Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe ^sfjgfa^ za vojvodioo kranjsko.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg.
učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračimjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na '/, strani 60 K, na l/a strani 30 K, na »/, strani 15 K in na '/„ strani 8 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 •/„ popusta. Vsaka vrsta v „Malih naznanilih" stane 30 h.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Obseg:: Naznanilo kmetovalcem. — Položaj kmetijstva v vojni. — Uporaba natrijevega tiosulfata ali salojidina zamega zase pri zatiranju grozdne plesnobe. — Kako je ravnati s hlevskim gnojem? — Ali naj ostane pašna živina tudi ponoči zunaj? Vojne naredbe. — Vprašanja in odgovori. — Družbene vesti. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Inserati.
Pozox> glede sena!
Vsi tisti, ki letos ne pridelajo dovolj sena in slame za prehrano svoje živine, imajo svoj primanjkljaj Pr'Sla8iti	do 1. avgusta, 191T
pri svoji občini. Občine imajo te priglase presoditi in potem potrebščino na senu in slami, ki se z domačim pridelkom v občini sami ne da pokriti, najkesneje do 15. avgusta 1917 naznaniti oddelku za seno in slamo deželne centrale za krmila v Ljubljani. Ta oddelek ima istotako te priglase občin presoditi in jih s svojim mnenjem predložiti tozadevnemu oddelku dunajske centrale za krmila. Naj noben prizadet ne zamudi pravočasne priglasitve svojega primanjkljaja pri občini, naj pazi, da županstvo stori svojo dolžnost, kajti letos bo pomanjkanje sena silno veliko in se prav gotovo ne bo oziralo na prepozno došle priglasitve.
Oddaja ozimne semenske pšenice.
Vsled splošnega pomanjkanja bo za jesensko setev ozimnega žita šlo letos še bolj tesno s semenskim blagom, zato se c. kr. kmetijska družba že dlje časa briga, da dobi kolikor mogoče ozimnega semenskega žita, ki se bo že čez tri mesece sejalo in mora torej pravočasno priti kmetovalcem v roke. Zaenkrat se je kmetijski družbi posrečilo dobiti čez Nemčijo izvirnega semena „sval0fske debeloglavnate ozimne pšenice", ki utegne meseca julija priti v Ljubljano. Ta semenska pšenica je seveda razmeroma zelo draga, ker jo je bilo plačati v tujem denarju, ki ima danes silno visok kurz. Kmetijska družba bo oddajala to sval&fsko ozimno pšenico po 160 K za 100 kg z vrečami vred in se naročila že sedaj sprejemajo. Kmetijska družba se bo ozirala izključno le na svoje ude, vč naprej, da bo takoj došlo mnogo naročil, zato bo mogla ustreči le tistim naročnikom, ki se pravočasno zglase, in sicer po vrsti, kakor bodo došla naročila. Zvršijo se samo tista naročila, s katerimi se obenem pošljejo potrdila županstva, da naročevalec res potrebuje pšenico za seme. Pri tem se je seveda tudi ozirati na okoliščino, da ima sicer marsikdo svojo semensko pšenico, ki jo pa zaradi boljšega pridelka hoče nadomestiti z boljšim semenskim blagom. Družba opozori, da je ta svalOfska semenska pšenica še lanskega pridelka in je družba dobila dovoljenje šele tedaj, ko se je c. kr. urad za prehrano ljudstva na Dunaju prepričal o kakovosti blaga, o katerem se je na Dnnaju dognalo, da ima 99 % kalivosti.
Položaj kmetijstva v vojni.
Predsedniki vseh c. kr. kmetijskih družb in deželnih kulturnih svetov so se dne 21. junija 1.1. zbrali
na Dunaju in so razmotrivali položaj kmetijstva. Predložili so svoje sklepe voditelju poljedelskega ministrstva dr. Seidlerju, ki jih je povabil na nujen razgovor. Izvoljeni so bili trije poročevalci za sejo v po-
ljedelskem ministrstvu, med njimi predsednik kranjske kmetijske družbe dr. Lampe, ki je poročal o položaju kmetijstva v vojni in o centralah.
Iz poročila našega predsednika objavljamo sledeče misli: „ . _ . . „ .
Splošni položaj.
Očita se od nasprotne strani kmetom, da poljedelstvo ni izvršilo svoje naloge. A to ni res. Žena, otroci in starci so storili doma med vojno več, nego bi se moglo od njih zahtevati. Pomanjkanje delovnih moči, pomanjkanje delovne živine, pomanjkanje gnojil — vse to se mora upoštevati. Živil se je toliko rekvi-riralo na kmetih, da že v marsikateri kmečki občini vlada lakota.
Ne varajmo sebe in drugih, ampak na glas priznajmo: Vkljub vsem naporom bo letina slaba. Pozna pomlad je zadržala rast, in nato je sledila suša. V Dalmaciji od aprila meseca ni deževalo; v naših krajih je sploh suša silno prizadela polja in travnike. Žita so nizka, klasje skromno, krompir kar ne more iz zemlje. Sena računamo v dolinah 40 % manj, v hribih 60 do 70 °/o manj navadno. Naj se to upošteva pri rekvi-ziciji sena na Kranjskem! Tudi otava ne more mnogo obetati, ako je prva košnja tako slaba.
Ko se bo seno pobiralo za vojaštvo, naj vpliva poljedelsko ministrstvo, da se bo s senom pravilno ravnalo. Lani so se velikanske množino pokvarile, in to je bil glavni vzrok, da je tako zmanjkalo krmil. Tudi vojna uprava naj skrbno ravna s krmili!
Za žetev potrebujemo vojaške pomoči, kakor za košnjo. A ta vojaška pomoč bodi kmečkim razmeram primerna. Kmetijstvo se ne ravna po naredbah, ampak po vremenu in po potrebi. Najbolje bo pa gospodar sam doma opravil; zato se naj dopusti kmečkim gospodarjem dajejo v obilnejši meri in o pravem času! Nujno potrebni gospodarji naj se pa sploh oproste.
Kmetu se mora ohraniti veselje do dela. Toliko odlikovanj se deli sedaj vsem stanovom. A kmetica, ki v potu svojega obraza s težkim trudom prideluje živež za druge, ne dobi priznanja. Zaradi par vinarjev obsojajo kmete na zapor po več dni in na visoke globe. Listi morajo priobčevati te razsodbe, ki silovito vplivajo na razpoloženje kmetov. Koliko let bi morali sedeti oni, ki so milijone zaslužili v tej vojni z navijanjem cen v industriji in v veletrgovini, ako bi se jim z isto mero merilo, kakor se meri malim kmetičem ! Zastopniki kmetijstva nujno prosijo poljedelskega ministra, da posreduje v tej zadevi pri pravosodnem ministru!
Dalje se mora vplivati na finančno upravo, da ne bo s tako silo iskala dohodkov pri kmetn iz njegovega pridelka. Naša skrb bodi, da se čim več pridela. Če se pa skromni dohodek iz poljedelstva tako obdavčuje, potem nima poljedelec interesa toliko pridelovati, kar je v škodo prehrani.
Kaj je s centralami?
Obširno se je bavil dr. Lampe nato z vojnogo-spodarskimi centralami. Namen je bil ob začetku vojne s temi centralami izključiti prekupčijo in preprečiti draginjo. Napačno pa je bilo, da so se naredbenim potom ustvarile naenkrat velike centrale brez ozira na obstoječe organizacije. Kakor se je vzela poljedelskemu ministrstvu iz rok vsa oblast in se je osnoval nov urad za prehrano, ki samo zasega in porazdeluje živila, nima pa skrbi za pridelovanje živil, ki je glavna stvar pri ljudski prehrani, tako se je povsod kmetijsko zastopstvo odrinilo v stran. Prej je kmet prodajal ali narav-
nost uživalcu ali je posredovala trgovina, sedaj se je vrinila vmes državna centrala. Ta je nadomestila trgovino, a je popolnoma ločila pridelovalca od uživalca. Draginja se pa ni odpravila. Kmet ne more razumeti, zakaj je moka tako draga in zakaj imajo otrobi tako neznosno ceno, če on dš, žito po oblastveni ceni. Te vojnogospodarske centrale so tuje, v narodno gospodarstvo vrinjeno telo, in zato je nezadovoljen kmet in je nezadovoljen meščan. Ta v narodno gospodarstvo zabiti klin, bo treba polagoma izdreti.
Razlika v cenah žita, moke in krmil se razlaga s tem, da je ta razlika sestavljena iz različnosti kupljenega blaga. Ker se je ogrsko in rumuusko žito moralo mnogo dražje plačati, se je ta razlika nabila na skupno povprečno ceno. Tega pa ljudstvo ne ve. Vsaj kmet bi moral krmila dobiti po ceni, ki je sorazmerna cenam, po katerih mora on oddajati svoje pridelke.
Zavladal je strah pred centralami. Kakor se sliši, da se hoče osnovati centrala, beži blago s trga. Dr. Lampe omeni, da je v svetu za prehrano svaril pred centralo za sadje, vsled katere se utegnejo velike množine sadja pokvariti. Tudi centrala za seno in slamo ima pameten pomen le tedaj, če skrbi za pravično porazdelitev dajatev za vojno na razne dežele, v razbremenitev ožjega vojnega ozemlja, a se mora pustiti vendar možnost kmetom, da se sami brez uradovanja in podra-ženja preskrbe s potrebno krmo.
Kaj zdaj storiti? Govori se o reviziji central in polaganju računov. To je že prav. A cela stvar teče po napačnem tiru. Ako je vlak zavozil na napačen tir in če že tretje leto drvi v napačno smer, lehko kurjači in sprevodniki najvestneje vrše svojo dolžnost, pa ne pridejo na pravi cilj. Mi moramo položiti nov tir, da pridemo k pravemu cilju, ki mora biti ta, da ustvarimo naravni stik med kmetom in med meščanom potom njih lastnih zadružnih organizacij.
