Na Dunaju, 3i. marca 1899. bet ni k XII. Madjari pa Nemci. Pri razgovarjanju o Madjarih in Nemcih je umestno, jedenkrat postaviti Madjare pred Nemce, da se tudi stilistično zabeleži logika dejstev, katera kaže, da dandanes ali vsaj sedaj so v naši monarhiji Madjari mogočniši in odločilniši, nego Nemci. Poslednji hodijo dobrikrat se in beračit k Madjarom, da bi jih rešili tudi sedaj, to se pravi, da bi jih zopet postavili na stol neomejene hegemonije. Za kulisami se je moralo mnogo pripetiti poslednjega pol leta, ker so nemški listi tako neumorno pri delu, da bi paralizovali načrte, ki so se — morebiti — snovali v odločilnih in najviših krogih. Kaže se tudi, kakor da bi Madjari ne bili dovolj zanesljivi podporniki nemške tostranske hegemonije; zato skušajo Nemci tu in v Velikonemčiji kar možno očrniti Čehe v tem smislu, kakor da bi bili veliki nasprotnik trozveze, in da bi bila velika opasnost tudi za Madjare, ko bi Čehi dobili nekaj, kar bi se zlagalo z njih državno-pravnim programom. Velika opasnost da bi bila za Madjare, tudi samo tedaj, ko bi ostala tostranska državno-zborska večina. Torej, tako zaključujejo in dokazujejo, je treba porušiti to večino in na prvem mestu vreči Čehe. Kar naravnost strašijo na zgorej, češ, da tudi nemška diplomacija bi ne gledala več mirno, ko bi se okrepili Čehi in v obče Slovani. Nobena laž, nobena perfidna denuncijacija nemškim listom ni dovolj ostudna, da bi je ne širili zlasti po vsej Velikonemčiji. Poslednje dni so dr. Kramafa nadalje obdelovali; ta češki politik je v posebnem, v „Politik" priobčenem članku ožigosal te perfidije in razglasil, da vse, kar je pisal o sedanjem pomenu trozveze, je stvoril na svojo roko, na svojo odgovornost in kot človek, ki tudi sme imeti svoje pre-verjenje o trozvezi in čem drugem. No to nič ne pomaga, in stvari zasukavajo, kakor da bi ves češki narod soglašal z jednim svojih rojakov. Velikonemški listi delajo nato, da bi tudi avstrijski cesarski dvor slišal denuncijacije, da bi potem Nemci dobili zopet hegemonijo v celoti, saj velikega dela te hegemonije itak niso še izgubili. Hujskajoči članki pa, ki se priobčujejo v Velikonemčiji, pišejo se v Avstriji in se potem iz pruske Nemčije presajajo na avstrijska tla kot pruskonemško blago. Z druge strani rujejo odtod posredno in neposredno po madjarskih listih. Židovstvo dela kupčijo tu in tam z moralnim blagom narodov, in. na prodaj ima seveda Slovane Tostranski nemški opoziciji je bilo od začetka do danes do tega, da bi jej Madjari pomagali na krmilo, torej poprej vreči vsako vlado, katera bi ne bila popolnoma nemškohegemonistiška. Dolgo časa so bili tostranski Nemci zadovoljni z Banffyjem; odkar pa se je bil dogovoril s tostransko vlado, da bi se moglo pogajati z Oger-sko, tudi bez delovanja našega drž. zbora, je izgubil milost nemških hegemonistov, in naposled so ga pustili na cedilu kot „izgubljenega moža". Razveselili pa so se nastopa sedanjega ministerskega predsednika madjarskega, učenca Deakovega, ker se nadejajo, da bode on vplival zopet nato, da se izpolnijo želje nemških prvorojencev. Sodijo pa za se ugodno o Szellu radi tega, ker za Deakove dobe so bili tostranski liberalci dovolj krepki, da so si hranili hegemonijo tu, kakor so jo formalno in dejanski dobili Madjari tam. Madjari so se dobro imeli za časa neomejene tostranske hegemonije, — torej naj bi se ista v Cislitvanskem povrnula ali prav za prav gospodovala nepretržno še dalje. Szell se ni izrazil doslej ne za Nemce, ne zoper nje; on dokazuje le potrebo gospodarske skupnosti, ščiti pa formalno pravo madjarskega samodoločevania tudi v gospodarskih stvareh, katere se tičejo obeh polovin cesarstva. Da pa je Szell pravi pristaš madjarske gospodujoče stranke in v obče prijatelj kar možno samostalne Ogerske, razvidno je iz tega, da so po njegovem nastopu v .liberalno stranko vstopili ne le liberalni secesi-jonisti, temveč tudi doslej posebe ločena stranka naci-jonalistov. Okrepljenje madjarske liberalne stranke nikakor ne more biti ugodno ne za avstro-ogerske Slovane v obče, ne za tostranske posebe. Jeden glavnih vzrokov je uže v tem, da madjarsko liberalstvo je požidjeno ravno tako ali še v veči meri nego tostransko nemško liberalstvo. Poslednje je, kar se dostaje števila in tudi moralno oslabljeno, a ima svoje Žide in židovske organe, ki so v naj-oži zvezi z madjarskimi Židi in listi, ki prav za prav vodijo in odločujejo madjarsko politiko. Naj bi. po takem postopal Szell tudi pravilno, da bi se ne vmeševal v tostransko politiko, njegova mogočna liberalna večina mu uže pride do kože, da ga spravi v tir, ki bode njej, torej koncem koncev tudi tostranskemu nemško-židov-skemu liberalizmu po godu. K temu je treba mimogrede dodati, da Szell je prijatelj znanega Chlumeckega, s ka- terim je prišel uže po svojem sedanjem nastopu tudi v osebno dotiko. Bezpomembno ni razgovarjanje takih 2 liberalnih mož. Madjarska liberalna stranka se uže čuti toliko krepko, da daje po svojih členih naravnost razumeti, da je potreba pomagati tostranskim Nemcem do lastne nemške, seveda, če možno, čisto liberalne vlade. Najprej se je oglasil v madjarski drž. zbornici posel Polonyj, potem pa posl. Mezossy za hegemonijo Nemcev tu, Madjarov pa tam. Oba sta povdarjala pariteto s Cis-litvansko, a tako, da bi tu gospodovali Nemci. Treba je napraviti konec tostranskim zmešnjavam in napraviti red, seveda najlepši red na svetu, —• z nemško hegemonijo. Kaj pa da, hegemonija tam, hegemonija tu, — to je tudi krasna pariteta! Dne 16. marca pa se je vendar vpliven Madjar oglasil v nekoliko drugačnem smislu. Grof Štefan Tisza je naravnost odgovarjal Mezossyju ter dokazoval pariteto sicer in hegemonijo Madjarov na Ogerskem, a nev traliieto glede tostranske polovine. Tudi njemu so ljubši Nemci s svojim gospodstvom, a treba je poštevati tudi druge tostranske narode. Dvnkral so rešili Madjari nemško liberalno gospodstvo v Cislitvanski, in Madjari niso krivi, ako niso Nemci ohranili te hegemonije. Sedaj pa ne kaže drugega, kakor ne vmeševati se v notranje stvari tostranske polovine. Tudi ko bi res prišlo do federalizma tostran, bi za Madjare ne bila še nikaka nesreča; kajti madjarska nacija je v svoji politiški jednot-nosti krepka dovolj, da more kot taka vzdržati se tudi nasproti cislitvanskemu federalizmu, in tostranski fede-ralisti bi bili toliko modri, da bi računih z državo mad-jarske nacije; nasprotno pa bi tostranski federalisti začeli sovražiti Madjare in delovati za federalizem tudi na Ogerskem. Misli tega znamenitega govora vplivnega madjar-skega politika so prehvapile večino madjarske liberalne stranke in kar razkačile tostranske židovskoliberalne liste. Začeli so poniževati grofa Tiszo, češ, da govori logično, ali dejstva da dovajajo njegovo logiko do absurdnosti in nasprotnih dejstev; tudi da se je hotel ta grof le maščevati nad Szellom, kateremu se je posrečilo malone vse madjarske zastopnike spraviti pod jedno in isto liberalno streho. Tisza je neki tudi osamljen v svojih nazorih. Tako ali tako, našel se je vsaj jeden Madjar, ki ima pogum izraziti mišljenje, katero je vsekakor politiški modrejše, nego dosedanje slepo in bezobzirno mad-jarsko gospodstvo. Moramo sicer misliti, da glas St. Tisze ostane v resnici bolj ali manj osamljen in bez-vpliven. in Slovani se ne morejo dobrega nadejati od tega tudi radi imena Tisza; kajti Tisze so Tisze in drže bolj ali manj skupej, a noben madjarski državnik ni bil veči slavofob in slavofag, nego dolgoletni minister, še vedno politikujoči Koloman Tisza. Dobro bi seveda bilo, da bi se Madjari ne vmeševali v tostranske razmere, ker je danes njih vpliv še mogočen; Poljaki in sedaj tudi češki politiki se itak pri kraju drže, tako da bi Cehi za svojo oportunistiško politiko zaslužili plačilo od Madjarov, da bi ostali vsaj nevtralni ob češkem stremljenju k uresničenju njih držav-nopravnega programa. A nato Cehi bezuspešno čakajo; tudi ko bi Madjari spomnili se, da imajo Čehi zasluge za vstvarjenje današnjega duvalizma, in da imajo celo manj omadeženo svoje državno pravo, nego je bilo madjarsko, bi pa velikonemška politika s svojim vplivom premotila Madjare, da bi delovali rajši proti tostranskemu federalizmu. Madjari niso dovolj močni, da bi pomagali Čehom k cilju, kakor so poslednji pomagali Madjarom, in ti po svojem sedanjem zastopstvu niti volje ne morejo kazati, da bi bila na prospeh Čehom. Ravno češki oportunizem, ki traja glede na Madjare, v politiškem pogledu od začetka duvalizma do danes, je zakrivil, da se Madjari niso bali ne Čehov, ne drugih tostranskih Slovanov, in le gr. Stef. Tisza je tako rekoč proti svoji volji indi-rektno namignili tostranskim Slovanom, kako bi bili dolžni postopati nasproti Madjarom. Bojazen, oprta na dejstva, bi utegnula Madjare iztreznuti, da bi se ne obračali toliko proti Čehom, kakor doslej. To pa bi bilo le Čehom na dobiček. Vprašanje pa ostaje odprto, ali naj ostanejo nemadjarski narodi na Ogerskem zares še nadalje hlapci in robotniki bezobzirne hegemonije. Ali je taka hegemonija patrijotiška ? Da, specifično madjarska; za kratko dobo dobro sredstvo za namen; za daljšo bodočnost pa ie hegemoni »tiška politika Madjarov vendar le kratkovidna in utegne za nje imeti posledice, na katere ne računijo. Narodi ne morejo biti zadovoljni ž njo in skušali se je bodo otresti, gotovo ne na korist sedanjim zapovednikom. Kdo pa je izbral Madjare. da sedaj po svoje „vodijo" nemadjarske narode? Oni sami so se izvolili za ta posel, to pa pomenja silo, katere ne trpi tisti, ki čuti moč v sebi, da se je znebi. Madjari 'bi utegnuli dolgo „voditi" druge narode, biti torej »primi inter pares«, ako bi se vedli do teh drugih narodov tolerantno in pravično; tako pa si nakopujejo gnjev očetov nemadjarskih narodov, in ta gnje vse presaja na sinove in vnuke, in ko odbije ura za otresenje naloženega jarma, se dotični rod spomni, kaj vse so počenjali madjarski gospodovalci proti njim. Ali je po takem hegemonija Madjarov patrijotiška v smislu interesov cesarstva in dinastije ? Ne, nikakor ne, ker Avstro-Ogerska se je vstvarila in vzrastla do današnje veličine ne vsled podjarmljenja, temveč vsled srečnih pogodeb in dogovorov, a noben narod ni ne izrecno, ne implicite pridružil se k današnji celodržavni skupnosti, da bi proti njegovi volji gospodovali drugi nad njim. Taka je v vsem cesarstvu, in stareji in no-veji zakoni, stare pogodbe in današnje ustave ne govore o hegemoniji jednih in podrejenosti drugih narodov. Avstro-ogerska monarhija ima uslovje in opravičenost obstanka v jednakopravnosti vseh narodov ne le v na-cijonalnem, temveč tudi v politiškem pogledu. Narod torej, priki tiska druge narode s svojo hegemonijo, dela proti interesom cesarstva. Kar velja na to stran za Madjare, velja tudi za Nemce, in nemška liberalna stranka je z zavestjo privolila v duvalizen, da bi prvenstvo imeli tam Madjari, tu pa Nemci; moralna odgovornost za madjarsko hegemonijo je treba zvrnuti na Nemce, in celo na Nemce v obče, ker je tudi in ravno Velikonemčija pospeševala tvorbo duvulizma in ga v istem nemškem interesu podpira tudi dandanes. Nemška opozicija cislitvanska pa dokazuje, da ostaje na istem stališču, kakor poprej močna in jedino odločujoča nemška liberalna stranka. Ona hoče po vsej sili, z zvijačami, skrivnim ruvanjem, javnimi lažmi in agitacijami pridobiti staro hegemonijo v vsej njeni moči ter tudi tostranske Slovane zopet pritiskati. Ali je to patrijotično, dinastično, v interesu monarhije ? Kako naj si Slovani pomagajo? Moči prave nimajo, ker so razkosani, po volilnih redih pritiskam, s pristransko državno, oziroma deželno ekonomijo oslabljeni. Poljsko plemstvo je v nesrečo avstrijskih Slovanev v obče prava šiba, da radi njega delujejo sistemi, kakor zahtevajo nemški pa madjarski hegemonisti. Da bi bili Slovani vsaj jedini, bi moralno vplivali na znotraj in zunaj in od tod zopet na znotraj. Ali zunanji svet ne more soditi povoljno, ravno ker imamo poljsko plemstvo, ki drži s tistim sistemom, ki hoče vsakodobno uveljaviti se, in ti sistemi do danes niso bili Slovanom še nikdar ugodni. Jako težavno stališče imajo Slovani, in to je še posebno zlo, da nimajo voditelja med seboj, ki bi po pravici imel avtoriteto med njimi. Tako gredo, vsak svojo pot, in jeden in isti narodi radi svojih strank celo razne poti. Tako je možno celo bez težav vladati, s pomočjo madjarske hegemonje tam, nemške pa tukaj. Tako, rekli bi, ako bi ne bilo prezaresno, madjarski pa nemški hegemonisti celo burke uganjajo s slovanskimi narodi, in kolikor morejo, jih v tem plemenitem poslu posnemajo tudi poljski šovinisti in italijanski irre-dentisti. Slovanom ne ostaje drugega, kakor opirati se na moralno silo svojega stremljenja in pa dejansko moč, kolikor je je v njih. Za moralno vplivanje pa potrebujejo vzajemnosti, združenega delovanja; dejansko silo pa si morajo povečati gmotno in kulturno. A tu se jim delajo zapreke, da se-ne morejo razvijati niti toliko, kolikor bi jim dozvoljevale relativno skromne lastne moči. Iz tega pa je razvidno, da glavna bramba ostaje za Slovane v moralni solidarnosti. Združeni klici proti krivicam morajo izdati vsaj toliko, da se ukroti nekoliko bezobzirna ošabnost in nenasičenost madjarskih pa nemških in vseh drugih hegemonistov. Slovani so za jednako pravo narodov; to jedino je avstrijsko; vse drugo se obsoja samo od sebe. Kdo je pravi Avstrijec, pravi prijatelj dinastije? Hegemonisti najmanj, in v moralni borbi za narodna prava, mora tudi ta točka pomagati Slovanom, da se rešijo nepo-zvanih voditeljev madjarskih in nemških hegemonistov. -——S—I-—- Iz deželnih zborov. Kranjski. 