Leto VII, štev. 205
Ljubljana, torek 7. septembra 1926
Poštnina paviallrana.
Cena 2 Dirt
o Irtiaja ob 4. zjutraj, n
Stane mesečno Din 15-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo 1
Ljubljana, Knafiova ulica Stev. 5/I. Telefon Stev. 7x, ponoči tud' štev. 34.
Upravo litra: Ljubljana. Prešernov«
ulica tt s*. — Telefon »t. »6
Insenlnl oddelek 1 U)ubi|*na, Pieicr-nova ulica ftt 4. — Telefon it
Podružnici: Manboi, bajvaraka ulic*
it. t - Celic. Aleksandrova
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Ra£un pn postnem cck. utvdi 1 Ujub-jana št. 11.841 - Praha čisio 78.180. Wien, Nr, 105.441.
Ljubljana, 6. septembra Danes je pričelo v Ženevi sedmo redno zasedanje Društva narodov, eno najvažnejših v razmeroma kratki, a vendar toli pomembni zgodovini velike mirovne institucije človeštva. 2 njim sc zaključuje kriza, ki je od februarja meseca sem ogrožala obstoj Društva narodov radi sprejema Nemčije. Vzroki in razvoj te krize so znani. V smislu locarnskega pakta je imela biti Nemčija sprejeta kot polnopravni član v družbo ostalih držav in s tem je imela biti postavljena vsaj formalno zaključna točka pod dogodke, ki so se pričeli 1. 1914. Država nemškega naroda je naravno tudi po izgubljeni vojni ostala velesila in tako je razumljivo, da se Nf i?!'aafni zadovoljila samo s članstvom; v Društvu narodov, temveč je zahtevala zase tudi sedež v stalnem izvrševalnem odboru, v Svetu Društva narodov. Dne 8. februarja je bila Nemčija na izrednem zasedanju soglasno sprejeta v Društvo, a ko je šlo za to, da se ji nakaže tudi sedež v Svetu, je nastala nepričakovana ovira. V Svetu ni bilo mogoče doseči potrebne soglasnosti, ker so Brazilija, Španija in Poljska zahtevale tudi za sebe stalna mesta v Svetu in izredno zasedanje Društva narodov se je končalo s popolnim neuspehom. Otvorjena je Je bila kriza, ki je grozila še rahlo stavbo Društva zopet razdejati ter narode oropati ene najdragocenejših pridobietv velike vojne.
Vse leto sem so se navo vršila pogajanja med državami, ki so iih mnogi spremljali z velikim pesimizmom. Brazilija je iz Društva narodov izstopila, modro in trezno postopanje Španske in zlasti Poljske pa je končno omogočilo kompromis, ki je bil v soboto v polnem obsegu dosežen in objavljen. Svet Društva narodov je soglasno sklenil, da dobi Nemčija stalen sedež v Svetu, med nestalnimi mesti, ki se zasedajo potom volitev, je Španski in Poljski garantirano stališče in je število nestalnih mest od 6 pomnoženo na 9. V sredo bo na slovesen način sprejeta Nemčija v Dru., štvo, še isti dan bo izvoljena za stalnega člana Sveta, in dne 10. se prvič pojavijo nemški delegati na seji Društva, v družbi svojih nekdanjih sovražnikov.
J
Nemške delegate bo pri njihovem vstopu v mirovno družbo narodov ofi-cijelno pozdravil predsednik zasedanja. Ta historična naloga pripada zastopniku naše države. Danes je bil minister Ninčič izvoljen za predsednika sedmega rednega zasedanja Društva narodov in poverjeno mu je bilo častno mesto, ki predstavlja pač največje odlikovanje za aktivnega državnika. Izvolitev ministra Ninčiča je gotovo dokaz, da se v mednarodnem svetu, ceni lojalnost in zmernost voditelja naše zunanje politike in predsedniška čast ie zanj zavidanja vredno osebno odlikovanje. A ta je še nekaj več. Je poklon in priznanje sveta trezni in miroljubni politiki Jugoslavije, kateri so drugi narodi hoteli pokazati, kako visoko cenijo požrtvovalne napore in sa-mozatajevanje naše domovine za oču-vanje miru na eni najtežjih točk Evrope. Sedaj tik po konfliktu z Bolgarijo je to priznanje naravnost ostenta-tivno. In morda je v tej gesti Društva narodov tudi nekoliko smisla za plemenito maščevanje. Ob tragiki našega naroda sta Avstrija in Nemčija vžigali plamenieo, ki je zažgala svet. Po dvanajstih letih. glej. sprejema zastopnik istega naroda Nemčijo nazaj v družbo kulturnih držav in Jugoslavija, močna, zdrava, zgrajena na nezrušljivih temeljih svojega notranjega edinstva, govori pozdravne besede narodu, ki io je kot zaveznik zločinske habsburške politike tudi kot idejo hotel zbrisati s sveta!
Mi se časti, ki je bila izkazana re-prezentantu naše države, odkrito veselim? in smo nanjo ponosi. Roka, ki jo ponudi minister Ninčič v imenu Društva narodov Nemčiji, bo iskreno prože-na v pozdrav.
Jugoslavija ni nasprotnica Nemčije, naš narod ni sovražnik nemšk. naroda. Ce je res, in radi verjamemo, da je tako, da so se Nemci v teku vojne naučili ceniti in spoštovati vrline našega naroda, je ravno tako res. da Jugoslo-veni nikdar niso želeli živeti s svojim velikim severim sosedom v neprijatelj-stvu in borbi. Nesrečna germanizacij-ska poltika je med nami ustvarila sovraštvo, lojalnost in iskrenost nemškega naroda lahko izbriše zadnje sledove psihičnega nerazpoloženja ter ustvari med obema narodoma obojestransko koristno sožitje. Danes, ko Italija oči-vidno želi napram nam prevzeti nesrečno in usodepolno dedščino nekdanje Avstrije in ko nemški naval, katerega dragoceni deli so prišli pod oblast Rima na svojem lastnem telesa občnfl grozo nekdanjega dunajskega recepta, se tudi od te strani skrbi, da naj Nemčija in Jugoslavija čim hitrejše in čim temeljitejše pozabita, kar je bilo . . .
Z vstopom Nemčije v Društvo narodov se uveljavlja nov prevazeo element v mirovni organizaciji sveta. Ka-
Konflikt med vlado in rudniki
Ministrstvo zahteva najmanj 15 % pocenitev premoga, rudniki ponujajo 10 % in izjavljajo, da so sicer vsa pogajanja brezpredmetna. — Situacija sinoči nekoliko boljša. — Redukcija cen naj bo povod za redukcijo mezd!
(O situaciji v rudnikih TPD glej obširno poročilo na tretji strani.)
Beograd, 6. septembra, p. Včeraj in danes so se nadailjevala pogajanja med vlado in med lastniki premogovnikov. Vlada stoji na stališču, da imajo rudniki znižati cene premogu vsaj za 15 odstotkov. Rudniki pa ponujajo znižanje samo za 10 odst. češ, da je tudi to za njih ogromna žrtev, katere mnogo manjši rudniki ne bodo mogli prenesti. Prometni minister Vasa 7wanovič bo jutri poročal predsedniku ylade in zadevo najpozneje v par dneh predložil ministrskemu svetu.
Stroške spora med vlado in rudniki plačuje zaenkrat delavstvo, ki je razumljivo vsled tega jako razburjeno. Danes jt ministrstvo za notranje stvari interveniralo pri ministrstvu saobrača-ja- da se pogajanja pospešijo, ker je kriza rudniške industrije izzvala veliko nervoznost in vznemirjenost pri delavstvu v Sloveniji. Z ozirom na potrebo
javne varnosti in miru v rudnikih v Sloveniji je nujno, da se stvar čimprej reši. Tajnik državnega odbora za Narodno odbrano general Nedič je opozoril ministra za promet, da naše železnice nimajo zadostne rezerve premoga, ki se ima po sporazumu med prometnim ministrstvom in vojnim ministrstvom čimprej nabaviti. Izgleda, da bo vlada končo le pripravljena pristati na kompromisno rešitev, ker bo sicer tudi sama prišla radi ogroženega železniškega prometa v velike težkoče.
Zastopniki rudnikov so dopoldne izjavljali, da smatrajo nadaljna pogajanja za brezpredmeten in nekateri so že odpotovali. Vendar pa, kakor vse kaže, to le ni bila njihova zadnja beseda.
Gotovo Je. da v zvezi z redukcijo cen premoga, rudniki zopet mislijo na redukcijo delavskih plač.
Kaj pravi g. Pašič in kaj drugi
Agresivnost g. Pašiča proti Ninčiču in Maksimoviču. — Nasta-sa Petroviča vsi odklanjajo, kakor tudi Radičevo vmešavanje v NRS. — Svetozar Pribičevič proti Nikoli Pašiču.
Beograd, 6. septembra p. Včerajšnji beograjski listi so objavili obširne izjave gg. Dragoviča in Bobiča, ki sta se vrnila od Pašiča. Glavno vsebino sem Vam že v so beto sporočil. Mnogo se opaža, da je Pa
šič vrlo agresiven proti nekaterim današnjim radikalskim voditeljem in se sodi, da je posebno ostro razpoložen proti gg. Ninčiču in Maksimoviču. Veliko zanimanje je vzbudila tudi Pašičeva izjava, da nima nič pro-temu, ako se možje, ki so svoječasno p r o-s t o v 1 j n o zapustili stranko, vrnejo v NRS Ta izjava se splošno komentira tako, da smatra Pašič vsako pomirjenje v Nastasom Petrovičem in Ljubo Jovanovičem, ki sta bila oba iz stranke izključena, za nemogoče. Interesantno je, da tudi tkzv. centrum odklanja Nastasa Petroviča.
Beograd, 8. sept. n. Ob priliki izjave Nastasa Petroviča, da se bo vrnil v radikalno stranko in v njej aktivno sodeloval, je Stjepan Radič dal našim novinarjem v Ženevi nastopno izjavo: Radikalna stranka ima tri politike in državnike: dr. Ninčičn, dr. Perica in Nastasa Petroviča, ki je rekel tri dobre besede: Treba je nazaj na stari radikalski program, treba je da to izvedejo vsi pošteni in pametni ljudje in treba jc spoštovati politično moč HSS ter napraviti konec rovarenju proti njej in njenemu predsedniku. Ti trije prvaki so jamstvo, da bo radikalna stranka ostala na vrhuncu svojega političnega vpliva in skupno s HSS izvedla, kar je dolžna državi. Radičeva izjava je napravila v radikalskili krogih najslabši utis ter se smatra kot poskus vmešavanja v notranje prilike NRS. »Radičevskili podukov in ocen ne potrebujemo«, je izjavil nocoj radikalski prvak-centnimaš ln jih kar najodločneje zavračamo. G. Radič je storil
jako slabo uslugo Nastasa Petroviču, ko ga
je kar zopet sprejel v radikalno stranko. Radič naj v Ženevi misli r.a druge stvari, ne pa na intrige proti radikalom«.
Beograd. 6. septembra n. »Reče ima uvod ni članek o Pašiču z naslovom »Njegov čas je potekel«. V tem članku pravi, da je Pašičeva zvezda ugasnila oni trenotek, ki je postal nezvest samemu sebi. Ako danes ne verujemo v čudeže, tudi ne verujemo v sanacijo NRS, ki bi jo imel izvesti g. Pašič. Radikalna stranka bi se mogla rešiti iz moralnega razsula s tem da se vrne na politiko katero je izvajal nacijonalni blok, na politiko narodnega in državnega j edinstva. Te zastave ne morejo več dvigniti slabe roke Nikole Pašiča, ki jo je že enkrat vrgel v prah in pustil, da je St. Radič po njej pljuva' in jo 'gazil. To zastavo more ponestl vsak drugi, samo ne več Nikola Pašič.
Beograd, 6. septembra, n. Veliki uspeh zborovanja Svetozarja Pribičeviča v Jajcu je izzval v radikalskih vrstah iznenadenje in osuplost, posebno zato, ker ie bilo na Pri bičevičevem shodu prisotnih tudi zelo mnogo radikalov, ki so odobravali govornikove navedbe, celo takrat ko je ostro kritiziral delo radikalne stranke v vladi sporazuma ter posebno odgovornost Nikole Pašiča za sedanje stanje v državi. Prisotnost muslimanskih poslancev na tem zborovanju se tolmači kot dokaz, da se tudi oni ne morejo upreti akciji samostojnih demokratov. Vsi beograjski listi ugotavljajo velik uspeh Pri-bičevičevega zbora in davidovičevska »Pravda« se še posebej povdarja, da je bilo zborovanje posečeno nadvse pričakovanje, kar je zlasti pomembno, ker ie bil ta okra) domena radikalov.
Prva tekma naših vojnih avijatikov
Iz Novega Sada v Skoplje, iz Skoplja v Zagreb, iz Zagreba v Novi Sad v sedmih urah. — Med tekmeci je bilo tudi več Slovencev. — Kapetan Bajdak prvi, narednik Jaklič drugi prispel na cilj. — Mala nezgoda v Zagrebu.
Beograd, 6. septembra, u. Kakor se je že poročalo iz Novega Sada, so danes zgodaj zjutraj prvič priredili tekmo raši vojaki - avija-tiki iz Novega Sada v Skoplje, od tam v Ža-greb in nazaj v Novi Sad. Prvi se je v Novem Sadu dvignil kapetan Sergije Šabalin s podporočnikom Kostidem ob 5. zjutraj. V Skoplje je dospel Leonit Bajdak v dveh urali. Drugi je bil v Skoplju kapetan Markičevič, tretji Bogomil Jaklič, četrti Dragutin Peovič. V Skoplju so avijaliki ostali eno uro, nakar so nadaljevali polet proti Zagrebu. Start je bil v bližini Zagreba pri Brezovici. Iz Zagreba je prišlo na start zelo mnogo civilnega občinstva ter je mestna občina dala ceste dobro poškropiti z vodo za avtomobile. Prvi je priletel v Zagreb točno ob 12.6 kapetan Bajdak z izvidnim oficirjem kapetanom Gen-čičem. Preden se je spustil na tla, je nad krajem napravil par lokov ter se potem gla i-ko spustil na tla. Občinstvo ga je burno pozdravljalo. Komaj se je pozdravljanje poleglo, se je zaslišal ropot drugega aeroplana, ki pa je brez lokov direktno iz višine priletel na aerodrom, udaril ob nasip nekega jarka ter 6e prekucnil. V tem aeroplanu sta bila akpetana Peovič in Matijevič. Preden se je aeroplan spustil na tla, je nastala pri občinstvu velika panika, ker so se ljudje bali, da bi jih ne porazila krila aeroplanov. Nekateri »o se vrgli na zemljo, drugi pa so zbežali. Aeroplan je letel dva in pol metra nad glavami ljudi ter se ob jarku prevrniL Vojaštvo je takoj prihitelo na kraj nesreče ter so prvega izvlekli kapetana Matijeviča, vsega
kor ves svet, tako tudi naš narod rad verjame, da bo Nemčija svoje miroljubne besede dokazovala z dejanji. Prilike bo dovolj.
v krvi. Ko je odprl oči, je najprej vprašal, kaj je z njegovim pilotom in ali je živ. Oba so z avtomobilom odpeljali v zakladno bolnico v Zagrebu. Njune poškodbe niso nevarne. Kot tretji je priletel v Zagreb pilot narednik Jaklič s podporočnikom Jungičem. Za njim kapetan Markičevič z ruskim kapitanom Nikitinom. Dalje kapetan Novak s kapetanom Kraljem, nato narednik Nežmah s podporočnikom Maševicem, poročnik Njegova n s kapetanom Gvozdanovifiem, kapetan Gradišnik s poročnikom Kervinom kot deveti pa kapetan Šabalin s podporočnikom Kostičem. Imel bi priti še porofnik Vidale s kapetanom Hingom, Id pa se je pri letu preko Skoplja izgubil ter se je potem vrnil v Skoplje. Aeroplan 6 kapetanom Navratilom je tudi izgubil smer ter se je spustil na tla nad Jastrebarskim in med Ivarlovcem. Iz Skoplja v Zagreb je dosegel najboljši čas kapetan Badjak, in sicer je letel 3 ure 24 minut, potem poročnik Pavlovič s kapetanom Markicevičem 3 ure 25 minut, v Novi Sad Je prvi dospel kapetan Badjak ob 11.40. Predpisano pot je izvršil v 7 urah 11 minutah, kot drugi pa narodnek Jaklič v 7 urah 55 minutah.
Naš novi poslanik v Albaniji
Tirana, 6. septembra, p. Včeraj je pred. sednik albanske republike Ahmed beg Zo» gu v svečani nastopni avdijenci sprejel nf šega novega poslanik« Jeftiča, ki mu jo pri tej priliki izročil naše odlikovanje Kara. gjorgjeve zvezde.
Španska mornarica v «m-š?h vodah
Split, 6. septembra, n. Dan« ob 6.30 je dospela v Split španska eskadra s tremi ru-
šilci.
Dr. Ninčič predsednik skupščine Društva narodov
Otvoritev VII. zasedanja Društva narodov. — Dr. Ninčič je bil izvoljen za predsednika skupščine z 42 glasovi izmed 48 glasov.
Ženeva, 6. septembra s. Dopoldne se je vršila prva seja plenarnega zasedanja Društva narodov. Sejo je otvoril s slavnostnim nagovorom predsednik Sveta Druuštva narodov, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki je med drugim omenil priprave za mednarodno gospodarsko konferenco in je naglašal njene različne naloge in velik pomen.
Zelo obširno je obrana val dr. Beneš avstrijski problem in rekel, da sta v preteklem letu v Avstriji izvedla temeljito anketo dva odlična in znanstveno izobražena strokovnjaka po nalogu Društva narodov. Ta anketa je dokazala, da gospodarske težkoče, s kojitni se ima boriti Avstrija, kakor tudi mnogo drugih držav, ne ogrožajo finančne ln valutarne sanacije. Stabilinost Avstrije je za bodoče zasigurana na trdni podlagi. Minister je nadalje omenjal težkoče glede sprejema Nemčije v Društvo narodov, ki jih je morala premagati komisija za reformo Sveta. Označil je sedanje zasedanje Društva narodov kot najpomembnejše v zgodovini evropske politike. V splošnem noče trobiti na fanfare zmagoslavja in zakrivati težav, k; jih je bilo treba fn ki jih' bo še treba premostiti. Vsekakor je dovolj povoda za optimizem. Zelo bi obžaloval, če bi sc hotele izločiti nekatere države, ki so Društvu narodov drage. Dr. Beneš še ni izgubil upanja, da se bo dala ta Izguba preprečiti. Zborovanja Društva narodov so v zadnjih šestih letih pokazala toliko prevdarnosti in resuicoljubja, da nihče ne more sumničiti ali dotakniti se njihovih odločitev. Društvo narodov hoče dati vsem kulturam, stari in novim, vsem oblikam kulture in vsem neprecenljivim bogastvom, ki so se z vsega sveta zbrala v njem, najširše mesto. Vsled tega je apeliral na obe važni državi, ki sta šest let pripadali Društvu narodov, apelira na njih plemenito mišljenje, naj ne opustita dela odgovornosti, ki odpada na nje in apeliral slednjič na velikodušnost in mednarodno solidarnost.
Dr. Beneš je nadalje izjavil, da so se izvršile na izrednem zasedanju že pomembne priprave za mednarodno razorožltveno konfcrenco. Tudi komisija za tranzitni promet in potne liste se je žc sestala, da iz-
boljša prometne razmere, ki so jih pokvarile vojne in povojne prilike. Govornik je nato naglašal velik pomen locarnske pogodbe za ustanovitev razmerja miru v Evropi. Med signatarnimi državami locarnske pogodbe je bilo storjenih mnogo ukrepov za utrditev mirovnih odnošajev ter je bilo sklenjeno, da sc imenuje posebna komisija za pomirjevanje. Govor dr. Beneša so sprejeli z velikim odobravanjem.
Nato je imenovala skupščina komisijo za proučitev pooblastil.
Na popoldanski seji je najprej poročal predsednik verifikaciiske komisije Aguero (Kuba), kjer se je dozr.alo, da na zborovanju ni zastopanih sledečih sedem držav: Argcntinija. Bolivija, Brazilija, Castarica, Honduras, Peru in Španija. Ostale članice Društva narodov so odposlale polnomočnc delegacije. Nato je sledila volitev predsednika, pri kateri ie bilo oddanih 4S glasovnic, od katerih se je glasijo 42 za jugoslo-venskega zunanjega ministra dr. Ninčiča. Dr. Ninčič ie bil tako izvoljen za predsednika VII. zasedanja Društva narodov. Novoizvoljeni predsednik je med živahnim odobravanjem skupščine stopil na tribuno in izjavil, da sprejme Izvolitev.
V svojem govoru, ki je vzbudil izredno veliko pozornost, ie Izvajal dr. Ninčič: Kljub vsem težkočam, ki jih preživlja Društvo narodov, bo iz tega zasedanja izšlo močnejše kakor kdaj prej. Skorajšnja navzočnost enega celega naroda več med nam: nas mora navdajat; z velikim zaupanjem. Nov gost bo stopil v našo hišo. Če mu bomo jutri želeli dobrodošlico, bomo v sebi prepričani, da se bodo vsi naši prijatelji, ki jih ne bo na ta veliki dan, kmalu vrnili k nam. Za one narode, ki nas še opazujejo in v dvomih stoje ob strani, ne bo bolj prepričevalnega zgleda in bolj živega poziva, naj se nam priključijo pri uašem delu za mir. Cc hočemo odločno vzdržati mir, moramo oznanjati svoje prepričanje, da ca v bodoče ni mogoče porušiti.
Pariz, 6. septembra (brž.) Kakor sc poroča, jc storila Turčija diplomatske korake, da se ji prizna, ker zastopa tudi interese Afganistana in Perzije, v Svetu Društva narodov nestalni sedež.
Upor proti diktaturi na Španskem
V Španiji proglašeno obsedno diktaturi Prima de Rivere. — Boji med vojaštvom. — Primo
Madrid, 6. septembra (brž.) Uradni list objavlja naredbo, s katero se proglaša obsedno stanje. Suspendirani so vsi artiljerijski častniki razeu v Maroku, katere bodo nadomeščali rezervni oficirji. V Barceloni je fea-valerija obkolila topničarsko vojašnico, nakar so se častniki vdali. Med drugimi je bil aretiran general Ilaro. Konflikt med diktatorjem iu vojaStvom, se je pripravljal že dalje časa.
Odpuščenim arliljerijskim častnikom je prepovedano nositi uniforme. Vojaštvo ostalih vrst orožja je dobilo nalog, naj odreče pokornost odpuščenim častnikom. Vse artilerijske edinice so prišle pod kontrolo rezervnih častnikov.
Da vzdrži svojo pozicijo, je predlagal Primo de Rivera ustanovitev vrhovnega narodnega sveta, ki naj bi nadzoroval vladne ukrepe. Kakšno stališče bo zavzel napram temu načrtu kralj, trenutno ui znano.
Kot naslednik Primo de Rivere se navaja španski poslanik pri Valikanu, general Ma-gaz, ki je že prispel semkaj. V mnogih krajih je bil upor vdušen s silo.
Madrid, 6. septembra, s. General Primo de Rivera je izjavil, da so se artiljerijski častniki v celi državi podvrgli brez incidenta. Le v enem kraju je prišlo do »popada. Odredba vlade je zadela v celem 10.000 častnikov.
Primo de Kivera je izjavil novinarjem, da je prišlo v Pamploni do kratkega boja, ko je bil tamošnji artiljerijski polk pozvan, naj se I odvrže. V boju je padel en podporočnik ia eu vojak, ranjena pa sta bila dva vojaka. Vse munieijske tovarne in araeuali v Španiji dobijo nova vodstva. Vsi dopusii so bil) preklicani; osebe pa, ki so se nahajale i-a dopustu, so bile pozvan/j v službo.
Madrid. 6. septembra (brž.) Patrijotična zveza je predlagala vladi, naj se vrši sredi septembra po vsej državi ljudsko glasovanje o zaupnici diktatorju Primu de Riveri. Predlagala je tudi, naj se skliče parlament.
Madrid, 6. septembra (brž.) Ministrski svet je skienil preprečiti ljudsko glasovanje in volitve v veliko Narodno skupščino. Primo de Rivera je izdal na narod proklama-cijo, v kateri povdarja potrebo ustanovitve vrhovnega narodnega sveta in izjavlja, da bo v slučaju svoje demisije podal kralju vsa potrebna navodila za sestavo nove vlade.
Madrid, 6. septembra, s. Po uradnih poročilih je kralj pooblastil Primo de Rivero, naj ukrene vse, kar se mu zdi potrebno. Primo de Rivera jo sklical nato v vojno ministrstvo ministrski svet, kateremu pa niso prisostvovali zunanji minister, finančni minister in minister xa Javna dela. Se tekom nofi je prejela vlada številne izraze zaupanja od raznih korporacij in posameznikov, med njimi mnogo ?astnikoy. Vojašnica 1. poljskega artiljerijskega polka je bila iz-
stanje. — Upor oficirjev proti 11.000 oficirjev suspendiranih. — de Rivera pred svojim padcem?
praznjena in izročena oddelku pehote.
Pariz, 6. septembra, s. Odstavitev in aretacija bivših artiljerijakih častnikov v Madridu in drugih španskih me6tih se je izvršila brez incidenta. Proglasitev obsednega stanja je prebivalstvo sprejelo mirno.
Madrid, 6. septembra, s. Vojni minister je imel ves dan razgovore z generalnim kapitanom, ki mu je poročal o disciplini pri srtiljerijskih zborih v provinci. Skoraj v vseli garnizijah se je vojaštvo brez vsega podvrglo. Le v Segoviji je prišlo do malih nemirov, ki pa so bili kmalu vdušeni. Vlada je sporočila' javnosti, da je položaj zadovoljiv. Ta uspeh je bil dosežen brez nasilja.
Gibraltar, 6. septembra (brž.) Oficirji vojnih ladij v Cadizu so se izjavili 6olidarae r. artiljerijskimi oficirji. Isto stališče so zavzeli I »morski častniki v Barceloni.
Redukcija uradniških doklad definitivna!
Beograd, 6 .septembra n. Državni uradniki so se hote ali nehote pomirili z redukcijo draginjskih doklad v korist po-plavljencem, prepričani, da bo to trajalo samo nekoliko časa, kar se Je v začetku tudi od strani vlade tako trdilo. Generalna direkcija državnega računovodstva v Beogradu pa je te dni izdala svoje tolmačenje o zmanjšanju draginjskih doklad, kjer pravi, da to odvzemanje nima značaja začasne ustavitve, temveč da je sklep ministrskega sveta št. 99.000 z dne 23. julija t 1. nova pravna baza, na kateri se je nanovo uredila višina osebnih uradniških draginjskih doklad in da se bo torej ta odbitek redno računal.
Boji v Siriji
Pariz, 6. septembra, s. cNewyork Herald« poroča iz Damaska, da je včeraj zjutraj ka» kih 500 upornikov napadlo mesto. Po dve. urnem boju so morali uporniki zapustiti Damask. Pri tem je bilo ubitih 40 oseb, med njimi trije francoski vojaki in nekaj prebivalcev.
Rudarska kriza v Angliji
London, 6. septembra, (brž.) Popoldne je bil sestanek osrednjega odbora lastnikov rudnikov z ministrom Churchillom in dru> gimi člani kabineta, na katerem so razložili lastniki vzroke svojega odklanjajočega sta« lišča do rešitve premogovne krize na poti« lagi, ki naj bo veljavna za vso deželo. Seja je trajala dve url Pred sestankom z mini? stri so imeli lastniki dolgo posvetovanje, na katerem so se govorniki izjavili odločno proti reži t vi spora na nacijonalni podlagi, češ da nočejo postiti rudarjem ▼ rokah orožja za ponovno stavko.
Kdo je g. Ivan Jelačin ml.?
Lahko bi kaj postal« a je podlegel častihlepju in sebičnosti. — Radi njegovega absolutizma in terorizma večni pripirL — Radi njegove osebe naj vrag vzame vse stanovske trgovske organizacije. — Žalosten konec njegove slave.
V javnem življenja igra veliko vlogo osebnost voditeljev. Kolikor je vreden program vodje, vsaj toliko je važen njegov značaj. Lahko je talentiran, a moralno nič vreden. Lahko mnogo govori, a malo mM in pove. V naši domači politiki se je v korist SLS pojavil gospod Jelačin ml., ki mora vsled tega biti pripravljen, da si ga javnost pazlji-vejše ogleduje in ga oceni, da se vidi.
predsednik. Dovoljenja ni bilo, pač pa je stvar vsled tega končno propadla- Pa tudi blagovna borza se vodi tako ne-strokovnjaški, da so z njo nezadovoljni mnogi, zlasti pa žitni in lesni trgovcu
. X. ■;.	> privatna last. 36
do 40 tisoč Din mu dajejo podpore trgovci, ko pa so gremiji postavili svojo listo, podpisano od 33 gremijalnih načelnikov in podnačelnikov, je
sdllSe^Te^a^ogt - Jelačin zabranil -Trgovskemu listu, sobne, da se mu poven* javne nalog.. , pr?obč5{J „sto trgcvskih greniijev.
