192. številka. Ljubljana, petek 22. avgusta. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan, izvzomši ponedoljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avttro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 gold., M detrt leta 4 gold. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za ootrt leta. — Za tu|e dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti proieman za čotrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri-•topne petit-vrsto 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvolo frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo jo v ljub j mi na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opra vništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hift
x. Iz -.lov. Nisijcr«li«kffU 20. avg.
Ako je še kje kakova blaga dušica, ki meui, da j'c razpor med klerikalnimi in naprednimi Slovenci popraviti še mogoče, temu bodi, da prekesno ne izpregleda, iz iz k u s te v povedano, da ta r a z p o k ni j več zac elj i v.
Vsa potrpljivost od naše strani, vse po-žrtvovanje v prid vsaj nekakošnjej slogi, vse prigovarjanje k kakemu vsaj neutralnomu programu na račun in v očigled pred stoječih volitev — je zastonjski posel, prazen trud, sisifovo delo.
V dveb točkab nij porazumljenja: prvič glede narodnega programa in drugič glede o s o b , kandidatov, ki so nositelji idej. Našim „pravnim" je več za nemške zaveznike, nego za domače, več za dežel-sko nego za narodno avtonomijo, več za sužnjest absolutistično vseb, nego za sanio-določbo narodov. V statistiki pravnik nij besede „naroda" več; oni poznavajo edino abstraktno, bistorično („ker legitimno!!) deželsko in državno politično uredbo ; v njib političnih nagledib je državno in deželsko življenje „formula", nschemau brez živih ljudij in narodov. Avstrija nij še štela do zdaj tako snbih in abstraktnih politikov, v dokaz, da je prestriženje Meternihovega in Bahovega n krono vinskega", brezobzirnega, narode kot marijonete sma-trajočega vladarjenja čisto in popolnem iz spomina nekterih duhovski h, in žlaht niskih stanov izginilo ! Vsa izkustva so pozabljena; zgodovina res nema (za-nje) več pomena; „frišna, radostna reakcija" — to je njih geslo! —
~~ Metek.
Meta Holdenis.
(Roman, francoski spisal Viktor Cherbnllem.)
»     Poslovenil D a v. Hostnik.
Tretji del.
VIII.
('62. nadaljevanj o.)
Nepreuehljiva skrb gospoje Mauserre, katerej je pomagala sneha in gostilničarica, vzbudila je kmalu biser vseh guvernant. Ko so jo bili slekli, polože jo v gorko postelj, kjer je dobila takoj vso zavest; zakliče Lulo; ta priteče, ter pade na-njo, veselja vsa pijana.
Med tem časom zamenjal sem bil jaz svojo mokro obleko proti kmetskej opravi, ter se šel v kuhinjo grčt. Tam najdem gospoda Mauserre. — Vi se mi imate odgovoriti, mi zakriči.
— Dovolite, odgovorim jaz živahnim glasom , mislim, du imam jaz od vas terjati računa.
Pustimo jim jih nazore, saj ne moro to v našo pravo škodo biti. Pojmi morajo se, preneseni na polje dejanjske politike, na obeh straneh popolnem izčistiti. uspeh in končni izid neha gotovo s pogubo ene stranke. Da ta more biti vsa narodna, bilo bi mogoče, a neverjetno; da pa bode „prav-nau koncem pogubljena, o tem nij sumiti.
Uže dežel s ka avtonomija, po federalističnih načelih utrjena in okrepljena, bode začela „pravne" same kakor Kronos svoje otroke požirati. Dajte, n. pr., štajerskemu ali koroškemu deželnemu zboru federalistično moč, in ona obrne se v prvej vrsti „pravnim" na prsa. Po načelih federalizma, kakor n. pr. vlada v Ameriki in na Švicarskom, pripadajo cerkveno stvari samodoloČbi dežel, in „pravni", kateri večjidel in skoro izključivno iz duhovnikov sestajejo, bodo to avtonomijo prvi plačali. In s čem? S tem, kar imajo, z vsem. — Tega načela se slovenska narodna napredna stranka nij polastila. Ako pa več ozirnosti treba nij, čemu bi se baš ona od strani napredne stranke „pravnim" nasproti delala? Saj tudi na Kranjskem „klerikalstvo" nikakor nij tako silno in tako rekoč na zvezde prikovano, kakor je kdo mislil, kar najbolj dosedanji, samo početni in zares ne prevelikanski poskusi narodno liberalnih očividno in sijajno dokazujejo.
Zares! tožno je gledati, kako naši prejšnji glavni zagovorniki in pripadniki sc-d aj narodno stvar zapuščajo in klerikalnemu germanstvu v roke delajo, meno, da je germanizom kedaj še prijatelj klerikalizmu ! Kakor je slovanski svet po Iorijentalskej sebizmi, tako je germanski
Staro prijateljstvo premaga njegovo ljubosumnost in srd, da mi reče najljubcznjivšim obrazom: — Vi imate prav; kričanje Lule mi je zbegalo duha. Oprostite, prosim vas, in objemiva se.
Jaz mu sežom v roko, a uzroka ladjc-loma mu ne povem tako na drobno, kakor je hotel. Vso, kar je mogel izleči iz mene, je bilo to, da je gospodiČina Holdenis izvolila trenotek, ko je veter pihal z vso močjo , pa nerodno sunila s krmilom.
— To dokazuje enkrat za vselej , pristavim jaz, — da so ženske slabi piloti; ne dajmo jim krmila niti na vodi, niti na suhem.
Nemiren , da mu nijsem vsega povedal, stisne me k oknu, in pogledavši me belim očesom naravnost v obraz reče: — Ali imate resne misli o gospici Holdenis?
