške devize: »Los von Kom!«
seveda nujno prepovedalo. In tako kruto, nečloveško, napredku sovražno postopanje imenujejo — nemško kulturo!
Izgube Angležev v sedanji vojni so glasom uradne tabele te-le: 1883 Angležev je bilo ubitih, 57911 ranjenih in 2t>48 ujetih ali izgubljenih, skupaj 10.327 mož. Izmej ranjencev jih je poleg tega umrlo še 280.
Število zločinov se je na Angležkem jako pomanjšalo, odkar traja vojna v Južni Afriki. Razni nevarni subjekti so namreč odšli v boj proti Burom. Izvrstni luirski strelci delajo torej Angliji tudi veliko uslugo.
Loterijske številke, izžrebane dne 21. t. m.:
Brno:	'.»0 o i")* 75 15.
loga reši čim prej, in sicer parlamentarnim vojaki so spali zadnjo noč v boerskih šotorih potom.
Stavke.
PRAGA 21. (K. B.) Položaj v vseh štrajkovnih okrajih je nespremenjen.
Odlikovanje soproge Loiibetove.
PARIZ 21. (K. B.) Sultan je podelil . soprogi predsednika Lonbeta veliki kordon reda šefalat.
Iz južne Amerike.
VALPARAISO 20. (K. B.) »Reuter« javlja : Cilenska poslanika v Peruju in Bo-
liviji se dogovarjata z vlado v Santiagu za- . j | v
na vrhu zasedenih hribov. Od tod i vidimo neposredno v Ladvsmitb. Vse čete so navdušene.
Boerci o novem položaju.
BEROLIN 21. (K. B.) «Tagesblatt» javlja iz Bruselja: V boerskih krogih smatrajo, da vsled izspremenjenega položaja ni več moči držati nobene pozfcije v Natalu: za to je zankazal geneial Joubert, da se vse čete združijo dalje zadej. Boerci torej " z a p u s te N a t a 1 , opuste obleganje
s m i t h a, da bodo imeli sv o j e čete n a ra z p o 1 a g o v o b r a m b o t r a n s-vaalske meje. Tu vlada menenje, da ge-
Razne vesti.
Burski narodni himni je avtorka in kompo-nistka Catherina Fčlicio van Rees, rojena leta 1S31 v Zutphen na Holandskem. V svoji mladosti je bila goepiea van Rees izvrstna umetnica godbe ter je zložila več operet, katere je igralo pevsko društvo v Utreclitu. O tej priliki se je seznanila z Burgerjem, ki je bil tudi ud onega društva in je tedaj na ntrechtski universi študiral teorijo. Ko je leta 1875. Burger zopet prišel v Evropo kakor predsednik južnoafriške republike ter se zopet sešel s svojo staro prijateljico van Rees, prosil jo je, naj bi zložila narodno himno za Transvaal. V par urah je gospica van Rees napisala tekst in godbo te himne, katero so v Pretoriji z veliko zadovoljnostjo in celo oficijelno sprejeli ter se gospiei zahvalili s čestitkami. To delo je tudi ostalo nacijonalna |>esem Burov.
Ubogi poznanjski Poljaki — pardon. Prusjaki ! Kako obnemogli, slabi morajo biLi res ti Prusjaki, tuci roma, kako klaverna mora biti njih narodna moč, ko se tako boje celo poljskega abecednika! Saj je pruska vlada v K vidzinu konti skovala poijski abecednik za otroke ter je celo prepovedala starišem — ti ljubi Bog — doma učiti otroke v materinem jeziku ! Iji poljska učiteljica Koszuskievviez, ki je v rodoljubnem navdušenju hotela brezplačno jKničevati poljsko deco v materinščini in je za to prosila vlado dovoljenja — bila je obsojena na 10<> mark globe radi «z!očinske» nakane, katere vresnioenje se je
Brzojavna poročila.
Državni zbor.