Pač pa se list in še mnogo drugih tiskovin spravljal v tiskarno Merkur, kjer je Jelačin privatno močno udeležen.
Jelačin se nerad drži obljub in sejnih sklepov. Proti sklepu trgovcev se je v njih imenu potegoval, da naj se ljubljanska carinarnica seli v <Balkan». Zakaj? Za »Trgovski list« je izvoljen redakcijski odbor: Ni pa imel nobene seje in niti sedaj ne- ko bi šlo za prevažne stanovske odločitve.
Zbornica je Zvezi gremijev očividno za informacijo članov dala za volitve en imenik. Pobasal ga je g. Jelačin in ga ni dal pisarni na razpolago. Kam ga je dal? Čemu ga rabi? Ali je to postopanje pošteno?
Sploh prihajajo od dne do dne na dan
moralni defekti g. Jelačina. Poštenjak ne bi razposlal svojih volilnih okrožnic pod kuverto »predsednika zbornice za trgovino, obrt in industrijo« in jih ne bi podpisal kot predsednik Zveze gremijev». ko ve, da Je velika večina odbora proti njemu. AH bi si poštenjak upal to storiti, kar je Jelačin storil v Kranju?
In kaj naj rečemo k načinu volilne borbe, ki jo vodi g. Jelačin? Same laži o dr. Žerjavu, o <fijakarskih konjih.* o dinarju in davkih. Laži, ki jih more vsakdo otipati, povrh iz časov, ko je bil Jelačin član načelstvo JDS. A naj-interesantnejše je, da je po vseh teh dogodkih, ki jih sedaj Jelačin skuša pri-šiti demokratom, L 1920. v prid JDS in za izvolitev dr. Žerjava v samem »Trgovskem listu» oficijelno izdal koncem 1. 1920. volilni poziv na trgovce: volite Žerjava! Isti g. Jelačin, ki se sedaj škandalizira, da so trgovski gremiji zahtevali objavo svoje nepolitične stanovske liste v svojem lastnem glasilu1 ki ga iz lastnih žepov plačujejo. Kolika neiskrenost in nedoslednost Gospod Jelačin očividno misli, da je on rojen, da bo povsod predsednik: V zbornici, po bankah, borzah ln v vseh centralnih organizacij. Delati nič, a uporabljati štadplljo za svoje lastne namene . . .
Pogajanja za zbornične volitve, to je javna tajnost, so propadla le, ker ni bil tam prvi paragraf, da mora biti Jelačin predsednik Zbornice. In ko so prenehala.
zakaj nI Jelačin, ki se sedaj tako rad podpisuje kot predsednik Zveze gremijev, sklical odbora te Zveze In jI predložil postavitev kandidatov brez ozira na politične stranke? Tembolj, ko je poznal stališče SDS, ki je bila ves čas in je danes za depolitizacijo teh volitev? Zakaj tega ni storil? To se zna: Bal se je, da se postavi lista, a njemu ne zagotovi predsedstvo zbornice, bal se je, da se ga vpraša1 zakaj je za hrbtom Zveze in drugih legitimnih reprezentantov trgovskega stanu že sklenil pogodbo z SLS.
Torej radi predsedniškega stolčka in histerične častihlepnosti g. Jelačina mora biti boj in se napoveduje vojna stanovski organizaciji!
Ali je tak bolan človek sposoben za
vodjo In predsednka? Ne, njemu manjka za to moralna kvalifikacija, mirnost in nepristranost. Vsi smo imeli nado, da bo Iz Jelačina kdaj kaj več In pomagalo se mu je napreL a bridko le razočaral vse, ker mu manjka globine, prepričanja, značajnostl In celo v javnem življenju potrebne politične poštenosti.
Da. tudi prepričanja nima!
Kakor bi sicer sin naprednega očeta, ki so mu klerikalci hoteli uničiti čast. mogel postati klerikalen eksponent? Naj se zvija kakor hoče: SLS je s kon-zumi napovedala boj obstoju velikega trgovca in trgovca na deželi in hoče ves zaslužek spraviti v roke svofih strankarskih gospodarskih organizacij. Kako more pošten trgovec naprednjak tako stranko podpirati? Narod rabi svobodnih trgovskih eksistenc, ne pa kon-sumarskih uslužbencev. G. Jelačin gre s sovražnikom trgovskega stanu, tn ne pomaga noben Izgovor. On je
izdaji ca interesov organiziranega slovenskega trgovstva. Izdajlca teh Interesov je tudi kdor Jelačina podpira.
Od 21 gremijev se jih je 24 izjavilo proti Jelačinu. odbor Zveze greimjev Je proti njemu. In tudi v ostalih gremijah je večina proti njemu. Ce bi imel predsednik Zveze kaj občutka za dostojnost in kaj ozira na voljo svojega stanu, bi se umaknil in respektiral stanovsko organizacijo. Treba imeti ne samo debelo kožo. ampak drzno zaničevanje proti svojemu stanu- ako se kljub temu ne umakne. G. Jelačin ml. je svoje napredno prepričanje potisnil v stran, da «e
Mi smo odločno pristaši taktike, naj »e mladim možem v čim večji meri od-gre Pot v javnost in se jim na vso moč gre na roko, da se priuče javnim nalogam. Vendar ne moremo odobravati odrivanja drugih. Organizacija naših privrednih krogov, zlasti obrtnikov in •trgovcev je delo nekaterih marljivih, tihih, stare.^1! delavcev- ki so z veliko požrtvovalnostjo budili stanovsko zavest ter s trudom gradili stanovsko stavbo. Večina teh skromnih mož, ki so zadnjih 20 let v to delo naložili na tisoče ur, potovanj, sestankov, govorov, člankov, stoji danes v ozadju.
G Jelačin m!, se je vlegel takorekoč v n-.ehko peste:-o, ki so jo postlall drugi.
Pri nas je malo ljudi, ki se silijo v ospredje in tako je mladi gospod našel malo odpora. Znal je zabrenkati popularne strune, vsled česar so mnogi upali, da bo tudi stvarno delo temu odgovarjalo.
Kmalu pa so predrle s'abe lastnosti. Govorance g. Jelačina so kmalu izčrpale obseg in globino njegovega znanja in postale so podobne gramofonskim ploščam, po precej surovem tonu pa so mnogokje celemu stanu ustvarjale brez-potrebnih sovražnikov. Zlasti je veliko škode povzročil način, kako je g. Jelačin ml. kritiziral davčne oblasti, ki pa so se žal prav uspešno branile s tem, da so opozarjale, da je isti gospod v času najnižjega dinarja in največje konjunkture
napovedal svoj dohodek z nekaj nad tisoč dinarjev mesečno«
s čemer je silno mnogo pokvaril. Na upravičene pritožbe so se gospodje od davčnega vijaka ironično smehljali- češ, pojte, pojte, glejte Jelačina. taki ste vsi!
Povsod se je mladi mož priril za predsednika in na važna mesta, ko pa je bilo treba delati, ga ni bilo nikjer. Bil je občinski svetnik v Ljubljani, a ga k sejam navadno ni bilo. Celo leto je sklical eno samo sejo Zveze trgovskih gremijev, kjer se je proti volji ogromne večine lani vzdržal na predsedstvu. Tudi seje borze mu niso dišale.
Povsod je hotel biti prvi, a na delu je bil zadnji.
Vse mu je bilo očividno samo lestvica za njegovo častihlepje. SDS ga je vzela v načelstvo, a redko se ga je videlo pri sejah, sedaj pa zabavlja na čase, ko je sam sedel v odločujočem vodstvu. Leta 1922. je razodel svoje simpatije do znanega nesrečnega Cira Kamenarovi-ča, ki se je vmešal brez potrebe v naše strankarske borbe in s tem povzročil veliko škodo. Tedaj je ?. Jelačin ml. s podobnimi gesli kakor danes s pomočjo SLS prišel v Pokojninski zavod. Cez drago upravo t.-ga zavoda g. Jelačin ne zabavlja, ker je sam zraven, pač pa čez bolniško zavarovanje, kjer pa so njegov; današnji zavezniki proti naporom obrtnikov krčevito držali znanega ravnatelja Kocmurja, ki je tam natrpal svojih ljudi, kar se je dalo- in celo danes vidimo istega Kocmurja kot kandidata za slu .-'bo pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, menda, da ?e vpeljejo drage režije, kakor jih je taiisti Koc-mur uvajal in res uvedel pri bolniški blagajni. Evo rnr podatkov iz Pokojninskega zavoda, kjer gospodarita skupno s SLS gg. Jelačin in Bukovec (SKS); Bilanca za leto 1925. je porazna, režija raste, dasi je število uradnikov manjše. i'rej je ime! sosvet 40 Din od seje, sedaj pa upravni odbornik «Pokojnin-skega zavo ia« (tak revež n. pr. kakor je Jelačin) dobi fiksno 12.000 Din na leto, od seje pa po 100 Din (ln teh sej ie na leto skoro 100!)
Torej lttna rv ita okrog 22.000 Din!
Okrožn urad delav l-.^a zavarovanja ima stokrat toliko posla, tam je sedaj že veliko kontrole in je proračunanih le 50.000 Din za odbor. Pri Pokojninskem zavodu pa «štedi» g. Ivan Jelačin mlajši, ki si je ta n ustva iepo molzno kravico Iz žepa podjetnikov in uslužbencev.
Gospodu .Telačinu je dobro: Dnevnice in plače uživa, obenem pa pstije druge. Debela prijatelja pa sta z Ivanom Ogrinam (SLS), ki zida rri sami Zbornici za milijonske zneske.
Nesrečna narava g. Jelačina mL povsod povzroča prepir.
Komaj se je na mehko vsedel pri Zvezi gremijev, že je začel spor. Leta 1925. je nastopil proti kandidaturi g. Ivana Mohoriča za Narodno skupščino in povzročil je- da je bil v Ljubljani izvoljen mesto gospodarskega strokovnjaka — duhovnik. Ko so spori v Zvezi gremijev dosegli vrhunec, je na občnem zboru v Rogaški Slatini obljubil, da odstopi. A besede ni držal. Jelačin hoče povsod biti prvi, a vrši vlogo dinamlta, Id vse razbija.
Ko je šio za borzo z valutami, je Jelačin izpodrinil starega predsednika, češ, da je dovoljenje gotovo, če bo on
povzpne do predsedniškega mesta. To je neznačajno in nepošteno.
Jelačina se je že neštetokrat pozvalo, naj pove, kaj je za splošne in javne interese že storil on. Tega ni storil, ker ima precej prazno življensko polo pred sabo. Nobene trajne zasluge za naše gospodarstvo doslej ni na njej vpisane. Na zunaj krik in bobnanje. Vsebine nič. Zraven pa je že zelo zaseden register grdih činov, ki uničuje vse nade na njegove delnice. Te dni a g. Jelačin na ta list piše najogabnejši del svoje življenske povesti:
Izdajstvo organiziranega trgovskega stanu, zveza z njega sovražniki, zahrbtni naskok na njega zakonite organizacije, strupena želja jih ponižati in raz-dejatL Trgovski stan Slovenije in ž njim nerazdružno zvezano obrtništvo ima žalibog sovražnika tudi v svojih vrstah, ki je za uteho svojih osebnih strasti voljan uničiti, kar so drugi ustvarili Žalostna je istina, da se iškarijotstvo nad organiziranim trgovstvom mora vezati z Imenom g. Ivana Jelačina ml.
Kakšna pisma pile g. Ogrin
Zlorabe konzumarsldh agitatorjev presegajo že vse meje.
Te dni dobivajo obrtniki od g. Ogrina pisma raznovrstne vsebine. V enem pismu razpošilja g. Ogrin volilni oklic, v katerem pravi: »Borbo za pravo stanovsko obrtno listo vodi podpisani podpredsednik zbornice, ki je obenem podpredsednik obrtnega odseka te zbornice.« Na koncu tega spisa podpis: »Ivan Ogrin !. r. predsednik Zbornice (n predsednik obrtnega odseka te zbornice.«
V drugem pismu, ki ga razpošilja 2. Ogrin kot podpredsednik Zbornice, piše g. Ogrin: »Združene slovenske stranke so postavile skupno kandidatno listo« . . . »Ker sem se vedno zavzemal za Vaše Interese, zlasti v davčnih zadevah, upam« . . .
Pred nekaj dnevi smo ml ugotovili, da g. Ogrin nI predsednik obrtnega odseka Zbornice, ker je to g. FranchettL Na naš tozadevni očitek, da g. Ogrin laže in vara, ker se tako podpisuje, je pisal »Slovenec«, da se je v nJem »pomotoma napisalo«, da le Ogrin predsednik obrtnega odseka, češ da se je izvršilo to brez njegove (Ogrl-nove) vednosti, ker bi v »nasprotnem slučaju g. Ogrin to tako] sam popravil.«
Na vse to pa g. Ogrin sedaj pošilja obrtnikom pisma, v katsrih z lastnim podpisom sleparsko imenuje seie predsednika obrtnega odseka Zbornice ln se tudi kot tak Izrecno podpisuje. O. Ogrin se Je s tem postavil menda na čelo katoliških moralistov. Če bo pa prišel »Slovenec« zopet s trditvijo, da so se Ogrinova pisma pošiljala obrtnikom »brez njegove vednosti« in »pomotoma«, potem je to dokaz, da Je vsa volilna agitacija za konzumarsko listo goljufija in sleparija. Kaj drugega ni mogoče.
Drugo pismo, ki ga g. Ogrin razpošilja trovcem z lastnoročnim podpisom, Je vendarle skoraj še bolj zanimivo. V nasprot-stvu s prvim volilnim oklicom, kjer pravita gg. Jelačin in Ogrin, da ie konzumar-ska lista nepolitična ter prava stanovska lista obrtnikov in trgovcev, piše tu g. Ogrin izrecno, da so konzumarsko listo postavile stranke. Poleg tega priznanja pa je zagrešil g. Ogrin zlorabo javne funkcjje kot zaupnik in član cenilne komisije s tem, da uporablja v agitacijske in volilne svrhe to svojo funkcijo.
Če se tu vse ne neha, potem ne vemo, kje nai bo konec zlorab g. Ogrina. Zlorablja Ime podpredsednika zbornice, goljufivo se izdaja za predsednika obrtnega »dseka, sedaj pa še pritiska na volile e s svojimi »zaslugami« v »davčnih zadevah«, kar mora vsakdo smatrati kot pretajo, da bo v bodoče g. Ogrin ravnal drugače, ako voll-lec ne bo volil njegove liste!
SLS si lahko čestita, da ima med kandidati za Trgovsko zibomico ljudi takega kova kot Je g. Ogrin. Čudno nI, da Je tudi v vrstah samih pristašev SLS proti Ogrl-nu splošen odpor. Prav Imajo oni, ki pravijo, da bi se voliti Ogrina reklo odobravati vsa njegova a moralna in nemoralna dejanja.
Kako volijo trgovske in industrijske družbe
Za delniške dražbe, za družbe io.l, komand Itne družbe, gospodarske in pridobitne zadruge ter kreditne zadruge in društva, ki imajo kako trgovsko, obrtno ali industrijsko podjetje ter so uvrščeni v volilni imenik, voli pooblaščenec (predsednik, član upravnega •veta, ravnatelj, prokurist, poslovodja), ki je po pravilih upravičen zastopati dotično družbo, zadrugo ali društvo. V ta namen se mu mora izstaviti posebno pooblastilo.
To pooblastilo, ki ima obliko dopisa na volilno komisijo, mora pooblaščenec izročiti volilni komisiji, ako odda glasovnico in volilno legitimacijo osebno. Ako pa pošilja glasovnico in legitimacijo po pošti, mora priložiti pooblastilo volilni legitimaciji in kuverti z glasovnico.
Podjetja, ki bo v likvidaciji izdajo pooblastilo enemu likvidatorjev, ki so upravičeni za zastopstvo.
Ako je lastnik podjetja umrl, a zapufi&na še ni prisojena dedfflem, voli za zapuščino oseba, katero je postavilo sodišče, da jo upravlja. Dotičnik se mora izkazati s pooblastilom, ki mu ga izda sodišče.
Za osebe, ki bo pod varstvom (mladoletniki) ali skrbstvom (preklicani) voli varuh, odnosno skrbnik. Izkazati ce morajo s pooblastilom, ki m ga izstavi pristojno sodišče.
Družabniki (kompanjoni) javnih trgovinskih. družb volijo Tsak zase. Kot volilec je v volilni imenik vpisan družabnik posebej Li
ne Javna trgovska družba kot taka. Javne trgovske družbe epi oh ne volijo, temveč le po-sameini družabniki, ki so vpisani v volilni imenik.
Sv. Pribicevič v Bosni
Oster nastop proti radikalom.
Jajce, 6. septembra
V	soboto zvečer je došel Sv. Priblčevič v Jajce, kjer so ga pristaši SDS sprejeli z velikim navdušenjem. Kljtib veliki agitaciji radikalov proti napovedanemu shodu, ki se je vršil včeraj, je zborovanje poteklo popolnoma mirno. Udeležba je bila ogromna, zlasti iz okoliških vasi, odkoder so že zgoda zjutraj prihajale velike množice se-ljakov z zastavami. Zborovanja sta se udeležila tudi muslimanska poslanca Kurbego-vič in Huješu Alič.
Pribičevid ie v svojem govoru, ki so ga zborovalci sprejeli z enodušnim odobravanjem, naglašal, kako je zveza z Radičem upropastila radikalno stranko, katera danes nevzdržno propada. Po enoletnem »sporazumu« govore sedaj razočarani radikali, da spada Radič v zapor ali norišnico, kljub temu pa Je vedno v zvezi ž njim vladajo državo. Danes vidimo, da so se radikali združili z Radičem radi ohranitve svoje oblasti in ko se sedaj njihovo gospodstvo maje, Seejo novih zvez na vse stranL
Radikali in radičevci se v Beogradu objemajo, ko pa pridejo med narod, drug drugega grdijo ln obtožujejo najhujših dejanj.
Zanašanje na Pašičev povratek je brezupno. Pašiča niso vrgli Radič, Davidovič, ali dr. Korošec, pač pa dr. Ninfid, dr. Sr-škid in Boža Maksimovič, ki delajo vsi na to, da se Pašič ne vrne na oblast.
Kakšna je današnja uprava? Državni apa« rat, uradništvo ni državen radikalski in strankarski. Ako mislijo radikali, da mora biti uradništvo njihovo, naj ga potem sa. mi plačujejo. V Bosno pošiljajo najslabše ljudi, mi pa stojimo na 6tališču, da ne mo» ro biti državni uradnik, kdor nima zadost. ne kvalifikacije.
Sporazum ni ; rinesel narodu nobenih ko« risti razen onim, ki so ga sklenili St. Ra. did, ki je o radikalni stranki govoril, da je lopovska, se je objel in poljubil z lopo. vL »Rade Pašič se ne imenuje Rade nego Krade«, je dejal St. Radič, kar ga pa ni oviralo, da se je v Zagrebu objel in polju, bil z istim Radom Pašidem, sinom Nikole Pašiča. in ko se je Radič zopet spri s Pa. šičem, je Rade ponovno postal Krade. A narod, ki vse to gleda in vidi, vedno bolj prihaja do spoznanja pravega Radiča.
V	na dal j nem govoru se je Pribičevič iz. javil proti v sem plemenskim in verskim strankam, zanj je velik Srb oni, ki je tudi velik Hrvat.
O vsem, kar radikali delajo, pravijo: Zna Gaja, šta radi Ko je bil sklenjen sporazum, to govorili radikali: Zna Baja, šta radi. Ko ie Pašič izstopil iz vlade, so rekli isto. Ta. ko govorijo, kakor so pred dvemi leti v Liki govorili o feldveblju, ki je bil bog v svojem kraju in je narod za vsako njegovo glupost moral reči: Zna feldvebelj, šta radi. Ko je feldvebelj končno utonil, so tudi rc» kli: Zna feldvebelj, šta radi.
Prišel je čas, da se to stanje izpremeni. Sedanja vlada se nahaja v zadnjih streslja« jih. Danes iščejo radikali zvez na vse stra. ni in kličejo, kakor so mene klicali: «Gde si brate, kraljeviču Marko?« Mi pa odgo. varjamo: «Hajd odatle, neznana delijo!«
Politične beležke
Ponesrečena intriga proti ljubljanskim gerentom
»Slovenec* se je v soboto silno blamiral, ko je z velikim pompom oznanjal, da so ljubljanski gerenti že »odstavljeni«. Še isti dan popoldne, je «SIov. Narod« ugotovil neresničnost »Slovenčevega« poročila. Vče< rajšnji »Slovenec* ni mogel drugače kot da samega sebe preklicuje in ugotavlja, da ni na magistratu nobene izpremembe. Da bi svojo blamažo prikril, a da bi pokazal svoj gnjev nad tem, da klerikalnoradičevsko. ravniharjevske intrige proti ljubljanskim gerentom — katerih cilj ni bil razpis občin* skih volitev, pač pa volilni manever za vo* litve v Trgovsko zbornico — napada »nefce tajne sile« (kdo so to?), ki da so krive ne. uspeha klerikalne zakulisne intrige izvrše. ne s pomočjo intervencije g. Puclja in ljub. ljanskih radikalov. Kako nepremišljeno je bil izbruh klerikalne jeze, dokazuje naj bo« lje »Slovenčeva« trditev, da dela «rproti državi», kdor noče ukiniti ljubljanskih ge» rentov ter ugoditi političnim špekulacijam SLS in njenih breznačelnih in brezvestnih pomagačev. Baš v isti številki, samo na drugi strani psuje »Slovenec* SDSarje s »hlapčevsko kliko v Sloveniji«, ki da se je prodala beograjskim »centTalistom«. »Slo« venec« seveda tudi čisto odkrito pove, da zasledujejo konzumarji pri volitvah v zbor. nico prevratne separatistične cilje v na. sprotju z unitarističnimi. Edino SDS jim je pri tem še na poti. Radi bi le vedeli kdo je »proti državi« ali oni, ki se neprestano bore za interese Rima in proti interesom lastne države ter oni, ki našo mlado državo s svojo avtonomistično in federalistično hujskarijo ovirajo v napredku, ali oni, ki samo delajo — in med temi so tudi ljub. ljanski gerentje — in se trudijo, da bi na. ža edinstvena država postala tem bolj ure« jena in tem jačja. Ka ta odgovor naj si klerikalci odgovore predno bodo za nepo» ufiene Ijodl zopet zapisali v »Slovencu« ta. ka falziflkate.
Dr. Korošec kot minister prehrane
Trgovec z dežele nam piše: Z ozirom na veliko ljubezen, ki jo sedaj spričo volitev v trgovsko in obrtniško zbornico kaže na« enkrst klerikalno časopisje, zlasti pa ljub« ljanski »Slovenec«, je vredno pripomniti, da se je dr. Korošec kot minister prehrane koneem maja 1. 1919. izrekel v tedanjem naTodnem predstavništvu za rekviricije, maksimiranje cen in racijoniranje živil ter je tozadevne odredbe tudi predlagal min. svetu. Kaj pa pomenijo rekviziti je, mak si. miraoje in racijoniranje, je vsakemu lajiku,
še bolj pa trgovcu dobro znano, s>aj se je ž njimi ubijala svobodna konkurenca in dala priliko nesolidnim elementom za ve« rižništvo. Rekvizicije in maksimirane cene so zlasti med vojno dobro služile klerikal. nim gospodarskim zavodom, ki so si na ra. čun ljudstva ter solidne trgovine nakopi. čili miljone. Dr. Korošec je kot vrhovni vodja klerikalne gospodarske organizacije tudi v Jugoslaviji skušal nadaljevati kot mi. nister za prehrano staro medvojno gospo, darsko politiko, kar pa se je v prvi vrvi po zaslugi demokratske stranke v veliki meri preprečilo. Danes klerikalni gospodar, ski zavodi sicer ne služijo več tolikih mili. jonov kakor med vojno, ko so kupčevali z rekviriranim blagom po maksimalnih cenah, zato pa je prišla kljub obstoječi gospodar, ski krizi zopet do veljave solidna trgovina, ki je takrat najbolj trpela, ko je bila naj. bolj v veljavi klerikalna gospodarska poli. tika. Spričo teg-a se je treba samo vprašati, ali ni sedanja klerikalna gonja proti nastopu združenih stanovskih organizacij trgov, cev in obrtnikov pri zborničnih volitvah sa. mo nadaljevanje prejšnje klerikalne gospo= darske politike, ki so ji te organizacije na. poti?
Strašen ta jfun na Japonskem
Ka stotine mrtrih in porušenih hiš.
Tokio, 6. septembra (brž.) Na Japonskem je divjal v nedeljo zvečer strahovit tajfun, ki je zahteval veliko število mrtvih in napravil ogromno škodo. V mestu Tojohaši ee je podrla šola. Dvanajst otrok je bilo ubitih in 90 ranjenih. Pri Hamamatu je vrgel tajfun b tira več vlakov. Okrog 50 potnikov je bilo pri tem mrtvih ali ranjenih. Nadalje je bilo 31 drugih smrtnih žrtev, 9 oseb se pogrela in 160 ljudi je bilo ranjenih. Vihar je napravil ogromno škodo. Porušil je 254 hiš, 630 pa težko poškodoval. Na letališču v Aken-*-gahara je vihar uničil 40 letal.
Silna nevihta v Italiji
Rim, 6. septembra, o. Dopoldne je divjala nad Rimom silna nevihta. Strela je udarila v palačo Parmese, ki se je radi tega vnela. Požar so kmalu pogasili. Povzročena šokda znaša le nekaj tisoč lir.
Silna nevihta je divjala tudi nad vso gornjo in srednjo Italijo In napravila, posebno na telefonskih in brzojavnih vodih, mnogo žkode. V Regglo Emiliji sta bili dve osebi ubiti.
Nov poraz Špancev v Maroku
Francija proti ramenjari španskega protek-torata v Maroku 1 italijanskim.
Tanger, 6. septembra, s .Tu krožijo govorice, da 6e pripravljajo španske čete na izpraznitev maroške cone, ki jo imajo zasedeno. Kljub najstrožji cenzuri zatrjujejo, da so doživele španske čete v odseku okoli šo-guana hud poraz.
Pariz, 6. septembra, k. V uradnih krogih izjavljajo z czirom na govorico, da bi Španija morebiti odstopila svoj protektorat v Maroku Italiji, da bi bilo tako postopanje v nasprotju z algec iraško pogodbo. Protektorat nad Marokom je dobila Francija in Francija je samo s pristankom ostalih sil priznala Španiji vplivno cono. Španija ne more torej niti svoje eone odstopiti tretji sili, ne da bi se vršila za to nova konferenca držav, ki so podpisale algec iraško pogodbo.
Nove velike homatije na Kitajskem
Rdeče kan tonske čete zmagovite. __ Izkrcanje angeških čet v Kongkongu. — Boji angleških vojnih ladij z vstašL — V več mestih proglašeno obsedno stanje.
Moskva, 6. septembra (brž.) Zunanii komisar Čičerin je odposlal pekinški vladi ostro protestno noto radi zasedbe vzhodno-kitajske železnice in zaplembe celokupnega njenega premoženja. Boji na Kitajskem med raznimi armadami sc nadaljujejo. Kakor se poroča, so rdeče kantonske čete zmagovite. Vojska gener.i'a Fenga se reorganizira v MongoLi in skuša dobiti zveze s kan-tonsko armado, ki bi na ta način ogroiaia glavno me>ic Peking.
Radi vedno ponavljajočih se nemirov na 'užnem Kitajskem so odposlale razne velesile tjakaj svoje vojne ladje in izkrcaie v obramba svojih naselbin mornarje. V Hongkongu so se izkrcale angleške čete, ki so prišle ponovno v konilikt z domačini. Nemiri so se izcimi.i v navadno pomorsko razbojništvo i-i angleške in druge trgovinske ladie so trajno zpi-tavljene obstreljevanju. Kitajski pomiki, ki so se vozili iz Kongkonga, so bih tudi obstreljevani. Pomorska plovba se vrši sedaj pod varstvom vojnih ladij. Angleške vojne ladje so morale v zaščito parnJiov ponovno stopiti v akciio. V Kantonu je streljanje Ttc': ostreza nastopa angleških vojnih ladij s oro popolnoma prenehalo. Slabši je položaj na reki Jangtse, kjer so morale proti obstreljevanju nastopiti angleške topničarke. Splošno se Je položaj na Kitajskem zelo poos-1 in vlada v vsej Srednji Kitajski veliko razburjenje. V Šanghaju, Hankau in drugih mestih Je bilo proglašeno obsedno stanle.
London. 6. septembra s. Z ozirom na časopisne vesti iz \Vashingtona poroča ameriški konzul v Hackavu, da so ameriško topnlčarko v boju s Kitajci na obrežni JangtseJa zadele štiri granate. Tudi cerkev in bolnica sta poškodovani.