23. marca, imenom financ, odseka na-sovetuje Hribar slov. dram. društvu in nemškemu gled. društvu v Ljubljani, vsakemu po 6000 gld. podpore. Povše je zato, da se o tem popreje posovetujeta oba slov. kluba. Kalan je proti podpori nem. gledišča ter spominja na Slovane sramotečo igro »Habsburg«. Rajši naj se pokloni slov. dram. dr. 9000 gld. Hribar pravi da so naprednjaki morali z Nemci sklenuti dogovor radi jednake podpore obeh gledišč, ker so bili klerikalci slo-ven. gled. sovražni. Kalanov nasovet je le politiški manever. — Dež. preds. Hein pravi, da igra „Habsburg" ne sramoti Slovanov, saj podaje historiške podatke. — Nato se sprejme odsekov predlog. Proti njemu so katol. narod. posl. Knezoškof Jeglič izjavi, da smatra umetnost za bezuslovno potrebno pri razvoju vsakega naroda, da pa je dolžen protestovati proti sedanji smeri v gled., ki je proti božjim zakonom in zavaja v greh. — Hribar popravi opazko Heinovo, ker „Habsburg" poveličuje nemško Avstrijo. (Op. ur. O igri »Habsburg« in nje Slovane sramoteči tendenciji smo uže na kratko sporočili, ko se je prvič igrala na Dunaju.) Koroški. 22. marca. Nemški posl. so vložili slovesen protest proti rabi § 14. sploh in za urejenje jezikovnega vprašanja posebe. Dež. preds. je izjavil, da to prekorača kompetencijo dež. zbora; dež. glavar, grof Gotiss, ga je kljubu temu postavil na dnevni red naslednje seje. Štajerski. Nemška večina je Slovencem milostno dovolila po jednega zastopnika v vsakem odseku. Voljeni so: Zičkar v finančni, dr. Dečko v naučni, Lendovšek v pe-ticijski, dr. Jurtela v deželno-kulturni, dr. Rosina v občinski, dr. Sernec v železniški odsek. Nemškim katolikom je večina dovolila zastopnike v odsekih, ni pa volila onih, katere je določila stranka, temveč one, katere si je izbrala sama; to pa, da izključi Karlona. Ta je protestoval in izjavil, da proti svoji volji voljeni posl. mandatov ne sprejmejo v odseke. Dež. glavar je izjavil, da jih morajo sprejeti, in ako jih ne bo v seje, da jih zadenejo določbe opra-vilnika. 17. marca. Sprejela se je uravnava učiteljskih plač. 22. marca. Grof Kottulinsky predlaga, da deželni odbor vse potrebno ukrene glede dež. zavarovalnice proti toči. Posl. Hagenhofer predlaga, naj vlada odpravi drž. mitnice. Bar. Rokitansky, da se vlada naprosi za vvedbo dveletne vojaške šole, ter da odpadejo vojaške vaje za brambovce v 11. in 12. služb. letu. — V vino-rejski odsek so voljeni 3 Slovenci: dr. Jurtela, dr. Rozina in Vošnjak. — Klub nemškonaprednih poslancev je sklenul, da v prvi seji po Vel. noči sproži v dež. zboru debato o polit, položaju in § 14. V to svrho se hoče sporazumeti s klubom nemške ljudske stranke. Niže avstrijski. Dež. zbor ima na sporedu dne 28. marca Hoferjev predlog o jezik, vpraš. Poročevalec dr. Kopp predlaga: Ker sicer nezakonite, a vendar veljavne jezikovne naredbe za Češko, Moravsko in sedaj tudi za Silezijo oškodujejo nemško posest; ker se od Čehov v njih utemeljenje ne navaja toliko potreba drugih narodov, kakor državno pravo čeških dežel, ki oškoduje avstr. ustavo; ker pomirjenje cesarju in državi zvestega nemškega prebivalstva in parlamenta ni drugače možno nego s preklicem teh naredeb; ker se ž njimi oškoduje bodočnost nemških uradnikov in onemogoči jednotna uprava z nemškim notranjim uradnim jezikom, ki je bezuslovno potrebna za vsako, zlasti pa za mno-gojezično državo; ker pogubni nasledki teh naredeb vplivajo na nemško pradedovino avstr. monarhije: izjavlja dež. zbor, da je preklic jez. naredeb v interesu Nemštva, še bolj v interesu Avstrije, torej tudi za Nižo Avstrijo, bezuslovno potrebno; in vsak poskus, da se se reši jezik, vprašanje drugače nego po drž. zakonu, zlasti pa po § 14., je neuspešen in poguben. Gornje avstrijski 16. marca. Vlada se pozove, da resno prične upoštevati ustanovo medicinske fakulte v Lincu, zlasti ker daruje hranilnica za to 25.000 gld., in mesto da potrebno stavbišče. Vladni zastopnik pravi, da se pogrešanju zdravnikov bolje opomore z ustanovo štipendij. — Dierzer smatra razbremenjenje sedanjih fakult po ustanovi novih v manjih mestih, kjer so vsa uslovja zanje, kot n. pr. v Lincu, za potrebne v interesu pouka. 24. marca. Dež. zak. načrt, ^ da je nemščina jedini uradni jezik v vseh javnih šolah'gornjeavstr., — se je soglasno sprejel. Češki. Namestnikom dež. maršala češkega je imenovan posl. Wohanka. 23.- marca. Dr. Škarda nasovetuje odsek 21 članov za premembo dež. reda in dež. zb. volitev. — Dr. Pip-pich nasovetuje, da se pozove vlada, da ustavi sklep češke hranilnice, da se pokloni »Grand Hotel« nemškim velikošolcem za dijaški dom. Moravski l.">. marca. Nadaljevanje debate o šolskem budgetu. Referent dr. Fux nasovetuje, naj se odpravijo dvojezične šole in podržavi ljudsko šolstvo. Želi, da se pomirita oba naroda ter odstranita sovraštvo. V to pa je pred vsem potrebna narodna ločitev šolskih oblastij. Šilenv je za pomnožit-ev čeških meščanskih šol. Poroč. Götz pravi, da so nemške občine imele uže meščanske šole, ko so bili Čehi tem zavodom še neprijazni, zato jih je več, a to se še lehko popravi. Čehi so lehko zadovoljni z razvojem narodnega šolstva na Moravskem. • 22. marca. Brandhuber poroča o proračunu za srednje šole, 497.000 gld. in nasovetuje resolucijo, da se vlada pozove, naj prevzame nekatere teh zavodov. Dež. namestnik javi, da je pogodba za nakup stavbišča za češko realko v Brnu pri minist, v odobrenje, ter se prične prihod, leto i zgradbo, za katero je bjlo uže zadnja tri leta stavljenih 130.000 gld. v proračun. Dr. Götz pravi, da je na Češkem 2ft drž. realk s 800.000 gld., na Moravskem le 3 s 113.000 gld. drž. prispevka. Dež. odbor naj torej državo pozove za prevzetje realk. — Šilenv je za to, da se pomnoži pouk v modernih jezikih, a zmanjša pouk v latinščini in grščini v drž. srednjih šolah. 23. marca. Fux govori za interkonfes. šolo, za nastavljanje nemških duhovnikov; razpravlja mirovno vprašanje in zahteva preklic jezikovnih naredeb. Žaček pravi, da so Čehi za spravo, ker žele, da bi bila Moravska prva dežela, v kateri bi se provela sprava med obema narodoma po lastnem dogovoru. Pododsek za volilno preosnovo v permanentnem spravnem odseku je 24. marca razpravljal o predlogu grofa Serenyija o premembi volilnega reda za velepo-sestvo ter javil, da ga ne more vsprejeti. Grof Zierotin je za proporcijsko zastopstvo. O premembi volilnega reda za mesta in trge je izjavil dr. Götz, da Nemci ne morejo sprejeti nasoveta dr. Žačka. Da se preprečijo narodnostni prepiri ob volitvah, naj se dele volilci za Nemce in volilci za Čehe. v samostojni volilni razred. Za jeden ali drugi se odločijo sami. Mandati naj se ne razdele samo po številu preb., temveč tudi po davku. Rektor tehnike naj dobi virilni glas, in štev. zastopnikov trg. in obrt. zbornic naj se ne zmanjša. Osnuje naj se 5.' kurija po zgledu kurije za drž. zb. volitev. Dalmatinski. 4. marca se je razpravljalo o prinosu za Pariško izložbo. Bianchini je bil proti temu, ker na nji ne bodo Hrvati iz Avstrije, Ogerške, Bosne in Hercegov ine jednotno zastopani, temveč ločeni po teh deželah. Proračunski predlog se je kljubu temu sprejel. 16. marca. Bianchini zahteva, da se njegov, v zadnji seji j a vi j eni nasovet za preosnovo ustave v federalističnem smislu in za združenje Dalmacije s Hrvatsko, sprejme celotno v zapisnik. — Preds. Bulat izjavi, da tega ne more izvesti, ker ni pripustil, da se glasuje o tem predlogu. — Trumbič podpira Bianchinijevo zahtevo. Pri imenskem glasovanju se ta odkloni s 27 proti 5 glasom. — 17. marca. Trojanovič nasovetuje, da se od vlade izprosi amnestija za vse izseljence, ki so bili -udeležniki vstaje v Boki. Nujnost in predlog se sprejme soglasno. — 17. marca večerna seja. Cingria smatra Bianchinijev predlog za premembo ustave in združenje s Hrvatsko, neumestnim glede na sedanji čas ter ga prosi, da ga odtegne. Ako bi bil čas umesten, bi bila vsa narodna stranka zanj. •— Bianchini nasovetuje, da se črta postavka za ital. in nemško izdajo dež. zakonika; ter da se v dež. knjigovodstvu rabi izključno hrvatski jezik. - Dvorni sovet. Nardelli po vda rja potrebo ital. in nemškega zakonika: ital. je potreben zaradi jezikovnih naredeb od leta 1S72 za občevanje s strankami in avton. oblastmi. - Trumbič je zA to, da se ti dve izdaji označiti kot prevoda. Oboje se odkloni. — Mrkusi.č nasovetuje, naj se odpravijo dijete za dež. zb. posl. Pri imenskem glasovanju so bili za to samo — .'i poslanci. - t S. marca večerna seja. Prvo čitanje predloga Cingrija za vvedbo hrvatsko-srbskega kot notranjega uradnega jezika pri vseh upravnih in justičnih uradih dalmatinskih. — Salvi se imenom Ital. izjavi proti temu. lzključenje laščine bi bilo krivično, a vedlo bi do v vedenj a nemščine, ne pa hrvaščine. - Milič povdarja potrebo vvedbe zlasti z narodnopravnega stališča. Za predlog govorita še Perič in Bianchini. - Sprejme se z vsemi proti glasom ital. avto-nomašev. Mestu Sinj se dovoli na novo 1000 gld. potresne podpore. 20. marca. Prvo čitanje predloga Bianchinijevega o odgovoru na cesarsko pismo. - - To, kot važni drž. akt, zahteva, da se nanje odgovori po parlam. običaju, posebno z ozirom na državnopravno stališče kraljevine Dalmacije in z ozirom na ono, kar je dež. zbor naglašal v svoji zadnji adresi. — Cingria pravi, da se je vprašanje zjedinjenja Dalm. s Hrvatsko rešilo uže z lansko adreso. Sedaj to ni več potrebno. — Dr. Trumbič razjasni, da je ravno sedaj pravi čas za rešenje drž. pravnega položaja Dalmacije z ozirom na § 14. Bianchinijev predlog je bil odklonjen. -- 22. marca. Sprejela se je resolucija za železniško zvezo z Avstrijo. Dež. zbor je bil potem zaključen. Gališki. Vlada je podala dež. zbora predlogo novega zakona za realke. Dež. zakonodavstvo more razširiti te šole na 8 razredov; seveda bi. se moralo to zgoditi v soglasju z drugimi deželami, da ne bi bila mladež v jedni prisiljena na daljši študij nego v drugih. Pri realkah bodi možno založiti tudi trgovske šote. V zdravstvenem oziru naj bode skrb za prostore za dijaške igre ter nastanjenje šolskih zdravnikov. 18. marca. Dr. Gorski referuje o premembi deželnega reda in dež. zb. volitev. Odsek nasovetuje, da se pomnoži štev. poslan, iz mestne kurije za 5, virilni glasi za 2. Vladni zast. je proti zadnjima, dasi priznava pomen Krakovske akad. znanostij in Levovske politehnike. Romanovjcz imenom poljskega demokrat, kluba se izjavi za to pomnožitev ter je za to, da se vvede obče volilno pravo, za kar hoče delati z vsemi silami. — Isto izjavi načelnik poljske ljudske stranke, dr. Bernadzikovvski. Ker ni bilo prisotne potrebne tričetvrtinske večine, se odloži podrobna debata. 22. marca. Predlog dež. odbora, da se prevzame poljska ljudska šola v Biali v dež. oskrb, se vrne naučnemu odseku z naročilom, da poroča o tem vnovič. - Razprava o volilni preosnovi se mora odložiti, ker so maloruski poslanci ostavili dvorano, in ni bilo dovoljnega števila prisotnih. — Naučni odsek nasovetuje resolucijo do vlade, da se naj skrbi za boljšo izobrazbo učiteljskih pripravnikov. Posl. Kramarczvk nasovetuje, da se naj pripravnice za niže šole združijo s samostani. Boiko je proti temu, ker duho-venstvo vodi politiko v cerkvi. Škof Czechovicz oporeka temu, da bi se leča in spovednica izkoriščali politično. Kra-marczyk pravi, da noče poklerikaljenja, pač pa se s samostanskimi internati varuje nravnost mladine. Bukovinski 17. marca. Dr. Popovici je imenom Romunov predlagal premembo volilnega reda, ki razširi volilno pravo in vvede poroštvo proti zlorabi pri volitvah. Poročila. V odgovoru na najnovejšo noto ruske vlade o konfe-renciji za razoroženje je porta odgovorila, da je sprejela predloženi program kot podstavo razpravam. O zadnji dopolnilni volitvi v istrski dež. zbor je bila razlika med ital. in slov. kandidatom le za 15 glasov. »Ed.« pravi, da od 68 vpisanih volilcev jih je došlo 56 na volišče, vsi so glasovali za Constantinija, isto tako v Plominu 49 od 50. — Hrvat.