DUNAJ 22. (K B.) (Zbornica poslancev.) Seja je začela ob 11. uri in pol. Galerije so prenapolnjene. Novo ministerstvo se je predstavilo in je ministerski predsednik podal nastopno izjavo : Cim huji so bili viharji, ki so pretresali to zbornico in katerih spomin bi želeli pokriti s pozabnostjo, tem potrebneje se nam vidi, da se spominjamo ustavnih pravic in oblasti zbornice. Vlada ni nikaka strankarska vlada. Velike skupine zbornice so večinoma narodne. Vlada, ki bi se naslonila izključno le na jedno istih, bi lahko naletela na nezaupanje drugih. Mi pa se obračamo objektivno in brez predsodkov do vseh strank: kajti Avstrija ni jednotna narodna država iu v njej bivajoči narodi se morajo poravnati. Kakor najtežja dolžnost je vladi poskus rešenja narodnega vprašanja. Vlada ne misli, da ln> mogoče doseči mir v nekoliko dneh, istotako ni mogoče doseči mir v nekoliko dneh, istotako ni mogoče rešiti vseh narodnih vprašanj po jedni isti formuli. Narodnih vprašanj se treba lotiti vsakega posebej : umeje se ob sebi, da stvari na Češkem in Moravskem v prvi vrsti kličejo pozornost nase. Ministerski predsednik se je spominjal spravne konference.
Za sedaj ni možno še reči, ali in kolik pozitivni vspeh bo imela ista. Kar je doseženega dosedaj, utrja prepričanje, daje ubrana prft prava in tla dovede tudi do cilja, ako ne bodo vnanji dogodki motili posvetovanj.
Po zaključenju konference predloži vlada dotične predloge. Mir se mora napraviti, ker to zahteva prebivalstvo. Ob spoštovanju vsakega narodnega čutstva zahtevajo tudi avstrijski narodi onih dobrot, ki imajo za vse jednako vrednost, namreč kulturo in blagostanje. Tej zahtevi hoče vlada vstreči. Zato naj se predloženi proračnn razpravlja čim prej ; vsekako pa naj se v najkrajšem času dovole potrebna sredstva za neizogibne investicije.
Ministerski predsednik je opozarjal na potrebna sredstva za popolnjenje mreže državnih železnic. Omenil je tudi železnice čez Ture in drugo železniško zvezo s Trstom in dr. Za investicije in železnice zahteva vlada 5<H> milijonov, ali razdeljeno na več let. Potem je opozarjal na vodna občila in na popolnjenje tržaškega pristanišča, je povdarjal važnost industrije, poljedelstva in obrti. Tudi v tem pogledu je prišel čas dejanj.
Minister za trgovino predloži skoro dotične načrte. Vlada poj de vsakomur na roko v interesu obrti, trgovine in izvoza. Vlada se bo bavila vestno z vprašanjem štrajka v rudnikih, jed na komer no oziraje se na interese produkcije in prizadevanje delavstva glede plač in delavnega časa : uvela je že pripravljalna dela in gotovo izpolni svojo obljubo. Min. predsednik je opozarjal, da trgovinske pogodbe skoro po tečejo in da je potrebno, da se hitro odobre dogovori z Ogersko. Nazna-nivši razne zakonske načrte je zaključil : materijalna in kulturclna vprašanja trkajo sfc silo na vrata državne vlade : zato ni smeti odvračati teh vprašanj radi tega, ker narodna še niso rešena. Prosi torej zbornico, naj narodni prepir omeji vsaj toliko, da pri tem ostane odprta pot za duševne in gospodarske potrebe države.
Govor min. predsednika je spremljala pohvala : istotako je zbornica na zaključku odobravala ta govor.
Iz poljskega kluba. DUNAJ 21. (K. B.) Glasom izdanega komunikčja je poljski klub sklenil v današnji seji: Poljski klub, zvest načelu, da varuje ugled in moč monarhije, je prepričan, da se predloga o kontingentu novincev nemudoma reši, ter je sklenil, da ves svoj ! politični upliv uporabi v to, da se ta pred-
radi trozveze, ki je baje obrnjena proti Ciln. Brzojavka, došla iz pristanišča Alpaz (Boli ! via), potrjuje, da tjekaj dohaja topov in ^ g^ ^ ^ ^ te(leQ y ^dvsmith.