London, 4. septembra. ». Kr.kor javlja;r> <Times» iz Honekonca, so kantonske čete na reki Yangtse!;iang po kratkem obslreljo-vanju zaplenilo angleško topniško ladja
S&nghaj, 4. septembra, s. Kantonske Čete bo po ljutih bojih dne 3. septembra zasedle Vužang. Vnpejlu je odredil umik ter je proglasil nad Hankavom ob6edno stanje. Imenovan je bil nov guverner, ki ima na razpo-laso močno posadko.
\
asi
TPD ustavlja obrat v vseh svojih rudnikih
Navodila rudniškim ravnateljstvom TPD. — Osem tisoč delavcev z družinami vred na cesti. — Položaj v poedinih rudarskih
revirjih.
Ljubljana, 6. septembra.
Pogajanja med vlado in med zastopniki privatnih rudarskih podjetij so se razbila. Danes zvečer se je vrnil iz Beograda generalni ravnatelj TPD. gospod Skubec. Takoj po njegovem prihodu se je vršila seja ravnateljstva, na kateri so bili sklenjeni dalekosežni ukrepi Tekom jutrišnjega dne bodo prejela vsa rudniška ravnateljstva navodila, po katerih se v sredo 8. t. m. popolnoma ustavlja obrat v vseh rudnikih TPD« torej tudi v Trbovljah.
2e v petek je, kakor znano, TPD. ustavila obrat v Hrastniku in v Kočevju, tako da je bilo čez noč skupno 2000 delavcev na cesti. Obratovanje je družba ustavila z motivacijo, da nima pri teh dveh rudnikih skladišč na razpolago. V vseh drugih rudnikih je bilo obratovanje omejeno, to se pravi* premog, namenjen za železnice so deponirali, ostalega pa odpošiljali. Nihče si ni mislil, da bo zadeva šla tako daleč, in delavstvo, a tudi vsa javnost je trdno upala, da bo prišlo do sporazuma z vlado. Toda prišlo je najhujše, kajti v sredo 8. t. m. bo naenkrat celokupno delavstvo TPD., okroglo 8000 delavcev z družinami vred, zakujenih na cesto.
Interesirani krogi v Ljubljani trdijo tudi danes, da gre v sporu med vlado in med privatnimi rudniki za velikopotezno akcijo inozemskih rudnikov, ki se hočejo v Jugoslaviji plasirati na škodo domačih podjetij in domačega delavstva. V to svrho so si pridobili vplivne osebnosti v Beogradu. Z vladne strani se govori o 200 milijonih dinarjev, ki jih je država preveč plačevala za premog. Temu nasproti pa privatni rudniki zatrjujejo, da je znašala dobava vseh privatnih rudnikov za državo letno komaj 240 milijonov Din.
Zvečer smo zvedeli, da se še nič ne ve,, koliko časa bo ustavljeno obratovanje v rudnikih TPD. Zatrjuje se, da najmanj toliko časa, da se bo proučila situacija, ki bo bržkone zahtevala novo redukcijo delavstva. V slučaju- da ne pride do sporazuma z vlado, bo zaposlila TPD. samo toliko delavstva, kolikor ga potrebuje za svoja privatna naročila.
Trbovlje, 6. septembra.
V	Trbovljah vlada med delavstvom velika skrb. kaj bo, če seže TPD. v borbi z ministrstvom za promet po najbolj radikalnih sredstvih. Danes so se ves dan vršile konference raznih strokovnih organizacij. 2e dopoldne pa se je napotila v Ljubljano deputacija rudarjev od II. rudarske skuipne. Hotela je govoriti pri cetralnem ravnateljstvu TPD. z generalnim ravnateljem g. Sku-becom radi nameravane ukinitve obratovanja tudi v Trbovljah. Deputacija pa ni mogla ničesar pozitivnega zvedeti, ker se g. Skubec ni vrnil do 6. zvečer iz Beograda. Ko so se rudarji vrnili v Trbovlje, so jih čakali zaupniki, ki so nato sporočili delavstvu, da se je vrnila deputacija brez uspeha. V vseh kolo-nizah so ljudje močno razburjeni. Zbirajo se v gruče in se posvtujejo.
Hrastnik, 6. septembra
V	Hrastniku je delavstvo najbolj potrto. Vsem se bere na obrazih, kako kritičen je njihov položaj. Dosedaj je delavstvo še mirno, ker stalno upa, da ustvitev obrata ne bo trajala dolgo. V jamah so poskrbeli za varnostne odredbe, predvsem proti ognju. Pridobitni krogi, kakor trgovci, peki, gostilničarji, se drže rezervirano. Ni čuda- ker jim je skoraj vsaka stavka ali pa redukcija napravila za mnoge tisoče dinarjev škode.
Laško, 6. septembra.
Tukajšnje delavstvo je jako razburjeno, saj mu preti enaka gospodarska katastrofa kaor Hrastniku in Kočevju. V Laškem je bilo dosedaj delavstvo še precej obvarovano od redukcij in tako se niso tako hudo čutili pretresljaji kakor na. pr. v Trbovljah, kjer se je znižal kader delavstva na 3300 delavcev.
Rajhenburg, 6. septembra V Rajhenburgu. kjer je sorazmerng malo profesionalnega rudarskega delavstvo bodo morda relativno še najmanj občutili gorje, ki jih bo zadelo. Ustavitev obratovanjapa bo tudi tu zelo vplivala, ke rse je ob plačnilnih dneh razdelilo za več sto tisoč dinarjev plače. Beda in siromaštvo je že sedaj gledalo iz oken delavskih barak. Trgovci, obrtniki in ostali pridobitni krogi vedo veliko povedati o skrbeh in težavah, ki tarejo delavske družine.
Kočevje, 6. septembra. Vsled ustavitve dela je delavstvo silno depresirano. Nestrpno pričakovanje, da bo šlo v nekaj dneh že zopet na delo. Položaj je zelo resen. Opazilo se je, da skušajo razni agitatorji izrabiti obstoječe stanje v svoj prid tekom jutrišnjega dne pričakujejo prihod generalnega ravnatelja g. Skubeca iz Ljubljane.
Planinski dan pri „Zlatorogu" v Bohinju
Skupščina Saveza planinskih društev SHS. — Novi predsednik Saveza dr.
Tominšek, sedež Saveza Ljubljana.
Savez naših planinskih društev je imel v soboto 4. t. m. v notelu »Zlatorogu« na Bohinjskem jezeru svojo letno skupščino, združeno s planinskim dnevom. Na skupščini so bila zastopana sledeča društva: Hrvatsko, Slovensko in Srbsko planinsko društvo, Društvo planinara Bosne in Hercegovine in Planinsko društvo Fruška Gora. HPD sta zastopala Jos. Pasarič in dr. N. Prebeg, SPD dr. Fr. Tominšek in M. Hrovatin, Srb. pl. društvo Andr. Ristič, BPD Sulejman Suljagič, PD Fruška Gora pa Vaso Stajič in Gaja Gračanln.
Skupščino je o tvoril s čustvenim pozdravnim govorom Savezni predsednik poslanec Josip Pasarič ter predlagal, da se pošlje udanostna brzojavka kralju Aleksandru na Bled in pozdravna brzojavka ministru dr. Krajaču, kar je zbor sprejel z navdušenjem. Nato je naglašal, da delovanje Saveza plan. društev ni moglo biti tako intenzivno, kakor bi bilo želeti, ker je moral Savaz pač še preboleti porodne bolečine. Govoreč o delovanju posamnih planinskih društev, je povdarjal, da lahko postane naša država, ki ima vse pogoje za velik razvoj turistike, eldorado planinstva, ako vsa v Savezu včlanjena društva Izpolnijo svojo dolžnost. Zbor so brzojavno pozdravili: minister dr. Krajač, urednik »Planinskega Vestnika«, direktor dr. Josip Tominšek, Društvo planinara za Bosnu ln Her-
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska opera.
Začetek ob pol 20. uri zvečer. Torek, 7.: "Trubadur*. Gostuje baritonist
Pichler. E. Sreda, 8.: Zaprto.
Četrtek, 9.: ocHoffrnannove pripovedke«.
Gostuje tenorist Rijavec. C. Petek, 10.: «Večni mornar«. B. Sobota, 11.: ob 20.: Predstava na čast ude< ležencem pravniškega kongresa. Izv.
Ljubljanska drama.
Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 11.: Predstava na čast udeležencem pravniškega kongresa. Izv.
Razstava slovenske upodabljajoie umetnosti v Pragi. V nedeljo, dne 5. septembra se je otvorila v Alešovl dvorani praške cUmeloke Besede* razstava slovenske upodabljajoče umetnosti novejše dobe. Razstavili so člani »Slovenskega umetniškega društva* iz Ljubljane.
Nova drama. Gosp. Karlo Kocjančič je napisal dramo <Skoz ognjeno konjenico*. Stvar se baje še letos uprizori na Šentjakobskem diletantskem odru v Trstu.
Repertoar beograjskega Narodnega gle-daHBa beleži ta teden nastopne komade:
D'Albert: Nižava; Wagner: Lohengrin; Puc-cini: Madame Butterfly; Verdi: Rigoletto; Pirandello: šest oseb išče pisatelja; Mušič: Pogon; Langer: Kamela skozi uho šivanke: Sremac: Zona Zamlirova; Nušič: Pot okolu sveta.
Narodno gledališče v Zagrebu uprizarja sedaj sledeča dela: Traviato z Majo de Stroz-zijevo in Rijavcem, Dvofakovo <Rusalko>, Massenetovo <Manon>, Musorgskega <Soro-činski sejem>, Galderonovo < Gospo hudičev-oko>, Vojnovičevo cDubrovniško triologijo ter <Gospo s solnJnikom* in Gogoljevo komedijo <Revizor>.
Nova simfonija skladatelja Suka. Cešld skladatelj J. Suk, ki se nahaja trenutno na počitnicah v Kfecovirah, piše novo simfonijo z naslovom »Ljubezen*.
Deficit letošnjih saleburških svečanosti znaša okolu poldrugi stotisoč avstrijskih šilingov. Primanjkljaj je tako znaten v prvi vrsti radi slabega poeeta koncertnih prireditev. Gledališke predstave pa so bile dobro obiskane.
Spomini pisatelja Prszybyiewskega. V
Varšavi so pravkar izšli spomini pisatelja Prszybyzewskega, kjer opisuje znani avtor svoje življenje v Berlinu in se dotika kroga tujih literatov, v katerih društvu je bival. Posebno zanimivi so podatki, ki se nanašajo na Šveda Strindberga in na Nemca Dehmela.
Naš zunanji minisier Momčilo Ninčič je bil včeraj izvoljen za predsednika sedanjega zasedanja Društva narodov v Ženevi.
cegovinu, Društvo pdanlnara Sarajevo, predsednik Srb. P. D. Nedeljkovič in Hrv. plan. društvo »Krupa«.
Nato je tajnik ugotovil stanje članstva v Savezu včlanjenih društev. Hrvatsko pla-ninarsko društvo jih šteje 8191, Slovensko planinsko društvo 6630, Planinsko društvo Fruška Gora 1030, Društvo planinara za Bosnu in Hercegovtau 905 in Srbsko plani-narsio društvo 550 društvenlkov. Savez ima torej skupno 17.386 članov. V smislu Saveznih pravil ima zato HPD na skupščl ni 81, SPD 66, Fruška Gora 10, Bosna in Hercegovina 10 In Srb. P. D. 5 glasov.
Nato so bila prečitana poročila o delovanju v Savezu včlanjenih društev v preteklem poslovnem letu. Iz poročila SPD posnemamo, da je bil v preteklem letu dograjen dom na Krvvacu, ki je stal okro?lo 800.000 Din. Društvo je popravilo več potov, izvršilo mnogo novih markacij itd. Denarni promet SPD je znašal okrog 15 milijonov dinarjev. Število članov je padlo za 1000, ker je železniško ministrstvo odtegnilo planincem vozne olajšave po železnicah. Hrvatsko planinarsko družfvo je znatno razširilo svoj dom na Sljemenu in pričelo z zgradbo prepotrebne planinske koče na Velebitu Srb. plan. društvo Je z državno podporo zgradilo kočo na Avali nad Beogradom, ki jo v kratkem otvorL Društvo se je mnogo trudilo, da popularlzl ra planinsko idejo tudi v Srbiji, toda žal brez posebnega uspeha, ker v merodajnih krogih še ni najti pravega razumevanja za planinstvo. Izmed ministrstev Je planinstvu naklonjeno edino ministrstvo za trgovino in industrijo, ki Je naklonilo Srb. Plan. dr. 50.000 Din podpore. Tudi plan. društvo Fruška Gora je prav intenzivno delovalo. Gradi dve planinski koči, ki bosta v kratkem izročeni prometu. Smisel za turistiko je v Bački in Banatu dokaj razvito, ne najde pa dovolj razumevanja, še manj pa podpore pri oblastvlh, zlasti pa ne pri železniški upravi. Društvo planinara za Bosnu in Hercegovinu se je znatno ojaiči-lo, ker se je združilo z nekaterimi manjšimi domačimi planinskimi društvi. Gradi sedaj tri nove planinske koče. Za te Je dobilo brezplačno na razpolago od drž. šum-ske uprave ves za zgradbo potreben les. Poleg tega je drušrvu dovolilo 150.000 dinarjev podpore ministrstvo za šume in rudnike, 24.000 Din pa ministrstvo za trgovino in industrijo
Sledila je razprava o spremembi Saveznih pravil. Soglasno je bilo sklenjeno, da se paragraf 1. spremeni v toliko, da velja za ustanovitelja tudi Društvo planinara v Bosni in Hercegovini ln da prihajata za sedež Saveznega predsedništva v poštev tudi Sarajevo in Novi Sad. Soglasno je bil sprejet tudi predlog PD Fruška Gora, naj se Savezna glavna skupščina vrši vsako leto meseca avgusta in ne, kakor doslej, meseca septembra. Svoj pristop v Savez je prijavil Turistovski klub »Skala« v Ljubljani. O tej točki dnevnega reda se je razvila daljša živahna razprava. Dr. Tominšek je v imenu SPD izjavil, da je v Sa-veznem Interesu, da se klub »Skala« sprejme v organizacijo. Drugi delegati so zastopali nasprotno stališče. Končno je bil sprejem T. K. »Skale« odklonjen, ker temu nasprotuje paragraf 6 pravil, ki zahteva, da mora imeti vsako društvo, ki hoče vstopiti v Savez, najmanj 500 članov.
Med raznimi predlogi in nasveti je bil najvažnejši predlog Društva planinara v Bosni in Hercegovini glede voznih olajšav za člane Saveza na železnicah. Predlagalo je, naj ministrstvo prizna posamnim žel. direkcijam pravico, da dajejo turistom za izlete 50 odsotkov popusta na železnicah. Predsednik g. Josip Pasarič Je izjavil, da je minister sacbračaja že podpisal uredbo glede voznih olajšav za planinska društva, izdan pa bi moral biti istočasno še poseben pravilnik, ki bi to olajšavo uveljavil za stalno. Skupščina je sklenila, da ostane Savez glede voznih olajšav pri svoji prvotni stilizaciji In da ukrene vse potrebno, da se ta pereča stvar čim prej ugodno reši.
Pri volitvah je bil za predsednika Saveza izvolejn predsednik SPD dr. Fran Tominšek, za tajnika pa g. Makso Hrovatin. V smislu pravil preide s tem sedež Saveza za prihodnjo poslovno bodo v Ljubljano. Za namestnika predsednika je hil izvoljen g. Rudolf Rozman, za namestnika tajnika pa Gvidon Cadež (za SPD), za Srb. PD Stanoje Nedefflčovič in Boško Marko-vič, namestnika Andrija Ristlč ln Milan Ristič, za HPD dr. Jos. Poljak in dr. M. Prebeg, namestnika Minko Bothe in Vlado Stahuljak, za Fruško Goro dr. Pavlas in Vaso Stajič, namestnika gg. Gaja Gračanln in Pera Dedjanski, za Društvo planinara u Bosni i Hercegovini gg. Gjuro Telar ln Josip Grglč, za namestnika pa gg. Jure Fi-lipovič In Josip Troyer.
Po volitvah je Interpeliral dr. Prebeg o planinskih dnevih, ki jih prirejajo društva izven Saveza. Predsednik g. Pasarič je pojasnil, da Savez na takšne prireditve nima nobene ingeTence. Po živahni debati je W1 sprejet predlog, nai pri planinskih dnevih, ki Jih prirejajo Izven Saveza stoječe organizacije, v Sarajevu včlanjena društva ne sodelujejo.
Letošnji! kongres Asooijacije slovanskih planinskih društev se bo vršil v dneh 25.— 27. t. m. Savez pošlje na kongres tri svoje delegate
S tem je bil izčrpan dnevni red ln predsednik g. Josip Pasarič zaključil skupščino z apelom, naj vsa društva ln vsak posameznik delujejo z vso požrtvovalnostjo in ljubeznijo v prospeh našega planinstva.
Na planinskem dnevu sta bili poleg osr. odbora SPD zastopani samo litijska in Jeseniška podružnica po svojih predsednikih' gg. Tomažinu in Koritniku, niso pa bile zastopane Savinjska, Mariborska, Kranjskogorska, Kranjska, Kamniška, Radovljiška in Novomeška. Udeležba s strani hrvatskih
HAROLD LLODD
Danes Smeh in zabava! Krohot in vriskanje! Kralj smeha 1 Prvič v Ljubljani i
mn »a	SahcIi" Najsi;ajnejša burka do danes v 6 ve-
ffVII «6 DOJI ACIIall likih dejanjih smeha od katerega se tudi zidovi tresejo. Čemu, da Vam mnogo pripovedujemo o niemu, saj ga vsi poznate
folt^oiV1T^A Jutri 8. septembra slavnostne predstave ob 1|2ll.f 3., '|25., 6., in 9. uri.
Kino ,!>jabljanski Dvor". Najmodernejše kino-gledališče v Ljubljani.
Novi brezkonkurenčni orkester.
planinarjev je bila tmpozantna. Še pozno v noči so prihajali avtobusi natrpano polni hrvatskih planincev. Vseh je bilo nad 100. Privedli so s seboj tudi s\ur tamburaški zbor, Id le zvečer skrbel za animirano zabavo. Gb 30. je toel g. dr. Josip Poljak Instinktivno predavanje o Velebitu, katero je
pojasnjeval s krasnimi skioptičnimi slikam:.
Skupina hrv. planincev je v nedeljo zjutraj odšla na Triglav, in sicer pod vodstvom še vedno mladeniško čilega, dasi že 66-letnega bivšega Saveznega predsednika Jos. Pasariča.
Dve žrtvi lokomotiv
Med postajama Verd « Logatec se je vče* raj zjutraj pripetila težka železniška aesre-ča. Z osebnim vlakom, ki odhaja zjutraj ob 6.13 iz Ljubljane proti Postojni, se je kurjač Mihael Klemenčič iz Ljubljane sklo* nil nekoliko od postaje Verd preveč pre» ko ograje stojišča. Ravno tisti hip je pris šel pri ovinku močnejši sunek, ki je Kle* menčiča vrgel s stroja na tla. Pri padcu je priletel nesrečnež tako nesrečno tik prog«, da se je strahovito ranil na glavi Obenem pa sta prišli obe nogi pod kolo lokomotive, ki mu jih je odrezala nad kolenom. Že na» pol mrtvega Klemenčiča so odpeljali takoj z avtomobilom v ljubljansko bolnico, kjer je po par trenotkih izdihnil.
Težka nesreča se je pripetila dalje v nedeljo zvečer na isti progi v bližini postajali* šča pri Notranjih goricah. Žrtev nesreče je bil 231etni progovni delavec Jernej Kušar, doma z Brezovice. Kušar se je zvečer za. mudil v družbi v Notranjih Goricah, po. noči pa je odšel peš po progi proti Brezo, vici Nad postajališčem v Notranjih Gori. cah pod gozdičem ga je dohitel tovorni vlak. Puh stroja je Kušarja, ki je hodil na •tezi med obema tiroma, vrgel takoj na tla. Padec je bil usoden. Pod kolesje je prišla njegova leva roka, ki mu jo je odtrgalo v zapestju. Kušar je dobil težke poškodbe tudi na glavi in po vsem telesu. Ponesre. čenča je opazil na progi šele strojevodja večernega osebnega vlaka proti Postojni in slučaj takoj javil postaji v Notranjih Go» ricah. Po ponesrečenca so nato prišli želez« niški uslužbenci, našli so ga nezavestnega v mlaki krvi. Kušar je bil s prvim tovornim vlakom odpravljen v Ljubljano in v bolni, co, kjer so ga spravili zopet k zavesti.
Zanimiva slika pred ciljem nedeljske kolesarske dirke za državno prvenstvo. -ss-
Slovesna otvoritev mariborske trgovske akademije
Maribor, 6. septembra Danes je bila v telovadnici Trgovske šole v Mariboru slovesno otvorjena novousta novljena Trgovska akademija. Svečanosti so se udeležili veliki župan dr. Pirkmajer, župan mesta Maribora dr. Leskovar, podžupan dr. Lipold, predsednik Trgovskega gremija v Mariboru g. Vilko Weiksl, predsednik sodišča dr. 2iher, narodni poslanec dr. Pivko, srezki poglavar Poljanec, zastopniki vojaških oblasti, zastopnik direktorja Narodne banke, predsednik Zveze obrtnih zadrug g. Franjo Bureš, predsednik Jugoslovenske Matice in ravnatelj Mariborske tiskarne g. Detela, pravoslavni prota Trbojevič, zastopniki tiska, celokupni profesorski zbor ter vsi dijaki in dijakinje ter še drugi povabljenci in zastopniki raznih korporacij.
V imenu odsotnega ravnatelja zavoda, ki radi obolelosti ni mogel priti k otvoritvi, je navzoče pozdravil učitelj g. Škof, nagla-šajoč veliki pomen ustanovitve tega važnega zavoda za Maribor, kar najbolj dokazuje dejstvo, da se je takoj vpisalo v vsak letnik po 80 dijakov oziroma dijan-kinj. Veliki župan dr. iPrkmajer je povdarjal, da takrat, ko so se 34. leta sestali razni oficijelni predstavniki Maribora v svrho, da se povzdigne mariborska trgovska šola v višjo stopnjo, pač nikdo ni mislil, da bo imel Maribor Trgovsko akademijo že leta 1936. Zahvaliti pa se je za to v prvi vrsti kralju, ki je ukaz o ustanovitvi Akademije podpisal, ter ministru trgovine in industrije, ki je stavil ta predlog. Nato je z željo, da bi akademija lepo pro-cvitala in napredovala, otvoril ta velepo-membni zavod. Govorili so še: župan dr. Leskovar Imenom občine, g. Weixl v Imenu Trgovskega gremija, Fr. Bureš v imenu mariborskega obrtništva in dr. Pipuš, ki so vsi povdarjali veliki pomen Trgovske akademije ne samo za mesto Maribor, temveč za vso mariborsko oblast
Gospod učitelj Škof je prosil g. velikega župana, da odpošlje kralju ter ministru zahvalni brzojavki, pozval povodom rojstnega dne prestolonaslednika navzoče, nai zakličejo kraljevi rodbini trikratni Zivio! Šolski pevski zbor Trgovske šole je zapel državno himno, nakar je bila lepa in pomembna slavnost končana.
Mlademu zavodu kličemo tudi mi: Vivat, crescat, floreat!
Edino dobra uganka 8. septembra je
Harold Lloyd „On se boji žensk" v itinu ,,Ljubljanski dvor"
Dve sreči v dveh nesrečah
Ljubljanski pogrebni konji kot kasači. — Mag. direktor in mag. nadsvetnik ponesrečila.
V Soboto po otvoritvi velesejma se je mag. direktor dr. M. Zarnik, kakor smo na kratko že poročali, peljal z vozom in konji mestnega pogrebnega zavoda na dve komisiji. Pri evangeljski cerkvi sta se začela konja plašiti ter sta naposled v najhujšem diru ušla. Ker je bila cesta polna vozov in se je direktor dr. Zarnik bal, da trči kočija ob kak voz ali zid ali se prevrne, je skočil z voza v smeri vožnje na testo. Zaradi prehitrega sunka pa je padel na nos, ki mu je povzdoli dvakrat počil do notranje dupline. Stražnik in drugi ljudje so spravili ponesrečenca v kavarno Evropo, kjer ga je mestni fizik dr. Rus obvezal in ga odvedel z rešilnim vozom domov. Dasi je dr. Zarnikku kri lila iz nosa ter si je obleko zamal ln strgal, je Cotal pri svojem humorju ter je radovedneže, ki so čakali nanj. vprašal, ali nimajo morda fotografskega aparata.
Splašena konja sta s kočijo drvela do Šelenburgove ulice in padla. Nato so ju pomirili. Direktor dr. Zarnik je poslal kočijo na magistrat z naročilom, da komisiji namesto njega opravi mag. nadsvetnik dr. Janko Rupnik Toda konja sta se po opravljeni komisiji na trgu Taboru ponovno spla-šila in z dr. Rupnikom drvela po Vidov-danski cesti mimo Jns. Turkove hiše, zavila ob Paurovi hiši proti Resljevi cesti ter pribežala do pogrebnega zavoda. Nadsvet-nika dr. Rupnika jc /rglo že pred Možino-vo gostilno na Vidovdanski cesti iz voza ter si je pobil in opraskal lica, glavo, roko in nos. Obležal je nezavesten Ko se je zavedel, ga je Možina z vozom prepeljal na magistrat. Na fizikatu so ga obvezali. Bil ie ves zmeden, vendar se je vrnil v pisarno in skušal uradovati.
Vzrok obeh nezgod je baje prekratko oje, tako da se je konja z zadnjimi nošami tol-četa cb vage. Konja sta zato na nogah pobita in otekla. Voz je pokvarjen, oje na-lomljeno. Plašna konja, močna, črna Ba-načna, sta se že enkrat splašila in ušla s krsto in mrličem čez polje.
Kočijaž Franceli je pri obeh nezgodah pokazal izreden pogum; obakrat je vajeti držal s tako silo, da zdaj rok ne more rabiti, ker mu je od napora muskulatura otrpnila. Kočijaževa zasluga je, da se konja nista ubila
Ko je padel g. dr. Rupnik iz kočije, je skočil kočijaž s kozla v voz sredi dira, da je mogel vajeti z večjo močjo vleči nazaj.
Hraber je bil tudi neki dečko, ki je na Št.-peterski cesti že onkraj Resljeve ceste znal skočiti v dirjajoči voz in je kočijažu z vso silo pomagal držati vajeti, ravno ko so kočijažu odnehavaie zadnje moči. Končno se je, ko so bili konji in voz zopet doma, kosčijai nezavesten zgrudil
Ta kočijaž Franceij je izvrsten dečko; že od otroških let je vedno pri konjih. Če bi bil slučajno vozil drug kočijaž pogrebnega zavoda, bi se bil najbrže ubil; gotovo pa bi mestna občina izgubila dve lepa konja in kočijo. Oba uradnika, dasi zavezana in odrta, že zopet uradujeta. Polnc-krvna in preveč izpočita banaška v ranča pa se za pogrebne svrhe pač ne smeta več uporabljati: sicer doživimo prizor, da se bodo mrliči kotalili po ljubljanskih cestah.
Mlin F. HCRSOL nosi.
se nahaja seda1 Wolfova ulica 5>
Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za dame, gospode in otroke. Čipke, vezenine, naramnice, svilene trakove, ženska ročna dela, volna, svila bombaž Predtiskari ja. Ustanovljeno 1887
l
« JUTRO* St. 205
4
Torek 7. IX. 1926
Domače vesti
*	Kraljevo zdravje, z Bleda nam poročajo: Vnetje čeljustne okestnice, ki je kralju nekaj dni povzročalo velike bolečine je znat
no popustilo in huda oteklina je splahnela. Včeraj se je Nj. Vel. počuti! že prav dobro ter je ves dan reševal tekoče vladarske posle. Upati je, da bo v nekaj dneh zopet popolnoma zdrav ter bo mogel zopet na svoje priljubljene sprehode po Bledu in okolici.
*	Prva naša križarka »Dalmacija«. Kakor nam javljajo iz Boke Kotorske, je prispela v petek prva kriiarka naše vojne mornarice v Gjenovič, kjer je bila slavnostno z sod bo sprejeta. Ves Gjenovič je bil v zastavah. Kmalu potem je križarka odpluia v Tivat, glavno bazo naše vojne mornarice, kjer se je istotako vršil svečan sprejem, katerega se je udeležila četa mornarjev z oficirji na čelu. Povsod je ljudstvo navdušeno pozdrav ljalo prvo večjo bojno ladjo naše vojne mor carice. »Jadranska »Straža« je poslala brzojavne pozdrave kralju, vojnemu ministru Trifunoviču, komandantu mornarice vicead-miralu Dragotinu Priči In komandantu pomorske obalske komande v Boki Kotorskl kontreadmiralu Metodu Kochu. Nova križarka, ki bo krščena na ime »Dalmacija« obišče v kratkem važnejša pristanišča naše morske obale, vrne potem poset nekateri prijateljskih vojnih mornaric, prihodnje leto pa odide na pot v jnžno Ameriko, da pose ti naše tamkajšnje narodno zavedne in ekonomsko močne rojake-izseijenike. To bo prva našo vojna ladja, ki bo pod našo državno trikoloro odpluia v daljna tuja morja. Kakor doznavamo, je ministrstvo vojsike in mornarice pred kratkim naročilo v Angliji prvi dve podmornici za našo vojnp mornarico. Obe podmornici bosta najmodernejšega angleškega tipa po 800 ton.