-sloven. kandidat je dobil vseh 140 glas. v Pa-zinu, dočim jih je dobil nasprotnik tu le 56. To je tem po-menljivejše, ker vodijo Lahi borbo proti Pazinski gimnaziji v imena italijanstva mesta Pazina. A poleg tega je v Pa-zinu glasovalo še 8 uradnikov za Italijana in le t za Slovana. Deželni glavar istrski Campitelli je došel 17. marca v Koper in prijavil županu Kobolu, da je vlada sklenula, zopet sklicati in sicer v Koper prihod, zasedanje deželnega zbora istrskega. Črnogorski general Jovan Popovič je izdal knjižico »Macedonski vopros«. V nji izraža bojazen, da velevlasti ne bodo dovolj jake, preprečiti vstanek v Makedoniji. Opisuje trpljenje kristjanov pod turško vlado in pravi, da Turčija ne izvede reforme. Boji pa se, da nastane boj med Srbi in Bolgari ter da Maced. zapade — tretjemu. Vsi Srbi bez razlike ie\é bolj priti pod hegemonijo avstrijsko nego bolgarsko; nadeja pa se, da pride Rusija v pomoč deželi, ji pribori avtonomijo in odstrani predmete nemirom. Odbor polit. dr. v Jindrichovem Gradcu je sprejel resolucijo, naj češki posl. omogočijo vvedenje češčine kot uradni jezik za vse zemlje svetovaclavske korone po deželnem zakonu. — Kako naj to stvore, ko so te zemlje razkosane na razne dež. zbore, tega niso povedali. Plzenski okrajni odbor se je soglasno izrekel proti drobljenju narodnih sil sedaj, ko preti češkemu narodu toliko sovražnikov, ker je vsako cepljenje na razne polit, frakcije uspehom naroda v političnem, narodnem in gospodarskem pogleda na škodo. — Da bi to uvideli tudi Slovenci, ki so še mnogo na slabšem nego Čehi! Katol. duhovščina pruske Silezije je (kakor smo nže omenili) poslala pruskemu naučnemu minist. spomenico za vvedenje poljščine v ljudske šole. Povdarja se, da je verska vzgoja po šoli prekinena, pouk o spovedi in obhajilu nezadosten. Ako pruski listi priznavajo slične naredbe za Litavce, ker so bili ti vedno dobri Prusi, dočim hočejo Poljaki zopet vzbuditi svoje kraljestvo, mora se oporekati. Silezijani so bili vedno kralju udani in se niso udeležili vstaj 1830, 1848 in 1863. In ako se je po jezikovnih naredbah posrečilo vzbuditi v Sileziji poljsko gibanje, ne odobrava večina Silezija-nov tega iz narodnostnih, temveč iz jezikovnih vzrokov. Zlasti pa se ga duhovščina ne udeležuje. Zato prosijo, naj naučni min. naredbe, ki veljajo za Litavsko, razširi tudi za Silezijo; v spodnjih razredih bodi pouk iz biblije najprvo v poljščini, in tudi molitve poljske; v gornjih razredih pa naj se poučuje tudi v poljskem čitanju, veronauk in cerkvene pesni naj se ucé v poljščini poleg nemškega pouka. V ogerski zbornici je 13. apr. stavil Major nujno vprašanje o ciljih avstr. vnanje politike gledé Kitajske (ker so listi javili, da si hoče Avstrija tam pridobiti svoje ozemlje); je li to samo namen ali uže dejanje. — »Local Anzeiger« pravi, da je bila osnova pridobitve v Kitaju po avstro-oger. zastopniku prijavljena nemški vladi uže 7. feb. Nemški kan-celar je tako podkrepil ta namen. »Nat. Ztg.« pravi, da je minister vnanjih poslov uže koncem decembra obvestil gr. Thuna in bar. Banffyja o tej nameri. Katol. narodno-polit. društvo slovensko je imelo 16. marca v »Kat. domu" Ljubljanskem svoj obči shod. Drž. posl. Povše je opisoval polit, položenje in delovanje slovenske delegacije. Tudi pod to vlado je moral prestati slov. narod mnogo krivic; sklep Graškega nadsodišča, imenovanja v šolstvu in v justiciji. Čuli so se mnogi opravičeni izrazi nevolje, da je slov. deleg. v tej zvezi. Slov. posl. so naznanili vladi in večini, kolika ogorčenost vlada v domovini, in desnica je priznala njih pritožbe kot utemeljene. Sostavili so svoje postúlate in jih izročili min. predsedniku. Odgovor ni bil tako ugoden, kakor so se nadejali. — Ostro obsoja informacije, katere dobiva ministerstvo, ter pravi, da klub, v katerem sedé slov. posl., ni bil nikdar vladen, temveč samo klub, pripadajoči k parlam. večini. Pregledali smo račune tistih, ki so želeli, da razpade desnica, zato smo ostali v večini, ki se je zvezala tvrdnejše. Sedanji boj ni boj za jez kovne naredbe, temveč za nemško hegemonijo. $ 14. je bil opravičen, ker vlada od parlamenta ni mogla doseči najpotrebnejšega. Čudno, da nemške stranke na levici po svojem referentu sostavljajo tudi zahteve na Kranjskem, kjer imajo itak več, nego jim gre. O spravi je rekel poslanec Engel: »Kolikor odstopite Vi (Nemci) Slovencem na Štajerskem, toliko damo tudi mi Vam." Drž. posl. dr. Krek je govoril o taktiki katol. narodne stranke proti sloven. liberalizmu. Boj proti škofovim zavodom je boj proti škofovi avtoriteti, boj proti zadružnemu življenju pa, ker liberalizem ne dovoli, da bi se stanovi krepili med seboj. Polit, življenje seniora oživiti med nami, časopisje mora postati živahnejše, osnovati se mora kolikor možno majhnih polit, centrov, in snovanje zadrug naj se krepko nadaljuje. V Dunajskem mestnem zboru se je 16. marca pričela razprava o novem Statutu. Došlo je zopet do prepira med strankama. Dr. Förster ni bil zadovoljen s tem, da naj meščani obljubijo, da »hočejo po možnosti varovati nemški značaj Dunaja,« temveč zahteval, naj se zahteva: »da bodo po vseh svojih močeh, zvesto in neustrašeno varovali nemški značaj Dunaja.« — To ni obveljalo. Glede izključenja od sej (katero naj določa poseben odsek, ne, kakor sedaj, predsednik seje) je izjavil dr. Lueger, da je to potrebno radi ljudij, ki nikakor nočejo mirovati. To velja zlasti o.Schö-nererjancih. Ako se to nespodobno vedenje ta in v neki drugi zbornici upošteva, ne preostane drugega, nego da se tako pobalinsko početje zapreči. (Isti Lueger, ki je bil proti Badeniju, ko je ta hotel zaprečiti jednako, le še hujše ^pobalinsko« početje!) — Glede na volilno pravo je rekel: Žaganje s silo, s tem, da prihrumijo množice, ima uspeh v državi, ki ima strah pred razdirajočimi elementi. A men? ne imponujejo c. kr. patentovani revolucionarni sprehajalci ni najmanje. Kot avstr. minister bi takoj vvedel obče volilno pravo. Par socijalnih demokratov se ne bojim. S kmeti in obrtniki se jih ne ustrašim. Ogerska zbornica 14. marca. Pri razpravi o badgetu je član nezavisne stranke, Mezössy, spominjal, da se je min. preds. priznal zvestim privržencem duvaliznia. Deak je raz-umeval pod tem polno jednakopravnost obeh držav in zahtevo, da je v Avstriji in na Ogerskem polna ustavover-nost. Kot bezuslovno podstavo jednakosti je priznal potrebo, da vlada v Avstriji in na Ogerskem jeden gospodujoči narod, tam nemški, tu madjarski. Ali pa se more sedaj reči o nemškem narodu v Avstriji, da si je obdržal vodstvo ? Polagoma je to izgubil, in sedaj je boj za življenje in smrt med Nem-štvom in Slovanstvom. To ni več samo notranja stvar Avstrije, to je vprašanje, ki utegne imeti grozen vpliv na na-godbe. Bivši podpreds. og. zbornice, dr. Lang in bivši pbd-preds. avstr. zbornice, dr. Kramar, sta izdala knjižici, ki naj dokažeti, di Ogerske nič ne briga, ako si pridobi Slo-vanstvo vodstvo v Avstriji. To je povsem v nasprotju z Dea-kovimi nazori. Ta je bil uverjen, da mora slovanska politika vplivati na Ogersko. In ali ne more res ona dovesti do trijalizma na mesto duvaliznia? Federalistiška prizadevanja v Avstriji niso nova. Belcredi je tiral isto politiko kot Thun, da o Hohenwartu niti ne govorim. Prvega poskus je preprečil Deak in Beust, drugega Andrassy in Khun. — Sedaj se mora Ogerska dvignuti, ker ne sme nikdar pripustiti trijalizma. Ako se ta posreči, mora zahtevati popolno nezavisnost Ogerske. 16. marca je govoril grof Stefan Tisza. Treba, da se izogibljemo zlasti 1 vrditve, da bi ravnopravnost Avstrije in Ogerske bili v kaki zvezi s hegemonijo Nemcev v Avstriji. Duvalizem in jednakost znači le, da ima Ogerska državnopravno in politično toliko veljave, kakor onstranski narodi in dežele skupej. Kako pa se te med saboj poravnajo, to Ogersko državnopravno nič ne briga, dokler obstoji omenjena jednakost. Nemški sistem v Avstriji je pač v 111110-gokakem pogledu najprimernejši in najnaravnejši nasproti ogerskemu centralizmu. Dobro vemo, da je razvitek oger-skih razmer Nemcem v Avstriji dvakrat pripomogel do zmage. Danes mora biti Ogerska nevtralna. Smatral bi za veliko napako, ako bi se postavila na nemško ali na slovansko stran. Tudi ako se ustanovi federalizem v Avstriji, bo ta iskal modus vivendi z Ogersko. Smatral pa bo oger-ski narod za smrtnega sovražnika in prizadeval si, tudi tu uveljaviti federalistične tendencije, ako bo videl, da smo se zavezali za nemško hegemonijo. Skrbimp za red v svoji hiši, da tu vlada in živi jednotni ogerski narod, zvesto čuva dragotine svoje ustave ter kakor jeden mož zavrača vsako prizadevanje, ki naj omaje temelje ogerske nacijon. države. »Čista stranka prava? je za 16. aprila sklicala shod v Zagreb. V Londonu je nemško dobrodelno društvo imelo 18. marca svoj slavnostni banket. Predsednik je napil kraljici in potem nemškemu cesarju ter slavil njegovo prizadevanje za svetovni mir. Dogodki zadnjega tedna v Berolinu so dokazali, kako zelo je cesarju pri srcu pospeševanje civilizacije v tujih svetovih. Nemški gen. konzul je napil avstr. cesarju, pospeševalcu društva. Avstro-og. konzul je povdarjal trajno, srčno prijateljstvo teh dveh vladarjev. V Mostu je bil 19. marca shod nemških nacijonalcev, kjer je govoril Wolf, a radi hudih napadov na vlado je bil shod razpuščen. Udeleženci shoda, nad 2(XX), so šli na to k sočasnemu socijalno-demokrat. shodu. Ti jih niso pustili v dvorano, a prisilili so si pristop s pretepom, radi tega je bil tudi ta shod razpuščen. Obe stranki ste se na to zbrali na trgu, od koder ji je razpršila žandarmarija. Gabril Ugron je kot kandidat v Banffyjevem volilnem okraju, kjer sedaj nima protikandidata, govoril z ozirom na svoj program. Izjavil se je za obče volilno pravo. Korono je treba uveriti, da je ogerski narod najmočnejša podpora dinastije (1!!). Treba je posebnega ogerskega dvora; madjar-ščina se mora uveljaviti v armadi ter ogerska zastava v nji upoštevati. Honvedi so temelj bodoče samostojne ogerske armade, zato se morajo pomnožiti s topničarstvom. Nemški radikalci so 25. marca priredili na Dunaju shod. Wolf ga je o tvoril s pozdravom gostov. Ta shod je pred vsem v proslavo velikega mrtveca, katerega so pred kratkim položili v mavzolej v saškem lesu. — Bis-marckov kip je tudi dičil govorniški oder. Protest, župnik Antonius je imel spomenski govor Bismarcku. Ta veliki zgled bo avstr. Nemcem vedno pred očmi ter jih krepil v hudem boju. Saj je istinit njegov rek: »Nemci se boje Boga, a ničesar drugega na svetu.« Kot nemški duhovnik vidi pravo pomladno prerojenje za svoj narod v gibanju za protestantizem v klicu »proč od Rima.« — Pacher je nato razpravljal, kako se da ubraniti Slovanov. Bismarckov spomin daje Nemštvu moč. Boj za Nemštvo je društven, družaben, gospodarski, domovinski. Ne-nemški narodi se od pamtiveka sistematično naseljujejo med Nemce, z vsemi močmi sile in zvijače jim odjemljejo nemško zemljo, jih izrivajo iz nemških mest: Prage, Budimpešte, Ljubljane, Prosnic, Plzna. — Liberci so se uspešno branili Čehov, a zato je bil razpuščen mestni zbor; istotako v Gradcu, ki je neustrašeno protestoval proti Badenijevemu gospodarstvu, in v Žatcu so morali Nemci plačevati škodo, ki je v prvi razsrjenosti zadela nekatere Čehe, v Pragi pa se ni niti krajcar odškodnine dal Nemcem, ki so bili zavratno napadeni in oplenjeni. Vse, kar stvore Slovani, se smatra v merodajnih krogih kot elementarna nezgoda, ako pa Nemec stvori le senco tega, sodi se ostro po zakonu, in ako Nemec pravi: zgodilo se je v obrambi, pravijo: da, a vi ste jo prekoračili. Vlada podpira in pospešuje v to vrivanje tujcev v nemške dežele. Najpreje pridejo Čehi, potem si osnujejo društva, zahtevajo šole in počešenje uradov. — Dunaj kaže, kaka usoda čaka druge niže avstr. občine, ako se ne obranijo do časa. — Čehi imajo na Dunaju nad 100 društev, hočejo Nemce gospodarsko bojkotati in si izmišljujejo bajke o nekdaj slovanskem Dunaju, da s tem podkrepl.jajo svoje zahteve. Nemci dado mir in gostoljubnost vsakemu, ki je ponižen, in spoštuje gospodarja v deželi. A bezuspešen boj vsakemu, ki hoče prastaremu nemškemu obličju vtisniti slovanski pečat. Vnuki onih, ki so odbili napade Avarov in Eurkov, se ubranijo tudi slovanske povodnji. Pri tem p,a moramo zaupati le svoji lastni moči. Vlada nam ne pomaga. To smo videli pri lex Kolisko. Dvakrat jo je dež. zbor sklenul, a ni dobila ces. potvrjenja. Pred vsem moramo zabraniti nadaljnji češki dohod. Kdor rabi delavca, naj sprejme le Nemca. Potem se morajo zavrnuti Čehi v prave meje. Nikakor ne smemo trpeti čeških obhodov in protestov proti starodavni veljavi nemškega jezika. Braniti jim nočemo, ako med seboj govore češki. A iz tega izvajati, da je češ-čina drugi deželni jezik, ne gre. — Pomanjšati se more število Čehov in Poljakov, ako se na mesto teh, katerim ne ugaje nemški Dunaj, nastanijo samo Nemci. Ako so oni gospodarsko proti nam, jim tudi mi pričnemo gospodarsko vojno. Nemci naj kupujejo le pri Nemcih, le pri takih, ki imajo izključno nemške delavce. Vlada, dežela in občine naj nastavljajo izključno le nemške uradnike in služabnike. Vse to zahteva delo, žrtev, čuječnost. Nemci na Češkem imajo svojo zvezo, proti Slovencom je »Siid-mark« na braniku, »Nordmark« varuje Silezijo, na Mo-ravskem je severna in južna zveza Nemcev. Treba je osnovati še »nemško donavsko stražo« (»deutsche Donauwacht«, ki naj ščiti proti češkemu ruvanju na Nižeavstr. Seveda se ta ne sme omejiti le za rojene Dunajčane in Nižeavstrijce; Nemci iz sudetskih in planinskih dežel, ki so tu dobili drugo domovino, radi postavijo svoje moči v obrambo Nemštva ob Donavi. Preje bo tekla Donava nazaj, predno postane slovanska. Ko so se Rimljani bojevali z Markomani, so proti njim poslali leve, ki so reko preplavali, a oni so te »rumene pse« pobili. V naših žilah teče ista kri, in mi naj se strašimo dvorepega češkega leva, ki hoče od severa prepluti Donavo Dr. Foerster je