1>ušk-	Izpred Chlerelejra.
Angleži vabijo perzijskega šalia na obisk. LONDON 22. (K. B.) ..Times-javljajo
LONDON 22. (K. B.) Glasom brzo- j ]z Chieveleva (]ne 10 m.. V boerskem ijavke, katero pnobčuje list »Times« iz Te- j toborig6u^ katero so Angleži vzeli Boercem. herana, je bil tamošnji angležki poslanik dne j nafiH go pigmo y katerem se zahteva pomoči, m. pri šahu v avdijenciji, ter mu je i Odgovor nu ^ pismo> k; so ga U.di našli, vabilo, naj obišče An- j ge ^^ <la pošljejo 150 mož na p0m0č; več
da ni mogoče, ker so čete, ki oblegajo La-j dvsmith, zelo majhne.
20. t izročil formalno gležko.
Tržne cene.
Cene se razumejo na debelo s carino vred.
Kolo n#j a 1 a o blago:
Kava
		za '»0 kg. v krouah.
8antos I.....	• • *	......i<X).—
		
Kio I.....		......97.—
II.....	•	......92.—
Santos in Kio lave	I. .	......120.—
„ ,, „	II. .	......105.—
Laguaira lave I. .	...	......140 —
Laguaira lave II.	. . .	......101.—
Maracaibo ....		......107.—
Gvatemala ....		......170.—
8. Salvador . . .		......108.—
Costarieca ....	...	......141.—
Portoricco ....		......160.—
8. Domingo . . .		......111.—
Jamaica.....		...... 100.—
Malabar Plant . .	...	......1M.—
Java W. J. B. . .		......185.—
Moka......		......153.—
Singapore ....	. . .	......97.50
Penang .....		......92 —
Telliclierv ....	...	......96 —
beli		. . . 131.—141 —
Piment:............
Sladka skorja : (cimet).....
„ electa .....
Riž: italijanski.....• . .
Indijski.........
Japonski ........
,T n ž n o sadje:
Rožiči :............
Datelji: ............
Smokve : (Calamata) v vencih . .
„	proste . .
puljske (Puglia)......
smirnske (v škatljieah) . . . Mandeljni : sladki I. Bari ....
Lešniki: siciljski........
istrski ..........
levautinski ohipljeni ....
Snlio grozdje (cibibe): Elenič . .
Sultanine........
„ i7. Perzije . . .
„ črne Cisme.......
„ r Morea .......
„ „ Lipari.......
Pomerauče (zaboj).......
.Tafta [zaboji.....
Limone	„ .......
Olje oljkiuo italijansko I. Bari . .
„	jilbiuisko......
dalmatinsko.....
bombaževo amerikansko . . .
bombaževo angleško.....
sesamovo ..........
. . 67.— . . 85.— . . 89.— 10.75 24.—
. . 10.	25 15.	5< >
. . 15.	— 17.	—
. . S.	50 9.	50
	. 35.	
. . 13	.50 15.	,5o
. . 11.	.— 14.	.50
. . 12.50 —		,—
. . 48.	— 25»	.—
./ . 86-	— 92.	,—
. .37'	— 3S,	.—
. . 57"	— f>8.	.—
. . 77. . . :>5.	6o!	i_
. 31.	— 68.	—
. 39.	— 42.	—
. . 25.		—
. 26.	50 27.	—
Španjolska kraljica dobrot niea.
MBDRID 22. (K. B.) Kraljica vlada- j riea je poslala ministra za notranje stvari v Atnjuines, da razdeli med žrtve požara 20.000 peset.
Vojna v južni Afriki. Na Kapu se ne boje ustaje.
LONDON 22. (K. B.) Glasom brzo-jevke iz Capstadta z dn ; 19. t. m. so tam tnenenja, tla je minila nevarnost ustaje v kapski naselbini. Prebivalslvo se trudi, da bi javno pokazalo svojo lojalnost.