*	Dobrovoljska proslava v Dobrudžl V soboto zvečer so na par obrodil »Aleksander I.« odpotovali iz Beograda udeležniki dobrudžanskih slavnosti, ki se bodo vršile koncem tega tedna v Medžidiji povodom odkritja spomenika padlim dobrovolicem v Dobrtrdži. Priglasilo se je 370 udeležencev. Kralja zastopa prvi adjutant general Hadžič vojnega ministra general Mihajlovič. Odpotovali so tudi zastopniki vlade in narodne skupščine ter godba kraljeve gaTde. Slavnosti se u-deleži četa vojakov s štirimi zastavami onih polkov, ki so se borili na bojnih poljanah Dobrudže. Danes popoldne prl-spo v Orno Vodo, kjer se pripravlja svečan sprejem. Odkritje spomenika bo jutri v Medžidiji. Po odkritju spomenika izlet v Konstanco, vrnitev v Beograd pa 11 ali 12. septembra.
*	Nov program »Narodne odbrane«. Dne 17. in 18. septembra se bo vršil v BeogTadu redni občni zbor »Narodne odbrane pod predsedstvom vojvode Stepana Stepanovida na katerem se bo določil nov program delovanja »Narodne odbrane«. Izvoljen bo tudi nov razširjen glavni odbor.
*	Irpremembe v šolski službi V nedeljski Številki »Ju^ra« je v poročilu o izpremem-bah v šolski službi tiskarski škrat zagrešil neprijetno napako: g. Lucija Trampuš je ime rovana za stalne učiteljico na VI. dekliški osnovni šol: v Ljubljani, ne pa na Grmu.
*	Nakup za kraljevski dvor. Ob priliki obiska kralja in kraljice v Splitu se je kraljevska dvojica živo zanimala za razstavo fotografij. ki je bila te dni zaključena. Kralj Aleksander je naročil za dvor večje število fotografij iz vseh krajev naše domovine.
*	Zakon o osnovnih in srednjih šolah. Ministrstvo prosvete je sklenilo, da tekom prihodnjega meseca predloži skupščini načrt zakona o osnovnih in srednjih šolah ter učiteljiščih.
*	Dijakom, ki odhajajo v Francijo. Dijaki, ki odhajajo v Francijo študirat, se opozarjajo, naj poleg svojih diplom in rojstnega lista vzamejo s seboj tudi spričevalo o izpitu zrelosti, ker brez tega ne morejo biti vpisani.
*	Mednarodna razstava psov v Ljubljani
Dnevni red za časa mednarodne razstave psov 8. in 9. t. m.: V torek 7. L m. ob 30. pozdravni večer v restavracijskih prostorih hotela »Union«. Obleka poljubna. V sredo 8. t. m. od 10. uri otvoritev razstave ln pričetek sodniške ocene razstavljenih psov. Od 12. do 14. odmor. Med odmorom se smejo vzeti razstavljeni psi z razstavišča, toda le proti potrdilu razstavnega vodstva; pse pa je dovesti do 14. ure na določen jim mesta. Qb pol 16. uri pričetek produkcije varnostnih psov na zemljišču Cekir.o-vega gradu poleg razstavišča. Ob 20. uri prijateljski sestanek v restavracijskih prostorih »Zvezde«. V četrtek, 9. t. m. ob 10. razglasitev sodniške ocene in razdelitev daril. Ob 17. uri zaključek razstave. Od te ure naprej :e odvesti z razstavišča vse pse, ker ob IS. nepreklicno preneha nadzorstvo razstavnega vodstva nad razstavljenimi psi. Ob 20. uri poslovilni večer v restavracijskih prostorih hotela »Union«. Ceni. občinstvo in vsi prizadeti interesenti se vabijo k čim večji udeležbi.
*	Kongres posestnikov in davčna reionna Z izenačenjem direktnih davkov se hoče ziasti posestnike v malih mestih, trgih in ndustrijskih krajih torej tudi v občini Vič, Rožna dolina, Mostah zelo visoko obremeniti. Plačevati bodo morali namreč od lastnega stanovanja, k! se bo moralo ceniti kakor v najem oddano, hišno najemninski davek in ne dosedanjega zelo nizkega hišno razrednega davka. Ker se organizacija odločno bori prpti tej novi obremenitvi hi$ne posesti, m bo proti tej novi obdačitvi zavzela na kongresu energično stališče, se tudi t u posestniki nujno pozivajo, da se polnošte-vilno udeleže velikega zborovanja dn« 8. septembra v veliki dvorani hotela »Unloo«. Posestniki, tu Vam je dana prilika, da stolno, skupno protestiramo proti vsaki novi obremenitvi naše Slovenije.
*	Proučavanje vprašanja Jadranske železnice. Premčavanje vprašanja Jadranske železnice v smislu ponudbe naših južnoameriških izseljencev je bio dosedanji komisiji odvzeto ter poverjeno generalnemu direktorju državnih Mešate Mfliaftn Bten sa-
memu. V razgovoru z novinarji je Ilič izjavil, da se v tem važnem vprašanju ae more ozirati na nikake posebne, marveč le na potrebe države in na najpovoljnejšo kalkulacijo.
*	Jugoslovensko-nizozemsko društvo, če-gar sedež je v Amsterdamu, pripravlja mno-gobrojen poset naši državL Izletniki prispejo v Beograd dne 27. septembra v svrho, da spoznajo naše gospodarske razmere ter navežejo poslovne stike med našo državo in Nizozemsko.
*	Himen, V sredo, dne S. t. m. se poroča v Ljubljani g. Štefan Ferant, občinski svetnik in nraT v Celju z go. Cilko Miškec, roj. Slanovič. — V torek, dne 7. t. m. pa se poroči v Dolu pri Hrastniku g. Miroslav Gobec sin celjskega podžupana, sedaj uradnik pri bratovskl skladnici v Velenju, z gdč. Elso Draksler iz ugledne narodne rodbine. Novo-poročencem naše iskrene čestitke!
*	Nov vozni red. Iz Celja se nam poroča: Pripravlja se sedaj nov zimski vozni red. 2e nešteto vlog je romalo na rama kompetent-na mesta, da bi se nam podaljšal jutranji osebni vlak iz Celja, ki odhaja sedaj iz Zidanega mosta, ter popoldne zopet do Celja, ker Celjani nimamo od pol IS. do 20. ure nobene zveze z Ljubljano. Potreba tej novi zvezi se je povdarjala že neštetokrat ter potrdila tudi od raznih oblasti in korpora-cij Upamo za gotovo in apeliramo na pristojna mesta, da ugodijo naši nujni prošnji in potrebi.
*	Sprejem gojencev v vojno akademijo.
V Beogradu so se pričeli te dni izpiti za sprejem v nižjo vojno akademijo. Sprejetin bo letos 600 gojencev, prijavilo pa se je nad 1300 reflektantov, med temi veliko število maturantov, ki so bili sprejeti brez sprejemnega izpita.
*	Odgovornost pri poštno-avtomobilskih nesrečah. Na vprašanja raznih direkcij, kako naj se postopa v slučaju raznih nezgod, to je, v koliko je poštna uprava odgovorna za škodo, ki se pripeti potnikom ln na kak način naj pridejo stranke do odškodnine, je ministrstvo pošte in brzojava izdalo naslednje pojasnilo: Glede vprašanja o zasiguranju v slučaju škode, ki bi jo trpeli potniki v slučaju kake nesreče, se bo postopalo po civilnih m kazenskih predpisih, ki so v tem ozi-ru veljavni v posameznih teritorijih. Država bo torej odgovarjala in dajala odškodnino samo na podlagi razsodbe pristojnega sodišča, izrečene na tožbo oškodovane stranke. Izključena pa tudi ni poravnava z oškodovano stranko.
*	Telefon ta brzojav pri pošti Stražišče. Pri pošti Stražišče pri Kranju je bila dne 1. septembra otvorjena telefonska in brzojavna služba.
*	Sestanek učiteljev kmetijsko nadaljevalnih šol bo v sredo dne 8. t. m. ob 9. dop. na deski okoliški šoli vCelju. Na dnevnem redu je poročilo o doseženem uspehu glede državne podpore in razgovor o skupnem postopanju v prihodnjem šolskem letu.
Veliki župan mariborski v kozjanskem okraju. K poročilu pod navedenim naslovom se nam naknadno poroča, da je Šmarje zvezano s Ponikvo z občinsko cesto, ki je v šmarskem okraju daleč proč od ceste, ki se sedaj gradi. V notici omenjena cesta se uradno zove Lesično-Prevorje-Sv. Urban in je izpeljana tako, da spada pod kozjanski, 3 km pa pod šmarski okraj.
Pri posetu pokrajinske razstave nudi se Vam največja prilika za nakup raznovrstnega najnovejšega blaga za oblačila pri tvrdki
Josip Snoj
LJUBLJANA, Prešernova 3
Glasbena šola na Vršcu sprejme tudi letos večje število pripravnikov. Dečki, v starosti 12—16 let, ki žele vstopiti v to šolo, naj se zglasž v pisarni muzike dravske divizije, Ljubljana Poljanska cesta 40, med 13. in 19. septembrom v dopoldanskih urah pri višjem kapednlku dr. Jos. Čerinu. Prošnje za sprejem in potrebna spričevala naj prinesejo seboj.
*	Z zlato kolajno je bil odlikovan g. Miha-Uranič: krojaški moster v Stražišče pri Kra nju na krojni visoki šoli v Parizu. G Uranič je prvi Jugosloven, ki je dobil tako odlikovanje. Čestitamo!
*	Popravek. V nedeljski številki »Jutra« se mora pri zahvali Dim glasiti ime Hema in ne Helena.
*	Vročina v Južni Srbiji. Vsled velike vročine, ki je vladala v zadnjem času v Južni Srbiji, ie nastala občutna suša. Zlasti v Skoplju je veliko pomanjkanje vode. Skop Ijanska železniška postaja le s težavo še oskrbuje lokomotivo s potrebno vodo.
*	Brezvesten kolesar je v četrtek zvečer podrl in povozil na cesti na Viru, Katarino Beden iz Vira šl 40, ki je dobila pri padcu lahke notranje poškodbe ln težjo poškodbo na levem komolcu. Brezvestni kolesar je po dejanju takoj pobegnil. Priporočati bi bilo da oblasti strogo nadzirajo vozarenje kolesarjev po deželi..
*	Ponarejali menice in dvigali nanje denar v bankah. Ob priliki sodnega zaslišanja ]e bila v petek v sodni dvorani v Vukovara aretirana tolpa ponarejevalcev menic: občin ski bilježnik Stjepan Peter lz Borova ter tamkajšnji seljaklnji Eva Bačora ln Irena Pap. Ponarejene menice so vnovčBi v raznih bankah v Osjeku, Vukovaru m Vtnkov-cih. Doslej je ugotovljeno, da so na ta načh dvignili 15.000 dinarjev. Domneva pa se, da ie skupna svota mnogo večja.
*	Smrt vsled zavžlvanja kokaina. V Zagrebu se je zastrupil s kokainom Slavko Drevenkar, bivši višji marker »Narodne ka-vane«, ki je s 1. septembrom ustavila obratovanje, ker Ji je novi lastnik poslopja odpovedal kavarniške prostore. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu nato preminul. Pri obdukciji so ugotovili, da je vzel preveliko dozo kokaina.
Najboljša krema.
Creme Mpuson je na kar-tonskih numerirana. Cenjene dameShranite številke, i januarja bo izžrebanih 250 daril.
čBerndorf- pribor
F. Čuden, Prešernova ul. 1.
*	Roparski umor pri Veliki Gorici Po-
sesmfk Miko Kos iz Mraclina pri Veliki Gorici je odšel dne 23. avgusta po opravkih v svoj vinograd. Ker se ni vrnil domov, so ga naslednjega dne šli iskat, a brez uspeha. Delo, ki ga je nameraval izvršiti v vinogradu, nI bilo izvršeno. Upravičeno je nastal sum, da je Kos postal žrtev zločina. In res so v petek našli Kosa mrtvega v šumi Bre-ziki. Truplo je že razpadlo in je bilo preoblečeno v umazano srajco, raztrgane hlače Ln stare čevlje. Kos je bil z nožem zaboden v srce, na glavi pa je imel težko rano, roke pa so bile zvezane z vrvico. Kos je vzel od doma 2500 Din, ki jih pa pri njem niso našli. Pokojnik, ki ie bH premožen, zapušča mater ženo in troje otrok.
*	Grozen samomor beograjske študentke. Na beograjskem kolodvoru se je včeraj zutraj Dušanka Stojanovič, slušateljica na tehnični fakulteti, vrgla pod zagrebški brzo vlak, ki jo je grozno razmesaril. Motiv obup nega čina — nesrečna ljubezen.
*	Ciganka žrtev avtomobilske nasreče. Na Topčiderskem brdu v Beogradu se je včeraj pripetila avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Popularna lahko-živka ciganka Gaja se je vračala z avtomobilskega izleta. Avto je zadel v obcestni kamen ter se prevrnil. Gaja je obležala mrtva pod avtomobilom.
*	Najnovejše bluze, obleke, batistno perilo ta otroške oblekce priporoča Krištofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg 9.
*	Tkanino »Eternum« zahtevaj od trgovca, če si potreben trpežnega perila. 178
Vsled ogromne dolžine filma se vrše ob:
3-,
7..
99
Poštena žena

z Harry Liedke, Liane Haed in Aifons Frtelansž
predvaja se samo še danes. Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9.	KINO IDEAL.
današnje dveurne predstave v
' Elitnem Kinu MATIC 2
Iz Ljubljane
u— Rojstni dan prestolonaslednika Petra je bogato okrašena Ljubljana proslavila včeraj prav svečano. Zlasti dopoldne ;e vladalo po ulicah izredno živahno vrvenje. Pcsebno pozornost »bčinsrva so vzbujale od škofije do Kongresnega trga razstavljene vo jaške edinice v bojni opremi. Slovesne službe božje so se vršile v pravoslavni kapeli, protestantski cerkvi in katoliški stolnici, prisostvovali pa so ji.n poleg številnega občinstva veliki župan dr. Baltič, general Živ-kovič z oficirskim zborom, mestna gerenta dr Puc in Likozar, konzularni zbor, zastop-ki raznih državnih in civilnih uradov, kor-poracij itd. Po cerkvenem obredu se je vršila velika parada vojaških čet, ki so defili-rale pred generalom 2ivkovičem. velikim županom in konzuli na Bleiweisovi cesti poleg policije. Paradni pohod našin strumnih vojakov je bil tudi filmovan. Zvečer je priredila vojaška godba po mestu mirozov.
u— Prihod pravnikov v Ljubljano. Na dru gi kongres pravnikov v Ljubljani so posamezniki že pričeli prihajati. Ogromna večina pa prispe na prazniK v sredo dne S. t. m. Z brzoviakom ob 11. pridejo člani pravniškega udruženja v Subotici in pa nekaj Zagrebčanov. Popoldne ob 14. pride posebni brzovlak iz Beograda, ki bo pripeljal okoli 700 pravnikov. Velika večina hrvatskih pravnikov, okoli 150 po številu, pa pride v četrtek dne 9. t. m. z osebnim vlakom ob 10. Ljubljanski pravniki se naprošajo, da pridejo k sprejemu na glavni kolodvor.
u_ Stanodajalcem za pravniški kongres.
Udeleženci pravniškega kongresa pridejo v LJubljano: v sredo dne 8. t. m. popoldne s posebnim vlakom Beograjčani, z večernim brzoviakom ob 9. zvečer aSrajevčani in Vojvodine! iz Subotice, v četrtek 9. t. m. z dopoldanskim osebnim vlakom za Zagrebčani. Da ne bo zmešnjav pri nastanitvi ogromnega števila priglašencev, naj ima vsaka stranka stanovanje pripravljeno, predvsem naj ga nikakor ne oddajo drugam Pobriga naj se, da bo po prihodu navedenih vlakov stanovanje odprto ali vsaj na vratih listek z navedbo, kdaj se stranka vrne domov. Vsak kongresni udeleženec, ki mi ]e stalni odbor kongresa nakazal stanovanje, se bo izkazal s kuverto, na kateri bo točna njegova osebna označba, pod to pa navedeno nakazano stanovanje (ulica in ime stranke s hišno številko). K>eT bi se najkasneje do četrtka popoldne ne prijavil nihče, je stanovanje prosto, ker je dotičaik izostal. Obvestil o prideljenih stanovalci« posameznim strankam zaradi prekratkega časa in prevelikega dela, ki ga imamo z nastanitvijo, nismo mogl! vročiti. Zato prosimo da se stranke ravnajo po smislu tega novki-skega opozorila napram došlim gostom. — Stalni odbor za kongres pravnikov.
u— šentjakobski gledališki oder v Ljubljani vljudno vabi vse gospode in gospodične. ki imajo veselje do igranja, da se mu javijo pismeno.
u— Šentjakobski semenj prirede Šentja-kobčani letos na praznik 8. septembra na vrtu in drugih gostilniških prostorin g. Kav-
čiča na Pralah. Sodeluje popolna godba Sokola I. ter Šentjakobski pevski zbor. Kegljanje na dobitke ves dan, srečolov, ples, Vstopnine ni, kupiti je !e program, ki stane 4 dinarje. Gostilničar g. Kavčič je obljubil točiti ob tej priliki v reklamne svrhe izredno dobro kapljico, kakor tudi bo postregel t najboljšimi gorkimi in mrzlimi jedili. Začetek ob 4. popoldne.
u— Udruženje jugosloven skih narodnih lelemičarjeT in brodarjeTt podružniia Ljubljana II. priredi na praznik, 8. m. v korist podpornega sklada revnih železničarjih vdov in sirot v vseh prostorih hotela »Mi-klič< nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani veliko veselico e plesom, golbo in petjem. Pričetek ob 16. uri. Z ozirom na blag namen prireditve in v očigled dejstva, da bo za zabavni del veselice skrbelo splošno priznano narodno železni Sarsko društvo >Sloga<, se pričakuje cenjenega in obilnega obiska. Žal ne bo nikomur.
Obiščite zanesljivo na praznik
8. septembra	6437
Šentjakobski semenj
na vrtu gostilne pri Kavčiču na Prulah
Najraznovrstnejša zaba-a. — Brez vstopnine.
Kupiti je le program a 4 dinarje.
Začetek ob itirih popoldne
u— Prodaja tovornega avtomobila. Direkcija plena v Beogradu je odredila ponovno prodajo tovornega štiricilinderskega 35 HP avtomobila znamke »Raba« s popolno karoserijo in v poštev prihajajočim orodjem, ker so bile prvotno podane nesprejemljive ponudbe. Zadevni avtomobil bi se pod ceno 11.400 Din nikakor ne mogel oddati. Interesenti si avtomobil lahko ogledajo med uradnimi uram; pri ravnateljstvu jetnišnice v Ljubljanski justični palači. Kolkovane po-I nudbe z navedbo ponudenega zneska je vložiti do incl. 18. septembra p;i mestnem gospodarskem uradu (Mestni trg št. 27-1.) u— Strela ta požar. Včeraj malo po 1. uri i popoldne, ko se je pripravljalo k nevibti je I med treskanjem udarila strela v leseno, sko-j ro novo hišico voznika Ivana Pirca na Ilo-I vici št. 57 in razklala poleg hišice stoječi brzojavni drog. Prrčeva žena je bila pri pogledu na gorečo hišo vsa iz sebe. Odhitela je po cesti v vas ter pozabila v razburjenosti celo na konja v hlevu, ki bi ga bilo morda mogoče še rešiti. Ljudje so takoj prini-teli na pomoč ter obvestili tudi ljubljansko gasilsko postajo, vendar pa je bila vsaka pomoč izključena. Hišica je pogorela do tal zgorel pa je tudi konj in pri hiši privezan pes. Škoda je velika. Požar je povzročil med ljudmi na Ilovici veliko razburjenje, ker je bila nevarnost da objame ogenj tudi sosednje hiše.
u_ Velik vlom. V nedeljo popoldne je bil
izvršen na Starem trgu, v hiši št. 30 izredno predrzen vlom v stanovanje rodbine Tavčarjeve. Neznani storilec je razbil omaro ter odnesel nekaj nad 5000 Din gotovine.
u— Nezgoda na Miklošičevi cesti Pred hotelom Unioncrm na Miklošičevi cesti sta v nedeljo dopoldne trčila kolesar 36 letni delavec Janko Moder, doma iz Dola pri Ljubljani in neki avtomobilist, ki je hotel zavo-ziti s ceste v avtogaražo. Moder se je občutno poškodoval na glavi in rokan in so ga morali z rešilnim vozom odpeljati v javno bolnico.
u— Za letošnjo jesen obnovi naša domača toTarna čeTljeT Peter Kozina & Ko., Tržič, v svojih lastnih prodajalnah zopet prodajo čevljev po amerikaaskem sistemu, la postreže svoje konzumente za čevlje dvakrat na leto po izredno znižanih cenah. Prodaja se prične 28. t. m. in traja do TšteTši 15. septembra- Opozarjajo se na to ugodno priliko starši šolske mladine.
u— NaS>oljši čevlji za otroke in dijake domačega izdelka se dobijo le v trgovini Zibert, Prešernova ulica. Ljubljana. 1204 u— Zobni atelje Franjo Radovan v Sp. Šiški nasproti velesejma je zopet redno
odprt.
Iz Maribora
1245
a— Proslava rojstnega dne prestolonaslednika, kraljeviča Petra, je v Mariboru kljub poznemu obvestilu prav častno uspela .Po ulicah so prav gosto vihrale narodne in državne zastave, po šolah so prekinili s poukom, predstojniki uradov so se z velikim županom vred udeležili cerkvenih slovesnosti ki so jih opravile vsa tri mariborska veroizpovedanja katoliška, pravoslavna in evangelijska. Celokupna vojaška garnizija mariborska je bila dopoldne med mašo razpostavljena na Glavnem trgu. Slomškovem trgu in v Stolni ulici, katero je obšel pred mašo komandant polkovnik Spasič. Pohod vojske skozi mariborske ulice je napravil mogočen vtis sijajno disciplinirane armade. Zvečer so priredil; oficirji ob sviranju vojaške godbe zabavo v kazinski dvorani.
a— Mariborski novinarji na Dunaju. V soboto 4. L m. je priredil Mariborski novinarski klub oficijelno ekskurzijo na dunajski velesejem. Na kolodvoru je na Dunaju sprejel novinarje šef tiskovnega oddeika velesejma, dr. Bauer, ki je novinarjem oskrbel vse potrebno za bivanje na Dunaju in jim naslednji dan da! potrebne iniormacije zs ogled obsežnega velesejma. ki je nameščer. v novem dvoru bivših cersarskifa hlevih in v Rotundi v Pratru. Ekskurzije so se udeležili predsednik Mariborskega novinarskega kluba, Božidar Borko («Tabor»). podpredsednik Udo Kasper (»Marburger Zei-tung«), Josip Goleč (»Slover.ec«) Friderik Golob (»MarbuTger Zeitung)« in dr. Avgust Reisjnan (»Jutro«). Tekom nedelje so si ma-
riborski novinarji ogledoval, ogromne i sestavne prostore velesejma, ki ;e bH nenavadno dobro obiskan, tako da v nedeljo na Dunaju ni bilo mogoče dobiti v nobenem hotelu več sobe. Popoldne so si novinarji ogledali še razne dunajske znamenitosti in se z večernim brzoviakom zipei povrnil; v .Maribor.
a— Prosta stanovanji. Mariborsko siano-vanjsko sodišče je zopet razpisalo S pr.ji.r. stanovanj, med drugimi na Aeksandrov; cesti 1. s 4 sobami stranke Janko Troš:.. v Sodni ulici 30, s 3 sobam; stranke dr. Koder-man, v Gosposki ulici 40, pritličje, s 3 sobami stranke Zaplotnik. Ostala stanovanja enosobna. Prošnje ;e vložiti do 9. t. m. — Čudno, da stanovanjski urad kljub tozade-, -nemu naročilu ne pošilja svojih objav vse:r, mariborskim uredništvom. Tudi podružr.:ca »Jutra», ki ie v Mariboru najbolj razširje:; list, ne dobiva objav od stanovanjskega sr -dišča, wepiav je ravno naš list že ponc.:." intenzivne razpravljal o mariborskem novar.jskem vprašanju.
a— Redna skupščina skavtov Malgaje-. •--ga stega bo v sredo ob 10. v realki. — V-. prijatelji, roditelj: in drugi vzgojitelji se na udeležbo najvljudneje vabijo, da pregleda delo in napredek mariborskih skavtov v prošlem poslovnem letu.	124-5
a— Najmočnejša meščanska šola. D slej priznano najboljša deška meščanska šola pod vodstvom ravnatelja Hutneka v Mariboru je postala letos tudi po številu najmočnejši zavod v .Mariboru. V I- razred se je namreč vpisalo 210 učencev, vseh je 511. Zavod se bori s pomanjkanjem uč;;e-ljev in prostorov. Skrajni čas, da občina prične z zidavo že sklenjene nove meščanske šole ca desnem bregu Drave, pro:; kateri so začeli ravne sedaj, ko je nastala najhujša potreba. -.:-:g;:a- kierkr'. ki so i t -
a— Padanje nemških otro1. Pri letošnjem • ,. -a —	... ■" .: m šole ,c zopet padlo šieviio nemški;; so, skih otrok tako, da bo v tekočem šokke;:: letu imela nemška osnovna šola samo 3 deške in 3 dekliške razrede, torej za e-. razred manj kot lan;.
a— V kroniko. V sredo S. t. m. priredijo gasilci v Ljudskem vrtu velik umetni ognjemet. — Dne 11. t. m. bo imela Ljudska i:r -verza svoj prvi koncert v novi sezoni. Nastopi priznani Kozinov kvartet. — Dne 18. t m. bo v narodnem gledališču plesni v čer gdč. Janečkove iz Prage. — Mariborski b'>-skopi so si izmish'11 v dobi stagnacije dobr^ došlo reklamo za obisk kina sledeče: uved so konkurenco mariborskih lepotic m pa trgovin. ki so v to svrho darovale dobi-V? Želimo na vse strani uspeha!
a— Mariborska gimnazija šteje seda v začetku šolskega leta 584 učencev, istotol'-ko kakor lani. V prvem razredu jih je 13*"'. Razveseljivo je naraščanje učencev s kmetov, ki so dajali prej vedno najboljši k^r-ttagent. Torej o kakšni »suši« marfeorsVa gimnazija še nič ne čuti.
K čisti obleki
rabite čisto obutev Moški 99 - Ženski 55 -
Otroški 49'"
Sat'a
K beli oblek; kupite belo obutev
f/joški 99 ~ Ženski gj * f Otroški 49 "
Sata
K piatnem oblek unpite platneno o bate v |
s
Moški 99 " Žensk* 65-
Otroški 49 "
$at
a
Iz Celja
e— Rojstni dan prestolonaslednika Petra
se je praznoval dne 6. t. m. na slovesen način po vseh celjskih cerkvah. Ob 9. dopoldne je opravil opat Peter Jurak ob častni asistenci duhovništva v farni cerkvi sv. Danijela siovesno blagodarenje z molitvami za kralja, kraljico in prestolonaslednika ter ves Kraljevski dvor. Cerkvenemu opravilu je prisostvoval častniški zbor z gosp. polkovnikom Naumovičem na čelu, celjski župan dr. Juro Hrašovec, zastopniki vseh celjskih uradov, oblasti in mestnega magistrata ter lepo Število občinstva. Po blagodr.renju ie .leHlirala četa vojnoadministrativne šole iz Beograda, ki se mudi na svojem študijskem potovanju te dni v Celju, ter vsa celjska garnizija pred poveljnikom gosp. polkovnikom Naumovičem. Občinstvo je občudovalo izredno strumni in eksaktni nastop naše narodne vojske. Ob 10. uri se je vršila služba božja v Marijini in evangelista' cerkvi. Raz vsa javna poslopja in mnoge zasebne hiše so plapolale narodna in državne zastave, po šolah pa jo je proslavil rojstni dan našega mladega prestolonaslednika, ljubljenca naše mladine, na ta način, da se je pričelo s šolskim poukom, torej z delom, ki bodi vsem voditelj v srečnejšo bodočnost.
p— Premestite«-. Te dni odhaja na novo službeno mesto v Koprivnico ter se poslavlja od Celja carinik gosp. Vujoševič Trifun, ki je služboval več l^t pri celjski carinami ter si s svojim prijaznim in vljudnim obsevanjem s strankami pridobil splošno naklonjenost, česar žal od marsikaterega njegovih prednikov Celjani niso bili vajeni. Imenovanemu go-.podu ž°limo rn njegovem novem službenem mestu vso dobro!
e_ Redni sp-tanek članov SDS 7a Celje
to sredo, rine 8. I. m. zaiadi praznika odpade.
e— Sestanek wciti>!eiv kmetijsko nadaljevalnih šol ho v sredo, rine 8. t. m. ob 9. dopoldne v deški okoliški osnovni šoli v Celju. Na dnevnem redu j«5 poročilo o dosež^-n»m uspehu glede državne podpore in razgovor o enotnem postopanju v prihodnjem šolskem letu.
e— Razširjenje Levstikove ulice v Celju. Mestna občina celjska raz.oisuje dela pri de-moliranju takozvanega Rakuschevega skladišča na voga'u Kralja Petra ceste in Levstikove ulice. Pravdno Volkovane ponudbe je vložiti zanesljivo do 15. t. m. pri mestnem magistratu celjskem.
e— Nesr»?e. Jakob Paser, hlapec pri Per-moser.iu v fiaberju, je vozil v soboto, dne 4. t. m. voz žagovine skoz Smarieto v Celje. Ko se ie hotel tam izogniti drugemu vozniku, so se konji splašili. Hlapec ie padel tako nesrečno z voza. da so ga prepeljali z raznimi notranjimi poškodbami v celjsko javno bolnico. — V petek, dne 3. t. m. je imel 23 let stari Ervin Zelenko, sin veletrgovca s pohištvom iz Maribora, posla na Polzeli. Ko se Je vozil s svojim motorjem domov, je padel v Drešinfi vasi tako nesrečno, da se je nevarno poškodoval. Tovarnar gosp. Lorber iz Žalca. ki je ponesrečenca, slučajno našel, ga Je spravil v celjsko bolnico.
e_ Javen shod poslanca dr. Pivka v St. Peiru v Savinjski dolini bo v sredo, dne 8. t. m. ob 4. popoldne v gostilni gosp. Hribarja v St. Petni. Ker ie zveza z vlaki za Celjane zelo ugodna. » pri^tatie turi! od to<! velika udeležba.