govoril o kršč. socijalistih v mestu (Dunaju) in deželi. Nemško-nac. gibanje se je z Dunaja razširilo po Schönererju, kršč. soc. pa ne znajo drugega, nego zabavljati. Kar se godi v Dunajskem mestnem zboru, je zasramovanje nemškega čuvstva. Bez vsmiljenja se mora pobijati tudi oni, ki javno ali tajno podpira kršč. soc. težnje. — Stein iz Heba je govoril 0 nemško-nac. delavski organizaciji, ki na severnem češkem za-branjuje prodiranje socijalne demokratije. — Zeidler iz Karbic govori o organizaciji radikalnih Nemcev na Sev. Češkem. Nemci iz Češke ne priznavamo zveze nemške ljudske stranke. Mi stojimo za Wolfom in Schönererjem. Nikdar več ne bo Kaiser sramotil nem. nacijonalcev, za Hoehenburgerja se ne zmenimo. Nikdar več nemški poslanci ne ustavijo odločne volje nemškega naroda. Zakličesno jim »Do sem in ne dalje,« da bo tisočero odmevalo po planinskih in donavskih deželah. Pri prih volitvah dobi naša stranka 60—70 mandatov. Severna Češka bo bojišče in vodilna v vsem gibanju. Šele potem pridejo bolji časi, kedar se težišče preloži na mejo Nemčije in Saksonske. Wolf opisuje naraščanje radik. gibanja na Tirolskem, o katerem se je uveril sam Danes je pojav za radika-lizem na Dunaju, kjer vlada Lueger v siroji domišljavosti z nečuvenim terorizmom. V Nemčiji so štiri petine prebival. radikalci. Radikalizem v Avstriji je provzročen po vladi. Nemci morajo biti složni gledé na nagodbo in jezikovno vprašanje. — O nagodbi ne bo Thun več razpravljal s Szellom; saj si ta na prste sošteje, doklej bo še vladal Thun. Ali pride za njim Chlumecky ali Liechtenstein, mi smo izprevideli tajnosti avstr. vlade ter se bodemo po tem ravnali. Kdor b o tudi novi min. preds., in ako tudi prekliče jezikovne naredbo, skrbno bomo na straži in tudi pri navidezni dobrohotnosti do .Nemcev morali spoznati namen : zatreti Nemštvo v Avstriji in ustanoviti slovansko državo. Oni, katerim je za obstanek Avstrije, naj razmišljajo, ali more#poslovanjena Avstrija ostati velemoč v Evropi, in ali more poslovanjena Avstrija biti trgovsko-polit. moč na zunaj Dolžnost vsakega nemškega poslanca je, da vstraja v sedanjem odločilnem boju za obstoj, veljavo in moč Nemštva v Avstriji. Nobenega sporazumljenja, nobene prijaznosti od strani vlade. Preklic jezikovnih naredeb nov jezikovni zakon z uvelja-vejenjem nemščine kot držav jezik. — Izdelek nemških zahtev je nepotreben in ima le namen, da odvrne Nemce od glavne zahteve in se izkaže uslužen vladi Starokatoličani so pričeli napeljevati vodo na svoj mlin, da vsaj nekaj pridobé od protirimskega gibanja. Povdarjajo, da imajo bogoslužje v nemščini, da so odpravili vse, kar se ne strinja s svobodo (papeško nezmotljivost, spoved, odpustke, celibat itd), a v ostalem pridržali pravo katoličanstvo, ter za to vabijo one, ki nočejo postati protestanti, da pristopijo k njih cerkvi. Društvo protestantov na Dunaju je 23. marca na svojem shodu sklenulo na predlog župnika dr. Zimmer-manna resolucijo, da pozdravlja gibanje »proč od Rima*, ker je to zadoščenje krivicam, ki so se godile protestantom v prošlih vekih v Avstriji. Izreka obžalovanje dr. Johanny-ju, ki je povodom posvečenja evangeljske cerkve na Dunaju s prižnice izrekel se proti temu gibanju. Društvo rokovičarjev in bandažistev na Dunaju je na svojem občem shodu imelo veliko debato zaradi podpore pomočnikov s Češkega in Ogerskega. Donatin se je togotil, da bi se v nemškem mestu podpirali Slovani. Poglejte v Prago, tam bi Praški magistrat vsakega Nemca iztiral iz mesta, ki bi se drznul, da ga prosi podpore.« Nemško društvo se ne sme na ta način po-češiti. — Soglasno se je sklenulo, da se preko podpore češkim in ogerskim pomočnikom prejde na dnevni^ red. Štajerski nemški ustavoverni veleposestniki so 27. marc, v Gradcu sprejeli na svojem volilnem shodu resolucijo, da je sedanje stanje v državi še mnogo opas-nejše od 1848. leta; da je drž. kriza v mnogo veči intenzivnosti in trajnosti; nezakonito stanje pa slabi drž. dostojanstvo in gospodarski razvoj. — Med avstr narodi je Nemec prvorojenec. Pred vsem je treba, da se vlada oprosti vpliva slovanskih večinskih strank, da se povsem odvrne od sedanjega napačnega sistema, da poda Nemcem za mnoge krivice polno zadoščenje in jim prizna njih opravičeno stališče prvenstva v državi. Zato pozdravljajo sestavo narodno-polit. zahtev Nemcev, ker se nadejajo, da bodo trajni temelj bodočnosti Nemcev v Avstriji in tako povod preobratu na bolje. Veliko-Sieghardski občinski sovet je poslal nižeavstr. dež. zboru peticijo proti namerjani preosnovi volilnega reda za dež. zbor. Tu se meščanski in kmečki volilci spoje v nove skupine. Z ogorčenjem se poprašuje prebivalstvo po mestih, kaj je zakrivilo, da se tako ravna ž njim? Bilo je preliberalno in volilo poslance, ki niso zadovoljni s sedanjimi težnjami. Da se torej takih nadležnih poslancev znebe, morajo biti volilci mest kaznovani in vvrščeni skupej s kmečkimi. A tudi tem ni ustreženo, ker imajo oboji različne interese. Oboji pa se boje, da postane to usodno za nemški narod v Avstriji, ker» druge dežele to lehko posnemajo in tam Nemce, ki žive v mestih, potope v slovanski povodnji. Zato, da se odvrne preteča krivica, prosi obč. zastop vse pošteno in nemško misleče poslance, naj ne potvrdijo volilne pre-osnove. Fraze o »krivici« so povsod, kjer gre za to, da se poravna kaka stara krivica in vvede pravičnejša stvar. Ker pa pride potem še strašilo »nemštva v nevarnosti«, je pobofna želja nemškega liberalizma po vladi dovlj utemeljena. V občini Draga pri Kočevju so pri občinskih volitvah Slovenci sijajno zmagali. Ljubljanska poddružnica »Südmarke« je imela lani 240, letos 301 ima članov. V Laškem trgu na Staj. se je osnovala poddružnica »Südmarke«. Rojanski župnik Jurizza, ki lani ni dovolil peti pri pogrebu sloven. žalostinke v cerkvi, je to letos dopustil bez ugovora laški. Tako gospoduje italijanaš v sloven. župniji. Radikalni Srbi so propadli pri volitvah v Sarajevski mestni zbor. Vlada je dovolila, da se v Mostaru ustanovi »hrvat. dionička tiskarna.« V Budimpešti so priredili 24. marca novinarji v proslavo 50-letnice svobode tiska na Ogerskem banket, katerega so se udeležili tudi ministri. — Svoboda je seve samo za madjarske pisce, — za slovaške je le ječa. Na volil, shodu v okr. Karlin-Smichov 24. marca je govoril dr. Engel o položenju ter rekel, da se mu zdi neverojetno, da bi grof Thun namerjal s § 14. izdati .jezikoven zakon. Thun je obečal da bode postopal vedno po dogovoru z desnico. Ker je kavalir, ne prelomi svoje besede. Pač pa misli, da hoče vlada sklicati nove kon-ferencije Čehov in Nemcev radi jezikovnega vprašanja. Čehi se jih gotovo udeleže, o Nemcih se ne ve. Znana burka »Ein Böhm in Amerika«, v kateri se smešijo Čehi in Židje, je bila v Kremsu prepovedana. Vsled tega je v nižeavstr. dež. zb. interpeloval Richter, je-li to dokaz prevelikega prijateljstva vlade do Čehov Schönerer potuje po severnem' Češkem ter zbira pristaše za prestop k protestantstvu, ker mu zelo prede, da dobi 10.000 duš zato do 1. apr., drugače ruu preti velika blamaža. Pravoslavni vladike bosenski (Mandič iz Sarajeva, Zivkovič iz Dolnje Tuzle in Petrovič iz Mostara) so 23. marca dospeli na Dunaj, da se cesarju zahvalijo za odlikovanje povodom jubileja. V »Vaterl.« ovajajo kranjski katoliki svoje liberalne sodeželane, in — ker to še vedno vleče najbolj — z gravitacijo po Rusiji. Tudi se norčujejo iz prizadevanj za slov. unherzo. Žalostno, da so med nami še vedno tiči, ki onečiščajo lastno gnezdo, ter da se stranki ne zado-voljujeti s tem, da pereti svoje umazano perilo doma. Tržaški mestni sovet je sklenul priziv zaradi ustav-Ijenja sklepa o vzidanju plošče v spomin shoda proti hrvat. gimnaziji. Dotična namestniška prepoved se obesi v okviru pod steklom v sovetovalnico. V Levovu je 21. marca na inicijativo akad. mla-deži ruske bila ob veliki udeležbi bogosluženje zadušnica, za Stasjuka, ki je bil pri zadnjih volitvah prehoden od orožnika. Tirolski deželni volilni odsek je 22. marca z 19. proti 13 glasom izključil posl. Grabmayrja iz tega odseka. To je zmaga nacijonalcev, Grabmayerje v svojem govoru povdarjal, da hoče varovanje avstr. države na zgodovinski postavi nemški in dosego narodnega spora-zumljenja; nasproti Schonererjancem, ki so za bezob-ziren boj. Grof Albert Apponyi se je izjavil Dunajskemu dopisniku angleškega lista »Daily Chronick«, da so Mad-jarom Nemci v Avstriji kot vodilni element na]bolj simpatični, da pa stvari niso več tak" kakor 1871, ko je grol Andrassy rešil nemško hegemonijo v Avstriji. Tedaj je ta še obstajala, a odslej je uže povsem izgubljena, in sicer vsled vednih napak Nemcev Nemci tudi nimajo nobenega voditelja, s kom naj se torej pogajanja vrše ? ■ •-ž ;- ■ Istri, in ne kraj, ki je uže stoletja pri Avstriji, ki čuti avstrijski, in kjer je vsaj deloma naseljen tudi slovanski živelj. Ali hočejo res slovanskim poslancem preprečiti vršenje njih dolžnosti], in jih izpostavljati žalitvam vsega slovanskega in krščanskega? Polit, podivjanost, ki je zadnja leta tako močno se pojavila, se bez skrbi nadalje goji. »Piccolo« uže sedaj ščuje proti slovanskim poslancem in pripravlja prebivalce Koperske k demonstracijam proti njim. Berolinska »Post« piše o nevarnosti, ki preti trozvezi odstrani Cehov in njih sovražnih stremljenjih proti Nemčiji; saj je zveza z Nemčijo po izrekih Cehov za to slaba, ker preprečuje koronanje češkega kralja in imenovanje češkega ministerstva. Od Badenija pa se državnopravni program Cehov ne zavrača niti od najvišega mesta niti od vlade. Nemčija ni nikdar skušala vmešavati se v notranje stvari avstrijske, vendar pa ne sme prezreti čeških napadov. Za Nemčijo je neovrgljivo pravilo, da država, ki sledi češkim tendencijam, ne more biti zanesljiva zaveznica. A sedanja situvacija se lehko hipno spremeni. Zlasti ruska politika se lehko spremeni v povsem drugo, in potem se še le spozna v onih krogih avstr., katerim se zdi trozveza zastarela, kolike vrednosti da je ta. — Preobrat, protiven Slovanom, se hoče doseči pri najviših, odločilnih krogih po vplivu Nemčije in Ogerske, ki se tam, žalibog, le preveč upoštevajo. -5—H CpncKe HapoAHe njecMe (JKeHCKe). 113 neiiiHarane BoiipKO B. i'ar'i,0jeBlrha. Iz novin Berolinska «Nation« je donesla članek dr. Lipperta o namerjani jezikovni uredbi vlade; on si to želi, dasi jo drugi zavračajo kot manever proti nemški celokupnosti. »Svet« je donesel povodom stoletnice Čelakovskega članek, v katerem pravi, da bodo Rusi iz vse duše slavili to češko proslavo, saj je Celakovsky jeden prvih, ki je prav cenil pomen Rusije. O makedonskem vprašanju piše »Beri. Tgb.«, da se turške garnizije pomnožujejo neprestano, tako da bo ob severni meji v kratkem 200.000 vojakov. Edhem paša, vrhovni zapovednik maked. čet. je dobil nalog, da takoj odide na svoje mesto. »Münch. Allg. Ztg.« piše, da madjarska kulturna centra med Slovaki nimajo nič uspeha, pač pa raste vpliv Cehov, zlasti //češko-slovaške unije«. Madjari naj torej opuste politiko brutalnosti ter onemogočijo češke agitacije s tem, da puste Slovakom njih materin jezik in narodno kulturo ter tako za-branijo, da bi se oni narodno in kulturno približali in spojili s Cehi. »Primorski list" razpravlja o važnosti Trsta za celokupni slovenski narod. Njegova izguba bi bila naj veča gospodarska izguba za sloven. narod. A tudi v narodnem pogledu velikanska. Vendar se stvori zanj tako malo. Vse delo in vse žrtve se prepuščajo tržaškim rodoljubom.. Treba je torej za Trst izdelati poseben program; zanj treba posebne gospodarske organizacije, slov. cerkve in duhovništva. O istrskem dež. zboru piše »Informat.«: Ako so v vladnih krogih prišli do uverjenja, da Poreč ni pripravno mesto za dež. zbor, moral bi se izvoliti jedino le Pulj, kjer je bil uže lani dež. zbor. Iskanje po kraju napravi vtis, da se hoče kraj, ki naj vsled laškega značaja vzdržuje fikcijo o laški (C b a t M.ia^ujenuu Kirre unjy. TIacoM /i,oopiije\i. ' A miuieMV aomhHiiiiv y irajoo.ïoi Mac; M.ia^iijeanii kiito hiij'v, H aeon ^oôpiijèM. 3u i-raraera npiiirjeinut. CpeTiio fla .«y je; M.ta^njpirmi kiitc Biijy, Macoii ^oopujeM, 3a M.irtyT,oi'a öapjaKTapa, Operno My je; M.ia,i,iijeiiior KiiTe mijy, Macosi floopiijesi, 3a namera M.ia^a KVMa, CppTHO ,a,a MV je; i. 0 b c k a. i M.ia.Tujennu Kirre mijy. HacoM ;;o6pnj e.M. 3a M.ia^iijex ^eBopoua. CpeTHO ,i,a um je: M.ia^ujeimii Kirre isiijy. HacoM ^.ofipiijcM. 3a- namera cxapoi eua-ra. CpeTiio ^a siy je; M,ia,T,njomui Kirre mijy. 4acoM ^oôpiijeM. 3a Hauiera M.ia,Ti,-Hojii(i;i,e. CpeTHO ;i,a My je; M.iajnji'Huii Kirre nujy. Hmcom ;;o6piijeM. 3a namera ljVBenijo. Operno my je!"") *) Oßa ce njecma njoßa y .M.ia.i.ovKeH.e y oui BjeiiHan.a, i:n;ia îjenojKe coBiijajy kiîtb sa CBaTOBe. **) Oße cynjeciue us OKO.mne xepueriiOBCKe. Oßy CBaTOBCKy Morao CSM r"tOKiijeTn ir y twbojny, n.ui ja cum je iiaB.iaiii pa»Byi.-ao, OHRKO K-aK0 ce îijeBa, ]>a,ui îuijeit.eiiiijex . He kí. ny.tii seMiióny. t4>chojiv. GÓ3rxaHrb.'-!l) npHSBant nani irapó.T,!.. A !."¡i hpmv-to nensiríiPTiroj]v.'-""! HenoHHTiioMy.21) Hy,i,écriojiv.r-) r lávKe.48) K'ávKeTCH. rieóéciio.Mv TáíiHMn r.iac'F. eró .-¡občti..24) ----—.