Kje je Cronje i
LONDON 21. (K. B.) ^Standard* javlja iz Modder-Riverja dne 18. t. m. o zasledovanju Cronjeja : V petek po noči je začela 13. brigada napadati zadnjo stražo sovražnika. Kakih 2000 Boercev je bilo zaselo nekaj vrhov na severovzhodu od Kippdrifta, od koder so čuvali umikanje glavne čete. Dva vrha so Angleži vzeli v naskoku, a tretjega so Boerci branili trdovratno ter ž njega sipali strašen ogenj. Naše čete so se vedle uzorno. Boerci so ostali v svoji poziciji do mraka; tedaj jih je pregnala 84. baterija. V tem času je boerska glavna četa dospela v Khppdradldrift ter prekoračila reko proti jugu. Poslali smo majhen oddelek pešcev-jezdecev in eno baterijo čez Klippdrift na južno stran reke, da bi Boercem onemogočil prehod ; ko so Angleži prišli na lice mesta, so videli, da je bilo že toliko Burov onstran reke, da so se lahko ! branili. Naši topi so streljali do mraka. Včeraj jutro so se Boerci s Cronjejem na čelu na vsej vrsti umikali na južni strani reke Modder. Kitehencr in Kellv Kennv sta jim za petami. Prošlo noč je Macdonaldova brigada »highlanderjev» napravila 20 milj v enomer, da bi prišla pravočasno v Koodoos-randrift ter zamogla tamkaj Boercem preprečiti prehod.
Ladysinith svoboden i
LONDON 21. (K. B.) »Reuter« javlja iz \Vindsora : V današnji seji državnega svčta so priobčili vest o osvoboditvi Ladvsmitha, ki je došla v tukajšnji grad. v katerem od včeraj biva kraljica. »Reuterjeva poslanica c opaža k tej vesti, da je na dotično vprašanje dobila v vojnem uradu odgovor, da vojni urad ni dobil potrdila te vesti : za to ji ne verujejo.
LONDON 21. (K. B.) >Keuter« javlja: Na tukajšnji borsi je bila razširjena govorica, da je mesto Ladysmith osvobojeno. Dosedaj j pa ta vest ni potrjena.
Cronje v Paardebergu.
LONDON 22. (K. B.) »Standard« javlja iz Capstadta z včerajšnjega dne: Tukajšnji list »Argus« je dobil brzojavko iz Paar-deberga z dne 20. t. m., ki pravi, da je Cronje dospel tjekaj. Čete trpe pod gostimi metki i:: pušek in granat. Boerci se branijo obupno.
Zaplenitev živil na reki Ried.
CRADOCH 21. (K. B.) »Reuter« javlja : Tu so se izvedele podrobnosti o zaplembi vozov z živili na reki Ried. Vozovi so bili združeni v tabor, ker jih je napalo 180 Boercev s 4 topi. Streljanje je trajalo ves dan. Boerci so vzeli Angležem 180 vozov z živili. Nekaj gonjačev in vodij so ubili, o drugih se ne ve, kje so.
Izpred Ladysmitha. LONDON 22. (K. B.) »Morning Post« javlja s taborišča pri Chievelevu z dne 20. t. m.: Predrli smo beerske čete, ki oblegajo Ladvsmitli. Težke boje »e imamo pred sabo, I a krilo Boercev je že potisnjeno v ozadje in Po tramićih (tileri) 3/3, 3/4. 4/4, od 29 do 31 kr. kub.
j zavzeli smo močne pozicije ter si zagotovili Trami fi?«	°d	^kub'
.	& „ . n	8/10 in 9/11 b—12 m. 'to—.»<> „ „
za nadaljno delovanje zelo važne točke. Naši Bordonali lo 12 in naprej for. 12.50—13.50 kul>. meter
. 2.—16.—
. 3.— «.— . 81.— 8«.— . 41.— 42.— . 43.— 4)».— . 37. - 39 —
• ,34.--.
. 40-50 53.—
Trgovinske vesti.