Iz Trbovelj
t— Ponesrečenje. Marija Senegačnik, že« na vpokojenega rudarja v Hrastniku, je doma tako nesrečno padla, da si je zlomila desno roko.
t— Osebna vest. V Trbovljah je odšel na večtedenski dopust rudniški zdravnik dr. Jenšterle. Za časa odsotnosti ga nadome« stuje rudniški zdravnik dr. Cizelj. V Hrast« niku je odšel na večtedenski dopust rud« niški zdravnik dr. Kumar. Nadomestuje ga dr. Žunkovič iz Maribora.
t— Preložen uradni dan. Radi pravniške« ga kongresa v Ljubljani je preložen uradni dan okrajnega sodišča, ki bi se imel vršiti 11. t. m. v Trbovljah, na 18. t. m.
t— Šolstvo v Hrastniku. Preteklo soboto se ie vršila na Dolu šolska maša za šolo« obvezne otroke deške in dekliške šole v Hrastniku. Voera.i se je pričel šolski pouk. V prvi razred deške in dekliške šole se je vpisalo po 90 otrok. Zaprošeno je bilo za paralelko.
t— Geološka preiskava. V Hrastniku in na Dolu namerajavo sezidati novo šolsko poslopje. Ker je svet tu zelo v plazovju. sta naprosila krajna šolska sveta g. prof. Seidla, znanega geološkega strokovnjaka v Novem mestu, da si ogleda zemljišča, pri« merna 7a novi stavbi in n--cla svoje mnenje.
IJCC&VICE
z zn o.roko in žsaom <

naj bol is d, n aji r p <zžr> ejšz, zato najcenejše.
Kolesarska dirka za državno
prvenstvo Iregularen potek dirke.
V	nedeljo se je vršila na progi Zagreb« Ljubljana kolesarska dirka za letošnje pr. venstvo države. Z ozirom na način, kako je savez sestavil našo državno reprezentan« co, v kateri ni postavil niti enega Sloven« ca, čeprav bi slovenski dirkači morali po svojih ponovno dokazanih kvalitetah priti v poštev, je vladal v naših športnih krogih za to srečanje slovenskih in hrvatskih ko* lesarjev izredno zanimanje. Na cilju se je obralo veliko število gledalcev, ki so z ve« liko nestrpnostjo pričakovali prihod dir« kačev.
Ob 6. zjiirraj je startaio v Zagrebu 15 tekmovalcev, med njimi poleg Zagrebča« nov in Ljubljančanov tudi dirkači iz Belo« vara in Maribora. Dolžina proge znaša 138 kilometrov.
Na cilj je dospela skupina 7 dirkačev, med katerimi je bilo v času tako majhnih diferenc, da je jurija šele po daljšem po« svetovanju proglasila rezultate, ki so na« stopni:
1. Anton Banek (Motokoturaški, Zagreb) 4:50.43, 2. I. Kranjc (Orao, Zagreb) 4:50.43.2 3. L. Koržinek (Soko, Zagreb) 4:50.43.4, 4. J Šolar (Ilirija) 4.50.43.6, 5. G. Hvala (Pri« morje) 4.50.43.8, 5. S. Zanoškar (Primorje) 4.50.44 Sledili so še Zagrebčana J. Osrečki in K. Sovič, F. Nagone in A. Kosmina (oba Primorje) in drugi.
Iz sledečih razlogov pa gornjih rezultatov ne moremo smatrati za regularne: Dirkači so bili do cilja eskortirani z motorji in av« tomobili iz Zagreba. Vsak poizkus sloven« skih dirkačev, še celo 800 m pred ciljem, da bi izboljšali svoje pozicije, je bil vsled tega zaman. V prvi vrsti so vozili trije Za« grebčani, tik za njimi Šolar, Hvala in Za« noškar. Naši dirkači so bili flankirani od hrvatskih motociklistov, niti 5 m za njimi pa so vozili avtomobili iz Zagreba, med nji« mi velik kamijon poln zagrebških »drukar« levu. Ako abstrahiramo od tega, da bi vsak padec kakega kolesarja z ozirom na tako bližino drugih vozil, imel za posledico lah« ko kako smrtno nesrečo, moramo ugoto« viti, da je bilo našim dirkačem onemogo« čeno, da bi bili vsaj pred ciljem izboljšali svoj položaj. Očividci nam poročajo, da je bil položaj na progi n. pr. pri Šmarju, isti kakor pred ciljem. Naloga kolesarskega Saveza je sedaj, da natančno in objektiv« no_preišče vse te dogodke, ker sicer bodo naši kolesarji izgubili zaupanje v njega.
Kolesarske dirke «Save»
Agilno kolesarsko in motociklistično dru« štvo Sava v Ljubljani je priredilo v nedeljo popoldne cestne dirke na progi Siška«Tržič in obratno. Pri glavni dirki je prišel prvi Kokovec Anton, ki je rabil 2 uri 44 minut in 30 sekund, drugi je prišel Slamič Her« man, tretji Gjorgjevič Franc in četrti Turk Alojzij. Pri lahki skupini (80 km) je prišel prvi Žmitek Ervin, ki je rabil 2 uri, 40 minut in 20 sekund, drugi je prišel Stepan« čič Stanko, tretji Prodan Edvard. Pri tretji skupini kol. društvo <c Zarja* Zg. Kašelj na progi Kranj in obratno (44 km) je prišel prvi Kemc Ciril, ki je rabil 1 uro, 30 min. in 38 sekund, drugi je prišel Smrekar Pa« vel, tretji Novak Josip in četrti Smrekar Bernard. Pri četrti skupini koles, društvo «Sora» Št. Vid na progi Tržič in obratno (80 km) je prišel prvi Šenk Franc, ki je rabil2 uri, 49 minut in 51 sekund, drugi je prišel Breme Pavel. Pri peti skupini novim cev na progi Kranj in obratno (44 km) je prišel prvi Krajnik Norbert, ki je rabil 1 uro, 30 minut in 20 sekund, drugi je pri« šel Junke Franc, tretji Plaveč Viljem in če« trti Orel Ivan. Pri seniorski dirki od 45 let naprej (2 km) je prišel prvi Leskovic Jo« ško, ki je rabil 5 minut in 11 sekund, drugi Batjel Franc, tretji Milavec Jernej in če« trti Brenčič Jakob. Pri seniorski dirki od 35 do 45 let (2 km) je prišel prvi Lakovič Fran ki je rabil 5 minut in 12 sekund, drugi je prišel Grudnik Rudolf in tretji Stepic Jo« žef. Pri damski dirki (2 km) je prišla prva Štrukelj Ivanka, ki je rabila 5 minut in 14 sekund, druga Kržin Albina, tretja Sla« mič Dragica in četrta Sulin Kftti. Pri inva> lidski dirki (2 !:m) je prišel prvi Rozman Ivan, ki je rabil 5 minut in 18 sekund, dru« gi Veretik Ivan in tretji Vodiškar Ivan.
Vse dirke so se vršile v najlepšem redu. Posebna hvala gre g. Gj. Besednik, ki je dal brezplačno na razpolago avto, dalje gg. Gregorčiču in Šinigoju, ki sta vodila srečkanje ter godbi Mladinski dom, ki je ves čas neumorno igrala. Sprevoda se je udeležilo okoli 200 kolesarjev in kolesark.
Po končani dirki se je vršilo srečkanje za 10 dobitkov. Prva številka je bila izžre« bana šr. 1125, druga št. 2355, tretja št. 4756, četrta št. 4477, peta št. 1597, šesta 5t. 899. sedma št. 661. osma št. 40, deveta št. 140 in deseta št. 4521. Dobitki se dobe v društve« ni pisarni.
Proslava 251etnice TKD Atena
V	nedeljo so pričele jubilejne prireditve ob priliki proslave 25!etnice TKD Atena. Dopoldne se je vršila prva tekma hazen« skega turnirja, pri kateri je Atena prema« gala hazeno družino splitskega Hajduka s Q : 2 (3 : I). Druga hazena tekma v pon« rfeljek je končala z zmago Ilirije nad Haj« dukom z 9 : 5 (4 : 3).
V	pondeljek »e je pričel propagandni lah koatletski miting, o katerem naj danes
Šport
fremansko poročilo
..eitoioioškJ idvot , Liusijani 6. septembra 192?:
Višina barometra 308.8
Kraj	Cas	Barom.	Temoer,	^ei. vlaga	Smer vetra in	Oblačnost	Vrsta padavine	
					brzina v m			
opazovanja				v «/o		0—10	ob opazovanju	v mm do ure
Ljubljana . . 1	7.	7676	.5 9	91	NE 1		megleno	
	8.	767-3	16-6	87	NE 1		medeno	
(dvorec) ^	14.	765-4	233	68	S\V 1	10		
	21.	765 9	20-0	83	S 1	0		
Maribo; . . .	8.	767-8	18-0	88	NW 4	6		
'Zagreb , . .	8.	76? 0	20-0	83	mirno	10		
Beograd . . .	8.	/66 8	21-0	95	W 1	0		
Sarajevo . . .	8.	767-1	17-0	87	mirno	0		
Skoplje . . .	8.	766-0	23-0	63	SE 1	0		
Dubrovnik . .	7.	764-8	230	64	mirno	3		
Praga ....	7	767-8	160	—	NE 1	1		
Povprečni barometer v Ljubljani je nižji kot včeraj za 0-2 mm. Solnce vzhaja ob 5*26 zahaja ob 18-29 luna vzhaja ob 0419 zahaja ob 1834.
Dunajska vremenska napoved za torek: Nobene bistvene spremembe. Suho in toplo
vreme bo trajalo dalje. Tržaška iremeuska napoved za torek: Lahki vzhodni severovzhodni vetrovi. Nebo spremenljivo; oblačno in nekoliko dežja. Temperatura od 22—28 stopinj. Morje mirno.
omenimo le to, da je J. Tratnikova (Ilirija) izboljšala dosedanji jugoslovenski rekord D. Šantlove (Primorje) v skoku v višino od 135.5 na 140.
Podrobna poročila o vseh teh prireditvah bomo radi pomanjkanja prostora objavili naknadno.
Jubilejne prireditve se nadaljujejo še da« nes, v sredo in četrtek, in sicer je spored sledeči: V torek ob 16.30 na igrišču Ilirije nadaljevanje lahkoatletskega mitinga, pri katerem nastopijo atletinje Hajduka, Iliri« je, Maribora, Primorja in Atene; v sredo ob 11. dopoidne hazena tekma Maribor : Atena, pTedtekma Ilirija : Primorje; v če« trtek ob 17.30 igra hazena družina z zma« govalko iz predtekme v sredo. Vse hazena tekme se vršijo na igrišču Atene.
Ilirija : Slovan 5 : 1 (4 : 1)
V	nedeljo se je ob pičli udeležbi občin, stva odigrala finalna pokalna tekma ljub« ljanskega okrožja, za katero sta se kvalifi« cirala Ilirija in Slovan. O izidu te tekme ni bilo skoro nobenega dvoma, s pričakovano zmago nad Slovanom se je Ilirija kvalifi« cirala za finale, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo z zmagovalcem mariborskega okrož ja, Mariborom.
Ilirija je nastopila s številnimi novimi močmi, ki so se v splošnem dobro obnesle, zlasti je omeniti krilsko vrsto, ki je izbor« no funkcijonirala. Vsekakor je odobravati stremljenje vodstva Ilirije, da nudi dozo« revajočim silam priliko, da izkažejo svoje sposobnosti; s tem si pridobi boljši pregled nad razpoložljivimi močmi, hkrati pa lah« ko preizkuša nove kombinacije v sestavi prvega moštva.
Slovan je nastopil v običajni postavi, brez srednjega krilca Volkarja.
V	začetku, nekako prve četrt ure, jc imel Slovan nekoliko več od igre, prihajal je če« sto pred ilirijanska vrata, vendar pa ni znal izkoristi nekaterih zrelih situacij. Pozneje prevzame Ilirija inicativo, nakar poteče igra do konca prvega polčasa v rahli premoči Ilirije. Škofic v golu Slovana je bil precej nezanesljiv in je pustil pasirati štiri žoge. Slovan si je ustvaril še par situacij, izkori« stil je Ie eno.
Drugi polčas se je odigral skoraj izključ« no na Slovanovi polovici. Slovan je posku« sil svojo srečo le s par predori, vendar za« man. Vkljub očitni premoči pa je Ilirija utegnila zabiti en sam gol in s tem postavi« la končni rezultat, ki je po poteku igre reelen.
Ostale nogometne tekme
MARIBOR: ISSK Maribor rez. : Rapid
rez. 5 : 2.
MURSKA SOBOTA: SK Mura : SD Ra« pid 7 : 0.
ZAGREB: Hakoah (Dunaj) : Gradjanski 5 : 2 (3 : 1). Dunajčani so mnogo bolje od» rezali kakor pri sobotni tekmi, ki je, kakor, smo že poročali, končala z neodločenim iz« idom 2 : 2. Čeprav so odnesli Dunajčani precej visoko zmago, se mora reči, da je Gradjanski igral svojo najlepšo tekmo v tej sezoni. Popustil je šele, ko je bil Per« ška blesiran. Sodil je dobro g. Vodišek.
BEOGRAD: Jugoslavija : Kinizi 4 : 1 (3 : 1). Jugoslavija je bila v zelo dobri formi ter je zlasti v tehničnem oziru nad« kriljevala svojega nasprotnika. V pondeljek je Kiniszi premagal BSK s 6 : 4 (4 : 2).
SUBOTICA: Jedinstvo (Beograd) : Bač« ka 2 : 1 (2 : 0).
PRAGA: Prvenstvene: Sparta Kladno : Vršovice 4 : 3, Union 2ižkov : Praha V33. 5 : 2, Čehoslovan : Union Vršovice 3 : 1, Kolin : Rapid 2:1, Slavoj Žižkov : Me« teor VIII 2:1. Prijateljska: Viktorija ; Slavija 3 : 1.
TOPLICE: DFC : FC Toplice 11 : 2.
BRATISLAVA: Češki savez : Madžarski savez 3 : 2.
KOELN: Koln : Carigrad 1 : 0.
DUNAJ: Prvenstvene: V soboto: Ama« teure : Slovan 1 : 0, Simmering : Rudolfs« htigel 3 : 2; v nedeljo: Admira : WAC 7 : 2 (1 ; 0), Wacker : Vienna 1 : 0, Rapid : Sportklub 2 : 1. Prijateljska: Ama teure ; AC. Bilbao 3 : !.
Jesenska dirka v Mariboru
V nedeljo popoldne je priredilo »Maribor sko dirkalno društvo* na Teznu jesensko dirko, ki se nadaljuje še v sredo na praz« nik. Krasno popoldansko vreme je priva« bilo na Tezno precej občinstva, ki je ves čas z zanimanjem sledilo napeti dirki. Po« tek dirke je pokazal, da vlada v Maribo« ru za to panogo športa precej zanimanja in da je baš v Mariboru ta šport najbolj razvit. Ker pa je ta vrsta športa združena z velikimi materijalnimi žrtvami, je seve« da razvita le bolj med imovitejšimi sloji. Vodstvo dirke je bilo v rokah gg. Rossma« nita, Bernharda, Scherbauma in majorja Ipavica. Dirki je prisostvovalo zlasti vžliko število častnikov in tudi vojakov.
Rezultati so bili sledeči:
1.	Kari Pachnerjeva dirka: 1. Heat: na progi 1600 m za 4 do 12 letne konje, na« grade po 2000, 1000, 500 in 300 Din. L Ro* danu (Ed. Funk) pretekel 1000 m v 1.31; 2. Nadira (Slavič) 134.2; 3. Mackensen (M. Matko) 1.36; 4. Dilemma (Turniš).
2.	Heat: 1. Rodaun 131; 2. Dilemma (Tur niš) 1.34; 3. Nadina; 4. Zlatibor (Funk). 3. Končni rezultat: 1. Radaun, drugo in tret« je darilo si delita Dilemma in Nadina, 4. Mackensen.
U. Anton Mihalovichsdirka na progi 2200 m za 3 do 121etne konje, nagrade po 1100, 700, 400 in 200 Din. 1. Dolly (Turniš) 1.39,
2.	Elsa (Luckmann) 1.45, 3. Blanka (Sko. berne( 1.53, 4. Sami (Funk) 1.50, 5. Princa (ravn. Novak) 1-52.
///. Ljutomerska dirka na progi 2000 m, za 3 do 121etne konje iz slovenske kmetske reje, nagrade po 1000, 600, 300. 200, 100 Din 1. Elsa (Luckmann) 1.42.5, 2. Princa (ravn. Novak) 1.50.5, 3. Lovec (A. Novak) 1.53, 4. Nacek (Klančer) 1.45, 5. Poldek (Slavi«) 131.
IV.	Dirka Varaždin na progi 2000 m, za 3 do 12 letne konje, nagrade po 1200, 700, 400. 200 Din; 1. Dolly (Turniš), 2. Gonda (kob. Turniš), 3. Dinar (Matko), 4. Princa (ravn. Novak).
V.	Dirka Maribor, dvovprežna amaterska dirka: 1. Radaun«Mackensen (MatkcFunk) 1.43, 2. Princa.Riza (Novak.Koražiia) 158.
3.	Elsa.Salva (Luckmann«Rossmanit).
Rezultati nedeljske dirke pričajo jasno.
da se ta lep šport, ki je za našo konjerejo tako velike važnosti, pri nas prav lepo raz« vije. Zato gre pač posebna zasluga prire« diteljem z g. Rossmanitom na čelu ter na« šim kon.ierejcem. med kateremi bi bilo omeniti poleg znanega Turniša, posebej na«
še vrle kmete iz Ljutomera ter g. ravn. No« vaka iz Maribora. Uspehi Ljutomerčanov ter g. Novaka pač najbolje svedočijo za njihovo strokovno znanje v tej panogi športa.	—r
Športni dan na Rakeku
SK Javornik je priredil v nedeljo na Ra« keku športni dan s programom, ki je za ondotne razmere že zelo obširen. Povabil je prvo in drugo hazensko družino in pr« vo moštvo ASK Primorje na gostovanje, kar jc med tamkajšnjo publiko vzbudilo precejšnje zanimanje, k čemur je v nemali meri prispevala tudi spretna reklama, tako da je rpišlo občinstvo na igrišče in zvečer na veselico v tolikem številu, kolikor ga tudi v Ljubljani na marsikateri slični pri« reditvi ni videti.
Kot prva točka je bila na programu /ia« ženska tekma Primorje l. : Primorje 11.
Prvi tim so tvorile igralke prve družine z rezervno vratarico v golu, v drugem timu pa je igrala rezervna družina s Krischevo v golu. Tekma je potekla v precej živahnem tempu. Zlasti ker se je rezerva z ambicijo borila in hotela doseči čim ugodnejši re< zultat. V rezervi je prijetno iznenadila ožja obramba, tudi krilki sta bili dobri, zato ni mogel prvi tim izvojevati boljšega rczul« tata kot 7 : 3. Občinstvo je z živim zani« manjem sledilo poteku igre, ki je bila za veliko večino navzočih noviteta.
Nogometna tekma ASK Primorje : SK Javornik je sledila hazenski prireditvi kot druga točka programa. Primorje, ki je na« stopilo v skoraj najmočnejši postavi, je vzelo stvar z resne strani, izkoriščajoč ugod no prilko za dober trening. Diktiralo je ves čas zelo oster tempo, ki so mu seveda do« mačini kmalu podlegli, tako da so v drugi polovici le redkokdaj prišli do žoge. Izmed domačinov, ki gojijo, kar je samoobsebi umljivo, še precej primitiven nogomet, jc še najbolj ugajal levi half, ki je vzdržal tempo skoraj do konca. Pod takimi okol« nostmi se ni čuditi dvoštevilčnemu rezul« tatu 12 : 0, ki ga jc doseglo moštvo Pri« morja.
Zvečer se je razvila v Sokolskem domu živahna zabava. Spored pester, običajen pri takih prilikah, dvorana natlačeno polna.
Službene objave LNP.
(Seja p. o. dne 1. IX. 1926.)
Verificirajo se za SK Jadran igr. Danijel Jesenko s pravom takojšnjega nastopa, ker se vrača v svoj matični klub in Gartner Ladislav s pravom nastopa dne 8. IX. 1926. za SK Slavijo igr. Mihelič Karol, ker se vrača v svoj matični klub s takojšnjim na« stopom in Stupica Leo s pravom nastopa dne 8. IX. 1926. S pravom nastopa dne 8. IX. 1926. za SK Krakovo: Kukovica Alojz, Benedetič Stanislav, Privšek Vladimir, Gra« brian Edvard, Kotar Leopold, Blatnik Albj« zij, Stante Ivan, Vizjak Julij, Novak Ivan. Acceto Oskar, Novak Stanislav, Klančar Vinko, Malič Mirko, Marjetič Anton, Ko»
smač Ludvik, Ccsarcc Zvonimir, Privšek Albin, Cesar Ludovik, Marinko Josip, Jtr« šek Danijel, Vlaj Štefan. Czerny Ivan. Koser Artur; za SK Panonija: Stoff Ru« dolf, Stoff Adolf, Thomas Otto, Bratkovič Franc, Pirš Alojzij, Kastclic Ivan, Dominco Lado, Glavič Vinko, Weis Feliks, Zajec Rudolf. Oresnik Franc, Batteiino Oton, Ko. man Franc, Ahlin Hinko, Bardutzkv Ro* bert, Dolinar Ivan, Bonač Ivan, Bonač Stan ko, Mokarel Viktor. Pave lranc. Zajec Ivan, Ahlin Frane, Baumkirher Rado: za SK Reka: Zdešar Franc, Beseničar Ivan, Večerin Adolf, Bartl Ferdinand, Loborec Veleslav, Thuma Emanuel in s pravom na. .stopa dne 1. 111. 1927. \VohImuth Pavel, Urbančič Stanko, Zuccato R^migij; za SK Šoštanj 8. IX.: Tofant Jur, Majkuš Valen. tin, Toplak Josip, Strau> Stanko, NVidriih Ivan, Orel Adolf, Kolšck Josip, Savinš(£ Ivan, Satler Ivan. Werbnig Josip. ing. Ivan Schmauz, Schmauz Rudolf in s 1. lil. 1027 Kindelhofer Rudolf. Schneider Rudolf, Sza. bo Ivan, Szabo Štefan.
Vzamejo se na znanje prijateljske nogo« rr.etne tekme: Slovan : Hermcs, Hermcs : Jadran, Slovan : Slavija in Hermes : Sla« vi j a ter mednarodna tekma ISSK Maribor : SV Villach — Predajo se kaz. o. igr. Černc. Zore (ŽSK Hermes). igr. Dečman (SK Slavija) in igr. Pečar (SK Slovan).
Finale ljubljanskega okrožja SK Ilirija : SK Slovan za pokal LNP. se vrši 5. IX. na igrišču SK Ilirije ob 16.30.
Službujoči odborniki LNP. dne 5. IX. 1926: red službo gg. Dorčec in Lukežič, biag služba g. Batista.	Tajnik II.
Lahkoatletsko drža\mo prvenstvo. V soboto in nedeljo so se vršila v Zemunu lahkoatletska tekmovanja za državno pr. venstvo. Državni prvak v lahki atletiki je postal zagrebški ASK. Nadaljna mesta so zasedli Obilic (Vel. Bečkerek), Pančevački Sportklub, Jugoslavija in Somborsko Šport« j sko Udružcnjc. Gašpar je v metu kopja j s 51.45 postavil nov jugoslovenski rekord. Slovenski lahkoatleti niso startali.
SK Jadran opozarja svoje člane na dne 28. in 29. avgusta v ljubljanskih časopisih objavljeni izredni občni zbor. Udeležba vseh članov potrebna in obvezna. Odbor.
ASK Primorje ima danes ob 19. uri v restavraciji pri Uranu odborovo sejo. — Tajnik II.	.
ASK Primorje. Danes, v torek ob 20. plenarna seja centr. odbora v Narodni k a« varni, zadnja soba. — Tajnik.
Upra\mi odbor ASK Primorje. Danes v torek ob 20. uri v tajništvu seja upravne« ga odbora Prisotnost gg. načelnikov zaže. Ijena. — Podpredsednik.
ŽSK Hermes. Plenarna seja se vrši v torek dne 7. t. m. ob 20.30 v lokalu. Pozi« vajo se vsi gg. odborniki, da se iste zane« sljivo udeleže. Pozivajo se ponovno vsi igrači, da v svrho ureditve garderobe takoj oddajo vso opremo v lokalu, v nasprotnem slučaju se bo proti krivcem najstrožje po« stopalo. — Predsednik.
Gospodarstvo
Naša zunanja trgovina v prvi polovici 1926.
Trgovinska bilanca aktivna.
Te dni je bila izdelana statistika uvoza za drugo tromesečje t. L, tako da nam je sedaj znana zunanjetrgovinska bilanca za omenjeno dobo. Uvoz v drugem tromesečju je znašal 323.742 ton v vrednosti 1939.1 milijona papirnatih, odnosno 176.8 milijona zlatih dinarjev proti 495.720 tonam v vrednosti 2474.5 milijona papirnatih, odnosno 210.6 milijona zlatih dinarjev v istem času lanskega leta. Nazadovanje napram lani znaša 171.978 ton v vrednosti 33.8 milijona zlatih dinarjev. Uvozilo se je v drugem četrtletju t. 1. največ bombažnih tkanin, potem volnenih tkanin, strojev in aparatov, raznih popolnoma izdelanih železnih predmetov, bombažnega prediva, sirove kave. kuhinjske soli. nepredelanih kož domačih živali, premoga, prevoznih sredstev in drugega. Najglavnejše države, ki so uvažale v tem času k nam, so Avstrija (21.1 odstotka), Češkoslovaška (17.4 odstotka), Italija (14.1 odstotka), Nemčija (11.7 odstotka), Anglija (5.7 odstotka), Francija (5.6 odstotka), Madžarska. Rumunija, Ze-diniene države in druge.
Ako primerjamo zimanje - trgovinske številke za prvo polovico t. L, dobimo: I. četrtletje: uvoz 18143 milijona papirnatih, odnosno 168.4 milijona zlatih Din. izvoz 1767.6 milijona papirnatih, odnosno 161.5 milijona zlatih Din, primanjkljaj 75.4 milijona papirnatih, odnosno 6.9 milijona zlatih Din; II. četrtletje: uvoz 1939.1 milijona papirnatih, odnosno 176.8 milijona zlatih Din. izvoz 2170.7 milijona papirnatih, odnosno 197.9 milijona zlatih Din, prebitek 231.6 milijona papirnatih, odnosno 21.1 milijona zlatih Din.
V prvi polovici t. 1. je bilo torej skupno uvoza za 3782.1 milijona papirnatih, odnosno za 345.2 milijona zlatih Din, izvoza pa za 3938.4 milijona papirnatih, odnosno za 360.4 milijona zlatih Din. Izvoz je torej za 14.2 milijona zlatih Din (za 4.12 odstotka) večji od uvoza (po količini za 2,023.419 ton).