Zato zahtevamo, da se že zdaj začno presnav-ljati dižavne vojnogospodarske centrale v tem zmislu, da dobe poljedelci vedno več vpliva nanje, in da slednjič, ko nastopijo zopet mirovne razmere, preidejo vse te centrale z vsemi svojimi prebitki'v last kmečkega zadružništva!
Skrbimo za denarno samostojnost kmetijstva!
Danes je kmet robotnik države. Za določeno ceno dela in mora delati. Očita se mu obilica denarja. A pomnožitev denarja ne pomeni pomnožitve premoženja. Res je kmečko zadružništvo danes dobro založeno z denarjem, saj so kmečke posojilnice podpisale čez 600 milijonov kron vojnega posojila.
A ko bo vojne konec in se vrne gospodar na svoj dom, tedaj bo hipoma denarja zmanjkalo. Zadružništvo ne bo moglo zadostiti hipnim zahtevam, in tedaj nastopi velika nevarnost, da bo moralo poljedelstvo pri nemških velebankah iskati denarja za visoke obresti pod trdimi pogoji. Od nekaj židovskih velebank, je danes odvisna vsa naša veleindustrija. Banke so požrle in použile samostojni veleobrt in ga dobile čisto v svojo last. To bodo poizkusile tudi s kmetijstvom, in če se že sedaj ne pripravimo, bo nevarnost jako velika. Zato se naj na narodni podlagi za gotova ozemlja osnujejo zadružne banke, in vse te banke naj imajo svojo državno centralo. Misel centralne zadružne banke, ki jo goji poljedelsko ministrstvo že dolgo, ima mnogo nasprotnikov, ki se boje prevelike centralizacije. A če se na narodni podlagi izvrši cela akcija, ima gotovo
bodočnost. Kmetje morajo biti denarno popolnoma neodvisni.
Kmetijski pouk naše mladine bodi skupna skrb državnih in avtonomnih faktorjev. V ljudski šoli se že začenjaj pravilen pouk v kmetijstvu in temu naj sledi strokovni pouk v nadaljnih primernih šolah. Spoznanje, ki ga je rodilo težko trpljenje te vojne dobe, naj rodi tudi sadove v prospeh kmetijskemu stanu!	_
Cene.
Poročilo o cenah je imel predsednik dunajske kmetijske družbe. Ta je s številkami dokazoval, koliko so na Ogrskem cene višje kot pri nas. Na Dunaju je meso zato tako drago, ker se mora ogrska živina kupovati za mnogo višje cene, nego so pri nas dovoljene. Ogri so zopet zvišali ceno svoji pšenici na 60 K. V Avstriji imamo pa sploh najnižje cene za žita na celem svetu. To se mora povedati onim, ki govore o „oderuštvu" kmetov. V Švici je cena pšenici 140 frankov, v Rusiji 50—70 rubljev. Na Ogrskem se zadržuje živina, za krave zahtevajo od nas po K 4'50 do K 4'90 za kg žive teže.
Zato zahtevajo avstrijski kmetovalci:
1.	Ogrska naj se pritegne v enaki meri za prehrano armade in prebivalstva, kakor Avstrija.
2.	Cene pri nas naj bodo enake cenam na Ogrskem.
3.	Odločno ugovarjajo kmetovalci nameravanemu znižanju cen za živino.
Oglasili so se k besedi še zastopniki drugih dežela, n. pr. predsednik Gorju p za tržaško kmetijsko družbo, ki so v enakem zmislu popisovali položaj kmetijstva. Voditelj poljedelskega ministrstva je obljubil, da bo te želje zastopal.
Čez dva dni je bil voditelj poljedelskega ministrstva dr. Seidler imenovan od cesarja ministrskim predsednikom, da sestavi novo vlado. Zaupnica, ki jo je dobil od zastopnikov kmetijstva naj ga bodri, da v tem novem delokrogu na čelu državne uprave uveljavi zahteve kmetijstva, ki jih je sam spoznal in priznal kot upravičene!	_
Uporaba natrijevega tiosulfata ali salojidina samega zase pri zatiranju grozdne plesnobe.
Od mnogih strani se čnjejo vprašanja, ali se sme salojidin rabiti proti plesnobi na grozdju samo v zvezi z galico, ali če se sme rabiti tudi sam zase.
Na ta vprašanja je sledeče odgovoriti:
Salojidin učinkuje samo proti plesnobi (oidiju), galica pa samo proti peronospori (paležu). Eno sredstvo torej ne more nadomestiti drugega, rabi se pa lehko vsako zase ali pa, zaradi enostavnosti, oba skupaj.
Ker pa e_o in drugo sredstvo v čisti vodni raztopini trto opali, moramo vselej primešati apna. Galica, ki je zelo kisla, potrebuje seveda veliko več apna, kakor salojidin.
Z galico škropimo trte proti peronospori ali paležu navadno trikrat na leto, in sicer prvič koncem majnika ali začetkom junija, drugič sredi junija in tretjič v prvi polovici meseca julija.
Da pa učinkuje škropilna zmes obenem tudi proti plesnobi, raztopimo v njej pri vsakem škropljenju takoj za apnom, kojega moramo v tem slučaju vzeti nekaj malega več kot sicer, še pol kilograma salojidina na vsakih sto litrov že pripravljene galično - apnene škropilne zmesi.
Vendar pa lehko nastane potreba, da škropimo s salojidinom tudi še pozneje, kajti od sredi julija naprej se navadno plesnoba prične šele na grozdju razvijati.
V krajih ali legah, kjer oidij posebno rad grozdje napada, se bo nemara izkazalo, da samo trikratno škropljenje s salojidinom (med galico) ni zadostovalo in v tem slučaju bo treba, da poškropimo grozdje še enkrat, ali, po potrebi, tudi večkrat s salojidinom samim, in sicer vselej takrat, kakorhitro zapazimo, da se tu pa tam plesnoba na grozdju prikaže.
Ako hočemo škropiti trte s salojidinom samim (t. j. ne v zvezi z galico), potem si pripravimo škropilno tekočino takole:
Na sto litrov čiste vode si odtehtamo pol kilograma salojidina in četrt kilograma dobrega, mastnega, ugašenega apna. Pripravljeno vodo razdelimo na dva dela; v enem delu raztopimo salojidin, v drugem pa razme-šamo apno na redek apnov belež.
Ko se je salojidin raztopil, vlijemo apnen belež v njegovo raztopino, premešamo in — zaradi previdnosti — še poskusimo z belim (fenolftaleinovim) preskusnim popirjem.
Če ta popir, v zmes pomočen, pordeči, je zmes pravilno pripravljena, pa gremo lehko škropit. Drugače bi bilo treba dodati še nekaj apna.
Ker pa preveč apna škoduje, je najbolje da obe snovi natančno odtehtamo. Če je apno dobro, ga četrt kilograma na pol kilograma salojidina zadostuje. Škrop-ljenje trt s salojidinovo raztopino brez apna močno oškoduje trte, zato je to odločno opustiti.
Škropimo seveda samo po grozdju in to kar le mogoče temeljito. ____________________B Skalicky.
Kako je ravnati s hlevskim gnojem?
Ravno v sedanjih časih, ko ima kmet manj živine kakor sicer, in zato tudi manj gnoja, potrebuje ga pa nedvomno več kakor preje, ker je sedaj tudi umetnih gnojil vedno težje dohiti, kljub temu, da so cene silno visoke in je sestavina umetnih gnojil kolikortoliko manj vredna, je pač kaj važno vedeti, kako je postopati s hlevskim gnojem, da ne izgubi na svoji gnojilni vrednosti. Pravilno se pri nas z gnojem še nikoli ni ravnalo in je kmet vsled nepravilnega ravnanja, ali bolje vsled nikakršnega ravnanja, vsako leto izgubljal vedč ali nevede pri tem lepe denarje.
Poleg gnojilne vrednosti ima hlevski gnoj še to prednost, da izboljšuje zemljo, gnojnica pa vsebuje veliko hranilnih snovi, predvsem dušika, ki ga danes tako silno primanjkuje, in ako ga dobimo v umetnih gnojilih, ga plačujemo najdražje.
Zato naj bo gnojišče obzidano in tudi tla naj bodo tlakovana in tako zadelana, da gnojnica ne more vha-jati, razen, da se izceja v betonirano gnojnično jamo. Natančnejša navodila o gradbi gnojišč pač smemo opustiti, ker je o tem »Kmetovalec" že dovolj pisal.
Izkidani gnoj je sloj za slojem nalagati in ga dobro pohoditi. Največja napaka je, gnoj kar na slepo razmetati po gnojišču.
Gnojišče naj bo obsajeno z drevjem, ki ga zasen-čuje; od časa do časa je gnoj polivati z gnojnico in to celo poleti. Popolnoma suh naj gnoj na gnojišču nikoli ne bo. Polivanje gnoja z gnojnico naj se zgodi poleti vselej zgodaj zjutraj. Dobro je, gnoj vsaj nekoliko pokrivati z dobro zemljo.
Gnoj, ki ga speljemo na polje, je takoj raztrositi in podorati, če pa tega ni mogoče storiti, ga je odlagati v primerno velike kupe, jih stlačiti in po možnosti pokriti z zemljo, ker sicer vdiko izgubi na svoji dobroti.
Gnoj, katerega večkrat izpira dež, izgubi mnogo na gnojilni vrednosti in je podoben mesu, ki je vsled predolgega kuhanja popolnoma izmozgan in pust.
Vsak liter odtekle ali pronikle gnojnice, ki je ne moremo izkoristiti, je vreden nekaj vinarjev, torej izguba ni majhna.	+
Ali naj ostane pašna živina tudi ponoči
znnaj ?