Budimpešta 22. Pšenica za oktober K. 7.81 do 7.82. Pšenica za april K. 7.:~>8 do 7*59 Rž za oktober K. —-•- - do —*—. Rž za april K. (v36 do 6 37. Koruza za juli K. —.— do —.— Koruza za maj li>00 K. 5*12 do 5-13. Oves za oktober K. —*— do —•—. Oves za april K. 5-0S do 5'0i>.
Pšenica: ponudbe zmerne povpraševanje omejeno mlačno Prodaja : 10000 met. stot. 5 h. ceneje Vreme: mraz.
Hamburg 22. Trg za kavo. Santos good average za mare 37.— za maj 37.50, za september 38.25. za december 39'— Denar.
Havre 22. Kava Santos good average za februvar 50 k. frankov 44.75, za juli 50 k. frankov 45.—.
Dunajska borza dne 21. februvarja.
Državni dolg v papirju
„ .. v srebru Avstrijska renta v zlatu „ kronah 4% Kreditne akcije . London 10 Lsr. . 20 mark.....
100 italijanskih lir Cekini ....
včeraj	•iaiies
99-70	99-70
99.65	9965
98.80	98.80
99.65	99.65
235.70	235.40
242.50	242.47 V,
23.62	23.62
19.29	19.28
89.80	89.90
11.38	11.38
Trgovina z lesom.
Jelove deske		26		mm 8/14"	f. 52—57 za 1200
		19	in 20	n 7/14"	r 40—4.°»
n	9knrete	13	r 14	.. 7/14"	„ ,30—31
n		14	„ 15	.. 7/14"	.. 32—34
n	remeljni t morali l	T*>	„ 70		r 26—27 za °/0
ti	_	35	„ 70	_	n 13—14
		80	. 80		„ 33—35
	TI	40	r 80		^ 17—171/- -
r>		90	- 90	_	„ 40—43 " ..
n		45	- 90		„ 20—-22
n		100	..1UO		„ 60—64
_	_	116	„116	■ri	„ 70—80
Prihod in odhod vlakov.
Južna železnica.
Odhod iz T r s« t a :
K	pip omn Ns'brežtna. t ervinjan. Benetke S — _ brzo vi. I>unaj. zveza z Reko
, _ Nahrežina. V dem. Benetke. Rim it.— _ omn. Nahrežina. Videm, Itenetke. Verona {♦..Vi _ po-t I hmaj. zveza Budapest in Zagreb 12.4.'» pop. onm. * Kormin, zveza t ervinjan. Benetke 4..XV _ „ Nahrežina. Videm. Benetke, llim
Mala oznanila.
I'.kI i" rnl-rito |iriiiai»u<> .istiaiiila [>» najnižjih <fnah Z;t [ikrmtuo in-M'n*i>> g tiara }*>• 1 nvč. xx	; t.i rt-čkratno iu
•rrijii |>a ifiia |>riiii"Tii<« /niža. «»Klasi *a vw leto *a enkrat ua
Proda se
*ta>iej.. jh. 10 »M. ter ae pta*uj*jo v Oftrtletnili a.ite<i|Mtnih »...J j r;lzdelitVC V lUCStU ll'lUl lllŠil Z <rO-<>l>r<>kih. Najmanja olijavu :H» ni.	'	r
V Trstu. Posredoval u icsi za potovanja
Alojzij Mozetič
Piazza Negoziante 1. dajfr pojasnila za vsa-
stilno. vrtom, s kegljiščem itd. Krasna lei^a tik bodočo^a električnega tramwaja.
Več pove uprava „Edinosti'*.
.VJO „
♦>.25 _ ■*vl."» zve.
8 IS „ 8 4"» _ 9.45 _
pdp
7.35 _ s 4.", _ 9 2S 10.2"» _ 10.40 _ 11.20 -"».o-") pop
7.4"» zve.
H30 _
— -
11.35 _ 10-58 pdp
6	30 pdp. 8 45 _
4 JiO pop.
7	4". _
2.30 .