Uvoz v prvi polovici t. 1. je manjši o<l uvoza v esakem času 1925. dočim je izvoz večji po količini, a manjši po vrednosti kakor v enaki dobi lanskega leta. Ker so izgledi izvoza za drugo polovico t. 1. ugodnejši, lahko za letos računamo s precejšnjo verjetnostjo. da bo celotna trgovinska bilanca jako ugodna.
= Uradni dan ljubljanske Zbornice ta. trgovino, obrt in industrijo v Maribora v sredo 8. t. m. zaradi praznika odpade. Prihodnji uradni dan Zbornice bo v sredo 15. t. m. v gremijalnih prostorih (Jurčičeva ulica 8, II. nadstropje).
= Knjigovodstvo za oblačilne obrti. Pod tem naslovom je izSla te dni nova knjiga, katero je založila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Knjigo je s j »osebnim ozirom na potrebe čevljarstva, dežnt-karstva, klobučarstva. krojaštva, krznarstva in rokavičarstva spisal priznani strokovnjak profosor Henrik Podkrajšek. _V knjigi je knjigovodstvo, katero rabi oblačilna stroka, ki hoče napredovati, jako pregledno sestavljeno. Knjiga obravnava uvodoma glavne T>oime knjigovodstva, v specijalnem delu pa knjige obrtnega knjigovodstva. Preko polovice knjige pa obsegajo vzgledi in naloge za malo obrt. Namenjena ni torej samo za učence obrtnih nadaljevalnih šol. ampak tudi zn samostojne obrtnike, ki hof°jn imeti pregledno zbrane podatke o knjigovodstvu svoje stroke. S pridom bo pa knjiga služila turi! učiteljem na obrtnih nadaljevalnih šolah,
ker jim bo izdatno olajšala pouk. Knjiga se naroča naravnost pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ter stane 32
dinarjev.
= Dobave. Drž. rudnik v Kakanju sprejema do 7. t. m. ponudbe za dobavo 280 m«
smrekovega jamskega lesa. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. septembra ponudbe za dobavo rudarskega orodja. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: pri gradbenem ministrstvu, računskem oddelku v Beogradu 6. septembra glede izvršitve dovozne rampe in spodniega ustroja pri železnem mostu preko reke Drine pri Zvorniku; 13. septembra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave delov za signale; 14., 16. in 18. septembra pri glavnem sanitetakem slagalištu v Zemunu glede dobave raznih lekarniških potrebščin (liptonov čaj, rožmarinovo olji. kokosovo milo, bencin, pergament - papir, medicinalne stekleničice itd.); 15. septembra glede dobave raznega bolniškega materljala (plašči za bolnike in bolničarje ter zdravniške in razne brisalke; 16. septembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznega materijala; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu pa glede dobave raznih vijakov, ključavnic, žleza itd. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Za 251etno jubilejno vrtnarsko razstavo v Poznanju, ki se bo vršila od 25. septembra do 3. oktobra 1926, je naše prometno ministrstvo dovolilo 50odstotni popust na vseh železnicah SHS. in to za brze. osebne in mešane vlake, izvzemši SOE. Legitimacije kakor tudi vsa brezplačna pojasnila daje g. R. Golebiovvski. Ljubljana, Stari trg 19, II. (telefon 407).
Borze
6. septembra.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 75—0, Vojna škoda 299—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22. Celjska posojilnica 193—194 (194), Ljubljanska kreditna 165—170, Merkantilna 90—0, Praštediona 865 — 867, Slavenska 49—0. Kreditni 165 rto 175. Strojne 11-2—115. Vevče 108—0. Stavbna 55—65, šešir 103—0. — Blago: Dva zaključka. in sicer: deske (smreka, jelka), o-l 24, 28, 33. 38 mm. 4 m, monte, media najmanj 23 cm. fco vagon meja, 1 vagon 500 do 510 (500); remeljni. 4 m, 70 70. 80/SO, monte, fco vagon meja, 1 vagon 500—520 (500). Drugače nespremenjen položaj.
ZAGREB. Borza danes ni poslovala.
CURIH. Beograd 9.1275, Berlin 123.15, New York 517.385. London 25.12 in 15 šest-najstink. Pariz 15.25. Milan 19.25. Praga 15.33. Budimpešta 0.007255. Bukarešta 2.55, Sofija 3.75. Dunaj 73.0625.
TRST. Devize: Beograd 47.25—47.75. Dunaj 380—395. Praga 79—81, Pariz 7950 do 80.25. Lonrion 129—131, New York 2650—27, Curih 520—530. Budimpešta 0.0375 —0.0390, Bukarešta 11—12; valute: dinarji 46.50 da 47.50, dolarji 26—26.50. 20 zlatih frankov 105—110. zlata lira 525.60.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.48—12.52, Berlin 168.35—168.85, Budimpešta 3.4925 do 3.5125. London 34.35- 34.45. Milan '26.31 do 26.41, Nevv York 707-709.50. Praga 20.94 do 21.02. Sofija 5.11—5.15, Varšava 78.75—79.25. Curih 136,13—137.13. Pariz 20.87—20.97; valute: dinarji 12.45—12.51, dolarji 704 do 708.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.50, v Berlinu 7.407.
Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni"
Nedelja in pondeljek na
■ • w
razstaviscu
Oba dneva je bilo nad 15.000 posetn'-kov. — V nedeljo zaradi konjske raz-stave posetniii pretežno z dežele. — Mali Prater v akciji; veselje in strah ob toboganu.
Tujci, ki posečajo našo razstavo, so eno-duSnega mišljenja, da smo Slovenci lahko s polno opravičenostjo ponosni na to svojo prireditev, zlasti na kmetijski ln vrtnarski del. Cule so se celo izjave, da bi Zagreb ali Beograd ne zmogia kaj sličnega. No, pa si Slovenci res lahko kaj domišljujemo, če pomislimo, da nas je v svobodni Jugoslaviji komaj 1 milijon in da naša pokraji;;a nima nia posebno rodo\;tne zemlje, ki bi v polni meri opravičevala prištevanje naše pokrajine med izrazite agrarne zemlje. Nedeljska konjska razstava je še posebno pokazala, da imamo mi izvrsten konjski ma-terijal, ki takega ni zlahka dobiti v kakšni drugi pokrajini Jugoslavije.
V nedeljo so bile baš zaradi razstave konj okrog gotovo tri četrtine vseh obisko-vakev z dežele. Število vseh nedeljskih poseimkov se ceni nad 10.000. Vrvenje po razstavišču je bilo ves dan živahno, posebno popoldne in potem proti večeru. V ponedeljek je bil poset znatno manjši in je znašal do največ 5000 ljudi. Kmetje in sploh podeželani so se zanimali največ za kmetijsko in vrtnarsko razstavo. Tudi nekaj tujcev je prišlo pogledat našo slovensko rastavo. Celo goste iz Skoplja smo imeli, deloma pravoslavne, deloma mohame-dance. V nedeljo je med drugimi odličnimi osebami posetil razstavo nemški konzul v Zagrebu g. Ferdinand Seiler, ki se je zlasti dolgo časa zadržal v umetnostni razstavi in se zelo interesira] za posamezne umetnine.
S strani meščanskih slojev se je opa-j[alo posebno veliko zanimanje za umetnostno razstavo, ki je po številu zastopanih umetnikov in po različnosti umetniških smeri gotovo ena največjih, ki se je priredila v zadnjem času v Jugoslaviji. Kakor do-znavamo, so umetniki prodali že lepo število razstavljenih del.
Da preidemo zopet v bolj prozaične stvari, moramo povedati,.da uspeva tudi trgovina na drobno v industrijskem, trgovinskem in obrtnem delu razstave. Največ se proda kožuhovine. Velikih kupčij pa je za enkrat prav malo. Za radijske aparate in potrebščine enako vlada precejšen interes; le žal da se zaradi različnih motenj aparati ne dado vedno dobro preizkusiti. Na konjski razstavi se je prodalo tudi lepo število konj. Vsi ameriški kosači, ki so bili naprodaj, so bili prodani. Med drugimi so nakupovali konje oficirji, delom zase, deloma za vojaštvo.
Kaj pa velesejmski »mali Praterc? No, tudi na tega ne smemo pozabiti, saj je bil proti večeru center vsega zanimanja in dobre volje. Vrtiljaki, gugalnice, strelišče, hipodrom in tobogan so bili oblegani od gledalcev, pa tudi aktivnih udeleževalcev je bilo preccj. Sum s o povečavali številni or-kestrljani, ki so igrali stare ln nove bol) »ta luštne«, kakor »Ich liebe die Anna«, »Mei Foda is a kloana« . . ., potem »Grofica Marica« in celo modernejše za najnovejše plese. Najprej je užgal mladino električni vrtiljak s konjički in kočijami, zvečer pa so tudi odrasli dobili pogum in so se ljubljanska dekleta spravljala ne samo v kočije, temveč tudi na konjičke . . . Vrtiljaka s stolčki na dolgih žičnatih vrveh so se ljudje spočetka malo ženirali, kajti ta špektakel gre visoko v zrak in predstavlja nekako vežbo za vožnjo z aeroplanom, pa so boječniki končno tudi ta strah preboleli, ko so videli pogumnejše prvoborilce. Močno je bil od radovednežev oblegan tobogan, ki je za Ljubljano naravnost čudovita stvar. Res neumno je to, da ti izpod-naša stopnice, ki stopiš na vrh ali da te nenadoma potegne kvišku, potem pa draš navzdol. Številni gledalci se nikakor niso mogli opogumiti, da bi zamenjali solidna mirna tla s komedijo, ki je deloma oponašala potres. Lovci, odnosno tisti, ki bili radi lovci, so se vežbali na strelišču, jahalci, odnosno tisti ki bi radi bili jahalci, pa so se vežbali za 4 dinarje v hipodromu.
Bog se usmili, če so ljudje radi veseli. Take stvari imajo vendar tudi pri raznih svetovnih velesejmih, ki zaradi tega ne izgubijo niti majhen del svoje resnosti. Po resnosti malo zabave je baš tako potrebno kakor solnce po dežju. Živahen je bil včeraj tudi običajni veselični prostor, kjer Je menda 6 godb in dobra, toda nekoliko draga kapliica. K živahnosti in dobri volji je gotovo v veliki meri pripomoglo lepo vreme, ki le lepše, kakor je bilo sredi poletja. Upajmo, da bo tako o^lo do konca razstave, ki bi jo moral posetiti vsak Slovenec.
Vinska razstava
V kmetijskem paviljonu ie prirejena tudi razstava vin. Že zunaj lepa slika s celo baterijo lično opremljenih steklenic, na-pravlja na vsakega obiskovalca dober vtis. Ko pa prične poskušati različna vina, eno boljše kakor drugo, se prične živahno debatiranje, k) privede do najboljšega razpoloženja. Navaden pivec res ne ve, kateremu vinu bi dal prednost, kajti zastopana so vina od dolenjskega cvička do najfinejših belih vrst, kakor traminec, sflvanec, burgundec, mozler (šplan), rizling, mnška-telec, murski biser, hercegovščak L dr. Iz najznamenitejših vinskih goric ljubljanska ta mariborske oblasti. Izredno fini in močni so tramlncl. rdandcl ter nekateri rizlingi.
Razstavljale! (državni vinarski šoli v Mariboru in na Grmu, Prva južnoštajerska vl-narsak zadruga v Celfu. Štajerska hranilnica Podlehnik, Clotar Bouvier v Gornji Radgoni, graščina Ulm - Klevež, graščina Brežice, Vinko Bon v Krškem, A. SuSnfk v
Novem mestu, J. & Ptfrimen v Mariboru in drugi) so lahko ponosni na svoje blago, osobito oni, ki razpolagajo s starimi vini. Vina se točijo v kozarcih po 3, 4 in 5 dinarjev kozarec, pa tudi v celih steklenicah.
Tvrdka Clotar Bouvier iz Gornje Radgone je razstavila poleg večje kolekcije svojih najboljših pridelkov še šampanjec, ki se istotako toči po kozarcih. Menimo, da ne bo zapustil noben obiskovalec sejma, ne da bi se pomudil tudi v tem razstavnem oddelku.
Konjska razstava
Izredno lepi konji iz vse Slovenije.
V	okviru pokrajinske razstave se je v nedeljo 5. t. m. tretjič vršila v Ljubljani razstava plemenskih konj iz vse Slovenije. Nedeljska razstava je v vseh pogledih nadkriljevala dosedanji dve tako po številu razstavljenih živali, katerih je bilo blizu 130, kakor po kakovosti blaga. Konjerejci sirom Slovenije so lahko v polni meri ponosni na svoj prvovrstni konjski materijah Posebno mnogo priznanja in občudovanja so želi ljutomerski, pa tudi ormoški in šentjer-nejski konji. Tudi kranjski okraj se je odlikoval.
Komisijo so tvorili gg. Fr. Zupančič, podpolkovnik Milan Zaje, Ivan Ažman, Franc Mol. J. Zemljič in Stanko Gostič. ki ima velike zasluge za to prireditev.
Kot najlepši v I. skupini (kobile z žrebeti), a) toplokrvne, so dobili I. nagrado podporočnik Joakim Žitnik' II. nagrado graščina Fužine pri Ljubljani; razen tega so bili obdarovani z diplomami in nagradami še 4 toplokrvne kobile. V isti skupini, b) mrzlokrvne, se je priznalo 1. darilo g. Alojziju Janžekoviču iz Sterjancev. II. darilo g. Antonu Hafnerju iz Žabnice. Razen tega se je priznalo v tej skupini še 12 daril in 2 pri-gona raznim konjerejcem.
V	II. skupini (plemenske kobile brez žrebet) sta dobili I. darilo amerikanska dirkačica gospoda Marka Makovca iz Lukavcev, drugo darilo angleška pol-krvca kapetana g. Radomira Stojanovi-ča iz Ljubljane. Razen tega je prejelo še 11 konjerejcev nagrade.
V	III. skupini (4 letne žrebice) sta dobili ministerijalno diplomo in I. nagrado žrebica g. Jožeta Strojina iz Ostroga, II. darilo žrebica ge. Marije Lenarčiče ve iz Bresta; razen tega se je priznalo v tej skupini še 7 nagrad.
V	IV. skupini (3 letne žrebice) I. nagrado in ministerijalno diplomo Marko Makovec, II. nagrado in diplomo Fran Brumen iz Gornjih Krapij; poleg tega se je priznalo še 18 nagrad.
V	V. skupini (2 letne žrebice) so dobili: I. darilo g. Fran Toric iz Franj-kovcev, II. darilo g. Franc Škergat iz Središča in 11 nagrad, med temi 2 z diplomami.
V	VI. skupini (1 letne žrebice) 1. z diplomo g. Fran Petek iz Samošanov, II. g. Fran Golorej iz Vokla na Gorenjskem. Poleg tega se je podelilo še 6 nagrad ostalim konjerejcem.
V	VII. skupini (žrebički) I. darilo in diplomo kapetan g. Radomir Stojanovič iz Ljubljane, II. in diplomo poročnik g. Kornel Konjovič iz Maribora. V tej skupini se je razdelilo še 7. nagrad.
V	VIII. skupini (gospodarski konji) I. darilo in diplomo pukovnik Milisav Antonijeviču iz Ljubljane, II. darilo Mihael Dimnik iz Jarš, III. darilo in diplomo podporučnik Božidar Okorn iz Ljubljane in IV. Fran Sitar iz Stožic.
Splošno pozornost so vzbujali žrebci državne žrebčarne na Selu in državni žrebci v zasebeni oskrbi. Nagrade v denarju se je razdelilo skupno 12.010 Din.
Uspeh te razstave naj bo bodrilo našim konjerejcem, obenem pa priznanje prirediteljem razstave.
Pregled mlekarske razstave
Povoljna ocena naših mlekarskih proizvodov.
Lično prirejena mlekarska razstava na-pravlja dober vtis, a vsebuje tudi dober tek. Udeležuje se te razstave 21 sirarn s sirom emeatatekega tipa, 3 sirarne s tra-pistovskim sirom in 12 maslarn.
Minuli petek je presojevalna komisija, obstoječa iz ge. Pibernikove, gg. Šarabona, Jelačina st. in Verbiča kot trgovskih tvrdk v Ljubljani ter državnega mlekarskega inštruktorja g. Pevca precenila merkantilno kakovost razstavljenih izdelkov ter dodelila odlikovanja. V skupini eunentalskih sirov je pripadla srebrna kolajna kmetijski gospodarski zadrugi v Bohinjski Bistrici za hleb 14 mesecev starega sira; pri letos izdelanem blagu pa so dosegle bronasto kolajno mlekarski zadrugi v Ratečah in na Vrhnfld ter Združene mlekarne dd. v Ljubljani, priznanja pa (diplome) Kmetijska gospodarska zadruga v Bohinjski Bistrici, mlekarske zadruge v Ribnem pri Bledu, v Bohinjski Cešnjici, v Bohinjskem Polju,, v Bohinjski Stari Fužini, v Hrašah pri Lescah, v Bohinjskih Bitnjah in v Horjulu. Za vzor Je slnžtl kos originalnega ementalske-ga sini, ki ga je prinesel v to svrho s seboj g. Vetbič. V skupini trapistovsklh sirov se nI priznalo nobeno odlikovanje; razstavljeni vzorci se kakovostno niso mogli primerjati z izvirnim sirom iz samostana tTa-pistov v Mariji Zvezdi pri Banjaiuki, ki ga Je prinesel en hlebček za vzorec istotako g. Veibič. Okus je sicer ugajal, toda nezadovoljiva sta bila luknjičanje (očesnatost) ln mehkoba testa. Pri presnem maslu so se priznale: srebrna kolajna mlekarni F. Šef-raaim o Radohovi vasi in Mlekarnski zadrugi na Rovih; bronasta kolajna mlekarni graščine Novi Klošter v Savinjski dolini, mlekarni F. Pončiča v Tešanovcih, mlekarskim zadrugam na Vrhniki, v Radomlju. v
Št. Lovrencu na Dolenjskem ter Združenim mlekarnam d. d., priznanja pa Kmetijski gospodarski zadrugi v Bohinjski Bistrici za bohinjsko maslo, Mlekarski zadrugi v Kostanjevici za mlekarsko maslo in Mlekarski zadrugi na Vrhniki za siratkino maslo. Pri presojanju sirao sta se navrtala po dva hleba, izjemoma tudi trije hlebi ter se je dobila na ta način primerno zanesljiva podlaga za ocenitev: dosežene točke v številkah znašajo zato povprečnost od 10, odnosno 15 samostojnih okusov, od teh 8, odnosno 12 od naših starih trgovskih praktikov — torej za sirarje, odnosno mlekarske tehnike vsega uvaževanja vredna ocena. Od vseh 25 točk za ementalski sir ie bilo potrebno doseči najmanj 24 točk za zlato kolajno, najmanj 20 točk za srebrno kolajno, najmanj 18 točk za bronasto kolajno in najmanj 14 točk za priznanja, pri masle pa od vseh 20 točk najmanj 19 za zlato, IG za srebrno, 12 točk za bronasto kolajno ter 10 tečk za priznanje
V strojnem delu mlekarske razstave so postavile Zadružne mlekarne d. d. v Ljubljani kompletno montirano parno mlekarno z vsemi pritiklinami, ki jih zahteva moderni mlekarski obrat; zastopnik d. d. Alfa Separator, tvrdka A. Penič v Zagrebu, pa Zbirko za majhne ročne mlekarne potrebnih strojev in potrebščin. Skupna slika tega nudi zelo okusno lice in je zanimiva prav posebno za one, ki še nikdar niso videli od znotraj ali proučili večjih obratov moderne mlekarske industrije.
Da je mlekarska razstava ztnanje tako lično uspela, gre zasluga razen velesejem-ski upravi pred vsem Združenim mlekarnam d. d. v Ljubljani, odnosno njihovemu ravnatelju g. Obersnelu. Interesentom vseh krogov se priporoča poset te razstave, kjer se dobi sladko mleko, zdravilno kislo mle-
Oanes popolnoma novi veliki senzactjonein> sparea;
FEorerdinski goslač
Krasiia vsebina - P.ekiasni natavn; posnetki — Sijajni igrale — V glavnih vlogah:
Gonrad Veidt, Elizabeta Bergner, Walter Rilla
Opozarjamo Vas na naše prekrasne reklamne fotogratji.
* M . . tmmm . .	. .	. •	• • ^mmm . . av * . wmam « •	. . —.— .... an. ....	. •	.
Izven programa: Nova, v Ljubljani še ne predva ana buika
Strah pred srečo
v glavni vlogi najboljši komik sveta, neodoljivi HAROLD LlOVD. Vsled ogromne dolžine filma se vrše dveurne predstave ot>:
3.j, 5., 7. in jlO.
Predprodaja vstopne od 2. ure naprej — Pomnoženi prvovis ni _metn ški oikestersv ra pri vseh predstavah. — Slovesna otvoritev nove sez je z LYA MARA ve:et Imom ,,Na plavem Danavu" se preloži vsled tehničnih ovir za nekaj dni i i
Elitni Kino Matica — najudobnejši kino v Ljubljani. — Teleton 124.
ko najrazličnejši siri s sladko pikantnim okusom in siri iz kravjega ter ovčjega mleka z ostrim okusom za one, ki si želijo ustvariti v želodcu trdno podlago za poku-šanje- vinskih kapljic.
r— Darila, ki se bodo razdelila pri mednarodni razstavi psov, so razstavljena v izložbenem oknu firme Elite v Prešernovi ulici.
r— Radijski koncert. Ljubljanski Radio-klub prireja s pomočjo poskusne oddajne postaje poštne direkcije za časa razstave dnevno od 3. do 4. ure popoldne koncerte. Igra znani jazzband-kvintet g. Negodeta. Kvintet tvorijo poleg g. Negodeta gg. Kit, Diet, Rozman in Leskander. Radio-klub prosi amaterje, posebno zunanje, da mu poročajo, kako slišijo.
Iz življenja in sveta
Stota obletnica rojstva ustanovitelja Ullsteina
Pri nas dobro znana založba Ullstein je obhajala v pondeljek 6. t. m. stoletnico rojstva svojega ustanovitelja, ki se je rodil 6. septembra 1826. v Fttrthu na Bavarskem. Leopold Ullstein je prišel na svet kot sin veleindustrijalca s papirjem. Oče ga je izšolal, toda sin ni hotel vstopiti v njegovo podjetje, temveč je ustanovil lastno tvrdko v Berlinu, kjer je pritegnil v svojo sfero mnogo tujega kapitala. S tem je položil temeljni kamen pozneje ustanovljenemu društvu nemških založnikov.
Leopold Ullstein je bil zelo nadarjen in podjeten mož, ki se je posvečal tudi dnevnim, političnim in literarnim vprašanjem. Bil je celo vrsto let eden izmed najuglednejših občinskih svetnikov v Berlinu, s 50. letom pa se je posvetil celo iiterarnemu delu. Leta 1877. je ustanovil veliko časnikarsko podjetje in knjigarno. V kratkem se je tako razmahnil, da je postala njegova tvrdka ena prvih v Nemčiji. Umrl je Ullstein dne 24. septembra 1899. Zapustil je pet sinov, Hansa. Louisa' Franca, Rudolfa in Hermana, ki še danes vodijo veliko in dobro idočo pedjetje.
Anatemiziraisr. hebrejščina
Iz Rusije poročajo o jako čudnem slučaju, ki se je pripetil v Moskvi s hebrejskim jezikom. Ruski prosvetni ko-
nese z vidnim zadovoljstvom domov, kjer potem postane vitek, a zato tudi manj gibčen. Z moškim steznikom je torej križ in težava, kakor z vsako stvarjo, ki je namenjena najprej ženskam, ki pa jo pozneje prevzame moški spol na račun svoje spokorniške lepote.
Madžari se zbirajo okoli Otona Habsburškega
Na podlagi razgovorov, ki se že delj časa vrše med madžarskim ministrskim predsednikom grofom Bethlenom in med vodjo madžarskih fašistov Gombo-som. smatrajo dobro informirani poznavalci Madžarske, da se bodo vršile sigurno nove parlamentarne volitve najpozneje čez leto dni, na jesen 1927. Bethlen in Gombos sta pretresala tudi vprašanje senata. Gombosovi fašisti se ne protivijo obnovi starega zbora mag-natov in nameravajo celo revidirati svoje stališče glede volitev madžarskega kralja.
S tem so se razmere na Madžarskem popolnoma izpremenile. Fašisti so namreč preje zahtevali svobodne volitve ter so indirektno zahtevali od vlade, da obrne Habsburgovcem hrbet. Odkar pa je grof Bethlen nastopil kot oportuni-stični legitimist, prevladuje tudi v fa-šistovskih vrstah naziranje, da je treba to vprašanje drugače rešiti. Na temelju te orijentacije se govori, da se Habsburgovci ne morejo poslužiti svojih starih pravic in se ne smejo vrniti
misar Lunačarski je namreč proglasil	^jer velja zakon
jezik Židov za mrtev jezik in je izvajal ~ "	~ .......
iz tega principa vse konsekvence. Proglasil je. pod vplivom judovske občine v Rusiji, ki govori samo judovski idijonr hebrejščino za <buržoazen jezik*, za katerega ni mesta v mejah ruske federativne republike. In to neglede na vsebino brošur in knjig. Marksov »Kapital» je prav tako zabranjen, kakor izlivi šovinista Zabotinskega. Z ozirom na stališče, ki ga je zavzela sovjetska vlada napram hebrejskemu jeziku, se je sedaj sestala zveza hebrejskih pisateljev v Palestini ter je sklenila protestirati zoper naziranje, da je hebrejščina buržoazen jezik. Protest bo podpisala tudi palestinska univerza, ki hoče z vsemi silami nastopiti zoper tako poniževanje svojega jezika.
Stezniki za gospode
Čimbolj se ženske oproščajo tesnih spon steznika, ker so jim ljubše, pa tudi zdravejše naravne oblike, tembolj se množi navada uporabe steznikov v moškem svetu. Pariški fabrikanti tega predmeta so nedavno pvav milo potožili čitajočemu občinstvu, da so jih odje-malke ženskega spola skoro popolnoma zapustile. Steznik je pri ženskah nadomestil prav lahek oprsnik, ki ne dela nobenih neprilik ter je poleg komodite-te še eleganten povrh.
V pariških izložbenih oknih v ulicah Rue de la Paix, Rue de Rivoli in drugod vidiš danes vedno več moških steznikov. Vse te različne vrste, ki so seveda patentirane, so namenjene moškemu spolu, ki jih uporablja posebno rad v zrelih letih, ko se nabira tolšča na trebuhu. Pariške prodajalke bi vedele povedati marsikakšno zanimivo in pikantno anekdotico, kako gospodi kupujejo steznike. Sramežljivo vstopi debe-lušasti možicelj v trgovino, povpraša najprej po moškem prodajalcu, kadar pa zve, da ga ni, poškrlati in razodene z milim, usmiljenja vrednim glasom gospodični prodajalki' da mu je zdravnik predpisal steznik radi take in take bolezni. Seveda mu diskretna prodajalka takoj ponudi potrebno oporo, katero od-
o dretronizaciji. Madžarski kralj bo samo tisti, katerega si bo izbralo ljudstvo samo. Za primer volitev pa je že sklenjen sporazum, glasom katerega bodo fašisti in drugi legitimisti oddali glasove samo za enega kandidata, za Otona Habsburškega, sina bivšega cesarja Karla.
Na Madžarskem je danes položaj tak, da je velika večina Madžarov zadovoljna z Otonovo kandidaturo, vsled česar ima monarhistična misel izredno mnogo pristašev. Republikanski elementi nimajo v deželi nobene zaslombe in njihovi protesti se sploh ne upoštevajo. Radi tega se splošno govori, da bo letošnje zasedanje madžarskega parlamenta izredno važno. Pokazale se bodo na njem vse niti madžarske politike in očitno povdarjena tendenca' da je treba monarhijo restavrirati, na prestol pa posaditi sina Zite Parmske.
Le hitite
da boste videli na velesejmu krasna oblačila za jesen in zimo, za gospode in dame, katere je razstavila tvrdka Drago Schvvab, Ljubljana.
Moška pokora za ženske grehe
Prebivalci Linca so doživeli te dni j neverjetno genljiv in komičen prizor. Ob 10. dopoldne se je pojavil na mestnih ulicah 50 letni moški. Bil je ograjen I5I_ • v pisan plašč, na hrbtu pa je imel križ 1 11K' m 2113110 in pod njim madžarski napis: <Tu počiva sv. Štefan, bog mu daj večni mir in pokoj*.
Mož je prišel, spremljan od dokaj številne množice ljudi, do srede glavnega trga ter pokleknil kar na križišče, mimo katerega so drveli avtomobili in druga vozila. Ko je še začel naglas moliti, je postala pozornost nanj splošna. Redarji so mislili, da se je revežu zmešalo, a ko so pristopili, so se uverili. da je človek popolnoma normalen. Mož je nosil naočnike z dvema križema. Ko
so ga ljudje vprašali, čemu to. je pojasnil, da dela pokoro za ženske dekolteje. Ker grešijo po njegovem moški največ z očmi- bi bil potrebno, da si vsak grešnik omisli raševino in naočnike po njegovem vzorcu. Policija je morala moža končno aretirati ter ga odvesti na stražnico.