— Kaj to vas briga? odgovorim mu.
— Zanimam se za vaji, in zdi se mi, da nijsta ustvarjena drug za drugega.
— Za koga je ona dakle ustvarjena? prašam ga gledaje mu naravnost v lice.
po nezmotljivosti in protinarodnej politiki rimske kurije iu jezuitizma za ultra-montanske ideje na veke izgubljen. Kjer Dollingerji odpadajo, tam mora zares nekaj „gnjilo" biti. Italija je užc davno od političnega papizma odvrnila se, zato ker so (po besedah Machiavelli ja, tedaj že v 16. veku!) „Italijani preblizu riinskej kuriji in torej vse preveč z blizu  vidijo, kar se
tam godi."---
Ako svoje brate zanictujete, ako ljubezni do svoje krvi več nemate, ako na-ravsko zakone, po katerih se narodi razvijajo, zanikujete, zapustite grešni svet iu iščite si edino — „nebeškega kraljestva". —
Politični razgled.
V LJubljani 21. avgusta.
<*#•<».»#»## „Tagespost" govori proti temu, da bi se za kandidate postavljali in volili višji politični uradniki. Po svojem uradnem položenji ti nijso nikoli neodvisni poslanci. — Treba da si mi Slovenci isto zapomnimo.
V 1m<n'njv . iv&tB'ijski'iii bodo, kakor sama ,. I). Ztg." piše, zmagali klerikalni federalisti po deželi in v velikem posestvu. Ustavaki so povsod teren izgubili posebno vsled „kraha".
i't'škcfj« novinarja Lukeša list „Nation" pripoveduje, da je izmed 82 deklarantov 48 jih za to izreklo se, da bi Čehi šli v rajhs-rat. Samo 34 jih je bilo proti temu. On našteje imena vseb. — Sicer se bodo tudi Čehi določili Še le po volitvah.
VnanJ<* «1 rit*v«s
Prejšnji predsednik f'Mšijcoske republike, Tbiers, potuje zdaj na Švicarsko. Povsod ga slovesno sprejemajo.  V Belfoitu bo
— Za mojo hčer, katerej je zelo potrebna. Kaj ne, vam bije srce zanjo.
— Lehko da, rečem mu. A moji občutki nijso nikomur mari, razen njej.
Komaj izgovorim te besede, oznani .se nama, daje obed pripravljen. Imel sem pravi burginjonski tek; dobro sem si ga bil zaslužil. Delal sem obedu čast, osobito nckej ščuki, ki se jo zjutraj vjela baš na onem kraji, kjer sva se z Meto imela potopiti; ta produkt paladriškega jezera se mi je zdel delikaten : gospod Mauserre je jedel koncem zob, in niti treh besedij govoril. Gospa Mauserre uij mogla strpeti, da bi me ne prašala o nav-tičnem dogodjaju , ter se mi zahvalila, da sem rešil njej tako drago osobo. Gospod d' Arci je utikal kos za kosom, da bi mu ne bilo možno govoriti. Gospa d' Arci me je gledala mirnim smehljanjem, ter mi čisto tiho dejala: — Lepe ščuke so v tej vodi.
Med surovim maslom in sirom zajmsti nas gospa Mauserre, ter gre gledat, kaj počne Meta. Prišedša nazaj nam pove, da se juna-
po celem mesta vihrale zastave, ko je „ bil tam. Povsod se je čitalo: Živi Thiers! Živi oprostitelj! Čast vćlikemu državljanu! Zvečer mu je svirala godba; Thiers se je moral večkrat prikazati na balkonu svojega stanovanja, in vselej so mu gromeli živio-klici. Ravno tako se je sprejel v Mulhausnu in Luzernu.
sr<inf\L* general Martinez Campas je prodrl v Murico, veliko mesto, ki ima nad 100.000 prebivalcev; zdaj maršira proti Kar-tageni, dajo napade s suhega; kontreadmiral Lobo jo oblega od morske strani. Uporna Pecova drhalda je vjeta l voditeljem vred. Contreras, ki je iz Chincbille golorok ubežal, se jo v Kartageni zopet z Galvezem združil. V severu se vladi ne godi tako dobro, kakor mislijo časniki. Karlisti hodijo vedno sem ter tja, kakor cigani; ko oropajo kos zemlje, ido naprej.
V tuttiji božja pota nič kaj ne napredujejo. Vatikanski list „Voce della Verita" se jezi nad prefekti, da ustavljajo božje procesije, za kar se pa liberalni državniki ne zmenijo.
\rm\hi cesarjevič bode obiskal, sprem ljan od kraljeve družine, od velikega kneza in velike kneginje ruske kraljevo vdovo v Lin^biji , ter odide potem skozi Kopenhagen in Kerzčr v Kiel. — Nadškof Ledohovski je dobil od sodnije drugo povabilo na 28. avgust, z dodajo, da se bode obsodil „in con-tumaciam", ako izostane. — Zbor nemških novinarjev si je izvolil za novo mesto Hamburg, in je sklepal o bistvu novinarskih naznanil. Vojvoda Karol brunšviski je v torek umrl v Genevi, ter postavil to švicarsko mesto za glavnega dediča.
Vlada ne bode dopuščala, da bi tuji menihi hodili na Poznansko posvetovat se z drugimi redovniki, ker bi bilo to zoper pruske cerkvene postave.
#'#/#•»krt vlada si je izvolila za novega poslanika v Pariš Ali-PaŠo, ki je že odšel na svoje mesto.
Dopisi.