O tem vprašanju čitamo v „Osterreichische Agrar-Zeitung" zanimivo poročilo. Pisec spominja na pravilo, da mora pašna živina tudi ponoči ostati na prostem. Pravi, da se tej zahtevi kmečko ljudstvo povsod upira in zlasti zadrugarji skoraj pri vsaki ustanovitvi zadružnih pašnikov zahtevajo, da živali ne ostanejo čez noč zunaj, ampak da se jih zapre v hlev. Skozi stoletja je kmet vajen goniti živino čez noč v hlev in si kar ne da dopovedati, da je in mora biti pašni živini prenočevanje pod milim nebom mnogo ljubše kot v tesnih, zatohlih in soparnih hlevih. Naša živina se je skoraj že uživela v zaporu, toda prenočevanju na prostem se neverjetno hitro privadi, ker je naravneje in prijetneje.
Divjačina in tudi naša domača živina se pase najrajši v hladu zvečer ali zgodaj zjutraj, ko je ne nadleguje solnce in razna mrčes.
Tudi ne bo menda težko razumeti, da živini nedvomno bolj ugaja sveža, nekoliko porosena, kakor pa od opoldanskega solnca ožgana in vela trava.
Kdor opazuje živino na paši, se bo prepričal, da si tudi ob hladnem in mokrem vremenu ne želi v hlev. Ako se nahajajo na pašniku posebne, čisto enostavne lope, ki naj bi živino varovale pred nalivi, to živini prav gotovo ne škodi. Važno pa je, da žival sama ne išče zavetja proti dežju, vročini in mrčesu pod takimi lopami, ampak jo je treba tjakaj nagnati. Rajši se žival zateka v senco drevja.
Na Nemškem so v zadnjem času hoteli dognati, kako vpliva prenočevanje na prostem na mlečnost. V ta namen so odbrali na poseben pašnik ob spodnjem Renu 25 holandskih mlečnih krav. Od 1. do 15. v mesecu so jih čez noč zaprli v hlev, od 15. do 30. pa so jih pustili celo noč zunaj. Pašnik je bil urejen tako, da se dobrota trave v vsem tem času ni bistveno razlikovala. Molža se je vršila pod kontrolo. Dognali so, da so dale vse krave pri prvem poizkusu (pri prenočevanju v hlevu) v 15 dneh skupno 5625 kg, v naslednjih 15 dneh, ko so prenočevale zunaj, pa so dale 6375 kg mleka. Povprečno je tedaj dala krava na dan v prvem primeru po 15 kg, v drugem po 17 kg mleka. S tem, da krav ponoči niso zapirali, so dobili vsak dan 25X2 = 50 kg več mleka, kar se danes mora še posebno upoštevati. — Omenjeno bodi, da so bile te krave sploh dobre molznice.	*
Pripomnja uredništva. Tudi pri nas na Kranjskem, kjer so se ustanovili zadružni pašniki in kjer je pozabljena nekdanja splošna paša tudi ponoči, se zadružniki zelo težko sprijaznijo s pravilnim načelom, pustiti pašno živino čez noč na prostem. Ne ugovarjamo, da so se delale napake in se je pretiravalo, kajti živina se mora bivanju ponočifna paši ob ugodnem vremenu šele privaditi, oziroma se jo v to svrho mora utrditi
in je silno napačno, kar naenkrat iz enega dneva na drugega puščati nevajeno in neutrjeno živino ponoči zunaj. Celo ob mrzlem in deževnem vremenu se kaj takega z omehkuženo hlevsko živino ne sme storiti, ker se navadno prehladi in dobi drisko ali druge bolezni in potem nevešči ljudje zvračajo krivdo na pašnik, namesto na pravilni in razumni obrat na pašniku. Na drugi strani pa vzemimo za zgled pašništvo v planinskih pokrajinah in to tudi pri nas na Kranjskem na Gorenjskem. Tamkaj je živina čez zimo tudi večinoma v nizkih, zatohlih in preveč gorkih hlevih, a jo že pred Veliko nočjo prično goniti vsak dan, če je vreme količkaj ugodno, popoldne na pašnike solnčne lege, ne toliko, da bi dobila kaj užiti, ampak da se privadi hoji in svežemu zraku. Kakorhitro pašniki v dolini količkaj ozelene, se živina po možnosti dopoldne in popoldne pase. Po Binkoštih pride ta živina na oddaljene pašnike, odkoder več ne prihaja domov in so tamkaj narejeni prav preprosti hlevi, v katerih najde živina ob slabem vremenu in ponoči svoje zavetišče, toda le tedaj, če je neobhodno potrebno. O sv. Petru in Pavlu gre pa živina na planine in pride gori popolnoma privajena paši in utrjena, Na teh visokih planinah so včasih zelo mrzle noči in je vse tako prirejeno, da pride živina le tedaj pod streho, če sama hoče. Ce so noči količkaj ugodne, živina samaodsebe najrajši na prostem prenočuje. Hlevi na planinah pravzaprav niso nikaki hlevi, ampak le z deskami pokrita zavetišča, ki so na veterni strani s stenami zavarovana. Tako za pašo pripravljena in utrjena živina se izborno počuti, ostane zdrava, se debeli ob pičli paši in ima lepo, svetlo in gladko dlako. V prav zadnjem času so pričele nevešče oblasti naše planine na ta način „izboljševati" (?), da delajo po planinah vzorne in zidane (!) hleve, v katere naj bi se živina ponoči „morala" zapirati in priklepati. Naša družba to početje ostro obsoja in naši gorenjski planšarji imajo popolnoma prav, če se o tem početju pikro izražajo in puste te drage planinske stavbe neporabljene. Nekateri teh „modernih" planinskih hlevov že razpadajo, ker jih planinski upravičenci smatrajo škodljivim in jih ne marajo vzdrževati, kar imajo popolnoma prav.
VOJNE NAREDBE.
Cena za zgodnji krompir.
Osrednja presojevalna komisija za cene je določila prodajno ceno pridelovalcem zdravega, primerno suhega zgodnjega krompirja letošnje letine, ki je osnažen od prsti in nima nikakih kali, počenši od 20. junija t. 1. na 46 K za 100 kg.	_
Cene za seno in slamo.
Z naredbo urada za prehrano ljudstva z dne 14. junija 1917, drž. zak. štev. 256., se določajo cene za seno in slamo, kakor spodaj sledi :
(Opomnja: Glasom naredbe urada za prehrano ljudstva z dne 29. maja t. 1., ki je objavljena v zadnji, t. j. 11. štev. letošnjega »Kmetovalca«, sta slama in seno zasežena. V svrho ureditve prometa s temi pridelki je pri centrali za krmila na Dunaju in pri vseh deželnih centralah za krmila osnovan posebni oddelek za seno in slamo. V tem oddelku je v gorenji naredbi, ki jo tukaj objavljamo, kar naprej govor kot o »Centrali za krmila, oddelek za seno in slamo«. Ker objavimo iz naredbe le tisto,
kar je važno vedeti kmetovalcem, in da ne tratimo prostora s predolgim besedilom, zato govorimo kar nakratko o centrali za krmila.)
§ 1. Deželna centrala za krmila ima pri nakupu sena in slame letošnjega pridelka v zmislu naredbe z dne 29. maja t. 1. plačevati pridelovalcem za 100 kg na domu, kjer sta seno ali slama v kupih na prostem hranjena, tele cene:
1.	Za seno vseh vrst, in sicer: travniško seno, otavo, vseh vrst deteljno seno, seno od prosa in raznih mešanic ...............K 17.—
2.	Za slamo:
d) zarženo,scepcemomlatenoslamo(škopnike) „ 10'—
b)	za vse druge vrste slame od žita, vštevši
slamo od graha in grašice, toda izvzemši
slame od turščice........8"—
c)	za slamo od fižola, boba, leče, maka, repice
in turščice....................6'—
........>j w
§ 2. Te cene veljajo za zdravo, suho, čisto in nepokvarjeno blago.
Ce dobavlj eno blago ni take kakovosti, je ceno primerno znižati. Kadar se glede tega znižanja ne doseže sporazuma med tistim, ki je dolžan blago dobaviti in med zastopnikom deželne centrale za krmila, odloči o ceni pristojno okrajno sodišče v izvenspornem postopanju po zaslišanju veščakov. V tem slučaju deželna centrala za krmila pri prevzemu blaga zaenkrat takoj plača ponudeno ceno. Proti razsodbi okrajnega sodišča je vložiti priziv v osmih dneh. Proti razsodbi druge inštance (deželnega ali okrožnega sodišča) ni več pripustna kaka pritožba. Kdo ima plačati sodne stroške in koliko, razsodi sodišče.
Dolžnosti blago dobaviti, sodno postopanje ne odloži.
§ 3. Če se seno ali slama stisnjena prevzameta, je doplačati za vsak metrski stot K 1'60 k prevzemni ceni. V tem doplačilu pa niso vračunjeni stroški za žico in drugo vezivo.
Pri prevzetju rezanice je doplačati za vsak metrski stot 2 K.
Za dovoz sena ali slame iz mesta, kjer je hranjeno, do mesta, kjer se prevzame, oziroma do porabnika, je plačati od vsakega metrskega stota, in sicer pri oddalji do 5 km 1 K, do 10 km K 1"70 in pri oddalji nad 10 km 2 K.
Pri dovozu v večja mesta ali v posebnih slučajih v svrho varčevanja z železniškimi vagoni, more stroške za vožnjo deželna centrala za krmila posebej urediti.
Vsa povračila za stroške, ki so združena s prevzemo blaga, z režijo centrale za krmila itd., določi urad za prehrano ljudstva.