Listi so o tem dogodku zelo obširno poročali in nekateri trde, da je teea moža poslal na ulico sam linški škof. ki je. kakor znano, fanatičen nasprotnik ženske mode. katero pobija javno in zasebno.
Oprostite, milosiiva ...
Na stettinskem kolodvoru v Berlinu se je odigral pred kratkim izredno zanimiv prizor. Neki železniški tat se jc splazil v direktni brzi voz, ki vozi med Berlinom in Stettinom. Pregleda! je v hitrici kupeje in potnike ter res ujel priliko, da je odnesel potno torbo iz nekega oddelka, kjer se je vozila neka dama, ki pa je bila takrat odsotna. Že je menil, da je vse v redu iu se je ve^el odpravil iz vagona. Smola pa ga je srečala, čim je stopil na tla. Imel ji namreč nesrečo, da je takoj ob izhodu trčil na okradeno damo, ki je trenutkoma spoznala svojo torbico ter jo zahtevala nazaj. Tat si je skušal v zadregi pomagati z opravičilom ter se izmazati poceni. ^Oprostite milostiva,* je dejal «Vi se motite. Ta torbica je moja.» Dama pa je imela več prisotnosti duha kakor tat in je prijela tatu za vrat ter poklicala policaja. Ko je tat videl, da se je vreza!, se je iztrgaj iz neljubeznivega objema, pustil je torbico dami v rokah, sam pa jo je hotel pobrisati skozi izhod. Bilo pa je že prepozno. Oporzorjeni sopotniki so moža ujeli in ga izročili kriminalni policiji. Ta je ptička lepo vklenila in ga odpeljala v kletko, ki je namenjena takim umetnikom' ki se okoriščajo s tujimi predmeti. Železniški tat je šele trideset let star. Ime mu ie Albert Pliisch ter ne more razumeti, kako ga je mogla srečati taka smola.
Clemenceaujev sin - vojni
dobavitelj ceatralniK držav
Iz Pariza poročajo: Pred dnevi se je vršila v ulici Drouot zanimiva dražba zapuščine Pavla Putastasa. Dražba e vzbudila v Parizu veliko pozornost, sai je splošno znano, da je bil Dutastas nezakonski sin bivšega tigra Georgesa Clemenceaua. Mati Dutastasova .ie bila žena lastnika in glavnega urednika malega provincijalnega lista »Petit Var . a se je da!a kmalu potem. ko se ie seznanila s Clemenceauem. ločiti od svojega moža, Clemenceau pa je napravil gospodu političnemu direktorju to uslugo, da je njegovemu listu pripomogel do politične slave.
Oficijelno je bil Paul Dutastas samo Clemenceaujev pastorek. Vendar je vsak vedel, kakšna je stvar v resnici Du tastas se je posvetil žurnalistiki in ie. '•>:! pod Clemenceauievo vlado iiiien<>v:*!i za državnega tajnika. Politično karijero je napravil zelo kmalu, ker mu .ie pač ■■omagal oče, ki ga je potiskal napr.-j. Ko je izbruhnila vojna, je poslala francoska vlada Dutastasa v Peru. k.er ie bil dodeljen ondotnemu fr,' jo ;ei;m no slaništvu. Na tem mestu je postal predsednik podjetja za kondenziranie mleka ^Bernamilk«. Podjetje se je pred vojno jedva držalo nad gladino, tekom vojne | pa se je njegova glavnica tako poveča-i la, da so vsi delničarji vlekli mastne I dividende.
; Cveteti pa ie začelo podjetje šele, ko I je vstopil vanj Clemenceaujev nezakonski sin. Sklenil je več dobaviteljskih pogodb tudi s centralnimi državami in glasom bilance podjetja so bile dobave za Avstrijo in Nemčijo od I. 1914. do 191S. naravnost ogromne.
Po vojni se ie vrnil Dutastas ko; ;rciu-vit človek nazai v Francijo, in Clemenceau mu je preskrbe! mesto prvega tajnika na mirovni konferenci. Nedavno ga ie pokosila smrt. in ker ni ime! Potomcev. je šla vsa zapuščina na dražbo-Kdo prejme izkupiček, ki je prece ve-
X Nov člen v ruskem kazenskem zskos nu. Iz Moskve poročajo, da je sovjetska vlada po vzorcu danskega kazenskega za= kona izpopolnila svoj kazen>ki zakonik s posebnim členom, ki določa kazen za ose« be, katere bi povzročile spolno okuženje zdraveg-a človeka. Za take pristopke, ki jih smatrajo sovjeti za zločine, je določena ka< zen v ječi ali pa prisilno delo do šestih mesecev.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
•JUTRO. St 205
Torek 7. IX. 1926
Nove knjige in revije
„H sogno di Carzano"
Spisi dr. Lj. Pivka o Carzanu, ki izhajajo v Maribora, so se tako razširili med Slovenci, da bi bilo odveč, ako bi se na tem mestu podrobneje opisovala ta zanimiva epizoda v našem boju za svobodo. Pozornost pa je vzbudila vest, da je Pivkov najožji sotrudnik pri tem načrtu, takratni major, poznejši polkovnik italijanske armade Finzi izdal knjigo svojih spominov. Ta knjiga ie izšla pred nekaj tedni pri Capel-liju v Bologni in ima naslov: »TI sogno di Carzano.<
Oseba Cezarja Pettorellija Finzija je fi-tateljem Pivkovih spisov dobro znana in je ni treba posebej predstaviti. Mnogi poznavalci carzanskega n.ičrta so izrazili -Ivom o popolni iskrenosti Finzija. S svojimi spomini je Finzi razpršil dvome in se pred stavil kot odkrito^rFon prijatelj Pivka tovarišev. Pivkov nafrt je postal Finzijev sen. Srečala sta ?e dva brabra moža, ki s> hotela vsak iz svojih razlogov korisiiti domovini. V tistih razmerah in v tistem trenutku je bil namen obeh plemenit. Ne po kaki abstraktni etiki, temveč po etiki sa-mesa življenja.
Finzi prikazuje dr. Pivka v jako simo«-tični luči in je tudi dobro zadel poglavitne lastnosti Pivkove osebnosti. 7elo živahno je opisal prvi sestanek z dr. Pivkom.
Po uvodnih formalnostih se začneta raz-govarjati o motivih, ki so M potili dr. Pivka kot avstrijskega oficirja, da je ponudil evojo službo Italijanom. Dr. Pivko pripoveduje po Finziju med drugim:
_ Danes razumem in čutim, da Slovani
{n Nemci nimamo nič skupnega in da roate-rijalne dobrine ne morejo odtehtati prave svobode, ki nas veže z brati iste krvi. Neki nov duh govori ne samo v meni, ampak tudi
v	mnogih Slovanih. Sedanje cesarstvo ne more in ne sme obstojati še naprej ...
Dr. Pivko govori o mržnji. ki je zavladala med češkimi in srbskimi vojaki zoper avstrijsko nasilniško gospodovo. Odločil_ se je. da pomaga rušiti fronto teb nasilnežev. Ako pa se že podaja v nevarnost s svojo družino vred. ni dovolj, da samo dezertir?.; treba je storiti večje zlo nevzdržnemu cesarstvu. Zato je zasnoval nafrt o predoru fronte pri Carzanu. Finzi dobi takoj v začetku popolno zaupanje vanj. »Vsi dvomi so izginili; neki notranji glas mi je velel odkrito, da lahko zaupam temu človeku kakor kateremkoli svojih oficirjev.« (Str. 23).
In 6edaj: »Zakaj no bi izrabil srečne priložnosti?«
Finzi sprejme Pivkov načrt. V globoki nočni tišini med dvema sovražnima ironta-ma si krepko stisneta roke avstrijski zarotnik in Bef sovražne poizvedovalne službe. Nadporočnik Pivko pogleda Finzi tu v o*i in se nato ozre na nebo:
>če je Bog, mora vedeti, da danes r.e postopam kot prost izdajalec, temveč kot človek, ki se hoče ves žrtvovati za odrešenje domovine.«
Orzaraka zarota je stopila korak ni>prej k uresničenju.
m
Na drugem sestanku sta f>e Finzi ln dr. Pivko dotaknila političnega značaja te akcije.
Finzi je omenil majniško deklaracijo, krfski pakt in londonsko pogodbo.
—	Krfski pakt se premalo ozira na interese Italije — je dejal Finzi — a ml sigurno nismo stopili v vojno zato, da bi se
vi	ujedinili.
—	To je res, — je odvrnil Pivko, — toda tudi narodi imajo svote oravice.
—	Da, glede teh različnih naziranj 6e bo treba še sporazumeti. Toda za seiaj je bolje, če delujemo na vojaškem oolju, kjer ni dvoma, da zasledujemo iste cilje: razdelitev cesarstva ...
Na tem in samo na tem sporazumu je slonela Pivkova carzanska akcija. To ie bilo njeno jedro, šlo je za velik cilj, Id eo zanj delovali vsi jugoslovanski em'sTantje in za katerega se je borila srbeka vojaka, z-ikaj brez razdelitve habsburške monarhije ni bilo osvobojenja in ujedinjenja.
Preko tega sporazuma pa so že padale črne sence italijanskega imr>erijalizina in Finzi nič ne tali svojega navdušenja za londonski pakt. Tudi v tem prvem ozkem sodelovanju Slovenca in Italijana za osvoboditev Slovencev in njih ujedinjenie z ostalimi Jugoslovani se že opažajo bacili razkroja. Težnje gredo v nasprotne emeri.
Ali carzanski sen jih je usmeril paralelno. Dokler se ni razblinil sen »... che non dlvenne »Realta« solo perchž qua!ou-no non volle o non seppe osarel (str. 11V
Na 144 straneh prvega dela »TI sogno di Carzano« razpleta Finzi na prikupi ji način akcijo za predor avstrijske fronte ^ri Carzanu. V njegovi živahni laški fantaziji dobi Pivkov načrt ogromne dimenzije in usodno važnost za potek svetovne vojne. V bisitvu je re« tako velikopotezna zasnova, da bi utegnil postati eden najsijajnejših dogvlkov svetovne vojne. Finzi objavlja beležke iz svojega dnevnika, v katerem je dan za dnem beležil svoje sestanke z dr. Pivkom in njegovimi tovariši, ki so se jeli zbirati 'koli svojega »atamanar. Toda pri tem ee ločijo obrisi dveh osebnosti:
Dr. Pivko je realist, človek, ki se j.n?m zaveda, kaj hoče. Z logično doslednostjo izvršuje svoje načrte. Finzi dobiva natančne informacije o stanju avstrijske fronte in je do podrobnosti poučen, kako bi se dal uresničiti Pivkov carzanski načrt. Tako, kakor postopa dr. Pivko, more delati zgolj človek, ki je združil v sebi fantastičen idealizem s hladnim, preračunljivim realizmom. Ne pravi Finzi zaman, dn je dr. Pivko »sempre pantualissimo.«
Zato pa je Finzi manj točen in v svoji notranjosti romantik. Verjamemo mu, da je hotel koristiti Italiji, a hlepel je tudi po osebni slavi, po popularnosti. Spajal je carzanski načrt z napoleonovim. Ni docela doumel globoke požrtvovalnosti, s katero je dr. Pivloo tvegal življenje in obstoj svoje družine. Zato Finzi v omenjenem spisu ni o črt al dovolj jasno protagonista svojega carzanskega sna. Idealizem zastopnika ma» lega, zatiranega naroda mu je ostal tuj.
Finzi opisuje podrobno vse peripetije car« zanske akcije na italijanski strani. Vrlo napet je opis sestanka s Cardono in tol» mačenje Pivkovih načrtov v generalnem štabu. Ali na vodilnih mestih nI bilo niti zadosti zaupanja niti dovolj uvidevnosti. In dogodki so prehiteli načrte ln carzanski sen se j« razblinil..
Nad Finzijevo knjigo ne obžalujemo sa« mo tega. da se Pivkov načrt ni izpolnil, ampak tudi čutimo nekaj posebnega ia pr«Y
i o je, kax nas 9 let po dogodkih napolnjuje s svojevrstnimi občutki:
L. 1917., ko »a se majali stebri sta roda v«
ne Bastille narodov — habsburške monar> hije — sta slovenski in Italijanski vojSčak roko v roki delala za iste cilje. Tega dej« stva se ne bo treba nikdar sramovati. Izvi» ralo je iz časovnih potreb in iz domovin« skega idealizma. Ali težko je danes to, da n: več mogoča podobna prisrčnost v delu za cilje, ki bi bili lahko tudi sedaj tekli pa. ralelno. Odnosi med nami in Italijani eo obupno skaljeni. A lahko bi bili čistejši! Kakor je bil mogoč skupen carzanski sen, tako bi bilo mogoče tudi mirovno sodelo« vanje.
Toda tu gre za važne psihološke razlike. Dr. Pivko in Finzi sta delala nekaj časa isto, ali sleherni je tvoril svet zase. Jugo« sloveni in Italijani se bolj in bolj razhaja« mo, ker ne razumemo drug drugega. To je največje zlo.
•
Finzijevo knjigo, ki obsega 261 strani v kvart formatu, zaključujejo razni dokumen« , ti, načrti, spomenice itd., ki so namenjeni I v prvi vrsti vojaškim strokovnjakom. Z ! njimi so dobili Finzijevi spbmini strokov« j no zaokroženost. Za nas Slovence in So« vane sploh pa je Finzijev spis zanimiv zgo» dovinski dokument, ker je takih slovansko« italijanskih epizod, kakor je bila carzan« ska, v naši zgodovini bore malo.
B. Borko.
Sokol
Sokol Boh. Bistrica. Otvoritev doma bo ob ll. dopoldne, javen nastop ob 3. popoldne, nato pa zabava s plesom. Svirala bo sokolska
godba z Jesenic. Dovoljena je polovična
vožnja.
Tekme v lahki atletiki članstva sokolske župe Ljubljana bodo dne 8. septembra na letnem telovadišču sokolskega društva Ljubljana (v Tivoliju). Začetek "ob pol 8. dopoldne. Članstvo mora biti točno ob tej uri že pripravljeno v predpisani telovadni obleki, sicer ne bo pripuščeno k tekmi. Vzemite seboj tudi svoje trenirka
Dopisi
STRAŽIŠČE. Ob vznožju Sraarlerae gore in prijaznega Sv. Jošta leži na lepem kraju vas Stražišče, v koji so se vtaborili že pred letj Sokoli, ter si napravili prav lep Sokolski dom. Poleg telovadbe gojijo prav pridno tudi prosvetno delo z raznimi predstavami, katere slavnostna otvoritev bo 25. t. m. Tudi tamburaški zbor se je na novo poživil in smo prepričani, da bo v zimskem času že nastopil. — Da društvo pokaže uspeh svojega delovanja, priredi v neueljo dne 5. t. m. na zna-i'h »Pantah« ob 3. popoldne javen nastop, po javnem nastopu pa bo v Sokolskem domu ljudska veselica. Na prireditev vabimo vse Sokole, kakor tudi drugo občinstvo. Železniška zveza je prav ugodna. — V torek, 31. avgusta, je odšei od nas g. nadučitelj Fran Rojina, znani čebelar ter sadlerejec, znan pod imenom »Šolov ata«, v zasluženi pokoj ter se preselil v svoj rojstni kraj Zg. Šiško. Med nami je deloval 27 let ter Je bjl med ljudstvom zelo priljubljen. Napredni vaščani so mu napravili na predvečer odhodnico, pri kateri je sodeloval tudi pevski odbor Narodne čitalnice v Kranju. Pred šolo mu je zbor zapel v slovo tri ljudske pesmice, nakar smo se podali vs: skupaj v znano gostilno k Benediku. Večer je potekel zelo animirano ter bo ostal vsem udeležencem v živem spominu. V imenu naprednih vaščanov, lovcev ta Sokolov se je od njega poslovil g. Mateje, v imenu tovarišev pa g. učitelj Rant Med zakusko je pevski zbor neprenehoma zabaval vse z ljubkimi pesmicami. Tebi pa dragi »Šolov«, ti kličemo vsi iz srca: še na mnogaja, zdrava, srečna ln zadovoljna leta v Tvojem zasluženem pokoiu! — Napredni vaščani.
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU. Gasilno društvo Loka pri Zidanem mostu priredi 8. septembra svoj cvetlični dan v Zidanem mostu, Št. Peter in Loka. Ker potrebuje naš krasni in moderni gasilski dom še končne izvršitve, apeliramo na vse občane Ln naše podporne člane, da ne odklonilo od naših vrlih devojk, ki so že našem« društvu veliko pripomogle v gmotnem ozi-ru podarjenih cvetlic. Obenem se javlja vsem gg. podpornim članom, da bodo Izdane za člane članske izkaznice.
ŠT. PETER V SAV. DOLINL Dne 8. t m. nas posetl g. narodni poslanec dr. Pivko, ki nam bo poročal o gospodarskem in političnem položaju. Vse pristaše lz okolice kakor tudi prijatelje vabimo, da se udeleže shoda, ki se vrši ob 4. uri popoldne v prostorih g. Šribarja v Št Petru v Sav. dolini.
ŠOŠTANJ. Na praznik ,v sredo dne 8. septembra, nas obišče naš poslanec dr. Lj. Pivko. Ob 10. dopoldne bo imel pri Cerov-šku gospodarski in politični javni shod za vso Šaleško dolino. Pridite vsi, da se poučimo v sedanjem gospodarskem in političnem položaju, obenem pa bomo tudi lahko stavili zahteve in želje. Zveza z vlaki je prav ugodna fz Savinjske doline, kakor tudi iz Velenja. Vsi na shod za našo napredno stvari
SV. LOVRENC NA POHORJU. Naš agil-nl Sokol priredi dne 8. septembra drultve-nl nastop. VeseU nas, kako čvrsto to sigurno stopa aš ljubljeni Sokol po zelenem Pohorju. Okras In ponos so mu čili to zdravi telovadci pod spretnim vodstvom načelnika in podnaičelnika, kot pravi družinski oče pa mu načeluje brat starosta Pernat Boriti se mora naš Sokol za obstoj proti različnim nasprotnim elementom, kot morda nikjer drugje, a Sokol ne kloni nikdar. Ponosno dviga glavo v sredini zelenega Pohorja. Bratje, sestre In prijatelj! Sokolstva naj se polnoštevilno ndeleže omenjenega nastopa. Začetek ob 13-, po telovadbi veseHca z ra2iiiml pestrimi zabavami.
Razglas
K notici »Vojni raspored«, objavljeni v časopisih in v pomirjenje prizadetih objavlja mestni magistrat mariborski sledeče:
Po naredbi komandanta dravske divizij-ske oblasti str pov. br. 761 od 7. 6. 1926 in po navodnfh mariborskega vojnega okru-ga pod str. pov br. 788 od 11. 8. 1925 razglaša mestni magistrat sledeče:
V tekočem, kakor tudi pozneje vsako leto se ima vsem voj. obveznikom od 20. do 50. leta starosti razglasiti dodelitev za slučaj mobilizacije po novem načinu ust-meno. Da bi se ta razglasitev izvršila hitro in nemoteno, se Izdajajo sledeča navodila:
Razglasitev vojnega razporeda je določena na dan 19. septembra 1936 ob 7. uri zjutraj ter se bo vršila na travniku na Tez-nu. V smislu čl. 9. zak. o ustrojstvu vojske in mornarice so voj. obvezniki vsi moški od 1876. do 1904. rojeni., ne glede na to, ali so bili vojaki aH ne. Vsled tega se morajo razglasitve vojne razporeda udeležiti:
1.) vsi vojni obvezniki r. 1. 1876—1904; 2.) vsi voj. obvezniki r. L 1873—1900, ki so začasno za voj. službo nesposobni; 3.) vsi začasni Invalidi; 4.) vsi oni rez. častniki bivše Avstro-Ogrske gori navedenih roj. letnikov, ki oisr spreleti v našo armado.
K gori navedenim točkam se pripominja, da se ta razglasitev nanaša samo na voj. obveznike gori navedenih roj. letnikov, ki so pristojni v mesto Maribor ln ki bivajo v mestu Od te dolžnosti so izvzeti: 1.) rez. častniki naše armade; 2.) vsi duhovniki; 3.) vsi stalno nesposobni; 4) vsi stalni invalidi; 5.) vsi težko bolni, kar bodo morali pozneje dokazati z zdravniškim Izpričeval om; 3.) zelo nujno zadTžanl, kar morajo uradom dokazati; 7.) vsi začasno nesposobni rekrutl letnikov 1901—1904; 8.) vsi voj. obvezniki, ki so v mesto Maribor pristojni, pa bivajo Izven območja mestne občine, ker se bode tem dostavilo pismeno obvestilo.
K razglasitvi vojnega razporeda se imajo javiti tudi vsi dajald živine, vozil in drugih prenosnih sredstev ne oziraje se na starost, a brez živine in voziL Vsak obveznik mora prinesti s seboj vojaško knjižico ali kako drugo vojaško listino aH do-movnico. Dajalci živine pa vojne stočne liste.
K gornjim navodilom se pristavlja, da se imajo vsi obvezniki navedenih letnikov, ki so pristojni ln bivajo v mestu, Javiti pri mestnem vojaškem uradu, ako te) dolžnosti do danes lz kateregakoli razloga niso zadostili. Istotako naj se javijo tudi oni obvezniki, ki bivajo v mestu, a niso semkaj pristojni, ako se še niso Javili pri tem uradu. Pripominja se, da se bo vse neprijavljene obveznike po ukazu komandanta vojnega okruga prijavilo pristojni vojaški oblasti, ki jih bo kaznovala po obstoječih voj. kaz. zakonih.
Glede hrane se pripominja, da Je ni treba jemati s seboj, ker bo od strani magistrata ukrenjeno vse potrebno, da bo s pomočjo zadostnega števila pisarniškega osobja raziglasltev hitro končana tako, da bo lahko vsak obveznik tekom dopoldneva opravil svojo dolžnost. V Interesu teh
uuuuuutxriarnDD[XiuLOJUu U.JI 11 ma
Modni atelje
m. šarc-eve
zopet otvorjen Ljubljana, Kongresni trg 4/1.
aaDDggnma nm m
POZOR,
Zopet znižane cene!
samiti je, da se točno ob napovedani uri zberejo na Teznu.
Za one obveznike, ki so pristojni in bivajo v mestu, ki pa se iz kateregakoli vzroka ne morejo udeležiti razglasitve dne 19. septembra, je določen dan na 26. septembra ob istem času in na istem mestu.
Zupan: dr. Leskovar s. r.
Pozor, trgovci! i
Veleaejem paviljon „1"
vzunaj pri vhodu
TooarniSka zaloga kozmetičnih predmeten In preparatoo se prodaja s 50% popusta.
Prešane ocvirke od slanine
13
znamke JL P.	1S0
v sodih po 50, 100 in 200 kilogramov po najnižjih dnevnih cenah
prodaja tvrdka
čvnlti Popovlt, UuNinnn.
Razglas.
Pripravljalni odbor za zidavo nove šole v Dvorski vasi pri Vel. Laščah razpisuje natečaj
o oddaji gradbenih del pri nooi osnoonl šoli o Doorshl oasl pri tfeL Lattah.
Zadevni načrti so razgrnjeni pri predsedniku pripravljalnega odbora v Dvorski vasi, vsak dan od 7. do 12. ure in se dobijo stotam vsi pripomočki in vsa pojasnila za ponudbe.
Ponudnik morajo vložiti odnosno vposlati svoje ponudDe pripravljalnemu odboru v Dvorski vasi v zapečatenem kuvertu z napisom »ponudnik N. N., ponudba za zgradbo nove osnovne šole v Dvorski vasi pri Vel. Laščah* najpozneje do 11. septembra 11. ob 12. dop.
Pripravljalni odbor si pridržuje pravico oddati delo brez ozira na višino ponujene svote.
O izidu natečaja se bodo ponudniki po komisionelnem pregledu vseh ponudb obvestili pismeno.	6448 a
■■■■■■■BBHBMHI
kupim vsako množino zdravega belega čreslja iz mladih dreves. Ponudbe z navedbo cene množine in dobavnega roka na
Andrei Jakil d. d.
Karlovac.	4609 a
r?,
ri<
L— □
S
Pogubo vsaki družini
prinašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite izveste iz knjige: Dr. Josip Tlčari
Cena s poštnino vred Din 19-50 naročila aa knjigarno Tiskovne zadruge v Ljnbljanl.
Jobotehnička praksa
t»
v večjem primorskem mestu Dalmacije, najboljše uvedena, operativno in tehničko popolnoma novo urejena, prodaje ali iznajmljuje se konc. dentistu pod povoljnimi pogoji. Dopise poslati na 1. WOLFF, Dental - Depot, Zagreb, Ilica 7.	6394 a
Josip Slibar
POZOR, Zopet znižane cene?
Ljubljana, Stari trg 21, - poleg Zalaznika	§
Kontenina rajava	Din 7-—, 10-—, 12-—
Kontenina za rjuhe	Din 27-—, 29-—, 34-—■
Angležki Sifoni	Din 12--, 15-—, 19-—
Robci, tucat	Din 48-—, 70 —, 90*—
Angleški poplfini za bluze in srajce Različno blago za ženske obleke
Din 36-—, 40--, 45'— Din 9-—, 16-—, 32--
Cisto volneno blago za ženske široko 110—130 cm Din 40-—, 70"—, 120<— Prima moški štofi lodni, kamgami in drugi Din 90—, 200-— 300.
lfsako sredo in soboto prodaja ostankov.
Šolske knjige
za vse srednje, meščanske in osnovne šole
so dobe
¥ knjigarni Tiskovne Zadruge
Ljubljana, Prešernova ulica št. 54.
(Nasproti glavne pošte).
V času od 1. do 15. septembra 1926 dobi vsak peti odjemalec, ki je knpil v Tiskovni zadrugi katerihkoli knjig vsaj za Din 50 —, posebno nagrado v knjigah.	Ne zamndite!
Oevre Richter Frich:
81
Rdeča megla
Roman
»Ne vem, kako naj ti razložim. Že dolgo opažam, da moje oči i liso v redu. Izprva sem večkrat videl majhne rdeče pike, ki so plesale pred menoj. To se je ponavljalo čedalje češče in se je naposled zsostilo v pravo rdečo meglo, lil zdaj ne vidim, Bog mi pomagaj. I av ničesar drugega več kakor kri, samo kri..
»Nu, tedaj vidiš tisto, po čemer si vedno koprnel,« je cinično odgovoril Morton. »Naša pot je vodila po krvi — to je tako rekoč barva našega življenja. A kaj meniš, kaj bi utegnilo biti krivo tega ope-šania tvojih oči?«
»Ne vem. Slišal sem, da je neka bolezen, ki ji pravijo mrena in ki se da operirati. Ali ne?«
»Da, a ti imaš rdečo mreno; ne verjamem, da bi jo bilo moči odstraniti z ranocelniškim nožem. Vdaj se, prijatelj. Sluh, okus in vonj ti itak ostanejo. Posveti svoje zanimanje alkoholu in opiju. To sta dve prekrasni nadomestili za življenje. In mimo tega imaš tukaj Ferro, ki ti lahko zapoje. Česa še hočeš? Luč in solnce nista najina prijatelja. Pietro. Mi smo otroci noči.<
>Da- ti lahko govoriš,« je trpko odvrnil Cerani. »Ti vidiš, a jaz sem slep.« počasi se je obrnil, oprezno tipaje proti vratom. »Jutri odpotujem.« je zamrmra!. »Se enkrat hočem videti solnce, kako vzhaja nad Etno.«
Ko je ostal Morton sam, se je globoko zamislil.
»Če bi Pietro vedel.« je zamrmral, »če bi vedel, da smo vsi na roti v večno noč! Moji naočniki so nam požrli vid. Kazen se nas je dotaknila, še preden je bil greh storjen.« Njegovi dolgi prsti so tipali po mizi, dokler niso utipaM debele steklenke. Pograbil jo je in jo nastavil na usta. »Eno prednost ima slepota vendarle: okus se razvija tem bolj,« je šepnil sam pri sebi.
XXXVI. Ines Ferra poje.
Prav tisti dan je priplul k otoku motorni čoln. Večer je bil krasen in žareče tropsko solnce se je v krvavi zarji spuščalo za morje. Voda je bila gladka in svetla kakor olje in dvojici, ki je sedela v motornem čolnu, se je poznalo, da z vso dušo uživata lepoto pri-rode.
Pri krmilu je sedel velik, stasit mož s sivimi lasmi in vojniško brado. Njegova tovarišica je bila plava, še čisto mlada devojka s kodrastimi lasmi. Nosila je bilo obleko za tenis in kratke rokave. Nekaj prečudno čistega je dajalo njenemu lepemu obličju mladosten izraz, ki se ni baš ujemal z opredeljenostjo in odločnostjo podbradka in oči. Opazovalec bi bil imel to dvojico za kakega ameriškega polkovnika in njegovo hčer, ki sta se pripeljala semkaj na izlet.
Čoln je nekaj časa križaril okoli otoka, ne da bi se zdelo, da mu posvečajo s kopnega le količkaj painje. Moral je imeti dober motor, zakaj tekel je brez ropota; baš toliko da se je čutilo rahlo, jedva slišno brnenje.
Na klopi ob morskem bregu sta sedela dva moža; eden izmed njiju je bil Cerani. Govoril je bolj sam s seboj nego s svojim tovarišem, velikim, krepkim možakom, ki je prekladal pesti, kakor da se mu dolgočasijo v tem brezdelju.
»Da- jutri odpotujem. Poštni parnik pojde v Novi York. Mislim, da bi me Sam zapeljal tja v čolnu na vesla. To bo zbudilo še najmanj pozornosti. Ines Ferra pa ostane tebi, prijatelj O'Neill.«
Velikan je nekaj zagodel, a rekel ni ničesar,
»Nihče ne more trditi,« je nadaljval Cerani, »da nisem lepo ravnal z njo. Nikoli je nisem mučil z vsiljivostjo. Sama svojo sobo ima za glasbo in še nikoli ni pela tako lepo kakor tu. To, kar sliši uho. je vedarle lepše od vsega, kar vidijo oči... jeli. 0'Neill ?<
O* Neill je spet zagodel.
»Slikarstva ne razumem in do kiparstva mi ni, čeprav sem Italijan. Toda lep zvok je najbolj božanski izmed vsega, kar poznam.
Le tisti, kdor ume peti, lahko razodeva edino silo božjo, ki živi v človekovi duši, to je, krasoto. Ines Ferra je moja boginja... Ona edina je smela ostati živa, ko je moralo deset tisoč drugih umreti.«
»To ni bilo pametno,« je suho rekel O' Neill. »Pela bo toliko časa, da nas spravi vse v pekel.«
»Misliš? Nu- morda imaš prav. A kakšno bi nam bilo tukajšnje življenje, da nimamo njenega petja?«
»Oh, to vreščanje ali pa kako drugo,« je dejal 0'Neill razdraženo.
»Ne razumem vas Američanov, za kaj živite,« je rekel Cerani z žalostnim glasom. »Kaj pa imate od svojega denarja?«
»Whisky,« je bil odgovor.
»Vsak člvek mora vendarle imeti veselje do nečesa krasnega, da se zateče k tistemu, kadar si je opral roke blata in krvi. Nekoč sem slišal Tetrazinijevo, ko je pela na neki verandi ob napoljski obrežni promenadi barkarolo. Nikoli ne pozabim tega. Vse na okrog je bilo tako tiho in pokojno. Sinji zaliv, zahajajoče solnce — oh, umrl bi ob tem spominu!«
»Neznrsel.« je zamrmral O' Neill.
Italijan se je obrnil z obrazom proti njemu. Nato je skomignil z rameni ter se z zaprtimi očmi pogreznil v svojo sanjarijo. Kdor bi bil videl Pietra Ceranija v tem trenutku, bi ga bil imel za nedolžnega fantasta in sanjača, ki niti črvu ne bi mogel storiti žalega.
• Preteklo je nekaj minut. Zdajci pa je Cerani poskočil. Italijanska sentimentalnost je izginila z njegovega obraza. Sklonil se je naprej kakor zver, ki čuti bližajočega se sovražnika. »Pst.< je šepnil, »ali nisi tudi ti nečesa slišal? Bilo je, kakor bi tikala ura. Ali je mar kak motorni čoln v bližini? Stopi na rtič' 0'Neill, in poglej. Moje oči že nekaj časa niso več prave.«
»Tudi moje ne.« je suho odgovoril Irec.
»Menda se šališ.« je rekel Cerani in nagrbančil čelo. »A meni ni do šal, to veš. Pojdi pogledat, kai je.«
0'Neill se ni ganil.
! Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. N a) manjSI znesek Din 5'—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—. Najmanjši znesek Din
Na Maio Gospojnico
se vtSI
na Sv. Gori pri Litiji
«7.e?ranje>. — Po maši in v ecernicah narodna i p r a
cKrivoprisežnik*. Sodelujejo domači tamburnši. 256-31
Par sto dinarjev	j Mlada gospodična
užLa na dan s prodajo	;izobražena. teče službo go-
:i.iših drž. srečk Tudi za	spodinje pn starejšem eo-izven Ljubljane. GaraDcija , .-podu. proti hrani in stani potrebna. Vardjan, Go- j novanju. Ponudbe na ogL
-posvetska cesta IS — soba	' oddelek cJutra* pod šifro
št. 41, levo. 25603 <Mir 87».	254S7
vsakovrstne pcpnivija po i Bilki ceni precizno in hitro ■ * -amstvom D. Marinko, mrar. Ljubljana. Florijar.-ska ulica SI.	25423 :

peCate
T*
etiko*©, craverstvo
SITAR s SVETEK,
L1LJUBLJANA $ .
(do2:e
Učenko
§ primemo šolsko izobrazbo in katera ima rasel je do trgovine i mešan, blagom, sprejmem v večjem kra;'n za Notranjskem. Ponudbe do 15. t. m. na oglasni oddelek < Jutra* pod značko •Vestna 11».	25421
Učenko
pošteno in zdravo, b primerno Sol. izobrazbo sprejme v trgovino s mešanim blagom Jo&ip Kosmus, Loka pri Zivsmu. — Nastopiti je takoj, hrana ln stanovanje ▼ hiši.	25415
Brivec
prvovrsten, ki zna striči na «bnbi> dobi stalno nameščanje s 15. septembrom. Zmotni več jezikov imajo prednost. Ponudbe n* naslov: «Salon Hvgiena*. Celje. Korenova 2. 25411
Parketar
Nekoliko dobrih parketerjev dobi stalno delo proti dobri plači. — Ponndbe na: Ivan Primožič, Beograd — Gl&vaševa nlica SS. 2-5390
Kontoristinjo
•.rvežbano, zanesljivo in samostojno slovansko in nemško korespondentin;o. izurjeno stenografinjo in stro-°pieko sprejme takoj Golob & Ko., tovarna kem. izdelkov, Ljubljana-Vič.
2409S
Brivskega
pomočnika
mlajšega, prav dobrega, ki zna striči tudi «Bubi gla-vico», sprejmem takoj ali « 15. septembrom. Plača po iog-ovoru. Fran jo Apačnik, brivski salon. Slovenska Bistrica.	25182
Učenca
ooštanih staršev sprejme v -anufakturao trgovino Iv. K r o S e 1 J, Kette-Murnova Martinova) cesta štev. 15.
25198
Čevljar, pomočnika
dobro moč. za skupno delo proti tedenski plači sprejmem takoj v trajno delo. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v oglasnem oddelku ..Jut "	25-589
Zanesljivo varuhinjo
k triletnemu otroku iščem za Čez dan. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.
25611
Učenca
• primemo šolsko naobraz-bo sprejme A. Sušnik. že-leznina. Ljubljana. 25507
Služkinjo
staro 15—17 let, pridno in pošteno, vajeno vseh hišnih del. potrebujem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» pod <Pridna in poštena 100».	25575
Lekarn, praktikanta
z gimnazijska maturo sprejme lekarna Mr. Hočevar na Vrhniki. Predstaviti se jQ na velesejmu. paviljon H — od S.—i. pop. 25624
Knjigovodja-
bilancist
z večletno bančno in lesnoindustrijsko prakso, ože-njen. korespondent. slovenskega. italijanskega, srbo-hrvatskega in nemškega jezika, agilen in podjeten, išče stalno mesto dispo-I nenta pri večjem dobro • fondiranem podjetju, kjerkoli. Ponudbe pod «Samo-stoino vodstvo> na oglasni oidelek «Jutra*. 25476
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca išče za
čimprejšnji nastop G j u d Aleks., Ljubljana. Konerei ni trg 6.
25.000 Din
položi 19 let star trgovski pomočnik trgovskemu ali iniustrij. podjetju, ki ga sprejme v stalno službo. — Cenjene ponudbe na oglasni i oddelek «Jutra» pod šifro 1 <lakoj na razpolago 6G».
25634
i___
Gospodinja
i stara 45 let, iz boljše hiše. j '"Če mesta pri sam c* to j nem i -rospodu v Ljubljani. — Po-i nudbe na oglasni oddelek i «Jutra* pod « Plača postranska stvar*.	25612
Kuharica
Gosli poučuje
Divšj učitelj konservatorija Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	24587
Priv. klavirske ure
daje zopet dama Kobler-Golieva. Prijave vsak dan
med 11.—12. dop. In red 3.—4 pop Mestni trg 7 111.
25142
j PREMOG - DRVA «Ilirija>
Kralja Petra trg Štev, 8.
TeL 220.	85
Ljubitelji glasbe!
Poučujem začetnike osnovno frlasb#»no teorijo (metoda Rieman) in klavir štiri prestopnje I. letnika konservatorija kot učenec prof. J. Ravnika. Privatno kore-petiram slov. vaje. Couco-ne. Iffert itd. Klavir za ^ežbanje prost po nekaj ur vsak dan. V slučaju potrebe bi glasbenemu pouku pridružil tudi instrukcije v vseh predmetih c-ele ht:ma. gimnazije, ker sem absolvi-ral univerzo. Naslov pove oclasni oddelek «Jutra*.
25462-a
j V opisni geometriji
pripravljam akademike k izpitu in srimnazijaice za tehnični študij. — Instruiram srednješolce v realnih predmetih Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 25592
srednjih let. pridna in poštena, išče službe pri orož- j nikih ali finančni straži. — Nastopi 15. septembra ali I po dogovoru. Naslov pove 25623 orlasni oddelek »Jutra»
25581 !
Mesto hišnice
s takojšnjem nastopom išče pridna in zanesljiva ženska moč. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. ~ 25620
Vzgojiteljico
sprejmem k 2 otrokoma za
čez dan. — Natančneje: Beethovnova ulica štev. 4. Tata 3.	25560
Agilno prodajalko
za prodajo na velesejmu Iščem. Javiti se je v paviljonu I, pri Lumir. 25616
Šiviljo
samo prvovrstno moč za fine obleke, zmožno samostojnega krojenja in sposobno vodstva v delavnici sprejmem takoj proti dobri piači. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra* pod značko •Trajno delo*.	25621
Postrežnico
mlado in pošteno sprejmem za popoldneve na Poljanski cesfi št. 73, pritličje, levo.
2562S
Dobra kuharica
samostojna gospodinja, samo z letnimi spričevali, išče mesta k samostojnemu gospodu izven Ljubljane. — Naslov v oglasnem oddelku < Jutra*.	25594
Mesto gospodinje
želi pridna in poštena deklica. vajena kuhe in vsega gospodinjstva Ponudbe pod «Varčna 80* na osrlasni oddelek «JutTa» 25580
Mlad trg. pomočnik
meš. stroke, začetnik, želi službo z manjšim zaslužkom Govori potrebne jezike. — i Naslov: Flegar Franc. Mur-I ska Sobota.	25590
10.000 Din
gotovine položi trg. naobra-žen mladenič podjetju, ki ga sprejme v stalno službo. — Cenj. ponudbe na oglasni i oddelek <Jutra» pod šifro 'Kavcija 55».	25632
Knjigovodkinjo
izurjeno, iščemo. — Več v Slomškovi ulici 27. — Vsak dan od H 12.—12. ure.
25627
Agilne zastopnike
sa masni predmet iščem. — Dnevni zaslužek 200—800 Din. Kavcija 300 Din. — Javiti se na Velesejmu. pa-vtijon I, pri Lumir. 25617
Vzgojiteljica
zdrava, poštena in skrbna, katera zna nekoliko šivati, te išče k 2 otrokoma, 2 in 5 let starima ▼ večjem industrijskem kraju. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek 'Jutra* p' " «Skrbna vzgojiteljica 20».
ifže i© Trg. pomočnika
službe išče mladenič. Dopise pod šifro »Pošten 190» na oglasni oddelek «Jutra».
25190
Gospodična
izurjena natakarica, ki zna nekoliko kuhati, servirati ter vsa druga hišna dela, išče dobre in stalne službe. Ponudbe na orlasni oddelek «Jutra* pod «lxurj<
karica*.
[ena nata-25586
Eksp. korespondent
slovenski, srbohrv., nemški, italijanski in angleški, samostojen, z večletno prakso v eksportu, išče primernega mesta, event. tod! kot tajnik šefa. — Cenjene ponndbe na oglasni oddelek « Jutra* pod «Export 70».
25270
Gospodična
ki govori in piše hrvatski in slovenski ter piše na stroi. išče mesta v advokatski pisarni ▼ Ljubljani. Bila je že 2 leti nameščena. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod <Hrratica».
25649
Nemščino poučuje
posameznike kakor tudi v -kupinah prof. dr. Svoboda. Kersnikova ulica Štev. 7,1.
25615
Šestošolec
sprejme inštrukcijo iz francoščine. najraje začetnika 'začetnico). Ponudbe na ogL oddelek cJutra* pod šifro cPouk 643*.	25643
Inštrukcijo
sprejme šestokdec, ki zna perfektno nemščino. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «&esto-
šolee 644».	25644
Avto
s koncesijo naprodaj v prometnem kraiu. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.
25544
Krasna zlata avba
naprodaj. Ogleda se lahko pri gdč. Eberle, modistki v Selenburgovi ulici, kjer .-e izve tudi cena. 25506
Železno posteljo
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
25462
Klavir
izvrstno ohranjen, kratek, črn, z angleško mehaniko in mehkim tonom, poceni prodam. Istotam beli platneni zastori za eno okno in k tem spadajočo posteljno pregrinjalo. Naslov v oglasnem oddelku «Ju*ra».
25317
Indian motor, kolo
prodam po zelo ugodni ceni Naslov v oglasnem oddelku < Jutra» "	25293
Kompletno spalnico
hrastovo, politirano, popolnoma novo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
25608
Avtogenski varilni aparat
(Schweissapparat) — dohro zdržan, kupim. Ponudbe na V. & M. Barešič & Co., Ljubljana. Dunajska cesta sL 12.	25650
Krompir
lep in zdrav razpošilja na vagone po najnižji ceni Jos. Hartmana nasl. J. Sbil v Velikih Laščah. 25484
Jabolk za prešanje
k a p i m do 50 vagonov. —
Ponudbe z navedbo množine vagonov in cene franko meja St. Ilj na oglasni oddelek cJutra* pod značko •Jabolka 74*.	25574
Dvodružinskc hiša
z Zeleni jami št. 67, Ljubljanska cesta (zadnja hiša na desni) naprodaj. Hiša je zidana leta 1923. in 25 let davka prosta. Cena 100.000 Din. — Vrt po Din 18.— m2. Pojasnila daje dr. G. Pekle. Ljubljana. Skofja nI. št. 10.	25573
Vata za kovtre
! r«D Din 6, 10. 12, 14 itd. ; Sovtri od 150 Din naprej. I Odeje sprejemam v delo in ! vato v cufanje. — Rožna
| ulica 19. 25527 ____
j Špecerijsko stelažo
z^ 42 predali ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelku < Jutra*.	25613
Nemščino
po nizki ceni poučuje izprašana učiteljica. Prevzame tudi pouk kot domača učiteljica pri boljši rodbini. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>.	25640
Klavir poučujem
po 15 Din začetnike po metodi prof. J. Ravnika kot njegov učenec,. — Priložno zlasti za Rožno dolino: Levčeva ulica 11. 25652
Klavir poučujem
po zmerni ceni začetnike — tudi na domu. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*.
25660
Mesarske obrti
se želi u£ti kmetskj fant. star 17 let. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 25588
Za vajenca
želi priti krepak mladenič v kakšno galanterijsko ali modno trgovino. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.
25664
Šivilja
dobro irurjena ta obleke in perilo, pre Krat na dom. KasloT t oglasnem oddelku <Jutra».
Lesni prejemalec
starejla. izkniena in agilna moj. poznat gircn SloTeni-j«. vel? potrebnih jerifcov. iiče stalnega mesta. On j. ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» pod značko «N o-tranjec 54».	25654
Otroški voziček
dobro ohianjan. naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku
•Jutra..	25598
Pletilne stroje
5-S5	cm. W0, 8-70. 8-86.
6-80	in 8-100 cm > aparatom z 60 krasnimi norci, in stroj za krta2enje (Bauh-maschint). vse r najboljšem stanju in U t obratu prodam po iiredno nizki ceni radi nabave pletilnih strojtT ca motorni pogon. KaslOT pove oglasni oddelek cjutra».	25552
Skoraj nov voz
za 14—18 oseb. pripraTen
za gasilno droitro kakor tadi rti dragih podobnih stvari prodam. — Dopis, pod Cifro »Polarna bramba> na oglasni oddelek .Jutra*.	25578
Enodružinska hiša
v ljubljanski okolici se odda za 5 let. Pojasnila se dobe t JeranoTi ulici 11.
25651
Prazno sobo
snažno in suho i S č e m za takoj. — Eje. postranska stvar. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod Šifro .Zračna 58».	25458
Na Dunaju
oddam elegantno inesečno sobo gospodu ali gospodifni blizu centra. Ponudbe pod «D. K., na upravo .Jutra* v Mariboru.	25S96
Stanovanje zastonj
dobi solidna družina brez otrok na Bledu, ako bi opravljala gospodarju samemu hiine posle. Vprašanja u pojasnila pod značko .Zastonj 88* na oglasni oddelek cJutra..	251SS
Dijaka
iz vi »je srednj« ali trgov, ste Sole sprejmem v dobro oskrbo. Kje. pove oglasni
cji '	----
oddelek cJutra.
25516
Tehnik
išče s 15. oktobrom sobo v Ljubljani in bi u to poučeval vse predmete realke Pismene ponudbe na upravo .Jutra, v Marboru pod .Tehnik 91».	25291
Električni motor
(dinamo) za nosmerBi tok. kompleten, 5.2HP, 10J amp. in 440 volt, ki naredi na minuto 1680 obratov, ia je bil dobavljen od tvrdke EL. M. Gesellschaft. Graz. Sackstraase 22. prodam. — Motor nosi St. 1409 in je tjpe G. W. 120 Kaeiov v oglasnem oddelku .Jutra..
25577
Posteljo
dobro ohranjeno, radi pomanjkanja prostora prodam Naslov v oglasnem oddelku cJutra..	25442
Dražba v Ptuju
Glasom sodnega edikta »e vrH dne 11. septembra 1.1. v Ptuju. Panon«ka ulica 5 javna drafba 2 novih dvo-koles. Seetsedeinega avtomobila in 2 novih dvckolet cWaffenrad. ter s« s tem opozarjajo rsi interesenti na ugodno priliko nalmpa.
25420
Starinsko avbo
krasno, prodam. Naslov v oglasnem odelku cJutra..
25199
2 postelji
in 2 nočni omarici z marmornato ploščo, iz trdega orehovega lesa. tudi vsak kos posebe. radi selitve poceni prodam. Istotako tudi 2 peresna vsiavka (Feder-einsatz") in S omare iz mehkega lesa. Naslov v oglasnem oddelku cJutra«. 25597 i Lmblian« WoIft>v» ui J
Spalnica
nova, masivna in polidrana, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra.,
256S7
Moške obleke
dobro ohranjene, ceno na-orodaj. — _Og!edajo se pri hižniku v iavčarjevi uL 2. pritličje.	' 23645
Stanovanje
čedno, sobo to kuhinjo ižie mirna stranka. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod .Takoj 400».	255S3
Mirna gospodična
teč« i 15. oktobrom preprosto sobo. najraje podstrešno Event. tudi dela za stano-: vanje. Ponudb, pod značko j cKirea 4» na ogWni oddelek «Jutra».	25604
Sobo
z elektr. razsvetljavo oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku cJutra.. 25601
j Kot sostanovalko
' ?iirejmem gospodično ali di-' jakinjo v Tavčarjevi fSoJti) ulici Cena nizka. Natančen naslov v oglasnem oddelka cJutra..	25614
Vsakovrstne
?lato Vupnje
.■o najvišjih cenat
Černe, juvelir
Vesel m zadovoljen
je vsakdo, kdor kup. čevlje v trgovini:
„DOKO" !V. CARMAN v Prešernovi ulici št 9.
dvorišče
Izdeljava elegantna blago irpeino, cene najnižje in po vrhu ie dobi vsak deseti kupec 1 par Čevljev po lasmi izpin brezplačno, ln res js: Sreča te iiče ...
Na stanovanje
sprejmem gospoda. Naslov v oglasnem oddelka Jutra.
25595
Opremljeno sobo
z eno posteljo, elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom oddam takoj oa Vodovodni cesti 2S. proti mesečni najemnini 200 Din.
25584
Skromno sobico
iščem — najraje v Vodmatu Ponudbe na oglasni odde!»l; .Jutra, pod cSkromna sobica 9*.	25609
Sobo
zračno in lepo. s posebnim vhodom s stopnišča, ifičem v bližini kavarne .Evropa», event. tudi z dobro hrano. Plačam dobro. Naslov na oglasni oddelek cJutra. pod .Zračna soba.	25606
Na stanovanje
sprejmem gospoda t blilini poŠte. Naslov v oglasnem oddelku cJutra.. 25591
Sobo in kuhinjo
s pritiklinami iSSem. Plačam event. trimesečno. — Ponudbe na oglasni oddelek cJutra. pod <15. oktobra ali 1. novembra*. 25610
Iščem sobico
čisto, zračno in mirno, v sredini mesta. Sem soliden in imam rad red. Ponudbe pod .Prijazna sobica 25» na oglasni oddelek cJutra*.
25625
3 mlajše dijake
sprejmem na hrano ln stanovanje po 580 Din mesečno Naslov v oglasnem oddelku cJntra..	25602
Sprejmem dijaka
na vso oskrbo za 650 Din. Kje, pove oglasni oddelek .Jutra*.	25596
Dve dijakinji
r prejmeta na stanovanje in domačo hrano. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*.
£5600
«Merkur»
Dopisa nisem mogel dvigniti. ponovite na ogL oddelek cJutra*. — Adiaticus . . .
2564«
»Podjetje 50»
Pridite v torek ob 4. uri pop. istotam.	25658
Na vso oskrbo
se sprejme dijakinja i cesti 12,T.
gospodična ah a Gosposvetski
256S5
Sobo
zračno, z elektr. razsvetljavo. v Sp. Siiki, oddam 2 gospodoma ali dijakoma. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra..	£5629
Sobo
oddam 2 ali S gospodom — eno pa 1 samemu s 15. sept. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.	25618
Prazno sobo
b posebnim vhodom, ne v poanajem, samo od gospodarja. išče mirna stranka. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «30».
Dijaka
sprejmem v popolno oskrbo v Gradišču itev. 7,H, levo.
25662
Dijake
sprejmem na stanovanje in hrano v sredini mesta, — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	25656
Dijak
| dobi stanovanje z zajtrkom, 1 event. celo oskrbo. Naslov ' v oglasnem oddelku .Jutra* £5661

Pianino ali klavir
zelo dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglasni odd»-lek cJutra* pod značko cKlavir 10».	25445

Slamnik se je izgubil
od Pod Rolaika do Vačna poti. Oddati ga J« v oglaa-nem oddelka cJutra.. £5599
'Ra^uiv
Mertelj Karol Matilda Mertelj roj. Benčina
Kranjska gora — Travnik
poročaca Kočevje, STsepcembra 1M8.
£5587
Eleganten avto
znamke O. M., s Itirim: prostori, 85.000 Lir. tam«. njsm za stavbni les. Informacije daje Zeichen, Man-bor. Slovenska ulica h. 24.
25-395
Gledališki
abonement!
Loio za selilo 26T7 leli deliti dama z 1—2 lzobra-tenima, distingviraaima osebama. — Cenj. ponadb« La orlasnl oddelek Jutra* po l cEie
Elegantna zunanjost*
£5619
Dr. Jug
ne ordlnlra do 24. septembra
Restaurant cAfle Viole.
Trie*te, Via a Cardaed 1 priporoča Uborco dosat« kuhinjo, izbiro rib. izborna vina: terana. Istrijana. tri-juica. vipavea, chiand. — Lastnik: FranoeachinJ & Al-legretto.	£00
Koncesijo
za trgovino meiaae^a blaga oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.
25582
Za sostanovalko
sprejmem gospodično ali dijakinjo. Naslov v oglasnem
oddeikn »Jutra*. 25638
Mesečno sobo
separirano — z opoldansko hrano teče gospod s 1. oktobrom. Ponndbe pod Šifro cStalno 8. na orla=ni oddelek cJutra..	25663
Prazno sobo
iSčem v bliiini Tabora. — Pismeno na oglasni oddelek cJutra. pod cZelo mirna stranka..	25667
S 25.000 Din
pristopi 19 let star trgovski pomočnik kot drulabnik k trgovini ali dragemu pod-jetju. Samo oni. ki morejo ' nuditi sigurno garancijo za zgornji znesek, naj pošljejo cenj. ponudbe na oglasni oddelek cJutra. pod značko .Sigurnost 106». 256SS
Na domačo hrano
dobro, tprejmaa po ceni več gospodov na G»-
sposvetski cesti it. IS, vra. ta 12.	85641
Glasbila, strune, glasbene potrebščine
F. Pere,
Maribor, Gosposka 34
Gramofonske plošče,
gramofonske potrebščine razpošilja
povsod špecijalna delavn ca za popravila.
Za tvorniiko izdelovanj« In prodajanje treh patentiranih predmetov (SlagerjeV, fe išče za takoj sodelujoč
družabnik
s 100.000 Din gotovine. Denar samo za obrat. Bivanje v večjem letoriikem mestu Slovenije. Stan za samca takoj na razpolago. Ponudbe pod cPotreba vsake hiše. na ogl. oddelek cJutra.
25572

Družabnika
L 1 veičega pisarniškega poala. sprejme eksportca trgovina Potreben kapital do 100.000 Din. — Ponudbe pod »Letni
23630 111	»Jutra*. 25576
Bančni uradnik
teče s 1. oktobrom t. snažno mesečno sobo
s posebnih vhodom. Cenj ponudb« pod »Mlada vdova'*
Sobo
Gospodična

sebnim vhodom oddam 2
ca s 50.000 Din k zdravemu
gospodoma s hrano v sredi- ;__ _~ .---
m mesta. Naslov v orias- i	~ P<>I»e D»
nem oddelku »Jutra*. ££ j	^
Veliko zračno sobo
z elektr. razsvetljavo, separirano. lep razgled, v začetku Boine doline, oddam. Naslov v oglasnem oddelku !	fjff P
.Jutra*. "	25655	,__
t^r-.dc— — pridi brez priveskov! Zaupajl Ena — pol
d vehi 25585 ---
«Addo!orata»
Pismo!	25626
Duša
Dvign^e pisno v oglasnem oddelku «Jutra*. 25554
Cdifaika)
Tri dijake
t vso oskrbo ali brez nje sprejmem v bliiini obrtne šole. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 25605
Dijaka
sprejmem v lepo in zračno stanovanje z dobro hrano, v bližini realke in obrtne šole. — Naslov v orlasnem oddelku cJutra*. 255P3
Dva dijaka
ip-ejn-em
bi®
vso oskrbo v Milini realke, srednje tehn šole in gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.
25622
Potnika
starejšega in dobro vpeljanega za Slovenijo išče Prva jugoslavenska odlikovana tvornica maraškina in likera Bozolič & Co., Split.	6439 a
Ponudbe, reference in prepise spričeval vposlati do 20. t. m.
Knjigoveznica K. T. D.
irtalnica in tvornica poslivnlh kniig UUBLJANA. Kopitarieva ul. 111.
priporoča svojo stalno veliko zalogo t mnogovrstnih salda-konti, štrac, joumalo. J itd. lastnega izdelka	*
-'stopnice za razne prireditve, bia gajnlike bloke Itd. 44 i
Orehi
iz Bačke. dozoreli požira ljajo ljubkega Balca.
Dva avijatičarja
v starosti 22 let. želita znanja z dvema inteligentnima gospodičama primerne starosti, v svTho dopisovanja. — Dopise pod značko c Albatros, ali cDevoitine*. poStnl predal 45, Ljubljana I 25406 1
Vsem sorodnikom, znancem in pr. jateljem naznanjamo, da je danes oP j !4. po dolgi, telki mukepolni bo.ezn oreviden s sv. zakramenti, v 6s L sta-os:i, naš soprog, oče, stari oče, gospo
Ivan Sušteršič
nvrno v Gospodu zaspal.
Fogreb se bo vršil v torek. 7. septembra ob pol 16. iz hiralnice sv. Joiefa -a pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 5. septembra 1926
Frančiška Snšteršič, soprog?. Leo Šušterš č, sn Cilka Čenrič ro I Šušteriič, Lojz«a dr. Janežičeva ro Snšteršič. hčerke. 644? I
Urejuje Franc Puc. Izdaj« za Konzorcij cJutra* Adolf Ribnikir. Za Narodne- tiskarno dd. kot tiskarn« rja Fran Jeseršek. Z* insentoi del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi T Ljubljani