— ]>. H. A.umsoiri,. i) Ubožna, ,J) dežela, 3) čas, ') domovine, B) oboža, bo (ostane) tvrden (stanoviten), l3) vprašanje, tedaj ie ni bil finančni minister, pač pa je šel ob roko s slovanolili, i se je menda povzdvignul na njih perotih, novi sistem se je še le začenjal . . ., IB) motite se, pojma, n) osnove (fundamenta), ltl) ze-meljnemu, ln) vstvarjen, -") neznanemu, 2t) nerazumljivemu, --) čudo-polnemu. -!i-i celó, -') Vir k ,.cvetkam" Nro. 50—54 gl. .,Pveci.iii Tpy.vt", štev. 1. 1. 1S0R. Bož. Tvorcov. Pole s podobami za šolo in dom. Druga serija tega, tudi slovenski podanega in v našem listu uže pohvalno omenjenega izdanja, podaje razne in večinoma prav lepo izdelane slike, ki bodo gotovo izborno ustrezale svojemu namenu pri pouku, in katere moremo pri njih izredno nizki ceni (10 vinarjev vsaka) najtopleje priporočati v nakupovanje. (Dunaj, c kr. zaloga šolskih knjig) Tudi v tej seriji je največ slik iz zemljeplsja in zgodovine. In to je prav, saj ravno v teh strokah najbolje podpirajo pouk. Kažejo se nam »Huni«. >Germaui«, Križarji«, »cesar Maks«, »oblega Dunaja po Turkih 1683.« Pri besedilu te slike je omenjen le tako mimogrede poljski kralj Sobieski. Ves čas se je, in to po vsej pravici, slavi! on kot rešitelj Dunaja, in le v najnovejši dobi je skušala Slovane sovražeča klika zmanjšati njegove zasluge Menimo, da se ni njej na ljubo potisnul tudi tu v kot. Iz kulturne zgodovine zajete so podobe: »Mestno življenje za 30-letne vojske« (ta slika ni preveč jasna in srečna), »Življenje kmetov v 12. veku« ,.Življenje na cesti v 14. veku « Razlaganje nam riše žalostno stanje kmetov. Beseda je preveč okorna. »Mnogo kmetov pa se je pogreznulo popolnoma v nesvobodno podloštvo (nevoljo) —« to se glasi jako nenavadno — Označuje se klativiteštvo: »Potovanje po cesti je bilo nevarno in opasno« (pleonazem). »Viteški turnir« kaže pač lepšo stran viteštva, vendar po prejšnjih slikah ne napravi več onega napačnega, pretiranega idejalizma, kakoršega so porodile znane mladinske povesti v svoj čas na večino od nas. In to je tudi velika zasluga teh slik, da mladina po njih dobiva prave, istinite vtise in ne napačnih fantastičnih, kar se dogaja mnogokrat in celo namenoma. „Atila' in njegov grad se nam zdita nekaka izjema za to hvalo. „Grad" je povsem po fantaziji sostavljen, saj za to. kakoršen je bil v istini, nimamo podatkov ; Atilova „divjost" pa se mi zdi pretirana Pomisliti moramo na sočasne razmere in na to, da nam o njih poročajo le sovražni viri. Divji so bili tedaj v vojni vsi in so, žal, še danes. Znamenito je, da nemška pesen »Ni-belungi" podaje mnogo simpatičnejšo sliko o Atilu nego zgodovinopisci. Krajevne slike ste dve donavskih obalij; „Visoko gorovje," znamenito za nas, ker podaje dve podobi iz Kranjske, namreč slap „Peričnik" pri Mojstrani in Belo-peško jezero — „Praga", podobe češke stolice, niso prreveč srečno izvršene. — „Solina Vielička" je zanimiva, ker kaže, kako se pridobiva sol. „Obratovanje te glasovite soline se za nazaj noter do 11 , morda celo 10. stoletja po Kr.", pa se ne glasi lepo — slovenski. Razun tega se kaže in opisuje „romanski samostan" in ,.hiša romanskega sloga." — -Vinstvo" nam slika veselo trgatev. — Živalstvo je zastopano po „levih" in „drobnici." — Svetopisemski podobi ste „Goreči grm" in „obu-jenje Lazarjevo." zlasti zadnja prav lepa Barvasta podoba je „Trnuičica" po znani nemški pravljici. X. Dopisi. U Trstu, marca mj. 1899. Dozvolite, gospodine urednice, da Vam se opet presentam. Ja rad cakulam, a dok se ne naiakulam do sita, ne mogu mirovati Kako sam Vas avertit prije nekoliko vremena, istarski Hrvati ne znaju ni raisonirati ni raisenovati, nego rajo-nati (ragionare). A njihov rajonamenat, para mi se (mi pare == čini mi se), da je fondait (fondato = utemeljen). Tà glagol nije ni u starohelenskom jeziku tako liepo razvit, kako je u slavenskom. A taj razvitak je fondait na stalnih pravilih ili regulah, od kojih dipendi (dipende = zavisi) i potenca (potenza = snaga) jezika i fineca (finezza) govora. U latinskom i talijanskom jeziku glagoli finjuju (liniscono - svršuju) ili na —are, ili na —ère. ili na —ère. Najmanje ih ima s dezinencom (desinenza do-četak. končnica —ère. Mi, kad u hrvatskom jeziku ne imamo svoje rieči, liepo se poslužimo talijanskim vokabulom. Kad i kad to učinimo, premda nam ne manjka domača besjeda. Ne-k"ji mužkardini naime misle, da je ono, što je fabri-kano onkraj konfina (confine medja, granica), pamet-nije i finije. To čine osobito oni gospodičiči, koji su finili ne samo latinske, nego i visoke škole. Nu pustimo to — i provajmo stabilati regule. kojih ti se je držati, ako neceš da fališ, kada se služiš talijanskim glago om. 1. Na mjesto dočetka —are irna stupiti dočetak —ati ; sve drugo obično ima ostati, kako veé jest u talijanskom jeziku. N. pr. : pass-are — pas-ati, vot-are — vot-ati, cant-are — kant-ati. predic-are — predik-ati itd. — Susjed je pasal po mojem vrtu. Tko je kantal sinoč u crkvi? Sjutra eemo volati za gospodina X. 2. Na mjesto dočetka —ere ima stupiti dočetak —iti. N. pr.. fin-ire — fin-iti, avvert-ire -- aver-titi, legg-ere — lej-iti, itd. Učenik leji cieli dan. Jesi li finii svoje djelo? Ja sam te avertil na vrieme. 3. Na mjesto dočetka — ere stupi kadkad —ati, a kadkad —iti. Par-ere par-ati se (činiti se, viditi se). god-ere god-iti. Sto je pravo? Sreča, da je broj ta lijanskih glagola na ere inalen. Istarski su Hrvati od glagola na ere »ukrali« samo napomenuta dva, t. ). parati se i god-iti; mjesto prvoga, u ostalom. kažu obično mi se vidi (mi se čini, mi se zdi), a mjesto drugoga uživam. Tko hoče da dobro kapi (capire razumjeti) stvar, on mora do pomno leji, što je »SI. Svet« publikal koncem pasane (passare proči) godine, i što sam ja evo danas komponil (componere složiti), jedno s drugim. Avertimenat. Što se je prvi put stampalo i što če se sada stampati, to je komponjeno, ne da dekantam (decanrare = slaviti) istarsku segariju, nego da se po-lamentam proti onoj gospodi, koji nas darivaju: ne samo njemačko-irancuzkimi glagolima na —irati, nego i hr-vatsko-perfektivnimi na —ovati. Dr. Irnoplesar. P. S. Pismo ni je frankano, skuzajte (scusare = izpričati) ! Ruske drobtinice. Ct> nipy no HnTKii, rojioMv pyoaxa. Rusija odpošlje novo znanstveno ekspedicijo na Ostrovid . Dovoljeno je v ta namen 100.000 rab. Ruska vlada je odposlala ekspedicijo za proučavanje ošrednje Azije pod vodstvom Kozlova v Mongolsko in puščavo Gobi. Ruski general Strelnickv slavi 50 letnico svoje vojne službe. Znan je po svoji prvi specijalni mapi Evrope in po svojih statističnih študijah. Izdal je znanstveno delo »Super-licie de l'Kurope«. V proslavo Puškinovo založe novinarji Petrograjski vseučiliško ustanovo za lilologa. — Gigani v Novi Derevnji in na Črni reki so zbrali med saboj 6000 rub. ter zgrade Puškinovo proslavilo šolo. - Petrograjski umetniki so zbrali zaklad za nagrade slik, ki predstavljajo prizore iz Puškinovih del. Ruski prevod talmuda v 6 delih za 12 rab. izda ori-jentalist Pereferkovič. Carska vlada je potvrdila pravila novim akcijskim družbam za dvignenje rudninskih zakladov v Rusiji in izdelovanje istih v industr. namene. Jedno, z osnovnim kapitalom 900.09 v Moskvi, pričel proučavati rusko zgodovino in črez 5 let postal adjunkt ruske akad. Priobčil je veliko število študij o zgodov. ruskega naroda in ruske književnosti. -—-š—H—• Drobtine. Slovenske. »Slov. Matica« razpisuje iz Jučič-Tomši-čeve ustanove 200 gld. nagrade izvirni povesti slovenski v obsegu 10 pol; oziroma po 100 gld. za dve krajši povesti. Razun tega se izplača še običajna nagrada. Rokopisi naj se pošljejo do 1. jan. 1900. Dež. zbor kranjski je sklenul, da se kupi umetniška zapuščina bratov Šubicev za 1500 gld. Kranjska industr. družba, posestnica plavžev v Jesenicah na Gorenjskem, protežuje delavce, ki znajo lomiti nemščino. Tako naj tamošnje ljudstvo uvidi potrebo nemške šole, ki naj se zgradi, ev. na družbine troške. Tudi za nemške propovedi se agituje. Tako se skuša vvesti nova germa-nizacija na Kranjskem od severa proti jugu. »Glasbena Mat.« je v koncertu 19. marca proizvajala po Hubadu harmonizane duhovne pesni slovenske iz 16. in 17. veka; slov. narodne pesni; Pahorjevo, od slov. pev. dr. v Ptuju nagrajeno »Domovino« itd. G. Gabršček hoče opustiti izdajo »Soče«, »Primorca«, »Adriat. Post« in »Knjižnice« — zaradi napadov v »SI. N.« Ostro obsojamo osebne napade »SI. N.«, a ako ti res do-vedejo G. do tega, da uresniči svoj sklep, potem le prav sijajno dokaže, da je imel »SI. N.« prav, ko je tvrdil, da mu ni nič za stvar, a vse za osebo in gospodstvo. Ker pa tega n e verujemo, se nam tudi ne zdi verojetno, da izvede v prvi jezi in užaljenosti izrečeno grožnjo. * Češke. Sokolstvo plzenske župe bode izdajalo svoj list »Župni Zpravodaj«. Po 25 letnem prebivanju v Rusiji, kjer je bil profesor, se je vrnul prof. Al. Kašpar v rodno Prago. V Rusiji se je mnogo bavil s proučavanjem kulture krimskih narodov. Zbral si je bogate zbirke, etnografski muzej na malem, katere razstavi v Pragi. Češki narodni dom v Hernalsu. Za to zgradbo je bil 12. marca sklican shod, ko je namestništvo potvrdilo pravila društva. Javilo se je uže nad 200 članov. Nasovetovalo se je, naj slovanska društva v 16., 17. in 18. okraju, katerim je namenjen ta dom, pristopijo kot ustanovniki (po 40 gU. Nestor čeških pesnikov, prof. Adolf Heyduk, je v 64. letu ostavil službo šolskega sovetnika v Pisku, tu bil tem povodom odlikovan s Fran Jos. redom. Najstarši češki slikar, Bedrich Havranek, je I. marca umrl v 78. letu. Zupan Kladenski, dr. Reif, je poslal pravosodnemu ministru protest, ker seje ondi za adjunkta pri sodišču ime- noval Čeh, — dasi je kraj povsem nemški. Tudi advokatje so se radi tega pritožili. — Ko bi slovanske občine, kjer se nastavljajo Nemci, protestovale, to bi imele opravila. Novi namestnik češkega dež. maršala Jos. Wohanka je bil 1842 rojen v Polehradu pri Brandisu ob Orlici. Posvetil se je trgovskemu stanu in postal predsedniku Praške trgovske zbornice. Ta ga je volila v dež. zbor 1895. V drž. zbor je bil voljen 1891 in 1895. Čeških narodnih šol je 3023 z 9710 razredi, od teh 137 meščanskih. Nemških narodnih šol na Češkem je 2339. Na teh nemških šolah je 1021 čeških otrok, zlasti v Pragi. V vsem je 603.587 otrok s češkim, 382.587 z nemškim poučnim jezikom. Klub čeških turistov v Pragi, ki je lani o vel. noči priredil izlet v Bosno in Dalmacijo, priredi letos od 3.—22. maja zopet izlet v Bosno, katerega se udeleži 50 članov, med njimi Praški župan dr. Podlipny. * Slovaške. Tiskovna obravnava proti Milanu Hodži (>,Slovenski Listi?) je bila 16. marca. Porotniki so ga soglasno priznali krivim ščuvanja proti madjarskemu narodu. Dobil je 150 gld. globe. * Poljske. Poljaki v Avstriji imajo 77 telovadnih društev z 8294 členi; v Nemčiji 36 društev z 2196 členi, v Ameriki 13 s 366 členi. Poljska niža gimnazija v Tešinu se 1899—1900 razširi v višo. * Hrvatske. Pri obč. volitvah v Rovinju so v III. razredu zmagali združeni liberalci ital. in hrv. proti kršč. soc. s 533 proti 434 glas. Karlovška občina je pristopila družbi sv. Cirila in Metod, za Istro kot utemeljiteljica z zneskom 100 gld. — Banka in hranilnica za Primorje na Sušaku darovala je isti družbi 100 gld. Splitska občina je razpisala 12 podpor za svoje seljake, ki hočejo priti na nauk o kmečkih posojilnicah povodom občega gospodarskega sostanka 4.—6. aprila. Hrv. pevsko društvo »Trebevič« v Sarajevu pozivlje tamošnje Slovence k pristopu. Poleg hrvatske pesni naj doni tudi slovenska in Hrvat in Slovenec živi v najlepši slogi in bratstvu. V hrvatski čitalnici Zadrski v korist ubogim učencem hrvat. šol v Zadru prirejena zabava je donesla do 3000 K dohodka. Hrvatsko gledišče v Zagrebu je 1898 vprizorilo 257 predstav, med temi 51 novostij, (38 dram, 11 oper, 2 baleta). Hrvatskih novostij je bilo 14, ruske 3, češki 2, slovenski 2, francoskih 11, angleška 1, nemških 12.—Hrvatska opera, na katero so bili Hrvatje s polno upravičenostjo ponosni, in ki je slovela tudi v tujini, — prestane z bodočo sezono in gojila se bo samo drama. Vlada je to odredila z ozirom na nedostatek, ki je presegel 20.000 gld. Hrvat, književna društvo sv. Jeronima je imelo 1898 leta 168.307 gld. imetja; 471 članov se je javilo letos na novo, tako da je vseh 14.389. Zagrebška občina hoče vzeti na posodo 650.000 gld-. za razne mestne investicije. Ker je uže doslej bila v zvezi z oger. hipot. banko v Budimpešti, vzame tudi to posojilo pri nji, tako da bo posojilo te banke znašalo v vsem 2,266.200 gld. Za čas, da se izvrši to novo posojilo, je dovolila dež. vlada začasno posojilo 150.000 gld. iz deželnih zakladov. ------- D i j a š t v o. Akad. senat Dunajskega vseučilišča in profes. kolegiji drugih velikih šol so se dogovorili z zavarovalnico, da se dijaki, zlasti medicinci, kemiki in fiziki, ki so v svojem po- klicu izpostavljeni mnogim neprilikani težke telesne poškodbe zavarujejo proti temu. Vplačajo naj na semester 2 gld. 53 kr. in dobe za slučaj trajne pohabljenosti do 12.000 gld.; za preminljivo poškodbo pa po 3 gld. na dan. Na Strijskem gimn. v Galiciji je nastal dijaški štrajk. - Na Levovski gimnaziji so štrajkali dijaki 6. gimn. razr., ker je bil kaznovan dijak, ki je v mestu kadil cigareto. Novo akad. dr. češko v Pragi »Študent? šteje uže nad 1000 članov. 