J z   .%o(miMMki'pi  10. avgusta (Izv. dop.| Zadnji dopis „iz Trnovega" v št 186 „Slov. Naroda" je jako pregrel onadva gospoda, katera sta tam za svojo stranko ljudi nabirala (tretjega g. V. se nam ne zd vredno omenjati, kajti on je politična ničla.) Ta dva gospoda pa sta v svoji sveti jezi meni nič tebi nič začela kar po enem (g. Z. udrihati, češ, da jo on dopis iz „Trnovoga" pisal, in brž so namenili ves svoj žolč v njil „Novicah" nanj zliti. Sam bog vedi, kaj vse so proti njemu skovali, brž ko ne ga bodo
„Nov." ▼ prihodnjem lista s samim hudičevim oljem oblile, kajti po mnenji teh gospodov bi bolje bilo zanj, če pred sredo umre, da ne bode „NovicM videl. Ti čudni „pravničarji" hočejo po vsej sili imeti privilegija v svojih „Novicah" po vsem, kar jim ne diši, udrihati , in najpoštenejše narodnjake z najgršim orožjem napadati, to jim nij nič. A če kdo njim resnico pove, to Vam je krik! Brezverec" „vero izpodkopujc", „na grmado ž njim!" Gospoda le bolj mirno! Dokler botc Vi ljudstvo hujskali, vedite, da tudi ono ne bodo molčalo, kajti če Vi nočete vedeti, da, ako kdo v tebe kamenje luča, vrni mu ti s kruhom, je tudi za nas to pozabljeno in bodemo rajši, kakor vi včasi pravite, hudo r hudim povračali.
Iz FtlijA 19. avg. I Izv. dop.j (Če-rti program ptujske realne gimnazije.)  V tretjem tečaju   „Slov. Nar." štev. 132 govorili smo o „prvem programu ptujske ealne gimnazije" v katerem se je „historik" Končnik s Palackvra in zdravoj loglkoj zla-sal. —  V letošnjem razlaže (na str. 8—24) ravnatelj istega  zavoda,  g. Fichna, svoje nazore o realnih gimnazijah,   oslanjajoči se pri tem na neposredne lastne skušnje; »kajti (str. 11), da se koristnost realnih gimnazij preceni nepreostaje nič  drugega,  ko posve tovati se s praktičnimi skušnjami, odkrivajo-čimi so pri ožiVotvorjenji črteža, za te vrste učilnic ustanovljenega. Zato je namera tega spisa 'str. 4) pokazati one poti,  po katerih bi bilo mogoče, na tem polji do porazumljenja priti."   —   Ptujska realna gimnazija, pravi ravnatelj, razlikuje se od drugih tudi v tem ka se v tretjem in   četrtem  razredu fran coski jezik štiri ure v tednu uči, ne samo tri, kar drugim sličnim zavodom navskoz za dostuje.  Ta prememba je brez dvojbe vsled njegovega  predloga  ali bar vpliva stor jena,  dasiravno (str. 13) sam priznava: ka je broj   učnih ur na  realnih  gimnazijah že prevelik. — G. Fichna želi (str. 12) „v prid mladeži" Še  drugih  sprememb.   Ker je za slovenskega učenca „absolute Nothvvendig kcit,  des Doutschen,   als der ihm zuniichs liegenden Cultursprache, vollkomen Hcrr zu \verden" ;  zato želi ta KulturtrHger, naj so njegova Kultursprache „v prid mladeži v prvem razredu štiri ure na teden uči
nc
tri kakor je dozdaj bilo.   Ali nečo   se prej
zavolj tega degmati,  no  vendar bi v redu bilo, ko bi si vsakdor dobro za uho zapisal reči nekega posebno popustljivega in pravičnega Nemca,   ki pravi:  naj prosto ljudstvo na   deželi  i a  mestni   služabniki slovenski Grundstock" ostane,  ali v srednjih učilni-ab, tedaj tudi na ptujskej realne j gimnaziji se ima „nur deutseh lernen",  ker vsled če-ti 1 ak o mn o 81 i   in zaslepljenosti na-odnih voditeljev izobražen ju in „Welt-hiufigkeitu" srednjega stana velika nevarnost grozi. —
Da srednji stan bog od te nevarnosti reši, za to svetuje g. Fichna, naj se na zavoda pod njegovim vodstvom stoječem, slovenski jezik v vsakem razredu samo po dve uri na teden uči, kajti slovenski učenec zna v svojem bornem jeziku tudi tako „mit Rehr anstšindigem Frfolge Meister vverden". Beseda „ravnopravnost" je g. Fichni strašen trn v peti.   Pravi namreč (str. 17): Nečemo tukaj preiskavati  „wo dieses Wort mit Glttck an-vvendbar ist." Tu ga imate! nemškega liberalca. Ravnopravnost je njemu „ein viel niissbrauchte8 Wort". Kadar ima na njenoj podlagi Slovenec kako tako borao pravičico doseči, Nemčurja mrzlica popada. Ali čujte in verujte gospodi Nemci:  Ta beseda nij prazna zmota, naredivšase v mozgu bedakov, ampak bo še meso postala in med nami prebivala brez vašega dopuščenja, in proti vašej volji in sicer prej ko bo vam milo. Predrzno neotesanost na  slovenski  zemlji slovenski jezik v zapečnjak rivati, in bedasto trdenje, da je za vsakega Slovenca ki ne spada med proste  deželjane in mestne služabnike popolno znanje nemščine neobhodna potreba,  navajeni   smo   najti v nesramnih dnevnikih bečko-židovskih, ali ni-kor v razpravi stoječoj na čelu gimnazijskega programa, koja ima znanstvena biti! Kaka napačnost in brezobzirnost je to za tujca slovenščine (brž ko ne) nezmožnega: nemščino za „Kultursprache" proglasivati in slovenščino tako na indirekten način med barbarščine uverstivati! — Mnogokrat imel  sem priliko v Beču in po drugih krajih razgovarjati se 8 turškimi   boltadjiji   (trgovci)  vrativši   se iz Hamburga, Pariza, Londona. Na moje pitanje ,.kako se pogovarjate z ljudmi v tujem svetu?" dobival  sem  odgovor: „na jeziku-to bolgar-
kinja dneva počuti bolje, da se je, izpivša juho, hotela vzdigniti, in da je ona poslala iskat druge obleke, ker Metina nij še suha. Lulu, ki nij mogla biti brez guvernante, hotela je k njej. Nij se jej pustilo ; tu počne jokati ter tresti se, kakor nekdanje lepe dni. Da bi jo utolažila, vzame jo gospa d' Arci na kolena ter jo niha. Jaz se umaknem na vrt, da bi zapalil cigareto.