Benetke via i* ervinjan in via Videm V korana potovanja in sprejema predplačila za obisk
8.05 pdp. 935 „ 11.15 -
6.15 zve. 950 _
9.25 _
Kim ivia Iiixij> naravnost. po>t. I Hi naj. zveza z Reko brzovl. Kormin
l>unaj. zveza s Peštm. Reko mei. Nabrežina. Videm. Benetke
do Murzuschlaga t samo ob sredah) ekspres v Ostende
I > o h o d v Trst:
me-. iz Murzuschlaga, Beljaka itd.
iz Italije. Kormina. Nabrežine brzovl. iz Kormina
Dunaj, zveza s Pešto. Mnihim po-t. Dunaj, zveza z Reko brzovl. iz Italije preko Kormina omn. iz Benetk <via < ervignjan) pošt. Dunaj, zveza z (iorico omn. iz Italije preko Kormina brzovl. iz Italije preko Kormina
Dunaj, zveza z Reko omn iz Italije preko Kormina i-amo v sredo) ekspres iz Ostende
Državna železnica.
Odhod od S v. Andrej a
Hrpelje, Ljubljana. Dunaj. Beljak Hrpelje. Rovinj. Pulj, Dunaj Hrpelje. Divaea. Rovinj. Pulj. Dunaj brzovl. Pulj. Divača. Beljak. Dunaj Herpelje, Divača isamo ob nedeljah in praznikih
Dohod k sv. Andreju.
Divača Pulj. Rovinj
Hrpelje. Ljubljana. Dunaj Pulj. Rovinj, Dunaj. Ljubljana brzovl. Pulj. Rovinj. Dunaj
letošnje svetovne razstave v Parizu.
Kreme.
Perhauc Jakob
ulica Ae«|uedotto 8 Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Pirih Ivan
kuhinja izvrstna, cen
Lozić Jurij
ulica Media št. .3.. toči črna in bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Androna S. Lorenzo iza magistratom!. Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od ."> litrov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo
fj "ipCCC MEJNARODNI g rANORAMAf
■ trst - Borzni trg 14 - trst i
S Od do *24. februari j	p
I- III. serija Špansko.	^
Jako zanimivo potovanje po ■ ^ Havani in sv. Sebastjanu. Arena v času boritve z biki.
50 podob 50. Vstopnina 20. otroci 10 kr.
r
Potočnik Fran
ima gostilno v ulici Treueo št. 2.. toči istrsko, dalmatinsko iu l»elo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki ćas mrzel jedi. < Klprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Rehar Peter
■ iwi>««> >	naloga 111 delavnica vsako-
vrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne lil sladčičarne.
Spedicijska poslovnica
Cr a š p a r Hvalic
v Gorici v ulici Morelli st. 12.
se toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje.
Xov zaprt voz za prevažavje.
Dostavljenje nepoškodovanega blaga se zagotavlja.
WTSEMENA
z nasadov cvetic, travnikov itd.
tvrdke Wolfner & Weisz
na Dunaju po cenah, da se ni bati konkurence.
Zaloga v i rstu :
Roberto Bambule^
cvetličar v Via delle Torri (Palača Diana).1
Jak. Perhauc ^ft^T
Hrpelje. Divača samo ob nedeljah in svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema
tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
SEX
prazniki!
Odhod in prihod parnikov.
V	Zavije prek" Sv. Marka. Skednja. Sv. Sobote,
Milj ob 7.1f». i». 11..'Ml predp. 2.1"» pop. Prihod 8.—, 10.— predp. 12.lO. 3.25, 4.4;") pop.
V	Milje S ipošta). 9.30. 12 ipo-tai predp. :.'..'»0.