19. marca so v Pragi priredili profesorju geologije na češki univ., dr. Woldrichu, proslavo, povodom 40 letnice učiteljevanja in pisateljevanja. V Pragi se 27.—29. maja oslavi 50 letnica osnutka prvega akad. dr. češkega z veliko dijaško slavnostjo. Graški »Triglav? je priredil slavnostni večer v proslavo upok. sodniku F. Hrašovcu. lzvenakad. poddružnica dr. sv. Cirila in Metoda mu je izročila adreso. \ V aršavi so 15. marca izredno ostro kaznovali štraj-kujoče dijake. 194 teh teh dijakov je bilo izobčeno od vseh ruskih vseučilišč in jim tudi prepovedano prebivanje v takih ruskih mestih, kjer so velike šole. Policija je dobila nalog, da v treh dneh iztira obsojence. Ruski dijaški nemiri so dolgo trajali. Ne le Petro-grajski vseučiliščniki, temveč tudi dijaki drugih velikih šol štrajkajo. Kot vzrok se navaja brutalno postopanje policije 21. feb.; radi česar so dijaki zahtevali satisfakcijo. Tudi mnogi profesorji odobravajo postopanje dijakov in obsojajo policijo. Da tu ni nobenega političnega vzroka, dokazuje navdušena demonstracija, katero so dijaki priredili carju, ko je obiskal razstavo slik. - Treba je pa opomniti, da tudi na ruskih visokih šolah rogovilijo očitno in tajno židovski dijaki. V Petrogradu je bilo 78 vseučiliščnikov radi dijaških nemirov izključenih. Vseučiliška oblast pa je prosila za olajšanje kazni, in res so bili vsi izključenci' pomiloščeni ter dobe le male akad. kazni. Vseučilišče v Halle je protestovalo proti dopuščenju žensk k vseučiliškim naukom, ker provzroča na medicinskih klinikah mnogokako položenje, ki bije sramežljivosti v obraz. Najbrže so židovske dijakinje kaj zagrešila v tem pogledu. No profesorji iste univerze protestujejo proti izjavi dotičnih dijakov ter tvrdijo, da so dijaki govorili neresnico. Biskup Strossmayer je v »hrv. mensi acad.« pristopil kot ustanovnik z darom 1000 gld. ter izrekel željo, da se od dohodkov tega daru podpirajo revni, a vredni dijaki iz Djakova. Ljublj. dež. sodišče je pričelo preiskavo proti nem. višini realcem in njih profesorjem, ker so imeli tajna nem-ško-nacijonalna društva. Visokošolci v Milanu so se sošli pod predsed. senatorja Parra, da se dogovore, kako naj prično agitacijo v korist italijanskim pokrajinam v Avstriji. V ta namen so si izbrali poseben odbor. Agitacija seveda ne bo toliko za Italijane, kakor proti Hrvatom in Slovencem. Zmes. V Pragi so v mnogih cerkvah samo nemške propovedi. Pri cerkvi sv Jindriha jih je dekan — ker je bila cerkev vedno prazna — namestil s češkimi. Nemški listi so vsi v ognju, in nemške propovedi so se morale zopet vvesti. — V Litomericah pa so letos češke postne propovedi. Zato ščujejo nemški listi proti duhovščini. »J?li sploh treba, da so za ljudi, ki žive od Nemcev v mestu, lastne propovedi? Ali smemo to provokacijo mirno prezreti? Kaj stvori proti nji nemški mestni zastop?" piše „Leitm. Wochbl." — V Litomericah živi 3000 Čehov v vseh stanovih. — Kako je bilo v Pragi? Skladatelj F. S. Vilhar v Zagrebu pozivlje na naročbo gla-sovirske izdaje svoje opere „Smiljana" za katero so se začeli za- nimati tudi tuji odri. Zato izide tudi s hrvat. in nemškim tekstom. Za predplatnike bo stala 5 gl. V Ptuju je 28. feb. umrl znani slovenski rodoljub dr. Jakob Ploj za mrtvondom. Baron Živkovič je odložil čast podpredsednika srbskega kongresa Administratorjem grško-vstočne biskupije v Novem Sadu je imenovan vršački biskup Zmejanovič. O namjeranem atentatu na nemškega cesarja v Aleksandriji se je izdaj sodnijsko dokazalo, da je bila od angleško-egiptovske policije vprizorjena sleparija, da postane slavna po svoji skrbi in čuječnosti. — Mestni zastop v Karlovcu je po prof. Vambergarju poslal 20 gl. za Preširnov spomenik. V Budimpešti so 27. feb. priredili opozicijski meščani in akadem. mladež bakljado. Šli so pred klub narodne stranke, kjer je govoril neki dijak, a odgovoril posl. Szentivany; na to pred klub nezavisne stranke, ljudske stranke in Ugronove frakcije ter naposled k uredništvu „Magyar Orszaga." Opetovale so se ovaeije kralju in mim. preds. Szellu. V Levovu je bila 2. in marca porotna razprava v tožbi drž. posl. Stojalovskega proti uredniku »Dz Polskega« ; dr. Ostaszewski-Baranskemu, ker je očital Stojalovskemu, da je ruski agent in da vzdržuje zveze z ruskim žandarm generalom Brockom. — Toženec je predložil pisma Stojalovskega, iz katerih je razvidno, da je bil v zvezi z ruskim uradnim listom »Dnevn. Varšovskij«, v katerem je neki neznan Poljak priobcčval rusofilne članke. — Stojalovski odvrne, da so te zveze bile le literarne. Člankov on ni pisal. — Drž. posl. Daszynski kot priča potvrjuje rusofilno mišljenje Stoj. — Toženi urednik pravi, da je delovanje St. sodil objektivno. Za časa nastopa vlade sedanjega carja so se širile poljske brošure, izdane z ruskim denarjem, kjer se je propagovalo za narodno od Rima nezavisno cerkev, in Stojalovski opisoval kot nositelj poljske bodočnosti. St je bil v zvezi z gen. Brockom in se mu pismeno ponudil v službo. —■ Drž. posl. Daszynski pravi, da se je Stoj. izjavil, da je politiško in versko združenje Poljakov z Rusi jedina rešitev. Stoj. se zagovarja, da je po izgonu iz Galicije skušal doseči na ruskem Poljskem novo mesto. Zato je hotel bili sotrudnik raznim ruskim listom Toženčev zastopnik dr. Grek pravi, da je hotel biti St. poljski mesija; da je občina Mestvina poslala v Rim telegram, da prestopi vsa občina v pravoslavje, ako se ne prekliče izobčenje St-Porotniki so z S proti 4 glas. oprostili urednika Ostaczewskega. Ta obravnava je zanimiva za proučavanje naših razmer. Notorične so zveze naših Germanov z Nemčijo in njih početje. Ja Bauer, das ist etwas anderes. Profesorji nemške tehnike v Pragi niso hoteli zaostati za svojimi tovariši na univerzi. 27. febr. so sklenuli v izredni seji prof. kolegija resolucijo v zahvalo češki hranilnici na daru nem dijakom; zajedno obžalujejo, da so ta velikodušni dar porabili češki listi za nedostojne napade, ki niso vredni, da se ozira, nanje in to ne na hranilnico, temveč tudi na nemške velike šole, napade, ki imajo le namen, da pomnože narodne strasti in sovraštvo proti nem. dijaštvu. Obžalujejo, da je celo eksekut. odbor češke narodne stranke, ki pač ne more tajiti, da imajo Nemci v Pragi pravo do obstanka, do varstva svojih narodnih prav in do vzdržanja svojih kulturnih zavodov, — dal zlorabiti se za memorandum, v katerem podaje krivične (!) obtožbe in tendencijozna sumničenja proti hranilnici in proti dijaštvu. Profesorji pričakujejo, da vlada ker je vzdržanje in ojačenje nemške univerze v Pragi v interesu dežele in mesta; z ozirom na zgolj dobrotni namen darila in na vedno dostojno vedenje nem. dijaštva v Pragi — prizna hranilnici popolnoma to dobrodelno ustanovo in manifestaciji eksekut. odbora češke narodne stranke da zasluženi odgovor. Resolucija prof. na tehniki je še mnogo bolj opoprana nego prof. nemške univerze, dasi obe pogrevati iste fraze; kajti ta naravnost kriči po policiji. — Ali je to morebiti tudi dostojno V Kneginja Monika Stollbergova je vstopila v belgijski samostan. Svoje imetje pa je poklonila sirotam lužiških Srbov. Na Dunaju živeči bakrorezec L. Schmidt je češki akademiji znanosti in umetnosti daroval 10.000 gl , ki se naj po njega smrti uporabijo za ustanovo v literarne in umetniške namene. Vsaka stranka, ki je na krmilu, skrbi le za utvrjenje svoje moči, in pri tem ji je pravičnost do drugih le prazna fraza. To se je pokazalo tudi pri. nasovetu premembe volilnega reda za deželni zbor nižeavstr Izdelal je načrt posl. Scheicher. in služi naj v prid kršč. socijal. — Pridržuje kurije, a odpravi razloček med mesti in kmeti in vvede novo občo kurijo. Oškoduje liberalna mesta, ne zadovolji socijal. delavcev, a utvrjuje moč krše roe. obrtnikov in kmetov. Da kriče liberalci, je pa neumestno, ker so oni sami stvarjali najkrivičnejšo volilno geometrijo. Za Moravsko, n. pr. spominja „Politik", so dali 1.600.000 Slovanom 11; 664.000 Nemcem pa 25 posl., med temi 9 veleposestnikov. Kupč. zbornice so dobile 3, kmečke občine le 11 posl. Mestne občine so skupljali tako, da je Bila večina za Nemce umetno stvarjena. Iglavo so zvezali s Trebi-čem in Mezeričem ter nemško vasjo Stannern. Schönerer je priobčil poziv, naj se pri njem javijo oni, ki hočejo prestopiti k protestantizmu 1. aprila, na rojstni dan Bis-marckov, hočejo izvršiti prestop prvih 1O.000. Povodom proslave svoje 30 letnice v juniju priredi Dunajski „Sokol" izlet v Plzen Slovaško literarno društvo „Narod" na Dunaju je 12. marca priredilo svojo gledališko predstavo. Po šolah v Reki se poučuje deloma v laščini, deloma v mad-jarščini; tudi francoščina in nemščina se na njih uči, samo hrvat-ščina ne! Aleksandrijski patrijarh Sofronije je slavil svojo 100 letnico v čilosti in zdravju Tem povodom so mu čestitali: ruski car, romunski, srbski in grški kralj, črnogorski in bolgarski knez. V Pulju je pričel izhajati nov laiki list »Gazzetta del popólo., ki hoče biti glasilo narodne demokracije. Mirovna konferencija v Haagu se snide 18. maja Tržaška irredentska »Lega dei giovani« je od namestništva razpuščena, ker se je vedla po irredentski! V Nizzi se je sviralo glasbeno delo ruskega velikega kneza Mihajla, ki Se je sprejelo z velikim odobravaniem. Starešinstvo v Šmartnem pri Litiji je soglasno priznalo potrebo škofijskih zavodov ter imenovalo knezoškofa dr. Jegliča častnim občanom. V Holandiji je 12 ženskih gimn , na katerih poučuje 115 ženskih in 35 moških učit. Gojenk je 1301. Protest pastor May v Gradcu je bil od okr sodišča obsojen na 30 gld kazni, ker je na vseučilišču razglasil vabilo k prestopu k protestantizmu. ..Ostd. R." poroča iz Plzna, da se ondi kaže sad slavizacije. Vsak teden je v mestu in okolici po več sto tatvin, vlomov in plenov. Kdor na ulici govori nemški, je v vedni nevarnosti, da ga ubijejo. Ker je 70 letni starček svojega psa po nemško poklical, so ga napadli in pobili. — Tako se lažnjivo pisari v Avstriji o (,'ehih, katere vlada baje tako protežuje. Kanonikom v Olomucu je bil imenovan 29 letni pruski princ Hohenlohe. — To imenovanje je med duhovništvom vzbudilo opravičeno nevoljo. Češko slovnico za Angleže je izdal W. R Morfill, professor ruščine in drugih slovanskih jezikov na vseuč v Oxfordu. Mickiewiczevo slavnost je priredilo 21. feb. društvo prijateljev ruske literature v avli Moskovskega vseučilišča. Prof. Vese-lovskij je slavil pesnika; potem so se deklamovali odlomki iz njegovih del. Ker je prenehal list »Nevesinje« izhajati v Nikšiču, zbadajo avstr. listi, á la „Reichswehr", kneza Nikolo, češ, da je on pisal v list, in da je bil sedaj prisiljen, ustaviti ga, da bi ne dajal povoda k napadom od avstr. strani. V Sibinju je bilo 12. marca slovesno umeščenje metropolita Metíanu-ja. Na predvečer so mu priredili bakljado in serenado; drugi večer slavnostni banket. V Draždanih je hotel pri slavnosti nemškega Schulvereina govoriti nemško-češki posl. dr. Zdenko Scl.iicker. Saksonska vlada pa je to prepovedala. Nemško narodno društvo za mesto Bolean je na shodu 12. marca izreklo posl. dr. Grabmayerju nezaupnico ter mu odreklo vsako pravo za zastopstvo Tirolske pri sestavljanju skupnih nemških zahtev Na njegovo mesto je imenovalo dr. Erlerja kot zaupnika v ta odbor. Pri blagoslovljanju „šolskega doma" v Gorici je bila žena Lovišček s kamenjem na rami težko ranjena. Šele črez 21/2 meseca so jo preslišali in našli krivdo pri gojehki učiteljišča, hčeri prof. Benedettija. A pred kazenskim sodnikom(!) je bila obsojena na 10 gl. globe. A ona je še vedno gojenka šole. To je jednaka pravičnost do Lahov in Slovencev! Turčija si je v St. Hipolitu na Avstr. naročila stroje za fa-brikacijo patron, katerih naj ž njimi napravi po 100.000 na dan. Občinski zastop v Pulju je sklenul, prispevati k ustanovi laške univerze v Trstu z letnim doneskom 500 gl. od prihodnjega leta nadalje. Nemški drž. posl. dr. L. Bamberger, politik in narodni ekonom, je 14. marca umrl v Berolinu. Rojen je bil v Moguncu 1823, in židovske rodbine. Od 1871 je bil član narodno liberalne stranke, drž. posl. in jeden najstrastnejših-..nasprotnikov Bismarcka. Spisal je več näc. ekon. knjig. V gali&kem dež. zboru je. predlagal dr. Kady, da Se v srednjih .šolah namestijo zdravniki, ki bi imeli čuvati, nad higijeno in zdraviti obolele dijake, a tudi predavali o zdravoslovju. Vvrščeni naj bodo med državne uradnike jednakopravno profesorjem. V Italiji je društvo »Dante Alleghieri«,' ki ima svrho, da širi ital. jezik zvunaj mej kraljevine'. Odsek tega.' društva v Vidmu je poslal, tržaškim Lahom bratski pozdrav za njih obrambo dednih prav 30Ü0 lir v podporo. Občinski mestni zbor v Zemunu je iz tiral žurnalista, Bresnitza, publicističnega'zastopnika razkralja Milana. V Bolcanu je 'bila 15. marca tajna razprava proti nemško-nacijon. novinarjema UHrichu in Kordonu radi žaljenja katol. cerkve: Bila sta obsojena v trimesečni, zapor. 