Luna, v drugem krajci, je razsvitljevala polovico jezera; na drugej polovici je ležala črna senca. Jezno nij bilo več; a ostala mu je neka nema nevolja; časi so mu zajecljali valovi pretrgane besede: vedlo se je, kakor dete, katero v jezi uhvati spanje, da čisto potihoma godrnja v sanjah. Domislim se, pa grem iskat Mote; zdelo se mi je, da imava po najinem dogodjaju dosta povedati drug drugemu.
Vstopim v gostilno, skozi zadnja vrata. Z volčjim korakom idem po stopnicah, splazim se do konca koridora , a ko mislim potrkati, zapazim, da Meta nij sama. Dejala
je nekomu : — Povejte mi kaj novega o mojem rešitelju.
— Čarovnc čudi je, odgovori teman glas, kojega sem izpoznal za oni gospoda Mauserre.
Prva volja mi je bila burno odtvoriti duri, druga, biti miren pa poslušati; a iz dobre vesti vzhajajo skiupuli, kakor dobra zemlja rodi dober plod. Da bi se odtegnil izkušnjavi , ukradem se kakor tihotapec v sobo, kjer sem se bil preblekel. Hotel sem se vrniti, pa zopet zaslišim dva glasa začenjati razgovor. Spomnite se, gospa, ako kc-daj pridete v Paladru, da so v hotela „Bains" postelje mehke, jedi v dobrej meri, ščuke delikatne, a da so stropi in stene tako tenjke, kakor list kartona, da se iz ene sobe v drugo vse sliši, in da je treba svoje tajnosti jako tiho mrmrati. Non bis in idem, pravijo juristi, kar znači , da nij treba imeti vesti dvakrat zapored v taistej stvari. Ta pot sem poslušal, in slišal.
— Ali no smem tedaj vedeti, kdo vaji si je izmislil ono promenado na vodi? reče
gospod Mauserre suhim, skoraj zapovednjočim glasom.
— Jaz še sama ne vem, gospod; meni se zdi, da so je ladija sama odklenila.
— In vam se jo zdel zelo naraven in čudozgoden tote-a-tete z mladim možem, kojega čislam, a ki je valjda slab sodnik v pitanjih skladnosti?
— Jaz nijsem ravnala prav , reče pohlevno. Pozabila sem svojega stanu, in guvernanta vašo hčere, gospod, vas prosi zaradi tega oproščenja.
— Jaz v tem trenotku nijsem oče svoje hčere, jaz sem človek, ki je mislil da ima prav, ako... — Nij se mu zdelo končati stavka; rajši začno drugi: — Ali nij denes prvega septembra? Kaj ne, denes vas je imel Toni zahtevati roke? kaj ste mu odgovorili?
— Nij mi bilo treba odgovarjati, gospod, ker me nij ničesa prašal.
— Ipak je ladija zelo dobro izbran kraj za izpovedi; človeku nij treba riskirati, da bi ga kdo zmešal. Ali je bila njegova izpo-
skom", ali pa: „kako prngčeje neg srbski, tim se može celim svetom proči". — Samo za Slovenca je „absolute Nothvvendigkeit" nemščine „vollkomen Ilerr" biti. Bizmarske sluge! pojdite rakom žvižgat s svojim Welt-lauTigkeitom. Edno pitanje: Kako se na realnih gimnazijah za poedine predmete čas, ki po njegovem mišljenju nij dobro razdeljen, bolje razdeliti ima, rešil je tedaj, kakor smo čuli, g. Fichna takole: Vzemite slovenščini eno uro in dajte jo nemški „Kulturspracbe" tako, da ta dobi četiri ure na teden, onda bo „Gleichberechtigung mit Gllickangewandtw.
(Konec prih.)
Domače stvari.
— (Od S t. Petra) na Notr. se nam poroča 20. t. m.: Denes zvečer peljal se je nj. kralj. vis. nadvojvoda Jožef s tremi častniki v Reko; došel je iz „Rttmerbada".
— (Iz Klanca v kopcrskem okraji) se nam piše: Pri nas kolera hudo razsaja in mlade in staro ljudi pobira, posebno v selu Reka. A imamo tako boječega kaplana, da si ne upa prav k bolnikom, v strahu, da bi sam kolere ne dobil. Zakaj se ne boji tudi plače jemati V
— (Iz Bleda) so nam piše, da je gospa Klinar, po domače Petranka, pri kateri je, kakor znano, v gostilnici najboljša postrežba, — imenovala novo ladijo svojo „Straža" in jo okinčuje b slovensko zastavo. Sploh se hudi narodni in domač duh okolo Bleda zelo. „S1. Tednik" je tam jako in zelo rad bran.