§ 4. Pri prodaji sena in slame potom centrale za krmila je k ceni priračuniti vse v § 1. in 3. navedene stroške.
§ 5. Cene, ki jih smejo zahtevati od centrale za krmila ustanovljene razdeljevalnice, določi na predlog centrale za krmila, politična deželna oblast.
§ 6. Ce blago, ki ga odda centrala za krmila, njeni zaupniki ali njene razdeljevalnice, ni tako, kakor ga predpisuje prvi odstavek § 2., potem je narediti primerni odbitek. Kadar se glede tega odbitka ni mogoče zediniti, takrat razsodi komisija veščakov borze za kmetijske pridelke. Proti razsodbi te komisije ni nikakega priziva.
§ 7. Cene za seno in slamo, ki pride iz dežel ogrske krone, iz Bosne in Hercegovine, iz zasedenih pokrajin ali iz inozemstva, določi dunajska centrala za krmila z odo-brenjem urada za prehrano ljudstva.
§ 8. VI. paragrafu te naredbe določene cene za seno in slamo letošnjega pridelka veljajo tudi pri prodaji
sena in slame prejšnjih pridelkov. Pri prodaji takega starega sena ali slame smejo veletrgovci in kmetijske organizacije narediti enkratni pribitek k ceni od K 2'50 za metrski stot. Taka povišana cena je dovoljena le pri prodaji na debelo na mestu, kjer se blago naklada [in so v tej ceni zapopadeni že vsi drugi stroški. V § 3. določena pristojbina za stiskanje se sme posebej računiti tudi pri prodaji starega sena in slame.
Cene pri prodaji starega sena in slame nadrobno, t. j. pri prodaji po trgovcih na porabnike v množinah do 20 metrskih stotov, določi politična deželna oblast.
§ 9. Ce prodajajo kmetovalci seno in slamo letošnje letine v zmislu § 3., odst. d, e m f naredbe z dne 29. maja 1917, drž. zak. štev. 243., (objavljene v zadnji štev. »Kmetovalca«) in pri prodaji starega sena in slame naravnost porabnikom, veljajo v § 1. te naredbe določene prevzemne cene kot maksimalne cene in se smejo v § 3. te naredbe določene pristojbine za stiskanje, rezanje in dovoz na kolodvor, oziroma k porabniku zaračuniti.
§ 10. Prestopke te naredbe, v kolikor dejanje ni strožje kaznivo, kaznuje okrajno glavarstvo z denarno globo do 5000 K ali z zaporom do šest mesecev.
V slučaju, če prestopek zvrši kak obrtnik, se mu more tudi odvzeti obrtno dovoljenje.
§ 11. Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve. (Dne 14. junija 1917.)
S tem dnevom je razveljavljena naredba kmetijskega ministrstva z dne 10. januarja 1916, izvzemši §§ 6. in 7. te naredbe, katere določbe zastran zalog iz 1. 1916. ostanejo v veljavi.
Dokler politična deželna oblast ne določi cen za seno in slamo pri prodaji na drobno, ostanejo v veljavi doslej veljavne cene, in sicer povišane za 4 K pri senu in za 1 K pri škopnikih od vsakih 100 kg.
Ureditev prometa s svežim sadjem.
C. kr. urad za ljudsko prehrano je izdal naredbo z dne 31. maja 1917, drž. zak. štev. 246., ki urejuje promet s sadjem.
Iz te važne naredbe objavimo v izvlečku in skrajšano tista določila, ki so važna za kmetovalce in ki jih mora vsak pridelovalec in prodajalec sadja poznati.
§ 1. Ta naredba se tiče vseh vrst sadja.
§ 2. 1. Kdor hoče v Avstriji sveže sadje nakupovati ali z njim trgovati, mora v to svrho dobiti dovoljenje od okrajnega glavarstva v zmislu § 10. ces. naredbe z dne 24. marca 1917, drž. zak. štev. 131., in vrhutega še posebno dovljenje od »Urada za prehrano ljudstva potrjenega preskrbovališča za zelenjad in sadje«, (ki se nakratko imenuje »Geos«).
2.	Tisti obrati za predelovanje sadja (izvzemši za izdelovanje vina iz grozdja), ki predelajo na leto najmanj 500 kg svežega sadja, dobe dovoljenje za nakupovanje sadja naravnost od »Geos«. Dovoljenje za nakup sadja za manjše obrate, dalje za prekupčijo in za trgovino da v posameznih kronovinah ustanovljena poslovalnica za zelenjad in sadje. (Na Kranjskem je poverjena pravica take poslovalnice »Kranjski aprovizacijski družbi v Ljubljani«, ki torej na Kranjskem izdaja take dovolitve.)
3.	Redno se sme dovoliti trgovina s sadjem le osebam, ki so se s to trgovino že pečale pred prvim avgustom 1914 v Avstriji.
4.	Dovolitev se more dati tudi pogojno in omejeno ter s pridržkom, da se vsak čas prekliče; ona velja — če ni na kak kraj omejena — za celo Avstrijo. Dovolitev
se zvrši z izročitvijo legitimacije, ki jo je na zahtevo vselej pokazati oblastvenim organom, kakortudi pooblaščencem od »Geos«. Če se dovolitev prekliče, je legitimacijo odvzeti.
5.	Proti odklonitvi, ali proti pogojni, oziroma omejeni dovolitvi, se je v teku enega tedna po dostavi odloka pritožiti na »Urad za prehrano ljudstva«. Pritožba pa nima odložilnega učinka.
6.	Predstoječe določbe (1 do 5) ne veljajo :
a)	za prodajo doma pridelanega sadja;
b)	za prodajo sadja konzumentom potom malih trgovcev (branjevcev);
c) za nakup sadja za lastno gospodinjstvo.
§ 3. Tiste osebe, ki morajo imeti glasom § 2. dovoljenje za nakupovanje sadja (prekupci, veletrgovci, lastniki obratov za predelovanje sadja) so dolžni naznaniti pri pridelovalcih v Avstriji nakupljeno množino sadja, kakorhitro ta znaša najmanj 1000 kg, pristojni deželni poslovalnici za zelenjad in sadje (na Kranjskem aprovizacijski družbi v Ljubljani) na predpisani priglasnici tekom 24 ur.
Tozadevne priglasnice je dobiti pri deželni poslo-slovalnici za zelenjad in sadje.
§ 4. 1. Pošiljatve svežega sadja v množinah od 500 kg naprej, sme prevzeti železnica le tedaj, če je voznemu listu pridejano transportno dovoljenje od pristojne poslovalnice (glej točko 5. tega paragrafa). Ta transportna dovoljenja je dobiti pri »Geos« in pri deželnih poslovalnicah.
2.	Če se pošlje sveže sadje izven Avstrije, je predpisano transportno dovoljenje za vsako množino sadja, torej tudi za množine pod 500 kg.
3.	Predstoječa določba ne velja za pošiljatve svežega sadja iz dežel ogrske svete krone, iz Bosne in Hercegovine, ali iz inozemstva sploh.
4.	Za pošiljatve svežega sadja iz ene dežele v drugo z vozovi po cesti ali z ladjami po rekah je potrebno pismeno dovoljenje od pristojne poslovalnice.
5.	Izdati transportna dovoljenja (glej točko 1. in 2. tega paragrafa in pismeno dovoljenje v zmislu točke 4. je upravičena »Geos« na Dunaju ali Deželna poslovalnica, v kateri je kraj oddaje ali kraj nalaganja.
Za pošiljatve na obrate za predelovanje sadja, sme izdati transportna dovoljenja izključno le »Geos« na Dunaju
§ 5. Oddajalec sadja je dolžan vsako dejansko zvr-šeno pošiljatev, za katero je predpisano transportno dovoljenje, v teku 24 ur po oddaji naznaniti določeni poslovalnici (»Geos« ali deželni poslovalnici) ter mora priložiti odrezek transportnega dovoljenja, na katerem je pečat oddajne železniške postaje.
§ 6. Sadje, ki se pošlje ali vozi, ne da bi se ravnalo po določbi § 4. in 5., more politična oblast izreči zapadlemu v svrho preskrbe prebivalstva.
§ 7. Kdor proti tem določilom sadje nakupuje ali z njim trguje, kdor na zahtevo legitimacije ne pokaže ali, če je preklicana, je ne vrne, kdor predpisana naznanila nepravilno zvrši, kdor pri pošiljanju sadja ravna proti tem naredbam in kdor pri takih dejanjih pomaga, se kaznuje z denarno globo do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev.
§ 8. Ta naredba velja od 15. junija 1917 naprej.
Obenem so razveljavljene ministrske naredbe z dne 6. septembra 1916, drž. zak. štev. 290., v kolikor se tiče prometa s svežimi češpljami, ministrska naredba z dne 2. oktobra 1916, drž. zak. štev. 339., ki urejuje promet s svežimi češpljami in ministrska naredba z dne 25. oktobra 1916, drž. zak. štev. 372., ki predpisuje transportna dovoljenja za pošiljatve jabolk. (Sedaj namreč veljajo le določila te naredbe.) _
Vprašanja in odgovori.
Na vsa kmetijsko-gospodarska vprašanja, ki dohajajo na c. kr. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo .Kmetovalca", se načelno odgovarja le v »Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med ,Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V »Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevo ime, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori ie na tista vprašanja, ki so prišla vsaj l dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj žeti odgovora na kako kmetijsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko -gospodarska, se ne odgovarja v ,,Kmetovalcu", ampak le pismeno, če Je pismu priložena 1 K v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 85. Ostalo mi je po 100% amonijevega sulfata in žveplenokislega kalija ter vprašam, če se sme s temi gnojili gnojiti ajdi, kako in koliko ?