16. marca, so pokopali Bismarcka in soprogo v mavzoleju v bližini Friedriclisruhe. Pokopa se je udeležil tudi nemški cesar. Baroni Köriigswarteiji, lastniki veleposestbv v Kvasinah na Češkem, darujeje .vsakemu sinu svojih uradnikov ' mesečno '10 gld„ ako obiskujejo nemške šole. . Hrvatska maša za mešani zbor, uglasbil Jos. Mandič. Prodaje, se po 60 kr.; čisti dobiček je v prid dr. sv. Cirila in Metoda za Istro. :Belgrajsko pevsko društvo je odpotovalo v teb. v Nemčijo, da priredi po nekaterih večih mestih koncerte Iz Nemčije .pojde na Švedsko in Norveško. V Ameriki 'je umrl Slovenec škof Vertin 26. 'teb, v 54. letu. \' Spodnjem Dravogradu je umrl prošt Ant. Wakonig, vrl rodoljub, odbornik slov. posojilnice itd. ' V Varšavi je bilo pri prebivalstvu. 200.000 leta. 186^; .160. šol; sedaj jih je 7.00 pri preb. 600.000. Dunajsko češko društvo za širjenje ljudske prosveteje v treh letih svoje delavnosti razširilo 3800 zvezkov v 22 knjižnicah. Članov ima 524. ; Dvorni sovetnik, vseučiliščni prof. dr. E. Albert na Dunaju, slavni kirurg, je praznoval 25 letnico svojega akad... delovanja. — Bil je vedno zaveden Ceh in podpornik Slovanov Na Pruskem hodi v šolo 4,700.000 otrok, od teh je 662.000 poljskih: 14.000 čeških, 12.000 lužiškib, 20.000 litevskih, 24.000 danskih. — Prusija torej ni tako germanska, kot se sodi o nji. Za novo namestniško palačo v Trstu je postavljeno v drž. proračun 100.000 gld. Z novo palačo naj pride tudi novi sistem, pravi ,,Naša Sloga". Rusi zbirajo za pravoslavno cerkev v zdravišču San Remo na Rivieri. Duhovniki Olomuške in Vratislavske biskupije (ki imati svoje ozemlje v Avstriji in Prusiji), prebivajoči na Pruskem, so vložili prošnjo do naučnega min., da se v ljudske šole vvede pouk v materinščini — češčini, oz. poljščini za čitanje, pisanje in veronauk. — Seveda bo to bez uspeha. Gluhonemica se začne še letos graditi v Ljubljani. »Z uma svitlim mečem« se zove slavnostna koračnica, katero je zložil K. Jeraj na Dunaju in poklonil ob 30 letnici „Sloveniji." — Čisti dobiček je namenjen Prešernovemu spomeniku. Gališki drž. in dež. posl. Chrzanowski je 18. marca umrl. Udeležil se je. poljske vstaje 1846 in bil na Pruskem zaprt, a ubežal na Francosko. Vrnuvši se v Galicijo, je vstopil v uredništvo „Czasa" in se 1863 zopet udeležil vstaje. Od 1867 je bil poslanec, od 1890 upravni sovetnik Ferd. severne železnice. Veleposestnik na Gališkem je želel od firme Cahnstein v Dort-mundu na Vestfalskem oferto, katera mu seje poslala, seveda nemška — Zavmul jo- je in zahteval poljsko, a dobil odgovor, da je tovarna zaradi te zahteve odpustila vse svoje poljske delavce. — Prva zahteva je bila pretirana; nje posledica pa še stokrat' bolj. V Galiciji je bilo 9 moških in 3 ženske pripravnice V mcških je bilo 1898 leta "l516 rim. kat., 593 grš. kat., 3 prot., 113 Židov; v ženskih 586 rim. kat., 86 grš. kat., 1 prot. — 17 Žid. Srbsko cerkveno pevsko društvo „Gusle" v Mostam je skle-nulo na svojem občem zboru, da se njegov.l člani, ki so 10 let pri društvu, imenujejo častnimi. Vladni zastopnik ni dovolil, da se kri-tikuje prepoved, da društvo ne sme prirejati zabav. Jednoglasno se je sklenula pritožba proti tej prepovedi na ministerstvo.. V Atenah umrši grški bankir Syngros je zapustil 30 milijonov za narodne in dobrodelne namene. Kralj, srbska akad. naukov v Belgradu je 22. februv. st. st. imela svečano sejo, v kateri je Nikolič predaval 0 leposlovju in književni kritiki Princ Friderik Schwarzenberg se je izjavil v razgovoru s poslancem, ki je rekel, da je princ pri zadnji izvolitvi podpiral kandidate združeflih čeških poljedelcev proti kand. svobodomiselne na- rodne stranke, — da kljubu osebnemu znanju ni stvoril tega, ker smatra cepljenje narodnih sil v veliko škodo za ves češki narod. Schönerer je govoril v Tuškovem na ;shodu „zaveze nemških kmetov iz „Ostmarke" — proti krši. soc. dr. Luegerju ter proti soc. demokr:. ki^stoje v službi Židovstva. Razmerje strank v ogerski zbornici je naslednje: Poslancev je 413 ogerskih in 40 hrvatskih: v vsem 4Š3. Vladna stranka.šteje po zopetnem vstopu izstopivših posl. 286 članov, narodna 37; vladnih pristašev s Hrvati vred je torej 363. Nezavisna stranka ima 51, ljudska 16, Ugronova 7 članov, divjakov je 16, od teh pa pristopi. 9 Saksoncev najbrž vladnemu taboru, tako da bo Szell štel 372, opozicija pa ,81 glasov. , V Trstu so 6. marca pokopali bivšega Garibaldinca pri zelo' pičli udeležbi. Na grobu je govoril Pantaleoni. ga slavil kot sobo-rilca izza »srečnejših časov«, to je, iz za dobe, ko so Gäribaldinci napadli Avstrijo. — V imenu Tržaške omladine je bil daroyan zelen venec z rudečim trakom in belimi črkami. Drugi dän je občinstvo priredilo govorniku pri vstopu v gledišče (nemški operi; ovacijo. Marčna proslava delavcev na Dunaju je bila povsem mirna. Kakih 15.000 delavcev je posedlo centralno pokopališče in defilo-valo pred spomenikom pad.ših 1848. Skaret je govoril nemški, Krapka češki, potem še jeden poljski in jeden italijanski. Srbski poslanec v Londonu, Mijatovič, je kot predsednik banketa, kateremu je prisostvovalo 250 oseb iz diplomatskih, parlamentarnih in trgovskih krogov, govoril o trgovskih odnošajih med Veliko Britanijo in balkan. deželami. Naglašal je, da Angleži v Srbiji in ostalih deželah, kot pospeševalci materij al nega blagostanja, najdejo vedno »odprte duri in odprta srca.« (Gut gebrüllt Löwe ; le dajte' se skubsti po'svetovnih kramarjih angleških in židovskih ! Op. ur.) ' Muni.cjpiju v Tridentu je volil neki Hamberger 2000 gld.; dohodki te vsote naj bi se jednakomerno delili med laške in nemške šole ubogim učencem. Občinski zbor je odklonil ta legat. „Gaz Istriana" pravi, da radi tega, ker bi bil legat v podporo laškim, dečkom, ki obiskujejo nemške šole, ter tako vaba za nemške šole: to bi bilo škodljivo za narodni značaj mesta, kajti prvi pouk, ki se daje v tujem jeziku, je v prvo veliko oviro za umevanje materinega jezika, v drugo ovira v duševnem razvitku otroka ter uničuje ali zmanjšuje vzgojevalno delo, ki je glavna zadača ljudski šoli. Tako piše laški list. ki pa slovenske in hrv. otroke tira v laško šolo in jim ne privošči pouka v domačem jeziku. Razgled po slovanskem svetu. a) Slovenske dežele. Kranjsko. V Ljubljani se snidejo 6. apr. trgovci in obrtniki na velik shod v obrambo svojih interesov proti katoliškim konsumnim društvom. Tržaško. Vlada je razveljavila sklep Tržaškega mestnega soveta o ničnosti Nabergojeve izvolitve. Goriško. V Gorici so po noči sistematiška razgrajanja italijanašev, ki sramote Slovence: a tudi napadi na slovenske prebivalce se množe. Da bi to bilo drugod in proti drugim, kedaj bi se uže stvoril temu konec z vso strogostjo. Slovenski poslanci goriški so poslali grofu Thunu spomenico, v kateri zahtevajo, da se da Slovencem mesto dež. glavarja, za to mesto se imenujeta kot kandidata grof Alfred Coronini in dr. Gregorčič; kandidata Italijanov sta dr. Pajer in dr. Egger. Štajersko. Za vinorejsko šolo v Ljutomeru pošiljajo južno štaj. občine prošnje na dež. zbor. Šola bi bila ondi potrebna in koristna. Koroško. V koroškem dež. zboru so bili slov. poslanci popolnoma prezrti pri volitvah v odseke. b) Ostali slovanski svet- Obče. Vojni proračun za 1900, ki se predloži delegacijam, bo povišan za 23 milijonov, deloma vsled povišanja oficirskih plač, deloma vsled pomnožeDja prezentne vojne. Nadvojvoda Ferdinand je potoval po Dalmaciji. Na Visu se je izkrcal in položil lovorov yenec na spomenik Viškim junakom. Trgovsko min. pozivlje trgov, in obrtne zbornice, naj zaslišijo želje obrtnikov in trgovcev in stavijo min. svoje nasovete za pospeševanje avstr. izvoza, in naj se zavzamejo najizdatneje glede mest, na katerih bi bilo namestiti odposlancev, glede kandidatov, ki so v to sposobni jezikovno in strokovno, in glede snovanja eksportnih sindikatov z ozirom na proizvodna središča, ki so v okrajih zbornic. Madjari nočejo, da bi se skupno vojno minister-stvo i imenovalo »Reiehs-Kriegsministerium«, temveč le »gemeinsames Kriegsministerium«. Stvarno je pač to vse jedno, ali značilno ,je to, da Madjari perhoresku-jejo ime »Reich«, kar pomenja pri nas vsaj v nekem pogledu še vedno yjednotno državo«, toliko, kolikor n. pr. slovenska beseda »cesarstvo«. Bojazen pred slovom »Reich« izvira iz istega vzroka, kakoršen je bil pri tem, da se je n. pr. armada imenovala »c. kr.« bez veznika »in«. Hočejo imeti dokumente, da so samosvoji, le iz milosti v zvezi s tostransko polovino. „Proč od Rima!" Na Nemškem se redno bolj gibljejo z namenom, da bi v Avstriji Schönerer in Wolf pridobila kar možno mnogo proselitov, odpadnikov od kat. cerkve ter pristopnikov k protestantizmu. V Avstriji se raznašaio brošure in zaupna vabila, v katerih se tvrdi, da je popolnoma preskrbljeno za denar in za pastorje, naj le bez skrbi prestopajo. Na severnem Češkem in drugod so sedaj pastorji posebno delavni; imajo shode, na katerih kažejo na ugodnosti protestan-tizma v verskem in nacijonalnem pogledu. Dunaj. 21. marca je bil protestni shod krščan. soc. proti razsodbi upravnega sodišča o subvenciji katol. cerkve. Udeležencev je bilo vse polno v rotovški ljudski dvorani. Sprejela se je resolucija, naj vlada razveljavi to razsodbo, ker vznemirja prebivalstvo in ruši avtonomijo občine. Češko. V Libercu je zahteval odvetnik dr. Hli-nak pri obravnavi proti dvema Čehoma, da se odklonita dva senatna člana, ki nista zmožna češčine. Sodišče temu ni ustreglo. Dr. Hlinak se je pritožil na dež. nadsodišče, a bil od tega obsojen na 25 gld. kazni. Češki kmetovalci so uvideli, da imajo glavni dobiček irgovci z njih pridelki, Židje. Med žitnimi trgovci je 20 proe. Čehov, a 80 proc. Židov. Da so oprosti teh bez vestnih odrtnikov, snujejo skupna žitna skladišča po raznih krajih. V Časlavi je 26. marca dr. Engel na vol. shodu rekel, da bi po naravni logiki, morala vlada iti na revizijo ustave in premembo sostave centralnega parlamenta. Bezparlam. čas so vsi mogočni prijatelji Nem-štva izkoristili, da privedejo zopet Nemštvo do hegemonije. Sedaj ne vlada parlam. boj, temveč skrivno spletkarstvo, ki je pa mnogo nevarnejše. Moravsko. V dopolnilni volitvi v dež. zbor je bil v moravski Beli cerkvi 16. marca v mestni skupini za umršega dr. Promberja izvoljen nemškolib. župan dr. Plachky s 487 gl. Češki kandidat, okr. zdravni dr. Kurfürst, je dobil 403 glasove. Dež. zbor moravski je dovolil 30 ustanov po 300 gld. za obisk svetovne razstave v Parizu 1900. Ogersko. Saškim poslancem, ki so se poklonili Szellu, je ta rekel, da naj se ne boje za svoj jezik in svojo narodnost, a želi, da bi v prvi vrsti upoštevali, da naj bodo verni sinovi madjarske države. Pri min. preds. Szčllu, trgov. min. Hegediisu in pravosod. min. je bila pod vodstvom biskupa Firčaka deputacija pred 2 leti ustanovljenega »ruskega odbora«. Izročila jim je spomenico za podpiranje društvenih naporov. — Min. preds. jim je zagotovil, da je s toplim interesom sledil patrijotičnim težnjam odbora ter da ga hoče po možnosti podpirati tudi materijalno. Isto sta izjavila tudi druga dva ministra. — Ta »ruski odbor* je društvo renegatov, delujoči za madjarizacijo oger-skih Rusov. Na Ogerskem je do 150.000 Rusov, uni-jatov, ki imajo slovansko Iiturgijo. A odbor je sklenul, da naj se v tri ruske biskupije vvede madjarščina kot liturgični jezik. Sv. stoliea je to zabranila. — V Ungvaru izhaja »Ruskij Listok« ki se bori, proti mad-jarizaciji liturgije in naroda, proti temu izhaja v madj. in ruskem jeziku »Rušnjak.