— (Pri Ormožu) je — kakor se nam od tam piše — hrvatska meja zarad živinske kuge še zdaj zaprta; vendar mislimo, da nij ravno potreba, ljudi trapiti, ki se tu po gostoma v varaždinske toplice vozijo, da se jim jemlje celo ona slama iz sedežev, ki nije za polaganje; in pomilovanja vredni ljudje se vozijo na golili lestvicah ali gari-cah dalje od meje včasih celo po 6 ur daleč , in marsikateri pride zaradi tega bolan na dom. Ali je tudi treba v trafikah kupljeni tobak ljudem jemati zaradi živinske kuge in po cesti trositi, dvomim. To se pravi ljudi po nepotrebnem mučiti in jeziti. Kdo se potem čudi, ako se zbog tobaka kateri spozabi stražečega vojaka pograbiti.
ved goreča V Je-li uporabil okoliščino, kakor bi jo priročen človek? ali jc bil podvzeten?
— Ali mislite pač, gospod, s kom govorite ?
— Kmalu bi mislil, da vajin ladjelom nij bil" slučaj. Gospod Flamerin si je hotel preskrbeti veselje rešiti vas, in še večje, nesti vas deset minut dolgo na svojih [rokah. Kako vas je imel naravnost k svojemu srcu pri-tisneno! Ali jc res, da ste bili čisto ob zavest?
Te besede so jej bile morebiti malo pre več; čisto na glas vsklikne: — So ve da, gospod Flamerin si je dovolil z menoj velike prostosti. Kar me tolaži, z nabiti bodem kedaj njegova soproga.
— To ne boste nikdar.
— Ako hoče, kdo mu more braniti?... Vi sto pozabili, da jo prost; da, prost jo on!
Te besede ga osupnejo, in zdi se mi, da je izpahnil globok vzdihljcj j a moči jc tudi, da je bila to le iluzija; v nekaterih slučajih mi zveni po ušesih.
— Akopram zametujete moje svete, začne sladkejšim glasom, upam vsaj, da svoje rod-
Izpred sodnije.
Kakor že povedano, bil je zadnjo sredo obsojen kaplan Klun, znani strupeni dopisnik „Vaterlandov", na štiri dni zapora. Tek stvari in sodnijsko obravnave je bil ta:
Pri občnem zboru „narodne tiskarne" je kaplan Klun rekel dr. Vošnjaku psovko laž-njivec in obrekovalec v lice. Čez nekaj časa je isti kaplan Klun v „Novicah" iste besede še enkrat ponovil in se podpisal. Dr. Vošnjak je tožbo vložil zarad razžaljenja časti. Da-si se je kaplan Klnn prej po farovžih okolo Ljubljane hvalil, kako bode svoje psovke pred sodnijo se ponovil, nij ga osobno niti pred sodnijo bilo, temuč poslal je bil svojega zastopnika, g. dr. C o sto. — G. dr. Voš-n j ak se je kot tožitelj sam zastopal. Njegovi priči sta bila gg. dr. Zarnik in urednik J. Jurčič. Dr. Costa je bil pripeljal kot priče od Klunove strani gg. Kadilnika, dr. Poklu-karja, Žagarja in Ravnikarja.
Sodnik jc bil g. Čuček, c. kr. sodni j ski adjunkt. On prebere tožbo, katero je vložil g. dr. Vošnjak in v kateri toži kaplana Kluna, da je kriv prestopka po §> 406 kaz. zakonika.
Po prebrani tožbi vpraša sodnik obe stranki, ali ne bi se hteli med so boj poravnati in pod katerimi pogoji. Vpraša najpred g. dr. Vošnjak a, ali hoče odstopiti od svoje tožbe.
G. dr. Vošnjak: „Pripravljen sem od tožbe odstopiti, ako g. kaplan Klun podpiše izjavo, v kateri prekliče svoje psovke, ki jih je storil pri občnem zboru .,Nar. tiskarne" proti meni in ako Klun to izjavo razglasi v prihodnjih številkah „Novic", „Slov. fJosp.", „Glasa", „Vaterlanda" in ..Slov. Naroda".
Sodnik vpraša zdaj zastopnika obtoženca, ali hoče to storiti.
G. dr. Costa odločno odgovori: Nikakor ne."
Sodnik: „Tedaj se nadaljuje razprava. Ali zahteva g. tožnik, da se obtoženec kaznuje?"
Dr. Vošnjak: „Zahtcvam: a prosim, da se naj poprej priče zaslišijo; potem hočem staviti svoj predlog zarad kazni."
Začne se zaslišanje prič. Izmed prič sodnik pokliče g. Jurčiča.   Jurčič izpove,
bine ne boste izpustili iz nemar. Zagotavljati vas moram, da vam oča te poroke no bode dopustil.
— Ste mu li dakle pisali? Kako zlorabljate moje zaupanje!
— Odgovoril mi je s poštnim obratom, da bi bil gospod Flamerin brez dvoma dobra partija, a da hoče za zeta človeka, ki ima resnobnega duha in stroga načela, pa da sc taki ljudje ne nahajajo med umctclj-niki. Ta izjava mu dela tim več česti, ker je, kakor se mi zdi, v situvaciji, ki nij, menim da, cvetoča.
— Vam jc-li govoril o svojem položaji? praša ga ginena.