4 1."» i preko Sv. Marka i »>.1"> pop. Prihod 7 preko Sv. Marka i, S, 9.30 i pošta i predp.; 1.3o. 3.30 i postat, '»..'»o pop. Ob n e d. in prazn. s pošta i, 9.30, 12 (pošta) predp.; 3.—. 4.30. 7.1") pop. Prihod: ti.30 tpreko Sv. Markai S.— (po~ta> predp.. 2.—. 3.45 ipoštai H.:JO P°P-
Najboljše berilo in darilo 0°0 0°o o°o 00 00 je vsestransko jako pohvaljena
.Vzpja in onift ali i m sreče"
Kavarne.	'
_	(neobhodno potrebna knjiga- za vsakega človeka, ka-
Antnn Snril Prip°ro(Vjl svoji kavarni teri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potreb-^■■■^"■l wwl II »Commercio« in »Tedesco« nega. da more sebe in druge blažiti in prav olikati)
ki Sti shujali-ri SImoeev. Na lanralaco so xm slo	do\" » predplafilo 1	50 kr., po pošti
...	.	v ..	1<> kr. več, ali proti po štnemu povzetju pri Jožefu
venski m mnogo drugih rasmkov.	I yna Dunaju m., Steingasse N. 9
Priziiuim najltoljAi /. važnimi ]>:»t(>ntiruninii iioro-tmi h««tn<-izuaj<llK> tfhnieno «lovr5eui
glasovirj i
iliil»- najltolje in naj<.*en(*je direktno jiri tovarnarin
Henrihu Bremitz
c. kr. dvornemu zalagatelju.
Trst — Borzni trir številka — Trst
Ilustrirali i katalogi na zahtevanje franko.
POSLANO.
Zalogi dosr in sodarski mojster.
Trirovei.
V	Koper T.Vi predp. 120."» (poštal 3.—. 4.15 (po- DHo soliano. cene zmerne-
pop. Dokod |'>.4."). 'J,— (postal predp 3.— (postal. Ob ne d. in prazn. 7."»0 predp., 12.05 (poŠta). ;">.— pop. D o h o <1 : t*».4"). (poštal predp.. 4.— (postal pop.
V	Piran preko Izole 12.30. ,4i.— pop. Dohod ppfjfl Uj|4y Ulica Barriera vecchia št. 13
preko Izole «».:io. 7— predp. O h ne d. in " ■ CIII I liliji prodajalnica vsakovrstnega
) r a z n. : 11.:«) in opoldne. Dohod: 6.30, 7,— manifaktarnega blaga in drobnarij- Na zahtevanje se jutraj 'pomika ..Istria- in -Portorose".)	.... .	, » .
'	posniaio vzorci tudi na deželo.
Valenčičn I. St., Th. 10.
_ .	_	^	^	Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar,
Ahraifl ■ 1*2)11	Franeeseo st. 2. ako bi mu kupec poslal knjigo se nerazrezano in
Cllll I I CIII Trgovec z dogami in so- čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana,
darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. ''"J'- j** malo več.
ZJ
l mag vsak dan razun ne<lelj ob 4 pop. Dohod
(>.— zjutraj.	Nni/nlf IMihali tr?ovec' uIiesi Cate-
K o vin j preko Pirana, Cittanove, Poreča vsaki	j nna štev. 1», priporoča
pond., sredo, petek 7.:iO zj. Dohod torek, če-	svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo in na
trtek. sol »o to oh uri zjutraj.
V	Pulj preko Pirane, Cittanove. Salvore. Poreča,
Vr-ara. Horinja in Fasaue ob t».4.» zjutraj vsak dan Dohod 2 pop.
V	M i r am a r 10.45 predp. 3.15 pop. D o h o »1 1.30 ti pop.
Furlanska železnica.
Odhod iz Tržiča:
7.48 pdp., 1.53. 6.25 pop. preko Cervinjana v Italijo ^T /5)H||llf 10.42 „ in 10.48 zvečer do Cervinjana.	■ " fcCtUlllli
Dohod v Tržič: 7 2o. 2.45, predp.. 5.4S, lo.33 pop. iz Italije preko Cervinjana. 1.35 pop. iz Cervinjana.
Št. 1X1
T »T T sv.
drobno. Razpo-ilja na deželo proti povzetju.
Osrlje in drva.
Inllh^K lnQin v	Torro štev. 12
priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim
100 do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osel »i vsakega stanu v vsakem kraju jjotovo in pošteno. Urez kapitala in rizika z razpeeavanjem zakonito tlo voljenih državnih papirjev in srčk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. Vili Deutshegasse, 8.
Razpis učiteljskih služeb.