« za madjarizacijo. Črna Gora. Črnogorski knez naslednik je preko Dunaja odpotoval v Petrograd. Bolgarsko. Knez Ferdinand bolgarski je razpustil sobranje in določil nove volitve na 7. maja. Bolg. agent Markov je 23. marca izročil vel. vezirju noto. v kateri protestuje proti nasilstvom Turkov nad Bolgari in opozarja Porto na opasno in neznosno položenje v evropskih vilajetih. Rusija. V Petrograd je dospela deputacija 500 mož s Finskega, ki je hotela naprositi carja, da prekliče svoj reskript. Donesla je saboj peticijo s 600.000 podpisi. A ni bila sprejeta. Fince šuntajo tuji vplivi. V Finski vlada silen švedski vpliv, ker je bila dežela do ruske okupacije 200 let pod Švedi. Zlasti pri razumništvu vlada le švedski jezik. Rusiji to seveda De ugaja. Finci so imeli doslej mnoge svobode in ne-zavisnosti od Busije. Aristokrati so protivniki Rusije ter se skušajo tudi v gospodarskem pogledu povsem osamosvojiti. — Finski zastop je sklepal zakone, ki so bili le v korist bogatim slojem, a v kvar prostemu narodu. Mladofinska stranka pa je nasprotnica šved-sko-finske in zahteva vvedbe finskega jezika v vse urade. Tudi ta je neprijazna Rusiji. Odbor Sibirske železnice je sklenul, da izvrši veliko kulturno delo, naseljenje Sibirije. V ta namen je bilo izmerjenih 5,744 000 desetin, od katerih se je 4,308.000 uže izročilo naselnikom v obdelovanje. Do-sedaj je poldrug milijon ruskih naselnikov v Sibiriji. — Tudi našim rojakom, ki si iščejo v Ameriki sreče, bi bilo sovetovati, naj se rajši selijo na RuBko. Po naročilu carjevem je poslal minister vnanjih poslov, grof Muravjev. poslanico zastopnikom Rusije v inozemstvu^ s prošnjo, da izrečejo vsem onim, ki so javili svoje priznanje mirovni ideji, carjevo zahvalo. Francija. Predsed. francoske republike, Loubet je 18. marca sprejel diplomatske zastopnike, ki so mu čestitali k izvolitvi. Nagovor je imel avstro-og. poslanik grof Wolkenstein. Z največim zaupanjem zremo v bo-dočnost. ker je francoski narod dal zopet nove dokaze neovrgljive privrženosti ideji miru in napredka. Spominjal se je svetovne razstave, za kateri čas ne bi bilo spretnejšega in vrednejšega predsednika nego je sedanji; ter bivšega predsed., ki je tako spretno vodil francoski narod. Loubet se je spominjal smrti svojega prednika ter pojavov sočutja, ki so tem povodom došli od vseh krajev, ter omenil, da se nadeja od svetovne razstave zbližanje narodov. Nemčija. Nemški državni zbor je odklonil predlog, da se mirovno število nemškega vojništva pomnoži, z 209 proti 241 glas. Odločitev v tretjem či-tanju pa je bila za vlado ugodna. Vojni minister je po avdijeneiji pri cesarju privolil v črtanje 7006 mož, katero je skltnula komisija, zato pa se je sprejel do-stavek, da vlada prične nove dogovore, ako bi se privoljena pomnožitev vojne skazala premajhna. — Tako je srečno rešena kriza Pred 3 leti je Viljem II. brzojavno čestital t"ans-valskemu predsed. Krügerju k zmagi nad Cecilom Rho-desom, katerega so ofic. nemški listi opisovali kot lopova. Sedaj pa ga je sprejel v avdijeneiji in razpravljal ž njim vprašanje o železnici med Kairom in Capstadfom. Angleški listi smatrajo ta sprejem dokazom popolne sprave med Anglijo in Nemčijo, ki si napraviti pogodbo in načrt za skupno postopanje v Afriki. Prof. Delbrück je bil disciplinarno kaznovan z globo 500 marek radi svoje kritike o izgonih Dancev. Poljske matere s Poznanjskega so 19. marca imele v Bazaru protestni shod proti temu, da jim praska policija prepoveduje poučevati poljske otroke v materinščini zasebno in bezplačno. Sošlo se jih je krog 500 Turčija. Albanci so poslali sultanu nekoliko uda-nostnih adres, v katerih mu zatvrjajo, da hočejo živeti v prijateljstvu s kristjani. Sultan je Nemčiji dovolil, da zgradi luko na azijski obali. Vanjo se bodo stekale anatolske železnice, ob katerih Nemčija sozida skladišča. —'i S-—• Književnost. „Slavisches Echo", novi list, ki smo ga naznanili v 5. št. »SI. Sveta«, bode izhajal pod uredništvom našega lista po trikrat ja mesec na 8 straneh, običajno z večirni ali manjšimi prilogami, in bode imel format in jednak papir, kakor „Slov. Svet". Prva številk novega lista izide okolo 5. aprila t. leta in se razpošlje med razne slovanske narode bezplatno in bez potrebe povrnenja aa osled. Med Slovence se razpošlje na ogled vsem naročnikom »Slov. Sveta« in potem raznim rodoljubom posvetnega in duho-venskega stanu. Svečeniki si ga morejo naročiti, ne da bi jim očitala vest kaj radi tega; saj bode list prinašal članke in poročila tudi od njih strani, ker ne bode izključena iz lista nobena stranka, noben stan slovanskih narodov. »Slavisches Echo« stoji p.a leto gld. 5, na pol 1. gld. 2-50 in na četvrt 1. gld. 1-25. Posamična št. stoji 14 kr. V zvunanje države stoji na leto 6 gld. Inserati se sprejemajo po dogovoru in so primerni zlasti za take firme, ki pošiljajo svoje blago v razne slovanske dežele. Pisma, dopisi in naročnina se pošiljajo uredništvu in upravništvu na Dunaj (Wien, IX., Eisengasse Nro. 13.) Slovencem naznanjamo, da se pojedine številke „Slavisches Echo" dobivajo na prodaj: v Trstu v tahakarni via Caserma Nro. 1., V Ljuibljani pa pri knjigarju Schventnerju. Slovencem priporočamo »Slavisches Echo«, da se narjčajo nanj; program jim posebe razloži pomen izhajanja tega li^ta. Naj pa rodoljubi gledajo tudi nato, da se nanj naroče kavarne, gostilne in društva. Treba je, da ga čitajo tudi tujci, da bodo videli, kako Slovani mislijo o njih zahtevanjili in namerah, ki jih imajo s Slovanstvom. Izvestja "Muzejskega društva za Kranjsko. Urejuje Anton Koblar. Letnik IX. Sešitek 1. 1899. Vsebina: 1. Fridolin Kavčič: Znameniti Slovenci. 2. A. Koblar: Iz kronike krškega mesta. 3. ?. pl. Radicz: Kranjski dijaki na nemških vseučiliščih v XVI. in XVII. veku. 4. Simon Rutar: Rimska cesta »Aquileia-Siscia«.— Mali zapiski: I. S. Rutar: Prazgodovinske izkopine na Dolenjskem. 2. Mat. Sila: Od kod ime Tomaj? 3. J. Vrhovnik: K životopisu slovenskega pisatelja Jurija Gollmayra. 4. Slovenski napisi na stari cerkveni umetnini. 5. Slovstvo. — Naročnina se pošilja v Ljubljano, in sicer 2 gld. na leto; člani, ki plačajo 3 gld. na leto. dobš »Izvestja« in posebno izdanje „Mittbeilungen" bezplačno. »Izvestja« kot najteraeljitiši časopis za slovensko zgodovino najtopleje priporočamo i ostalim Slovanom. Jugoslovanska akademija je za 1898 izdala 6 knjig. V Radii (knjiga 46.) je zavrsetek razprave dr. P. Matkoviča »Potovanje po oalk. polotoku v 16. veku« : završitev razprave dr. M. Reše-tarja o »primorskih lekci.jonarjih 15. veka«. Klaičev sostavek »o hercegu Andriji« (1197—1204) in Milasova razprava o dubrov-niških besedah v Vukovem slovarju. Knjiga 47. „Rada" prinaša naravoslovne in matematiške razprave. — »Stariue«. knjiga 29. donaša dve razpravi E. Laszovvskega: „Arkivi županije sremske" in »Izvestje Ivana Pieronija o hrvat. gradovih in mestih 1639«. — Dr. Jelič priobčuje „Rftgestum litterarum" zadrskega nadbi-skupa Mateje Vallaresa (1449—1496); Polivka tolnia i »srednje bolgarsko evangelje Srečkovičevo in njegov odnošaj nasproti ostalim cerkvenosloven. verzijam evangelija.« Pridejana sta dva fotografska posnetka. — »Hrvatski spomenici« knjiga I. (1110— 1499), ki je izšla v VI. delu zbirke »Monumenta historico-jnri-dica Slavorum Meridonialium«. V tej knjigi je pričela akademija pod redakcijo Gj Surmina izdavati spomenike za brv. zgodovino, ki so priobčeni v raznih zbirkah. V tem zvezku je natisnenih 277 listin. — »Zbornik za narodni život in običaje južnih Slovanov«, zvezek III., druga polov. S 5 slikami; prijavlja nadaljevanja raznih razprav, tako Kube Ljudevita o „narodni glasbeni umetnosti v Dalmaciji." V Aleksincu v Srbiji izhaja „Karadžič", list za srbski narodni život, običaje in predanja; izdaje ga Gjorgjevič. Album slovenskih napevov". 50 slov. napevov za klavir priredil F. Gerbič, založil Schwentner v Ljubljani. 1 gld. 50 kr. ,/kn b o e c. i o bo.-' ejKeMicaiHMfl .iHTepaTvpHO-HaviHhiii h iio.iHTHMecKiil >Kypna.T!.. BunycKT, II. Co^epatame: Bvhtt. b i. Co-CHOBK-fc. Pas Katri, H.. A. iao.ii.r. •— OnepKii ce.itcKoii 5kii3hh. II. — list napojiioif .niTepaTvpbi. 10. A. SlBopcK-aro. — Hat o.inaK-a o aa-iejca. lisi CoiJ>in. Bo.irapma, hot> Ilparu. — Hoboctu pvccKoa juTepaTypt,i. — oa.MhTKn n oti-o.iockh. — Bn6.iiorpa'i> I. h II. — HiiBapt, eopa.ii,. Vsebina: I'p. E. A. Ca-.liact: C.iv/KHTe.ib '"Bora. IlcTopiiHecKiri p o mam. bi. jByxi. nacras-l. HacTt I. (CTp. 1.—112.). Ta biblijoteka je pričela s tem dvojnatim zvezkom novo leto, izhaja pa od 1. 1897 ter je doslej z uialo-ruskim tolmačenjem obelodanila celo vrsto veiikih, znamenitih del prvih ruskih pisateljev, Podaje 12 snopičev na leto za 2 gld. 40 kr.; naročnina se pošilja na adreso: MajaTe-iBCTBO „Pyeciioii Biio.noTeKii", bo ,1 i,robt, (Lemberg), PyccKaa y.i.. Nro. 3. Die Labiaiisation und Palatalisation itn Neuslavischen. Peter Polanski. Berlin 1898. Vabilojiaji^^ vršujemo letošnje četvrtletje. Prosime vljudno za obnovljenje, oziroma doplačanje. naročnine tudi za . prvo četvrtletje. — Somišljenike in prijatelje prosimo, da širijo list med znanci in na tujem živečimi rojaki. Zahtevajte s Slovanski Svet« povsod po javnih lokalih in kavarnah. „Slovanski Svet" je na prodaj v posamičnih številkah: v Trstu via Caserma Nr. 1. (tobakarna), v Ljubljani pri g. L. Schwentnerju. knjigarju. — Pri Schventnerju so tudi na prodaj od »Slovanskega Sveta« založene knjižice, kakor: Ruski prevod Levstikovega „Martina Krpana", „Naši knjižni grehi". ..Rusko pravopi-sanje za učeče se;'. llpravnišfvo „Slov. Sveta" 4> oddaje prejšnje letnike tega lista s poštnino vred po 2 gld. 50 kr. Ruski prevod Levstikovega „Martina Krpana" se razpošilja po 15 kr.; „Rusko pravopisanje za učeče se" po 10 kr.; „Naši knjižni grehi" po 12 kr.; „Das Parteiwesen der Slaven in Böhmen" po 55 kr. ***** Popravki k 5. št. »Slov. Sv.« Str. 67., desna, 20. vrsta sp.: po robu, nam. vobu; ondi 8. v. sp.: in tudi varni pred . . . ; str. 68, leva, 15. v. sp.: približala; ondi 37. v. sp.: postulat, nam. podstulat; 69, leva. 5 v. zg.: pomirila; ondi 22. v. sp.: ona izvrši (izbrši »na«); 74, leva, 15, v. sp.: npoMuni.ienocTi.|; ondi, desna. 20. v. zg.: IlepBoii, nam. iieBOMii. Na znanje „KpysKOKTb arooHTe.ieii pyccivaro •H3BiKa" "(Krožek prijateljev ruskega jezika) na Dunaju bode imel svoj letošnji drugi obči zbor 15. aprila ob 7. uri zvečer v »Nussdorfer Bierhalle« (Reichsrathstrasse Nro. 5.). Ker se bodo razgovarjali o važnih rečeh, je treba, da se udeleže členi kar možno v polnem številu. Dne 16. aprila bode posvečenje nove pravoslavne cerkve ruskega poslaništva na Dunaju Ob tej priliki dojde mnogo ruskih dostojanstvenikov in pravoslavnih viših hierarhov udeležit se svečanosti. JOSIP WINTER, dekorater Ramperstorfferstrasse Nr, 28 WIEN, v, RamDerstorfferstrasse Nr. 28 oddajalnik c. kr. Terezijanske akademije na Dunaju se priporoča za napravo dekoracij vsake vrste, za kotilijonske figure, izpostavljanja, slavnostne vozove, slavoloke etc., etc. po svojih idejah ali pa po naročilu v plastičnem in dekorativnem delu. — Nadalje najboljše izdelovanje zastav, grbov, napisov, transparentov, pokrival, kotilijonskih tur in kostjuine popotnju-jočik predmetov po uajnižih cenah. Zboljšano Kneipp-ovo zdravljenje proti | glavoboli in | izpadanju v I ¿is a dela čudovite uspehe pri gj nervoznosti, kronični bole & čini glave, migreni, nevralgji « in drugih boleznih glave. pl steklenica mazila za vlžse gld I 2,—,3 —,znavodom uporabe vred P. FROTSCHER, specialist za bolezni vlasov, DnU, XVIII. Thereslengasse. C. In kr imetnik privilegij I. Dunajska votla bmsilnica na Dar za umetno brušenje in britve in zaloga jeklenega blaga LEOPOLD SCHACHTER Wien I. Reichsrathsstrasse 9. Aparati za samobritje se jamčijo, trpežni In dobri. Zaloga vseli vrst rezil. Specijaliteta: Noži za radiranje in škarje za podobe v vseh veličinah. Naročbevprovincijose brzo izvršujejo. Ilezila, poslana za nabrušenje, se obratno izgotavljajo Potrebno /.a vsakega trpečfga i griži (Bruch). Tiesel-ovi ces kral, izključno priv, pasi od griže, zdravniško poskušeni, nedoseženi, n..j se nosijo noč in dan. Po jedni strani gld. 3 50, po obeh straneh gld. 5. Priznanja od g. rtr. Weis-a, eme-rit. sekundarnega zdravnika I. reda .Dunajske obče bolnice, Dunaj. KAROL TIESEL, patentni imetnik in proizvodnik. W1EM, VII. VVestbahnstrasse No. 35. Wilh. Forsier, graver. Ateljč za vsa graviranja v zlatu, srebru, žlahtnem kamnu, steklu iu kovini. Izdelovanje monogramov, grbov, stane, šablon, pečatov, pečatnih zuamek, stampilij iz kavčuka in kovin in tipov kavčukovih. Wien, XIY,|2,MariaMlferstr. 198 k „zlatemu solnou." Izdeluje sam znamenja za društva in klube. 1 Osnovano 1872. Senzacionalna iznajdba, Ces. in kralj, izkljuš. privilegij. Radikalni pomoček proti potu nöj, dobi vsak, ki trpi na tem, le z nošo črevljev za pot, katere sem iznašel sam, kateri so s c kralj, patentom odlikovani in varovani, in kateri so izdelani 7. impregnovanim vdeJanjem usnjastih podplatov; ti črevlji imajo lastnost, da do cela in za vselej odstranjajo sitni pot na nogah, nastajajoča vnetja in najhujše ozebke in kurja očesa. Naročbe od zunaj se izvršujejo v 14 dneh proti poštnemu povzetju. llustrovane prospekte z navodom, da vzameš mero sam. gr«tis in franko. Jos. Hanzlik, Wien. XIII., Weis.-gftsse Nr. 2. Podgane in miši delajo najveöo škodo po kletech in skladiščih. Najhitreje jih pokonča od mene iznajdena uničevalna pašta, katero mor« uporabljat« povsod vsakdor. Cena pašti. pol kilo g'd 150. Izgotavljam tudi najnovejši, od občinstva kot naj-bo'ji priznan mehaničen skopec za podgane in miši, kateri prekaša vse dosedauje iznajdbe v tej btroki Moreš jih s tem skopeem v loviti 1.*) do 20 ne da bi ga napravljal na n ;vo. Cena skopcu za podgane gld. 4*—, za miši gld. 180 do 21 dO. — Skopci za štorklje gld. 1 20. Prodajalcem odstotke. Prodaje iu izdeluje L Posch, Spenpelmeister. Wien, XVII. Bez. Blumengasse 60. Izdeluje akvarije na steni, na mizo, kabine za. kopanje ptičev, sveti lnice ročne, stenske, za voze iu grobe. Temnih sob in prostorov ne več! Refleksiji za dnevno svetlobo od Josipa Striebl-a, II.,_Schoizgasse 6. Wien. Cene: V cenah je vključeno tudi postavljenje s skladišča: Dunaj. Izredne veličine pospecijal-nem tarifu. Olepšave posebe se rabijo po velikosti bronsovane ali pozlačene. Nr. Daljinai Širina gliv. Krone Centimeter 1 80 40 12 24 2 80 00 14 28 3 80 65 16 32 4 80 80 20 40 5 100 65 20 40 6 125 80 25 50 7 125 100 28 56 „SLOVANSKI SVET" izhaja v 10. in 25. dan vsakega meseca, in sicer na 16 straneh. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, četvrt leta gld. 1.25. — Za učitelje, učiteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četvrt leta 1 gld. — Posamične številke se razpošiljajo po 20 kr. — Zunaj A vs tro-Oger s k e na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku na Dunaj (vVien), IX., Eisengasse Nr. 13. Izdatelj. lastnik in odgovorni urednik : Fran Podgornik. Tiskli Rratfi Chrastinove ve Valašskšni Mezinci.