— Jaz sem nni zelo hvaležen za to za upno8t.   Nekdo ga sili za druga v podvzet-je, v katerem bi v kratkem času zopet obogatel ;  a terja sc  od  njega kapital,  ki ga nema.
— In ki ga prosi od vas?
— Srečen bom, da boni mogel kaj storiti za očeta Mete lloldenis.
(Daljo prih.)
da se je stvar vršila v dotičnem zboru tako: G. dr. Vosujak je rekel g. Klunu: Jako me veseli, da se g. Klun, kot dopisnik ,.Vaterlanda", tako zanima za naše podvzet-je, katero je „Vaterland", predno je še ustanovljeno bilo, „schwindel" imenoval. Na to vstane Klun in vpije: dokler mi g. dr. Vošnjak ne pokaže tiste številke „Vaterlanda", v kateri je „narodna tiskarna" schvvindel imenovana, mu jaz rečeni, da je laž njivec in nesramen obrekovalec". — G. dr. Costa, kot zastopnik tožencev, se spravi pričo izpraševati in bi najprej rad zvedel, v kakšni razmeri on, Jurčič, stoji z dr. Vošnjakom. — Jurčič: „Jaz Vam, dr. Costi, ne odgovarjam : ako bi kot zagovornik radi kaj od mene izvedeli, storite to po gospodu sodniku". Po sodniku vprašan, odgovori Jurčič, da je od dr. Vošnjaka ravno toliko odvisen kakor od g. dr. Goste, t. j. nič, on je urednik lista, ki je lastnina celega društva.
fl. dr. Zarnik odločno in jasno izpričuje enako, da je Klun rabil psovke „lažnji-vce in nesramni obrekovalec".
G. Kadilnik pripoveduje skoro vso tako, samo da on je slišal le besedo „laž-ujivec", sicer je pa mogoče, da je bilo drugače govorjeno, on jo — pravi — daleč proč pri vratih sedel in hrum je bil velik.
G. dr. P o kl u k ar je slišal besedo „laž-njivec", „obrekovalec" nij slišal, a on prizna, da je mogoče, da je izgovorjena bila.
G. Ravnikar trdi, da jc bila izgovorjena beseda „lažujivec", a da nij mogoče, da bi bila izgovorjena tudi beseda obrekovalec. On ima dobra ušesa, pa nij slišal, in tudi kar mogoče nij, da bi bila izgovorjena.
G. Žagar govori enako, samo še prostovoljno prisego ponuja, da Klun nij rabil besede ,.obrekovalcc"-
Tožitelj reče, da, ako bi število prič, popolnem pozitivno o tem izrekajočih, kar je Klun sam v „Novicah" s svojim podpisom potrdil, ne zdelo se zadostilno, je pripravljen obravnavo preložiti in če treba deset prič pripeljati, ki bodo prisegle.
Zaprisežena sta bila potem gg. dr. Zarnik in Jurčič.
Sodnik pozivlje g. dr. Vošnjaka, naj izreče svoje zahteve zavoljo kazni obtoženca.
<!. dr. Vošnjak: Dokazano je bilo po dveh zapriseženih pričah, da je g. kaplan Klun pri občnem zboru „Narodno tiskarne" 22. junija t. 1. meni v lice rekel: „Vi ste nesramni lažnjivec in obrekovalec." Tudi nasprotno priče pritrde, da so vsi slišali besedo : „lažnjivec"; zarad besed: „ nesramni" in ..obrekovalec" pa trije reko, da jih Klun nij spregovoril, a g. dr. Poklukar prizna, da jc mogočo tudi te besede g. Klun izrekel.
Besedo: ..nesramni lažnjivec in obrekovalec" so psovke; to nij samo v javnem življenji priznano , U sodnije od prve do najvišje stopnjo so že dostikrat določile, da so izrazi : lažnjivec, obrekovalec, hinavec psovke in da je kriv prestopka po 406 kaz. zak., kdor komu daje take grde besede (psovke). Vsaka psovka pa je sama na .-ebi kažnjiva in zakon razžaljitelju po ij. 490 še niti ne dopušča dokaza resnice.
Obtoženec sc, kakor vidim, na to misli opirati, da jo te psovke samo pogojno izrekel: „ Dokler mi dr. Vošnjak ne dokaže, da je beseda „Schvviudcl" stala v „Vatcr-landu" in da sem jaz (Klun) t<> pisal, imenu-
jem pa nesramnega lažnjivca in obrckovalca." A §. 41»»; kazenskega zakonika govori samo o psovkah in ne dela nobene izjeme, ali so bile psovke izrečene pogojno ali nepogojno. Psovka ostane psovka, če jo tudi kdo zveže s kakim pogojem. In to je naravno. Ako bi zakon dopuščal pogojno psovanje, potem bi nobeden človek ne bil varen, da mu kdo ne pove v lice najgrše psovke. Postavim. Kupil sem si žepno uro pred 20 leti. Meni nij na noben način mogoče dokazati, da sem to uro res kupil. Pride tedaj človek in mi na javnem mestu očita: „Vi ste tat, dokler mi ne dokažete, da te ure nijste ukrali. • In takih slučajev bi se dalo dosti navesti, Ras zarad tega zakon pozua samo psovko in ne dela nobenega razločka med pogojnimi in nepogojnimi.
Kaplan Klun je tedaj kriv prestopka po t}. 490 kaz. zak. in meni nikakor ne bi trebalo, spuščati se v dokaz, katerega je on od mene terjal, v dokaz namreč, da je res v „Vaterlandu" delniško društvo „Narodna tiskarna" „Schvvindel" imenovan in da jc ta dopis v „Vaterland" pisal kaplan Klun. Ven dar hočem tudi to dokazati, da opravičujem svoje, pri občnem zboru proti kaplanu Klunu izražene besede.