Odgovor: S kakim kalijevim gnojilom se ajdi pač lehko gnoji, toda učinek bo le tedaj dober, če rastlina dobi v zemlji istočasno razmeroma dovolj drugih rastlinskih hranilnih snovi, in sicer predvsem fosforove kisline, ki je neobhodno potrebna, če naj se stvori veliko klenega zrnja. Amonijev sulfat je dušičnato gnojilo in ker vsaka rastlina potrebuje veliko dušika, zato gnojenje s tem umetnim gnojilom samo zase pri vsaki rastlini dobro učinkuje in zlasti povzroči bujno rast. Navzlic temu Vam pa nikakor ne priporočamo strniščni ajdi gnojiti z amonijevim sulfatom, kajti ajda po takem gnojenju silno bujno rase, postane visoka, pozno cvete in zelo pozno zori. Pozna zoritev ajde pa pri nas ni ušečna, ker je nevarnost pred poškodbo po slani temvečja ter se nam gre pridelati le veliko zrnja, ne pa tudi veliko ajdovice.
Vprašanje 86. Ali imam pravico terjati povračilo cele ali delne kupnine za prašiča, ki je obolel deveti dan po prevzemu za rdečico in je potem deseti dan poginil ? (A. H. v J.)
Odgovor: Vi bi mogli terjati povračilo kupnine za poginolega prašiča le tedaj, če bi se bili ravnali po sedaj veljavnih predpisih in če morete dokazati, da je bil prašič že bolan pri prodajalcu. Tozadevne postavne določbe za-stran sporov pri kupčiji z živino smo objavili v 8. in 9. štev. letošnjega »Kmetovalca«. Kako dolga je doba pri rdečici med okuženjem in izbruhom bolezni (inkubacijska doba), danes še ni znanstveno dognano; izkušnja uči, da je silno različna, zato ta kužna bolezen ni omenjena v tozadevni naredbi, ki določa domnevne dobe glede napak pri živini. V Nemčiji n. pr. velja po cesarski naredbi iz 1. 1899. za rdečico pri prašičih tridnevna jamstvena doba, t. j. če se bolezen pokaže tretji dan po prevzetju živali, je smatrati, da je bil prašič že pri prejšnjemu lastniku bolan, oziroma okužen. Po našem mnenju Vam bo torej težko dokazati, da je bil Vaš prašič že pri prejšnjemu lastniku okužen, zato Vas svarimo pričeti kako pravdo, temveč se skušajte s prodajalcem rajši izlepa poravnati.
Vprašanje 87. Pri nas in v naši pokrajini se je letos močno razpasla pri prašičih neka bolezen, ki jo ljudje rjo imenujejo. Mladi pujski dobe bolezen že pri svinji, uspevajo zelo slabo in postanejo končno ničvredni. Ljudje ugibajo na vse strani, kaj utegne biti vzrok tej bolezni, ter menijo eni, da je vzrok slaba krma, drugi pa zopet kaj drugega, a nihče ne ve pravega in tudi ne ve kako zdraviti. Odkod prihaja po Vašem mnenju rja pri prašičih in kako naj se zdravi ? (J. Z. v K.)
Odgovor: Bolezen pri prašičih, ki jo imenujete rjo, drugod tudi sajavost, je kožni izpuščaj, ki prihaja od napačnega presnavljanja zaužite in že prebavljene krme, t. j. tiste, ki je že prešla v kri. Vzrokov napačnemu presnav-ljanju je vsepolno, in sicer predvsem neprimerna in slaba
krma ter slabo oskrbovanje prašičev v slabih svinjakih. Da se je ta bolezen pri Vas letos izredno močno razpasla, so krive letošnje in sploh sedanje razmere. Vsled pomanjkanja močnih krmil, zlasti žita, otrobov itd. niso dobile breje in doječe svinje in ravnotako odstavljeni pujski, dovolj tečne hrane. Ravno v času, ko so svinje skotevale, dojile in ko so se pujski odstavljali, je letos naenkrat nastal hud mraz; gospodinje so varovale pujske pred mrazom na ta način, da so kolikor se je dalo zadelale svinjake, vsled česar niso imele živali v svinjakih dovolj čistega zraka in skoraj nič svetlobe. Solnčna ali dnevna svetloba je pa za dobro in zdravo uspevanje vseh živali enako važna, kakor dobra, primerna in dovolj tečna krma. Podrobnosti o ravnanju in zdravljenju rjastih prašičev, najdete v spisu »Kožni izpuščaji pri prašičih«, ki ga dobite pri naši družbi s poštnino vred za 20 vinarjev, če pošljete denar v znamkah naprej.
Vprašanje 88. Ravnokar je bil naš skupni pašnik razdeljen med upravičence ter smo eden drugemu prepovedali pašo na svojih deležih. Blizu mojega deleža je na-pajališče, do katerega se sicer pride po ovinku, a dočim se vsi drugi ogibajo mojega deleža, vendar goni eden napajat živino naravnost čez mojo parcelo in pravi, da ima iste pravice, kakor poprej, ko smo še vsi skupaj pasli. Vprašam, če ima v takem slučaju kdo pravico pasti in goniti živino čez parcelo razdeljenega pašnika, kakor poprej, ko razdelitev še ni bila izvršena, in če se ne zmeni za mojo prepoved, kaj mi je storiti ? (F. S. v G.)
Odgovor: Razdelitev skupnih pašnikov in prepis deležev na posamezne upravičence sme zvršiti edinole oblast. Ta razdelitev se nikdar ne sme tako zvršiti, da ostane skupna pašna pravica, kajti paša po tujem svetu je enkrat za vselej odpravljena s cesarskim patentom iz 1. 1853. Istotako se o priliki razdelitve skupnih zemljišč po možnosti odpravijo vse služnostne pravice n. pr. živino goniti na vodo, če agrarna oblast tozadevno v korist vsem upravičencem kaj drugačnega ne ukrene in se služnostna pravica na prizadete parcele ne vknjiži. Dotičnik na Vaši parceli sploh ne sme pasti, in čez njo živino goniti pa le tedaj, če je ta pravica zanj na Vaši parceli v zemljiški knjigi vpisana. Če tega ni, ne sme dotičnik čez Vašo parcelo goniti in ako se ne pokori Vaši prepovedi, ga morete tožiti pri okrajnemu sodišču zaradi motenja posestva, oziroma na priznanje, da nima take pravice.
Vprašanje 89. Lansko leto so gosenice v mojem sadovnjaku napadle skoraj polovico sadnega drevja, a letos se je ta golazen po celem sadovnjaku tako razpasla, da drevje izgleda, kakor sredi zime. Ali je nevarno, da se drevje posuši, če gosenice listje tako močno odžro in kako je gosenice na sadnem drevju zatreti? (A. V. v S.)
Odgovor: Za sadno drevje je gotovo zelo slabo, če gosenice pomladi večino listja požro in je tem škodljivejše, če se to nekaj let zaporedoma dogaja. Sreča pa je, da drevje konci pomladi ali poleti požene novo listje, ki ga gosenice nič več ne požro, ker se takrat že zabubijo in vrhutega navadno večina gosenic čez kratko dobo let za nekaj časa samaodsebe v velikih množinah izgine, ker se navadno med njimi.pojavi kaka kužna bolezen. Pri krepkem, zdravem in dobro pognojenem sadnem drevju se torej ni bati, da bi se drevje zaraditega posušilo, vendar ga gosenice slabe, mu jemljejo rodovitnost; zato je dolžnost vsakega umnega sadjarja, gosenice zatirati. Gosenic je več vrst in je zato tudi njih zatiranje različno. So škodljivci sadnega drevja, ki zalagajo svoja jajčeca v zemljo pod drevjem, iz katerih se izvale gosenice, ki potem prilezejo na drevje. Pred temi se sadno drevje obvaruje s pasovi okoli debla, ki ne puste gosenicam priti na drevo. So pa
metulji, n. pr. prstenčar, ki svoja jajčeca odkladajo in pri-lepljajo na veje in te je zatirati z uničevanjem njih jajčnih zaleg po drevju. Če se to prezre in se pomladi gosenice iz jajčec izležejo, jih je takoj in z vso silo dovolj zgodaj zatirati. To se zgodi, če se gosenice, ki se navadno v pričetku precej skupaj drže, z rokami zmečka, škropi vsaj z 2 «/0 vodo tobačnega izvlečka ali če se jih z gosenično baklo pali.
Vprašanje 90. Ali se sme pognojiti že vzkaljeni ajdi s Tomasovo žlindro? (M. L. v N.)
Odgovor: Tomasova žlindra ni v vodi od rose ali dežja skoraj nič raztopljiva in tudi nima ničesar v sebi, kar bi ozelenelim rastlinam moglo škodovati, zato smete iz tega stališča brez vsake skrbi poštupati vskaljeno ajdo s Tomasovo žlindro. Gre se pa za učinek takega gnojenja. Tomasova žlindra ni torej v vodi raztopljiva, ampak dež jo bo iz rastlin odpral in kolikortoliko vsled njene velike teže pod zemljo spravil. V zemlji se pa žlindra prične počasi razkrajati s pomočjo ogljikove in drugih takih kislin, ki se tamkaj nahajajo in njena fosforova kislina se oprosti in postane rastlinska hrana, ki pri ajdi silno veliko izda. Vendar je to razkrojevanje žlindre tako počasno, da ne utegne že ozeleneli ajdi veliko koristiti, ali morda celo nič. Navzlic temu vendarle naredite preskušnjo, ki ne more nič škodovati, kvečjemu le koristiti. Če nimate za ajdo fosfatnega gnojila, ki ima v vodi raztopljivo fosforovo kislino, kakršnega se pa na ozeleneli ajdi ne sme rabiti, ker opali listje, poslužite se torej Tomasove žlindre po prislovici: »Bolje uš na kislem zelju, kakor nič mesa.« Če s Tomasovo žlindro ozeleneli ajdi gnojite in ne bo nič učinka, zato še niste ničesar zavrgli, kajti žlindra vsled svojega počasnega razkrojevanja učinkuje v zemlji 3 do 4 leta in če ne pride v prid ajdi, bo pa prišla prav gotovo poznejša leta v prid tistim rastlinam, ki jih boste sejali na dotično njivo.
Vprašanje 91. Imam tu pri Trstu par zelo dobrih mlečnih koz; mleko mi preostaja, a pozimi ga bo silno primanjkovalo, zato vprašam, na kakšen način bi se dalo sedaj mleko za zimo konzervirati? (A. P. v R.)
Odgovor: Mleko se pač da vsak čas za dolgo časa konservirati, a v to svrho so potrebne naprave in priprave, kakršnih se s pridom more poslužiti le velika tvor-nica za konzerviranje ali kondenziranje mleka. Vi nikakor ne morete Vaših majhnih množin mleka konzervirati, celo ne, ker se mora sveže mleko vsak dan sproti predelati. Konzerviranje, oziroma kondenziranje mleka se nakratko povedano takole vrši: Svežemu mleku se doda primerna množina sladkorja in se potem v kotlih, ki so nalašč za to prirejeni, zgosti, t. j. odvzame se mu velik del vode. Mleko se pa pri tem ne sme kuhati, t. j. segreti do 100 gradov Celzija, ker dobi slab okus in se sploh vsled kuhanja močno izpremeni. Mleko se zato segreva le do določene topline, pri kateri ne zavre, pač pa voda izhlapeva, a se ne izpari. Tudi zrak ne sme v kotlu priti do mleka. Tako oslajeno in vsled izhlapevanja vode zgoščeno mleko, se potem do roba napolni v pločevinaste pušice, na katere se pokrov tako prilota, da ne more zrak blizu. Tako mleko se drži eno leto in tudi dlje. Polegtega imamo tudi tvornice, ki mleko popolnoma posuše in izdelujejo mlečni prašek. Mlečni prašek z mlačno vodo pomešan, da mleko, ki je slabše kot zgoščeno mleko in se seveda njegov okus silno močno razlikuje od naravnega mleka.
Vprašanje 92. Lansko leto sem vložila del jajec v »vodotopno steklo«, drugi del pa v »Garantol«. Na mojo žalost se mi ta način konserviranja kljub vsi pažnji ni obnesel in so nekatera jajca imela nekam čuden okus. Kako naj letos konzerviram jajca? (M. Z. v B.)
Odgovor: Jajca je mogoče v gori omenjenih sredstvih praviloma prav dobro ohraniti, da so pa imela čuden okus, bi bilo morda iskati vzroka v slabejši kakovosti omenjenih sredstev, ako ste razredčenje in vlaganje pravilno izvršili. Ako temu načinu konzerviranja ne zaupate, pa vložite jajca v apneno vodo, oziroma v apneno mleko, ki je izborno ohranjujoče sredstvo in je tudi njega raba znatno cenejša. V ta namen je rabiti fino, gladko, mehko ugašeno apno, ki ga je s svežo vodo razredčiti. Na 50 litrov vode je vzeti en liter apna. Primerno množino vode in apna je dejati v posodo, v katero mislite vlagati jajca. Pred vlaganjem je zmes toliko časa mešati, da se apno v vodi popolnoma razide in voda postane mleku podobna. Nato skrbno vložite jajca v to tekočino. Opozorimo, da je zmes preje pripraviti in šele potem vlagati jajca, ker more pri tem načinu zmes vsako jajce popolnoma obiti in ga povleči s prav tenko apneno plastjo. Ako bi pa jajca preje vložili in jih potem šele zalili, pa ne bi bilo mogoče, da so jajca povsod povlečena z apneno plastjo, zlasti ne tam, kjer se drug drugega dotikajo. *
Vprašanje 93. Po vrtu vidim nenavadno veliko majhnih mravelj. Sosedje pravijo, da pridejo tudi v stanovanja ter jedilne shrambe, so zelo nadležne ter jih je težko odpraviti. Prosim svetujte mi, kako je pregnati mravlje? (F. V. v G.)
Odgovor: Mravlje se pojavljajo po vrtovih tam, kjer živijo listne uši, ki izcejajo nek sladak sok, katerega mravlje rade srkajo. Naenkrat je po vrtu veliko mravelj. V shrambe pa ne zaidejo samo te vrste mravelj, ampak tudi še druge. Sicer pa je vseeno, katere vrste mravelj Vas nadlegujejo, glavno je: nadlega je tu in jo je treba odpraviti. Za preganjanje in uničenje istih Vam svetujemo izpostavljati ali vodo, v kateri je raztopljenega nekaj medu ali sladkorja ter je v njej razpuščenih nekaj droži (germa), ali zmes moke, zdrobljenega sladkorja in fino zdrobljenega neugašenega apna. Zadnjo zmes je nastaviti suho kakor prašek. Dalje Vam priporočamo sredstvo, ki si ga napravite iz 50 gramov medu, 10 gramov pepelike in 100 gramov vode. Jako uspešno se rabi za zatiranje mravelj tudi navadna umivalna goba, ki jo je namočiti v sladkorni vodi in jo potem izpostaviti tjakaj, kjer je največ mravelj. Kmalu mrgoli v gobi in po njej vse polno mravelj, tedaj pa je gobo previdno pobrati in jo za nekaj hipov potakniti v vrelo vodo, katera neljube goste pomori. *
Družbene vesti.
* Zopet novi voditelj kmetijskega ministrstva. V zadnji številki »Kmetovalca« smo poročali, da je bil imenovan ne kmetijskem ministru, ampak voditelju kmetijskega ministrstva takratni sekcijski načelnik v tem ministrstvu dr. Ernst vitez Seidler. Kakor znano, je med tem časom odstopilo celokupno ministrstvo pod predsedstvom grofa Clam -Martinica in Nj. Veličanstvo presvitli cesar je imenoval ministrskim predsednikom viteza Seid-lerja, ki si je izbral kot voditelja kmetijskega ministrstva tudi bivšega sekcijskega načelnika v kmetijskem ministrstvu dr. Morica viteza Ertla. Vitez Ertl dobro pozna kmetijske razmere v državi, saj je v njegovo področje spadalo pospeševanje kmetijstva ter je bil kot sekcijski načelnik izredno naklonjen naši deželi. Upravičena je torej nada, da bo novi voditelj kmetijskega mistrstva znal odločno zastopati kmetijske koristi in da bo naša dežela imela v njem dobrega zaščitnika.
*	Oprostitev planšarskega osobja (sirarjev in pastirjev) od vojaške službe za čas planšarske dobe. Po tukajšnjih listih kroži vest, da je sedaj plan-šarje, v kolikor so neobhodno potrebni, in če ne služijo v fronti, oprostiti od vojaške službe za čas planšarske dobe. Kmetijska družba kranjska smatra za dolžnost to zadevo pojasniti. Kmetijsko ministrstvo je z odlokom z dne 20. februarja t. 1. vse oblasti in kroge, ki se jih tiče, obvestilo, da je c. i. kr. vojno ministrstvo, dogovorno s c. kr. ministrstvom za domobranstvo na predlog kmetijskega ministrstva odredilo, da je neobhodno potrebne planšarje vseh starostnih razredov oprostiti od vojaške službe za čas od 1. maja do 15. oktobra t. 1. Vsledtega so vse prizadete oblasti, (županstva, agrarna oblast kot planinska komisija, in naša kmetijska družba) takoj in pravočasno vložile tozadevne prošnje ter so imenoma in z natančnimi vojaškimi naslovi navedle tiste planšarje, ki jih je oprostiti. Toda prišel je mesec majnik in ni bilo ne duha in ne sluha o kaki taki oprostitvi. Vsledtega se je naša kmetijska družba sredi meseca maja obrnila z več kakor ostrimi vlogami na prizadete oblasti in tudi na kmetijsko ministrstvo. Kmetijska družba je namreč izvedela, da vse tozadevne vloge leže nerešene v pisarnah, kar je seveda nekaj skrajno nedopustnega. Družbena vloga na kmetijsko ministrstvo je končno res izdala in družba je dobila od tega ministrstva brzojavko, da je višje armadno poveljništvo dne 31. maja ukazalo vse planšarje, ki niso v fronti, poslati k njihovim nadomestnim krdelom, odkoder jih je takoj poslati na dopust, ter je vojaške komande o tem brzojavno obvestiti. Če planšarji niso bili že 1. maja oproščeni, ni vzrok kmetijska družba, vendar je njena zasluga, da so vsaj sedaj, četudi 5 tednov prepozno, oproščeni.
*	Piča za kuretino in e. kr. kmetijska družba kranjska. Tukajšnja deželna centrala za krmila oddaja pičo za kuretino. Slučajno ima ta centrala svoje pisarniške prostore v isti hiši, kakor kmetijska družba. So pa ljudje, ki ne vedo, da je deželna centrala za krmila popolnoma samostojen urad, ki ni v prav nikaki zvezi s kmetijsko družbo, dasi bi to lehko iz napisov na hiši in v hiši do-znali. Kurja piča, ki jo oddaja v zadnjem času centrala za krmila, res ni veliko ali nič vredna in zato se ljudje popolnoma neosnovano v podpisanih in surovo pisanih nepodpisanih pismih hudujejo nad kmetijsko družbo, ki je na tem popolnoma nedolžna. Sicer pa centrala za krmila oddaja tisto blago, ki ga dobi od centrale za krmila na Dunaju, ne sme prav nič izbirati, ne dobi naprej niti vzorcev in če kako krmilo zavrne, pa dunajska centrala to zameri in potem nagaja, da tudi dobrih krmil ne nakaže ali vsaj ne v tisti množini, ki odpade na našo deželo. Toliko v pojasnilo vsem tistim, ki se jih tiče.
(Nadaljevanje Družb, vesti v inseratnem delu.)
Vabilo
k izrednemu občnemu zboru kmetijske podružnice na Biedu, ki bo dne 8. julija 1817 v Blejskem domu ob pol-štirih popoldne.
SPORED:
Sklepanje o tem, ali se da Blejski dom občini Bled.
Opomnja: Če bi ob določenem času ne bilo navzočih zadostno število udov, se bo pol ure pozneje vršil drugi občni zbor ob vsakem številu navzočih udov.
Bled, 17. junija 1917.	Simon Kežar.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na */, strani 60 K, na »/, strani 30 K, na >/, strani 15 K in na '/„ strani 8 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 •/„ popusta. s Vsaka vrsta v „Malih naznanilih" stane 30 h.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
inrnfij^	issknsv.
PREMOG
KROMPIR!
(35)
• • •
V smislu naredbe c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 13. marca 1917 namerava trboveljska premogokopna družba skleniti pogodbe o dobavi krompirja (vsako množino) in je družba na željo pripravljena dati v zameno premog za poslani krompir. Ponudbe se prosijo na vodstvo preinogokopa Zagorje ob Savi, Kranjsko.
■	^	I
• (8a) C. |p kr.	•
KMET13SK9 DRUŽBO
9 kranjska t #
je izdala in prodaja naslednje knjige:
Zrezek	Cena K
1.	(Razprodan)
2.	Fr.štupar: Apno v kmetijstvu —-30'
3.	Fr.štupar: Navodilo, kako je sestavljati poročila o letini . —-20
4.	Dr. Steuert-Pire: Soseda Razumnika prašičereja (II. izdaja.).......1-—
6. M. Kostanjevec: 0 užitnini
od vina in mesa . . . 1*50
6.	V. Rohrman: Poučno potovanje v Švico .... 1 —
7.	(Razprodan)
8.	Boh. Skalicky Siljenje ali kaijenje ameriških ključev —-30
9.	Razprodan.
10.	B. Skalicky: Kmetijske razmere na Češkem . . . —-70
11.	Gustav Pire: Poglavje o govedoreji na Kranjskem —'30
12.	Pridelovanje in razpeča-vanje namiznega grozdja ter zgoja trt na špalirju.
(B. Skalicky).....—-60
13.	0 sestavljanju In setvi travnih mešanic. (Weinzierl-Turk) 1-—
14.	A. Sivic: Poljudno navodilo
2a merjenje lesa .... 1-50
16. Steuert - Jamnik: Soseda
Razumnika konjereja . . I-—
48 raznih gospodarskih navodil po 10 vin. komad.
Današnja številka ,,Kmetovalca" je izšla v 11.500 izvodili.
.TOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	za vojvodino kranjsko.
Masaže, vdrgnenja in umivanja s Fel-lerjevim bolečine tolažečim, poživljajočim rastlinskim esenčnim fluidom z zn.
Predvojne cene: 12 steklenic franko 6 kron, 24 steklenic franko 10 K 60 h. __ Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št 287 (Hrvaško). Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z zn. »Elzakrog-lice« 6 škatljic franko 4 K 40 h, 12 škatljic franko 8 K 40 h.
se obnašajo po poročilih v več nego 100.000 zahvalnih pismih za prav |po-sebno"dobrodejna in uspešna pri telesnih in -fJ71if)_
== ppoti	"""
bolečinam v udih.

• '"-v, ""V '.,
S«?
,'.! l	>1 i
■	%	1
• jg J 2	S j-'	»t-	;
1 i:'5 5 "	"	"
Ustanovljena 1882.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice TVlju bivaki"'.'"
v lastnem zadružnem domn na Dunajski cesti štev. 18.
Obrestuje hranilne vloge po 4 % °/o	(2)
brea vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama aa vložnik«.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v uveui * čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge in do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog 23,000.000 kron
= Stanje rezervnih zakladov: 1,000.000 kron. =====

Kosilne stroje Mac
Cormick in „Zmaj", mlatilnice vseh vrst, čistilnice, trijerje, mline in preše za sadje in grozdje, žganjarske kotle in sploh vse poljedelske stroje priporočata (7)
Sdineider & lferoušek
trgovina z železnino in poljedelskimi slroji
Ljubljana,
Dunajska cesta 16.
Točna in hitra postrežba!

Jajca za valenje
od dveh priznano najboljših plemen sedanjosti ln najvišje odlikovanih vzgojnih rodov.
Črne rdečerožnate Minorka
potomci petelina zmagovalca .Viktor", ki je bil za 9000 K importiran iz Amerike. (Kokoši so stale po 1200 K). Jako lepe živali, zelo pridne jajčarice. Jajca za valenje po K 1-40 komad.
Jastrebški Plvmonth - Rocks
lep v obliki in znakih, ameriški import, najboljša mesnata žival in najpridnejša zimska jajčarica. Jajca za valenje po K 1-40. Jajca belih pekinških rac po K 1-40. Jamstvo za svežost in 100°/o oplojenje.
Perutninarski zavod
Frančišek Vodička, Smržice na
Moravskem.	(16)
i Dvakrat bolj i


-S
vaselinovo mastjo za usnje, g
trpežni postanejo škornji, čevlji,	ff,
jermena in usnjato blago, če	jS
se dvakrat v tednu namaže z	1
-- Baptheljevo
ne vsrkava vode. Štiri pločevi- -

Usnje postane mehko, prožno in k
- V
naste ročke po 1 kg stanejo zg U
zabojem vred 13 kron z Dunaja le proti predplačilu. V sodih ceneje. Cena neobvezna!
Zaloga [Korone-in H e r o«
škropilnic
pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani.
— Trtne škropilnice
Korona, Mars, Hero, Leda, Danubia.
Stroj za beljenje in^škropilnica za sadno drevje
za beljenje z apnenimfbeležem, karbolinejem1 itd.
prodaja po najnižjih tvorniških cenah	(10)
IG. HELLEH, II;8, Schrotzbergstrasse 1.
Nadaljevanje »Družbenih vesti":
*	Gnojila:
Kalijeva sol z 20 odstotki čistega kalija je došla in stane K 14.— sto kg z vrečo vred. — Došla je sedaj tudi 40 odstotna kalijeva sol, ki stane 24 K 100 kg z vrečo vred.
Kajnit K 13'— sto kg.
*	Za vinogradnike ima družba v zalogi:
Kalijev hipermanganat, ki se ga vinogradniki
letos zaradi pomanjkanja žvepla močno poslužujejo, stane pri c. kr. kmetijski družbi za ude 6 kron kg. Navodilo o porabi je podano v spisu »Bolezni na grozdju«, ki je udom proti plačilu 10 h na razpolaganje.
•K v e p 1 en o k i si o glino namesto galuna, kot primes galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja po 70 h kilogram.
Galun. Družba je prejela še neko manjšo pošiljatev galuna. To množino bo oddala še po prejšnji ceni. Oni vinogradniki, ki galuna niso mogli preje dobiti, naj svoje naročbe sedaj nanovo prijavijo.
M e 1 i o r, novo sredstvo proti peronospori na trtah in proti drugim glivičnim in živalskim škodljivcem na vseh rastlinah, stane kg za ude 3 K 40 vinarjev. (Glej spis »Melior« v »Kmetovalcu« št. 11. z dne 15. junija 1915.)
Salojidin (natrijev tiosulfat) proti grozdni plesnobi namesto žveplove moke, ki je letos ne bo dobiti, stane K 1'20 kg. Glede rabe natrijevega tiosulfata opozarjamo na spis »Sredstva proti plesnobi« v prvi štev. »Kmetovalca«.
Fenolftaleinov reagenčni popir, ki se rabi pri napravi trsnega škropiva, ima kmetijska družba v zalogi in ga oddaja polo po 1 K.
*	Za Živinorejce ima družba v zalogi požiralni-kove cevi za odraslo goved in za teleta, ovce in koze po 25 K komad. Trokarji so po 8 K komad. Požiral-
nikove cevi in trokarji služijo v to, da se napenjanje govedi hitro in zanesljivo odstrani. — Napajalnike za teleta iz pocinjene pločevine oddaja družba po 15 K. — Mlečne cevi so po K 1'20 h.
Klajno apno, 38—42%, precipitirano (ne žgano) ima družba zopet v zalogi in ga oddaja kg po 96 h.
Živinska sol K 11'20 sto kg. * Za vinogradnike in vinske trgovce ima družba v zalogi sledeči dve kletarski potrebščini: 1. Berna-dotov vinomer (vinsko tehtnico) za hitro določanje alkohola v vinu mrzlim potom. Cena temu vinomeru je 8 K ter je denar pri naročitvi naprej poslati. 2. Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali dulr, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. Kg eponita stane 6 K brez poštnine in zavoja. Množine eponita po 10 dkg se pošilja za 70 vinarjev s poštnino in zavojem vred kakor vzorec brez vrednosti in je denar naprej poslati.
Vlnometre »Bernadot« — Asbestov bombaž In prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje — Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit - Ribji mehur -Špansko zemljo — Tanin — 2vepi« v prahu — Limonovo kislino — Vinska kislino — Sodo blcarbono — Strupa proste barve Itd. ima v zalogi po najnižji ceni	(6)
Drogerija ANTON R9NC
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Storže
od smrek in borovcev brez semena kupi vvsaki množini za pod-kurjavo po 4 K 100 kg
Pisarna
g. hr. kmet. družbe kranjshe.
Vreče zanje pošlje dražba in plača voznino sama.
s' Kmetovalci!
Ena poglavitnih vojnih dolžnosti za vsa-
S, kega kmetovalca v zaledju je, da sedaj kolikor mogoče veliko pridela. Da [pa doseže kar naj-» boljše žetve in dobre kakovosti, v to je gno-5, jenje s kalijem:
I hajnitom aii kalijevo soljo
H neobhodno potrebno.
g Kalijeva solna gnojila šele izkoriščajo v zemlji se nahajajoče dušičnate in fos-«	forove snovi.
p> Priporočati je, da si jih vsah pravočasno priskrbi.
Na joh 'je vzeti za srednje gnojenje 300% [ kajnita (jeseni ali zgodaj spomladi) ali 100 kg Sj1 40°/0 kalijeve soli (za spomladno gnojenje), [j* Cene in pogoje poizvedeti je pri vseh kmetij-
I skih družbah in trgovcih z umetnimi gnojili. gj1 Pojasnila o uporabi vseh umetnih gnojil daje zastonj
SLandwirtsch- fluskunffssfelle des Kalisyndihats
Wien, I. Schauflergasse 6/
ali pa
| Franc Mulec v Gradcu
(Graz) Felii Dahnplatz 6.
G. kr. kmetijska družba je dala naslednja gospodarska navodila posebej ponatisniti iz .Kmetovalca' in jih oddaja po 10 h vsak komad.
9a
Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati.
1.	Zakaj vino črni, kaj je temu vzrok in kako se odpomore.
2.	Zakaj vino rjavi in kako se odpomore.
6.	Rak na sadnem drevju.
7.	Gnojenje vinogradov.
10. Izbira ameriških trtnih podlog.
U. Navodilo, kako je spravljati in razpošiljati namizno sadje.
14. Kakose pravilno ravna z vinsko posodo.
16. Rastlina in njeno življenje.
18.	Krmljenje z oljnimi tropinami.
19.	Voluhar, kako živi ter s čim in kako se zatira.
20.	Čiščenje in precejanje vina.
21.	Bradavice pri domačih živalih.
23.	Kisli črviček.
24.	Zeleno ali suho cepljenje trt.
25.	Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi.
27. O bistvu alkoholnega vrenja (kipenja) in o rabi čistih drož pri pridelovanju vina.
29. Vnetje vimena ali volčič na vimenu.
31.	Kaj je popek in kako se pravilno ravna s popkom novorojenih živali.
32.	Zavrelka.
33.	Kako uničujemo miši in podgane.
34.	Trtna plesnoba.
35.	Kako se napravlja stanoviten sadjevec.
36. Nova naredba kranjske c. kr. deželne vlade glede zvrševanja rezarstva.
38.	Vinske napake, kako se jih je ogibati in kako se popravijo, kadar so nastale.
39.	Mazanje trt z zeleno galico.
41.	Močno krmilo »ribja moka" kot pospeševalno sredstvo za rast in pitanje prašičev.
42.	Kržljavost ali okrnjenost trt.
43.	Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pred škodo po živini, ki se pase.
44.	Napenjanje govedi.
45.	Kaj je presnavljanje v živalskem telesu?
46.	Kaj so bradavice (gobe) in kako jih odpravimo?
47.	Diamalt, dober pripomoček pri peki.
48.	Kožni izpuščaji pri prašičih.
49.	Bolezni na grozdju.
50.	Izdelovanje mila za dom.
51.	Zdravljenje kužnih bolezni s cepljenjem.
52.	Sredstva proti trtni plesnobi.
53.	Kteri način zelenega cepljenja trt je najbolj priporočljiv.
54.	Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino.
55.	Konserviranje sadja brez sladkorja.
JVLala naznanila.
Za vsako vrsto je naprej plačati 30 vinarjev v denarju ali znamkah, sicer se naznanila ne objavijo. Vsak ud c. kr. kmetijske družbe more na leto brezplačno prijaviti eno štirlvrstno objavo, tičoco se gospodarskega prometa. Upravniitvo ne prevzame posredovanja.
Tlllli Ifftnc kopoJe R- Luokmann,
I UUI iBlUa prej J. Leaza nasl. v Ljubljani na Martinovi (Ahaeljevi) cesti 10 po najvišjih cenah raznovrstna zelišča, suho cvetje (suhe rože), lipovo cvetje, korenine, lubje In semena. Kdor si hoie s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslužek, naj zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki.	80
Pristni čebelni vosek in med ""»V
Škofja Loka, in prosi 98
količini trgovec Jurej Jenko, tozadvnih ponudb.
TphtnirD decimalne v vsaki izvršitvi do 3000 kg, Iblllllltb tehtne moči — tudi za tehtanje živine, vozov, ali za obešati, s premikajočo utežo, z verigo in talerjem ali le z kavljem, dalje bencin-motorje od 2 PS naprej, razne mlatilnice, tudi s popolnim očistovanjem, ki slamo oddajajo tako gladko, da kar snope poveže (Breitdreschmaschi-ne), stroje za košnjo trave in žita, parilne kotlje, gnojnične pumpe, transmisije in lesena kolesa za jermena, mline na ročno ali drugo silo, tatov in ognja varne blagajne, piiporoča J. Božič, Pošta Grafenstein. .Splošni cenik se ne odda, treba je natančen opis, velikost, za katero rabo itd., ter pridejati znamko za odgovor.	102
od erarične matere iz radanške kobilarne. Cena po dogovoru. Franc Fajdiga v Sodražici (Dolenjsko)._113
čiste belgijske pasme. Kupim kozo švi-
Krasno dveletno žrebico
Prodam nehaj zajcev Ji
carske pasme, event. tudi menjam; cena po do-govoru. M. Sušteršič, Vrhnika št. 350._120
Mlin za mletev sadja, ^^^"To
dogovoru in prosi tozadevnih ponudb Ant.Vampelj, posestnik na Dobrovi št. 40 pri Ljubljani. 121
nmann 73 IdH manjše vrste, dobro ohranjeno UlllnrU ba lili se kupi. Ponudbe sprejema upravništvo .Kmetovalca" pod št. 100.	123
Pnpčn 73 carlfo in mlin za mečkanje sadja 11 bOU Lu aulIjB proda za ceno po dogovoru Ana Grilc, v Žapužah pri Lescah.	125
Vinograd!
Proda se vsled pomanjkanja delavnih moči vinograd v Drašičih pri Metliki z 7000 trtami in 3000 m" travnika, hiša, hlev, klet, 6 vinskih posod in stiskalnica. Več se poizve pri Ani Kozjan, Otok št. 10, pošta Gradac, Belokrajina.	129
Dr j pa mala, lepa, 6 tednov stara, samica (Bern-rOlun, hardinske pasme) se takoj proda v Gostilni .Svetina" Žirovnica, Gorenjsko.	130
Lepo plemensko telico, L^mS
Preska 22. p. Medvode.	131
Kupi
i se hrava °bre''ena a"s t?'eton,> dobra
Ijana, Zaloška cesta 21.
mlekarica. A. Sušnik, Ljub-
132
ki je zdrav, tri leta star, 158 cm I, visok, 161 cm prsne mere, vajen" vožnje, proda radi gospodarskih razmer za ceno po dogovoru Franc Agrež, pos. v Pišečah.
Nehaj
i metershih hlafter drvže,i kupiti
za ceno po
dogovoru Alojzij Kraschowitz, Ljubljana, Zvezdar-ska ulica št. 1, drugo nadstropje (nasproti ceikve Sv. Jakoba).	134
Deset panjev čebel prodaj za ceno po dogovoru Peter Jenko, Lipnica, pošta Skofjaloka. 135
Samo za eno krofco
pošilja c. kr. kmetijska družba kranjska ilustrirano knjižico »Izrejevanje matic«. Neobhodno potrebna vsakemu čebelarju. (16)
Kmetovalci, košnja se bliža!
Zatorej ne pozabite takoj pisati po ^Gorenjsko koso", ki je lahka, zelo fino izdelana iz najboljše kovine. Za dobro kakovost se jamči. Znana je že daleč po svetu in posebno priporočljiva tudi za ženske — Dobi se edinole samo v:
Ppvi gorenjski pazpošiljalnici
IVAN SAVNIK, Kranj, Gorenjsko.
Dolgosti in cene Gorenjske kose so:
cm 50 56 60 65 70 75 80 85 90 95 pesti 5, 5'/, 6 • 6'/, 7 7'/, 8 8'/, 9 9'/,
K 3-50, 370, 3-90, 4'10, 430, 450, 470, 490, 5'20, 5'50. Dobe se tudi dobri brusni kamni, komad K l-—, boljši K 1'50.
Pri večjem naročilu se dobi popust!	(30)
Zalitevajte cenik z Teč tisoč slikami, ki ga dobite zastonj!
Dva mlatilna stroja, s&^lffli
geplj, proda za ceno po dogovoru Franc Budna, Kališovec, Reihenburg ob Savi.	126
Pristni brinjevec .
gu, pošta Borovnica, Kranjsko.
dobi se po primerni ceni pri Franu Svigelj na Bre-127
Prostovoljno se prodasta dve kmečki hišici z gospodarskimi poslopji, s parcelami (gozdi in en travnik) ali brez njih Precej lesa se labko takoj poseka.
Posestvo se nahaja tik ob gorenjskem mestu, v bližini železniške postaje, na zelo ugodnem kraju jn je pripravno tudi za obrt in trgovino.
Naslov prodajalca sporoči iz prijaznosti upravništvo .Kmetovalca" vsakemu, kdor hitro vpraša in priloži znamko za odgovor.	128
Gospodarska zveza v Ljubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.
(3)
Ma zalogo vsakovrstnih poljedeljskih strojev
iz najsloviteiših avstriishih tovarn.
par>ne kotle znanih tvornic ..RELSIfl".
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu, Miklošičeva cesta št. G, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
(7)
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
4
l| O
4
Rezervni zakladi znašajo en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, .tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih
it krone 26 vinarjev na leto.