\ solskein okraju sežanskem se raz-n a meštVi i j v sledeča
stalm
Mesar.
mesar, ulica S. Francesco 16, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom.
Mlin na par.
Valentin Skočir r,; „t;
kjer melje vsakovrstne turščene moke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči.
Pod ii ee vanje je/i kov.
Jurca Katinka v nUei v,ldiri °17
jusu |ep ►
mesta t	vi* u	j nads. podučuje doma
1. Slllžha llritelja voditelja III. ah zunaj francoski, nemški, slovenski in italijanski .	.... : l	i-i t v jezik v najkrajšem času po najnovejših metodah.
] »lačne \rste na jeunorazreunicali v I > 11— J tovljali, Ko>»ljeglavi in v Temnici ;
'J. Služba učitelja III. jdacne vrste na dvorazrednici v Povirjn :	Civilni in vojaški krojač.
V Gorici.
Narodna jed
p<»staii morajo testenine iz Prve kranjske tovarne testenin Žnideršič vV Valenčič v II. Bistrici po njih izbornem okusu, obilni redilnosti, nizki ceni in jednostavnem pripravljanju. Zahtevajte jih v vseh prodajal ni ca h jestvin.
Služba učiteljice III. plačne vrste c |L prMigiMj m ^IfeiU I0j
na štirirazre<lnici v Sezam.
S temi službami spojeni prejemniki ><> ustanovljeni v deželnem zakonu z dne l.V oktobra 1 S'.Hi Št. .'»O.
Prosilci naj vlože svoje pravilno opremljene prošnje v teku Šestih tednov jm» razglasu rega razpisa v uradnem listu pri dotičnein krajnom šolskem svetu.
Sežana, 17. februvarja 19tM
Presednik :
I)r. Laharnar.
razumljivi

Martin Foveraj v Gorici na Travniku št. 221, n
ima izl»orn<» zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
HOTEL SO AK
s 25 popolnoma novourejenimi sobami, z 1 in 2 posteljema
Voščene sveče.
sve ar v Gorici ulica Sv. Antona št. 7 izdeluje sveče i/, pristnega i čebelnega voska. Za pristnost jamči
J. Kopač
2000 k. Za
obilne naročbe se priporoča preeastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
NAZNANILO.
\ sem onim eenjeniui gostom, kateri so se pritoževali, «la ne pridejo v mojo gostilno več dokler bo notri Italijan, naznanjam, <hi istega ni več.
O tej priliki se priporočam starim gostom, prijateljem in znancem za mnogobrojeu obisk. Spoštovanjem ndani
Fran Valetič
gostilničar.
Pohištvo i n nieblji.
Novoporočenci pozor*
Velika naloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev. okvirjev, ogledal, stolic za jedilne sobe, hlazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadaj oči h del. Anton lSreščiik. tiorica. (Gosposke ulice št v. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Voščilo (biks) i 11 usnje
Glavno zalogo
tvorniško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljarje ima Ivan D^ufovka v G o-rici na Travniku šte\. 5. Podružnica v Sežani in' Komnu. Naročbe se točno izvrse.	■
voščila [hiksa] družbe sv. Cirila in Metoda in
se otvori dne i. marca t. 1. na Sušaku.
O nm i bus, ki prihaja k vsakemu dohodu vlaka, prevažal bo p. n. potnike po isti eetfi, kakor reški.
Restavracija z izvrstno kuhinjo, domača vina iz velikih kletij župana blag. gosp. Vladimirja Nikoliea Podrinskega, kakor tudi raznovrstna druga vina.
Potnikom so na razpolago kočije in vozovi za prtljago.
Od danes naprej dobi lahko že vsak potnik sobo v hotelu, a po otvoritvi bo vse najmodernejše urejeno. V hotelu se nahaja malo, a zunaj hotela veliko kopališče.
Hotel je posebno ugoden za one, kateri prihajajo v morske kopelji.
Sllsak. v februvarju liH)0.
Spoštovanjem
Petar Marač. lastnik.	Uprava ..Hotel Sušak *.