V „Vaterlandu" je v listu od 25. novembra 1871, štev. '326 dopis iz Ljubljane 22. novembra in v tem se bere: „Man geht mit dem Plane um, hier eine sloveniscbe Aktiendruckerci zu errichten. Eine zu dem Endo abgehaltcne Versammlung bat bereits ein Interims-Comite bcstellt, uelehes den Lan-deshauptmann Dr. Razlag zum Vorsitzenden hat. Eine neuc Druckerei vviire gevviss sehr emitnseht. \Vas man jedoch von jener des „Slovenski Narod" in Marburg hbrt, vvclche daun ganz untergchen oder nur als Filiale der hiesigen bestehen solite, lusst uns einen Sfhtiintift beturehten , vor dem das hie sige Comite \vohl auf der llut sein mijge." Ker se v Ljubljani tačas nobeno drugo del niško društvo za napravo tiskarne nij osno valo , nego „Narodna tiskarna", gre izraz „Sclnvindel" tudi samo na to podvzetje. Dr Vošnjak odda sodniku prepis dotičnega dopisa v „Vaterlandu", po notarji dr. Rappu na Dunaji legitimizirati: potem nadaljuje:
Dokaz, da jc Klun pisal oni dopis, se ne da sodnijsko izpeljati, ker nobeno uredništvo se ne more prisiliti, da bi imenovalo svoje dopisnike; a navel bodem indicije, iz katerih smem gotovo sklepati, da jc kaplan Klun pisal dotični dopis.
1. jc pokojni gosp. Slemenik, urednik „Vaterlanda" do leta 1872 sam v večjem društvu izrekel , da iz Ljubljane dopisuje edini kaplan Klim;
2. sem poizvedel iz Dunaja, da sc na tamošnji pošti od opravništva „Vaterlanda" pošilja honorar za dopise v Ljubljano nikomur drugemu, nego kaplanu Klunu:
.;. ko je kranjski deželni zbor prodlanj-skim sklenil adreso do cesarja, dobil jo je Klun od g. dr. Costc, da jo pošlje „Vaterlandu", in pri tej priložnosti ga je dr. Costa sam imenoval dopisnika „Vat.";
4. ko smo letos postavili izvršcvalni volilni odbor za Kranjsko, v katerem sedi tudi kaplan Klun, sc jo „Vaterland' sam hvalil, da jc v izvršcvalncm odboru tudi njegov ljubljanski dopisnik.
Ti dokazi dosta jasno »pričajo, da je kaplan Klun, kakor piše vse druge dopise, tudi onega o „Scbvvindelnu" pisal v „Vaterland"1. Obžalujem samo, da nij tukaj kaplana Kluna; pozival bi ga, naj sam reče, ali je to pisal v „Vaterland" ali ne.
(Konec prihodnjič.)
Razne vesti.
* (Češki ilustrirani „Svctozor") v Pragi, prinaša slike našega cerkniškega jezera in grada „Jama".
* (Slika s v. Cirila in Metoda.) „L' Osscrvatorc Romano" prinaša vest, da jc papež ogledal te dni sliko, ki jo je na redil za škofa Strosmajerja slavni slikar N Consoni, katera predstavlja Cirila in Metoda v onem hipu, ko jim jc papež Adrian II. dal, oblast mašo brati v slovenskem jeziku. — Strosmajer je naročil še drugo sliko, predstavljajočo krščenje Hrvatov po slovanskih apostolih.
* (Grozna zgodba.)   V Michiganu v Ameriki so spustili te dni zračni balon. Ker se nij držal v pravem položaji,  si nij nihče upal vanj. Tu so osrči Ivan Muntćn, stopi v balonov čolniček,   ter se spusti v zrak. kmalu   se  pokažejo   hudi nasledki njegove lchkoruiŠljenosti.   Kake pol milje  od tal se balon obrne.  Muntćn se drži malo časa čol-niČka, a moči ga zapuste, spusti se,  ter pa daje na tla si z rokami zakrije obraz. Sest palcev se jc zaril v zemljo, in niti ena koš čica mu nij ostala cela i   bil je v trenutku mrtev.  Gledalci,  katerih je bilo  nad deset tisoč,   so z grozo   gledali ta strašni prizor; ženske so omedljevale, možje jokali ba Ion pa jc, bremena oproščen,  kakor tič letel kvišku.
Poslano*
Na shodu, v katerem jo branil g. Her man program pravne stranke, izrekla se je obča želja, da o govorih ne poročamo ni kakvemu Časniku. Po nemili naključbi dojde vsa razprava v „Tagcspost-o"; zato idem jaz k g. Hermanu da ga zagotovim, da se to nij zgodilo iz zle volje proti njemu. Govorica pride i na podporo, o katerej je pravil g. de želni odbornik, da jo je ponudil „Slov. Ted niku" št irski „Volksbildungsverein" i jaz pozovem g. Herman-a, da dokaže istinitost te trditve, da i jaz sem čul, da dobiva „Slov Tednik" podpore od vlade, da pa tega, so de po značaji ustanovnikov tega lista, ne moiem verjeti, ako bila bi to istina, da bi gotovo ta časnik zgubil zaupanje pri mla dini, ako ravno piše v njenem smislu.
Kako je bilo mogoče, da se sklicuje g Herman na mene ko pričo, ko je on izrekel sumničenje najmanje štiri dni prej nego sem jaz govoril ž njim, jaz, kot mo droslovec, ne vem.
V Gradcu 20. avgusta 1873".
Franjo Ilubad, stud. phil
Dobili smo sledečo pismo: Slavno uredništvo!
V poslednjih (zdaj že predposlednjih Ur.) ,,Novicah" štev. 33 najdem  pod dopisom iz Vipavskega 7. avgusta moje ime dvakrat apo strofirano.   Ker za gotovo vem, da v celi Vipavi druzega, slovenskega jezika v pisav zmožnega Riharda nij, in ker uredništvo še svoje vprašanje dostavlja „auch du mcin Uru tus", sklepam iz vsega tega,  da se dopisi „Slov. Naroda" iz Vipave meni podtikujejo Gospod urednik, povedite svetu odkritosrčno, koliko člankov ali dopisov da ste od mene že dobili? —
Ves Vaš
Riliard Dolence. Na Slapu due 15. avgiiHta 1873. Na to mi povemo, da g. Rihard Dolence nij naš dopisnik in da uijsmo z njim v zvezi.
Uredništvo.
PoMltaiio.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
t'  S.iunimm.
Vtem trpečim /..lra\je po izvrstni Kcvalcsciero lu liarrv, katera brez porabe leka in brez stroškov sledeče bolezni odstrani : bolezni \* želodci, v živcih, prsili, na pijačah, jetrali, žlezah, na slisnici, v duš-njakn,  v mehurji,   in na ledvicah, tuherkole, sušico,
naduho, kašelj, neprebavljtvost, upor, drisko, oeape-
DOSt, slabost, /lato žilo, vodenico, mrzlico, vrto<jla-ico,   naval kr\i,   šumenje n  ušesih, niedlico in bljti-anje tudi oh času  nosečosti,   scalno .silo, otožnost, sušenje,   revmatizcin,  protiu,   bledico. —   Izpisek iz 75.1)00  spričeval O  ozdravljenji,   ki so   vsem lekom /,.>p. vstavljala se:
Spričevalo št. 7:1.92*.
\Vnldcg na štajerskem, 8| aprila 1872. Hvala Vašej Kevalescierc, katero sem jaz, ."»0 let star mož, skozi 2 leti neprestano užival, sem od mojega lOletnega trpljenja: otrpnott na rokah in igaE, skor popolnem ozdravel in opravljam, kakor v najboljših časih, svoje pošlo, Za to meni izkazano veliko dobroto Vam izrekam s tem srčno zahvalo.
K-r. S i g in o.
Spričevalo št. 93.8M.
Trapani v Siciliji, lit. aprila 1K70. Moja žena, žrtva strašnih, nervoznih bolečin, s hudo oteklino na celem životu, s srčnim bitjem, nespečnostjo in vraničnieo v najhujši stopinji, je bila od zdravnikov za izgubljeno zinatrana, kar sem se odločil pribežati k Du Barry-evi neprecenjeni Revalesciere. To izvrstno sredstvo je na začudenje mojih prijateljev, v kratkem času one strašnu bolečine ozdravilo in mojo ženo tako okrepčalo, da se je, da-siravno ti) let stara, plesov udeležiti mogla. To Vam naznanjam na korist vseh enako trpečih in se Vam srčno zahvalim.
Atanasio li a r h e r a. Tečnejši kot meso, prihrani Revaleseioro pri odraščenih iii pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila.
V plehastih policah PO polVutita 1 gold. BO kr., 1 funt 2 gold. 60 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., S fun tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov .'Jo gold., Revalesciere-lhscuiten v pušicah a 2 gold. BO kr. in 4 gold. BO kr. — Revulcsciere-Chocolatče v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 570 tas '50 gold. — Prodaje i liarrv d u Barry & Oomp. na Du-
uuji, WallllN«liK»NHe št. 8, v LJubljani Kd. Mahr, v Uradcl bratje Obe ranzmev r, v Intt-bruku I) i e c, liti & Frank, v Olovci 1'. Hi ruba cher, v I.out-i Ludvig Miiller, v Mariboru F. Kole tiri k & M. Morie, v Mcrauu J. H. S točk hnus en, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Tujci*
21. avgusta.
Kvropit: Stolovski iz D. Novega mesta. — Osaplitzkv, Šlegol iz Trsta. — Steinor iz Gradca. —
Pri F,l«'f»ulu: Šiler iz Celovca. — Jakel, GoUlzihor iz Dunaja. — Gospa Stan iz Lijona. — Kupus iz Kamne gorice.
Pri Malici t Žnidaržič iz Karlovca. —Gilke iz Reko. — Seger iz Braunsvajga. — Vrečko iz Gradca. — Eisenatattor iz Dunaja.
Pri Zamorci: Doloregd iz Krškega. — Kor-bič iz Gorenjskega. — Arko iz Nižje-Avstr. — Herman iz Maribora. — Diihl iz Dunaja
Dunajska boraa 21. avgusta
(Izvirno telografično poročilo."*
Enotni drž. dolg v bankovcih .   70 gl(L — k-.
Eno: ni drž. doig v srebrn «3 „ 40 „
1860 drž. posojil..   .       ... 102 , 10
Akcijo narodno bauk«* 970 „ — „
Kroditno akcijo...... 238 „ 50
London ........111 „ 55
Napol..........8 01
C. k. oekinl.......— „ —
Srebro........105 „ 70
2 do 3000 gold.
sc vzeme na posodo proti zagotovljenji, do brim obrestini in povrnitvi v 3 letih iz hišne najemščine. (220—2)
Pismene ponudbe pod znaninjem A. A. 1. prejema iz prijaznosti
OpvavndStvo „Slov, Naroda",
Izdajatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne".