22$, Itev. Pavisliii franko v cSriavl SMS. V Ljubljeni, v torek 1. oktobra 1919. Leto III. Iihsjja razen RedaSj in praznikov vsak cSaa ©p©E$an. Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica St. 6/1, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer ee jih ne pri-®bči. Rokopise se ne vi-ača, Inserati: Enostolpna petit-^8tiča 75 vin., pogojen prostor l’25v; razglasi in postano vrstica po 1*50 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust Glasilo Jugoslov. ioci@Sno - demokratične stranke. PouiseiM itev. sSaaa — 40 vinarjev. ~— Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom va ceio leto 72 K, zn pol leta 36 K, za četrt !Ua 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo ieto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamae:je aa list so poštnine proate. Dpravnižtvo je v Ljubljani* FrančfSkaneba ulica at. 61, (Jčitol;ska tiskarna. Tel&lenskfi št. 311. mmmmtmfmEmim Kriza v krizi. Tudi TTIfkovič ie Vladna kriza ni še rešena. Trif-Kovič le vrnil svol mandat, ker i3 bila na »merodajnem mestu« izražena želja. naj se sestavi koncentracijski kabinet. Tako se glasi naj-noveiše poročilo iz naše nrestolice. Brezvestno ravnanje meščanskih strank v parlamentu presega že vse meje. Igralo se z nainujnejšimi po-trebami države in ljudstva. Najprej kriza Protlčeve vlade, potem Davidovičeve, nato zopet Protiče-ve, sedaj Trifkovičeve, ki ie morala likvidirati še preden se le pravzaprav sestavila. Kal nam prinese ju-triišnji dan? Če pojde v tem pravcu, bomo živeli od samih ministrskih kriz. In to v državi, ki se Je komaj osnovala! Ne bomo pisali dolgih komentar-lev. Vemo prav dobro, da so take razmere očitno znamenje notranie slabosti, notranjega nevarnega razkroja. ki mora dovesti do katastrofe v revolucionarnem ali reakcionarnem zmislu. Naibrže reakcionarnem. In seveda, s piimerno primesjo antantine intervencije v več ali manj Čedni obliki. To slutimo že vsi. pa se vzlic temu brezvestno igramo z lastno usodo. V državi vlada najhujši nered. Prometne razmere brez primere, Prehrana prepuščena... dobri volji VeieSpekulantov. kulturne potrebe pa... razvoju časa. V industriji silno Domjmtkanle surovin, zato pa obilna brezposelnost, v političnem življenju pa naigorostasnei§a plitvost in brutalnost. To kolikor se tiče polo-lala na znotraj, na zunaj pa... blamaža za blamažo. Notranja in zu- že vrnil mandat! nanla politika zavestno izpeljana do naiekstremneiše popolnosti. Vse to pa ravno v trenutku, ko se po zaslugi italijanskega imperiializms pripravljajo ob Adriji stvari, ki diše po smodniku. Polomila le naša prednost, v tem smo bili Jugoslovani od nekdaj mojstri. Medtem, ko vse krog nas propada. gledamo mirno, kako se v Bel-gradu dan za dnem zidajo in rušilo slavna ministrstva. Boljšega spričevala o naši politični zrelosti si ne moremo dati. Lludstvo pa čaka. Zelo potrpežljivo ie! Pa ne zanašajte se preveč na to niegovo svojstvo... Utegne vzrojiti. To vam ne bo všeč. Gospodje, skličite vsai kmalu volit- . ve. če hočete preprečiti kai hui- • šega! Trlfkovič ie vrnil mandat. LDU. Beograd, 6. okt. Kakor se govori v parlamentarnih krogih. Is bila na merodajnem mestu izražena želia. nai se sestavi koncentracijski kabinet. Vsled teea ie gospod Marko Trifkovič danes opoldne vrnil «voi mandat. Izjava voinega ministra. LDU. Ueograd, 6. okt. Presbiro iavlia: Volni minister Hadžič ie izjavil, da ne more vnovič soreieti portfelia za vojsko in mornarico, ker se ne strinja s težnjo Narodnega kluba po hrvatskem domobranstvu; zato odlaga svol portfeli. ker drugače ne more rešiti edinstva vojske. Manifest italijanskih socijalisti čirih poslaot ev. Socijalistična parlamentarna skuDina le naslovila na delavstvo Italije manifest, v ka+erem pravi, da ie bila razpustitev zbornice v sedanjem trenutku edina rešitev iz težkega položaja. Le na ta način bo narod lahko trezno sod!' In zavzel wole stališče k vojni. Manifest svari delavstvo pred premočjo profesionalnega militarizma, proti kateremu ie sicer naperjeno tudi delovanje vlade. Oba pa, militarizem in vlada kažeta dvoje stremljenj, katerih prvo — militarizma — se zrcali v koristolovstvu in v strasteh, vzlamtelih tekom volne. in drugo — vlade — pa v gesiu zaščite pravic kulturne družbe, mdetem ko obstoja njen cilj le v obrambi nadvladla buržoazije. Slabosti teh dveh smeri mora socijalistična stranka izkoristiti, da doseže kolikor mogoče ugodn?. uspehe v volilnem boju. PredoČiti si ie treba nosledice, katere bi imela za nroletariiat vojaška reakciia, ki išče vojno na zunaj in diktaturo v deželi sami. V našem stremljenju, Dravi manifest, le. da izkoristimo neslogo med buržoazijskimi strankami. Nas skušalo nasprotniki premotiti s tem. da trkalo na naše pa-triotično čustvovanle in da sp prikrojili v svoje namene geslo: Reka. Naš odgovor ie. da zahtevamo za Reko in za Brenner pravico samo« odločbe. Manifest končuje z nastopnim pozivom na delavstvo: Strnite vaše vrste, stopite na ulico in odgovar-iaite z demonstracijo na demonstracijo. z volio proti volji in pripravljajte za prihodniost zmago va-Se volle, da se ohrani mir, proti volti nasprotnikov, izzvati volno. Izvoznice. Ljubljanski gospod župan se ie hudo zakregal nad izvoznicami. Zato, ker le v Ljubliani zmanjkalo krompirja. Ojunačeni oo njem, so se v soboto zvečer v »Unionu« ne-kateri možje hudo kregali nad vlado. Nai se ona pomeni ž niimi, g. županom in ostalimi. Pri tej priliki ie padla tudi beseda o »Voini zvez^, o izvoženih iaicih in o poverjeništvu za socilalno skrbstvo. Da bo lasno na vse strani, bom to reč malo pojasnil. Pri nas ie ljudstvo raztrgano in boso. O tem sem že pisal. »Obla-čilnica za Slovenijo je prazna, država ni dala za oblačilno akcijo v prid ubožnemu prebivalstvu niti ficka. Ta revni zavod sem do sedaj vjodil, kakor sem vedel in znal. Brez kredita in novca ie zavod danes aktiven in od kar vodim poverjeništvo. sem razdal otrokom, beguncem in drugim revežem brezplačno blaga v fakturni vrednosti nad 100.000 K. Dobro vem. da je to malo. ampak čudežev delati ne znam. Dobro pa tudi vem. da ie vse to le krpariia in zato sem sl zamisli! večjo akcijo. In ta nai bi bila v sledečem: Manufaktume robe mar.ilca danes vsemu svetu razven Angležem in Amerik&ncem. Nekaj malega si moremo nabaviti le iz Italije m Švice. Italiia ie danes — žal — blizu. Švica ie daleč: pot v njo vodi preko Nemške Avstriie. Razven Italije so vsi drugi naši sosedi na praznem v tem pogledu. Italijanskega blaga pa ne moremo kupiti z našimi kronami. Lir tudi nimamo. Kaj toraj? Blago zamenjati za blago. Italijanski trgovci so mi stavili čedne ponudbe, če damo za manufakturo drugo blago. Kakšne izvozne artikle pa imamo mi. .lugosIavlJa? Pr! nas smo vedno izvažali les, jajca, krompir, prešiče. Sai smo agrarna dežela! Mislil sem toraj: Daimo. Oblekli se bomo. V Beogradu sem zahteval za oblačilno akciio sto milijonov kron. Država nima denarja, so mi rekli. Dobil nisem niti ficka. Potem sem zahteval izvoznic v korist Slovenije. Oosoodu drju Korošcu sem zadevo razložil. Ce država daje izvoznice posameznikom in družbam, nai iili da najprej sebi. Dal mi ie prav, in dobil sem izvozno dovoljenje za pet vagonov jajc ‘n 500 vago* nov lesa. Še predno pa sem imel to dovliele v roki, smo v sili kupili v Trstu malo količino blaga (2 vagona). ki smo ga tudi že prejeli Tista malenkost je stala 1 milijon laških lir. Ko bi imel plačati, sem bil pralnih rok. Laški trgovec se je moral zadovoljiti z obljubo, da bomo plačali. Pri sedanjih cenah manufaktu- re — to sem takoj uvidel — je vse doseženo kapljica v morje. Znova sem šel na delo. Dobil sem veliko izvoznih dovoljenj Iz ccleea kraljestva v korist naše Slovenije., pnd raznimi kavtelami. Zavidno so me gledali Belgraičani in drugi naši sodržavljani iz drugih pokrajin. Jaz nisem trgovec, zato sem prosil veščake za pomoč. Ne trgovce, temveč zadruge. Največja za-družna-organizacila na Slovenskem pa ie danes »Voina zveza«. Ima nad 140.000 oskrbovancev, se je na zadnjem občnem zboru reorganizirala in le trdno fundirana. Prosil sem jo. da ona nadzoruje ves izvoz brez dobička s pravico do vpogleda v, knjige itd. »Voina zveza« ie rada priskočila na pomoč, ker bi preskrba s cenenim blagom koristila tudi njenim članom — delavcem. Ona mi Ie pomaga kot organizacija In to zastonj. Hvala ii! Da poplačamo dolžnih 1 milijon lir. smo nakupili jajca, ki so nam bila ponujana. Doslel smo poslali preko meie 3 vagone. Kupliena so bila na Hrvaškem, če hoče ljubljanski gospod župan ialc. Jih lahko dobi. Rad mu povem, kje jih je dobiti, samo delati ie treba; bo več zaleglo, ko na oisanie po »Narodu«. Mislim, da samo na ta" način pridemo do obleke in peiila. Med vojno smo na kmetih zamenjavali rjuhe za moko. Danes mora ta žalostni posel prevzeti država. Poleg tega bi pri svoii zamišljeni akciji Slovenija veliko profitirala. Za veliko milijonov ere v tem slučaiu. če se akciia posreči in izvede. Povdariam. da Je to državna akcija za izmeno blaga. Vsled nie se živila pri nas ne bodo podražila. Raje ie ne izvedem. Verižniki pri tem ne smeio zaslužiti niti solda. In to nekatere tako zelo boli! Še nisem započel z vso stvarjo. Vse ie komai v pripravah. In že pridejo razni gospodje, ki hrepene no slavi, da se iiin ploska in trosilo med nepoučeno lludstvo neresnico Dobro, gospodje! Če te akcije nočete, če nočete, da pridemo prej ko mogoče do obleke in perila, potem le kričimo. Bomo videli, če bo to kai pomagalo! Jugoslavija ima marsikaj, kar lahko odda. če so pri nas živila draga, ie to posledica proste trgovine, slaba uprava in zlasti še železniška uprava. Njeni pomagači sd razni mali in veliki verižniki in špe-kulantie. Vse kriči: Vlada Je kriva Jaz pristavljam: tudi ljudstvo je krivo. Nai verižnike prime in samo kaznuje; prilike za to Je dovoli. Na obe strani pa povem; Jaz se ne bom pustil terorizirati od nikogar. tudi od shodov in časopisja ne. Kadar vem, da imam prav, grem svoio pot. In to bom storil tudi v tem slučaiu ^ Končno še nekaj! Naše tekstilne tovarne v Tržiču, v Litiji itd. stale, delavci so brez posla. V 6 tednih bi te tovarne lahko vrgle Izdelano blago na trg. če bi imele sirovine (bombaž). V Trstu leži nad 1000 bal bombaža na prodaj. Naše tovarne je na morejo kupiti, ker nimajo — lir. Kje jih vzeti? Prodati, kar Imamo odveč! Dokler smo brez vsake valute, kakor smo danes, drugega izhod'' ni. Jugoslavila ie v položaju izvažati živila, ne da bi moralo pri tern domače prebivalstvo stradati. Vsaka izvoznica še nJ smrtni greh. Smrtni greh pa le. ako kdo radi njih taka kriči, da se ljudstvo vznemiri in s« brez vzroka boji pomanjkanja. S takimi govoricami se verižnikom omogoča, da izrabijo položaj in navijajo pri vsaki najmaniši krizi nesorazmerno cene. Smrtni greh Je tudi. ako se pusti segnitl ogromne množine živil, ki bi se jih lahko s pridom zamenja- lo za nulno potrebne stvari, kakor se je pripetilo 1o lani. ko so segtiue na Hrvaškem ogromne množine krompiria. v Beogradskem pristanišču pa se pokvarilo 30 ladij pšeni' cc* Tako izgleda reč. gg. dr. Tavčar in Držič. Z nastopi, kakor ste iih za-počeli, utegnemo priti tudi leto* srečno tla. kler smo bili lani. A. Prepeluh. M^~jlgggj313r3EDBauLTl~r TUOMjb Organizirajmo našo mladino! Velika napaka v dosedanjem delu naše stranke Je bila v tem, da smo skoro ves čas zanemarjali delo med delavsko mladino. Pred vojno se le sicer bila pojavila i v Ljubljani i v Idriji i po nekaterih drugih kraiih mladinska organizacija. ki pa se ni mogla razširiti oziroma razviti tako kot je bilo potreba, ker Ji ie manjkalo — središča J.i seve začrtane poti ter vodilnega organa. Voina ie končno razbila Šc ono. kar ie dotlej životarilo. Sedaj, ko vse vstaja v novo življenje, mora vstati tudi naša stranka in z vso pazljivostjo in skrbjo iti na to delo, ki je bilo doslei zanemarjeno Mladinska organizacija mora na nlan! Ako pogledamo na naše sosede, vidimo, da je i nemška soc. dem. stranka i čehoslovaška obračala zelo veliko pozornos* na razvoj delavske mladine. V nemški soc. dem. stranki je močna organizacija »mladih« (dr Jugendllchen). ki ie pred vojno zelo marljivo delovala za povzdigo izobrazbe in delavske vednosti med mladimi delavci in delavkami. V češki soc. dem. stranki aasatsaai 15 LISTEK. GLAD. Spisa! K n ut Hamsun. — Poslovenil Fran Albrecht. (Dalje.) Torej ni bilo drugega izhoda, nej?o da sl poiščem v gozdu svoj kotiček. Ako bi tla vsaj ne bila tako vlažna! Potrkal sem na svojo odejo In sem se vse bolj sprllaznjeval z mislijo, da bom moral nočevatl na prostem. Tako dolgo sem se mučil, da bi našel v mestu kako prenočišče. da setn se utrudil in postal sit vsega; in tako sem užival ob misli, da se odpočijem in predam svoji usodi ter lahko grem po cesti brez vsakršne misli v glavi, šel sem do vse-učiliške ure, videl, da ie deset preč in se odtod napravil na pot proti mestu. Nekje v predmestju sem obstal pred prodajalno z viktuali-lami, kjer 1e stalo v olenu nekaj jedil. Poleg okrogle žemlje le ležala mačka in spala: tik za nlo Je stal vtč z mastjo in več kozarcev s kašo. Za trenotek sem postal In sl ogledoval ta iedila; ker pa nisem imel, s čimer bi kupiJ, sem Be naglo okrenil in nadaljeval svol marf. Stopal sem počasi, vedno dalje in dalje, uro za uro. dokler nisem dospel nazadnje v. mestni bukov gozd Tu sem krenil s pota in sedel, da bi se odpočil. Nato sem pričel'Iskati primernega prostora, nanosil nekoliko zelišča in bezga in si v duplinici, kjer ie bilo za silo suho, pripravil ležišče, odprl potem svoj paket In vzel iz njega odelo. Bil sem silovito utrulen in zbit od dolge poti ter sem takoj legel spat. Dolgo sem se metal in obračal semintja, predno sem bil našel pravo lego, uho me je nekoliko bolelo, ker ie bilo vsled udarca z bičem zatečeno in zato nisem mogel na niem ležati. Sezul sem svoje čevlje In sl Jih položil pod vzglavje Jn vrh nllh Sembov papir. Veličastno razpoloženje teme Je ležalo vseokrog; vse Je bilo tiho, vsepovsod. Ampak gori na višini je šumel večni snev. ie vel veter, daljno, brezzvočno šuštenje, ki nikoli ne premolkne. Tako dolgo sem poslušal to brezkončno, bolno šušlianje, dokler me ni pričelo begati. To so gotovo bile simfonije vrtečih sc svetov nad menoj, zvezde.!;' zvene svoj spev.. »K vragu vsevkup!« sem rekel in se na-glas zasmejal, da bi se osrčji, »sove so to tam nekje v Kanaanu!« In vstal sem in zopet legel, obul čevlje in Šel v temi okrog in legel znova, se boril in trpel med strahom in jezo. dokler ce ni jelo daniti! nato me ie slednjič premagal spanec Bil Je svetel dan. ko sem odprl oči in imel sem čustvo, da mora biti kmalu poldne. Obul sem čevlje, zavil spet svoio odejo in se napotil proti mestu. Tudi danes ni bilo videti soinca in zeblo me le kot psa; noge so mi bilekakor odmrle, oči pa so se mi pričele solziti, kot da jim ni moči prenašati dnevne svetlobe. Bilo Je tri ura. Glad me je pričel hudo prijemati; medlel sem, od časa do časa ml ie po-staialo slabo. Zavil sem jo proti parni kuhinji, bral izobešeno izkazilo in skomignil s poudarkom z rameni, češ da svinjina ni nikakšna Jed zame; odtod sem se napotil doli proti železnici. Zdajci mi je planila neka posebna omotičnost skozi glavo; šel sem daSie in nisem hotel paziti na to, toda bilo mi je vedno huje in naposled sem moral sesti nekje na stopnice. Vse moje bitje se ie izpremenilo, kot da ie v moli notranjosti spolzelo nekaj vstran ali kot da se ie pretrgal zastor, staničje v mojih možganih. Hlastno sem dahnil nekajkratov po zraku in začuden obsedel. Onesvestil se nisem bil, zakaj natanko sem čutil bolečino v ušesu m ko Je prišel mimo nek znanec, sem ga takoj spoznal, vstal in ga pozdravil. Kakšno mučno čustvo le bilo to. ki se ie pridružilo zdal vsem ostalim? Jeli bila posledica tega, da sem spal na golih Hoh tam zu-. nai? Ali je bilo Dovod to. da še nisem ničesar I zajtrkoval? Ako sem vse natanko premislil, je bilo naravnost nezmiselno, tako živeti; za Krista križanega! Nisem poimii. vsled cesa sem si bil zaslužil to preganjanje usode! In hipoma mi ie prišlo na um, da lahko postanem raie takoj lump in poneseni odeio v »stričkovo* klet. Lahko jo za eno krono zastavim: za to dobim troje obilnih obedov in se vzdržim nad vodo, dokler ne bi česa našel; Hansa Paulija bi ze kako presleparil. Bil sem že na Dotu v klet, pred vhodom oa sem obstal, zmaiul neodločno z glavo in se okrenil. Čimbolj sem se oddalial. tem radostne.iši sem bil vsled tega. da sem ostal zmagovalce v tel težki preizkušnji. Zavest, da sem še čist in pošten, mi je opajala slavo, me polnila z divjim čustvom, da sem značajen človek, bel svetilnik sredi mrkega morja ljudi, na koiem m plavalo ničesar razun izmečkov. Da bi zastavil lastnino koga drugega za svol obed. da bi sam jedel in pil svoio obsodbo, da bi s pi v itn malim zlikovstvom ožigosal svoio dušo. oskrunil svoje poštenje s črnim madežem, se moral nazivati propalico in P°y,e^f! ,°^°. ?.a.nlin} seboj — nikdar in nikoli! Nikdar in nikoli! Sai tistega namena nisem vzel za resno, pravzaprav mi še na um ni prišlo; za raztrgane misli, ki se gonijo semintja, človek ni odgovoren, zlasti ako ga strašno boli glava in ie do smrti utrujen, noseč odeio, kije last drugega. (Dalje prih.) Stran 'L pa igra veliko vlogo češka organizirana mladina, ki tvori Jedro delavskih telovadnih organizacij. Tudi v Nemčiji in italiii pospešuiejo n?, vso nn tamošnii soc. demokrati© razvoi mladinske organizacije. Zdi se mi, da ie treba pri nas dvojnega, in sicer: a) 01 ganizirati v izobraževalnem delavskem društvu »Svobod < mladinsko skupino s podružnicami po celi deželi: bi oživotvoriti telovadno delavsko or-organlzacljo, koie iedru nai tvori naša mladina, ali v koii nai sodeiu-ieio z vnemo tudi zato sposobni sta-reiši sodrugi. Del. izobr. društvo »Svoboda« nai poveri svolemu agilnemu tajniku sodr. Vchovcu. da iz dosedal že organiziranih mladeničev in deklet osnuie mladinsko skupino, ki nai v glasilu »Svoboda« za svoje 'amene voorabi eno ali dvoie strani. Ta skupina nai izbere svoi izvršilni odbor, ki nai poskrbi, da bo v vsakem delavskem kraju ooleg podružnice »Svobode« tudi mladinski odsek, ki na! da vsemu našemu izobraževalnemu delu potrebno čilost in živahnost. Ob priliki strankinega zbora raj se vrši tudi L konferenca naše mladine, ki naj končnovcliavno uredi sebi potrehno politično in kulturno organizacijo. Za oživotvoritev te’ovadne delavske organizacije je potreba, da oni sodrugi. ki smatraio. da so za to sposobni, takoj osnuiHo društvo »Delavska telovadna zalednlca,« k! nai ima podružnice po vsej Slovenili. in koie naloga bodi krepiti telo in duha. Naši dečki gredo med Orle in Sokole. To ni dobro, ker kvarno voliva na niili razvoj in jih odvaja od sociializma. Naša mladina pa ?e naša bodočnost —da ni naš razvoi tak kakršen bi moral biti. leži velik del krivde v deistvu. da smo prepu-stlll Sokolom in Orlom, da so nam odtujevali naiboljše mlade delavce. Sodrugi. ki Vam !e delavska stvar pri srcu — na delo. da popravimo zamuieno. da uredimo organizacijo naše mladine. Verus. Dr. Lotrič: Misli o šolstvu, (Dalle.) Razum le temelj moderne vede, avtoriteta teologije. Tu si stojita nasproti dva sveta, dva nazoia. Med niima ie velikanska razlika. Da bo ta razlika vsakemu lasna, navedem praktični slučal: Jaai Hus ie bil na kost n iškem cerkvenem zboru obsojen deloma radi naukov, katerih sploh nikdar ni učil. delonta oa radi naukov, katere ie smatral za prave in katerih niti eden tedaj v Kostni-Oih navzočih teologov ni poskusil zavrniti. Hus se ie skliceval na boga in svojo vest. Koncil pa je zahteval od niega, da svoie nauke prekliče in se vda brezpogoino. Koncil se le skliceval na svoie Dovelie in svojo avtoriteto. Par dni orel. ko so Husa na grmadi sežgali, ga ie obiskal nek doktor bogoslovia ter mu rekel: »Ak« bi cerkveni zbor trdil, da imaš ti Hus le eno roko. čeprav imaš dve, moraš priznati, da ie to tako, ter da ima cerkveni zbor prav«. Hus pa mu je odgovoril: »Ce bi tudi ves svet trdil kal takega, faz, ker mi pravi to mol razum, bi ne mogel trditi take stvari: bilo bi to v nasprotju z mojo vestio«. (Jan Her-ben »Cas« 6. julija 1907.) Hus je odgovoril za sebe in vsa bodoča ooko-Icnia. Pokazal je smer. po kateri se ravna tudi moderna veda. Jasen pt nam bo tudi prepad, ki ziia med teologijo in vedo. 1 eologi se škodoželjno smejijo v. slučajih, ko pride moderna veda do spoznanja, da se ie v tel ali oni stvari zmotila. Mislilo, da Je to voda na njihov mlin. Ob takih prilikah vedno trdilo, da se na rezultate vede rd zanašati, da imaio le oni večno in neomajno resnico. Pribiti pa le treba. da ie modema veda poltena in odkritosrčna, da sama odkriva svoie zmote. Uh priznava in korigira. To ie znak znanstvene vestnosti, s katero se teologi r;e moreio ponašati. V dokaz te svoje trditve navajam dva slučaja: Simpatična svetopisemska osebnost ie nebeški demokrat Simon Peter. Katoliška cerkev uči. da je bil sv. Peter v Rimu, kler le timrl kot mučenik, da ie bil prvi rimski škof oziroma prvi papež ter da ie pokopan v Rimu v po njem imenovani baziliki. Ne bom tu razpravljal, v koliko ie sv. Peter sploh zgodovinska oseba. tudi ne o tem, kako zgodovinsko vrednost se sme pripisovati evangelijem, Držal se bom tozadevno strogo 'evangelija, katerega šteje cerkev med svetopisemske kniise in vse, kar je v njem. za božjo od boga razodeto resnico. Evangelij ne ve ničesar o teni. da hi bil sv. Peter Katerikrat v Rimu. ali da bi bil celo rimski škof in nazadnje celo pokopan v Rimu Iz zgodb svetega pisma novega zakona vemo, da ie napisal sv. Peter dve pismi. Prvo ie pisal krščanskim sre-v Pontu, Oalaciii, Kapadocijt. Aziii, Bitiniii. V sklepnih besedah tega pisma piše sv. Peter svojim ovčicam: »Pozdravlja vas so>zvolje-na cerkev v Babilonu « Drugo pismo sv. Petra ie naslovlieno ra ravno tiste bralce kakor nrvo. Ni pa navedeno, kje ie pismo. Datuma pa nima nobeno. Katoliška cerkev pa uči. da sta obe pismi pisani v Rimu, da ie treba razumeti pod besedo Babilon — Rim. Zatn svoio trditev navaia razne dokaze, kateri pa pred znanstvenim svetom ne dn/iio, Zgodovina pa o sv. Petru ne poroča niti besedice, torei tudi ne o tem, da bi bil katorikrat v Rimu. Rimski papeži pa so potrebovali take nauke o sv. Petru in dobili so jih. Na pripovedko o sv. Petru, da je bil v Rimu. da ie bil prvi rimski papež, bazirajo svoj nauk o primatu rimskih škofov. Ta pripovedka se uči kot sveta resnica. Kdor ii ne veruje, n! več katoličan. Za resničnost svojega izvajanja se ne sklicujem na posvetne zgodovinarje. Isto mnenje, da namreč sv. Peter ni bil nikdar v Rimu itd., ie zastopal na vatikanskem koncilu I. 1870. sam diakov-ski škof Strossmaver in z njim vred tudi nekateri angleški in amerikan-skl škofje, ki so bili proti dogmi o nezmotljivosti rimskega papeža. Opozarjamo tozadevno na Stross-maveriev govor na omenjenem cerkvenem zboru, ki ga Je svoj čas priobčila »Svobodna Mia!«. (Dalie prih.) Glose. Ne zamenial bi... Na seli praških kovinarskih zaupnikov je izjavil minister sodrug Hamol: »Naš gospodarski položaj ni — kakor v nobeni evropski državi -- dober Toda naši gospodarska uprava le NAPREJ. vendar taka, da ima velik plus. nenavadno žetev, plus, ki se ceni na sto vagonov. Ako bomo producirali še nekaj sto vagonov premoga dnevno več, potem lahko pustimo na cedilu vso Evropo, kajti za Industrijske izdelke bi dobili ziaio. Vsi vidimo, da ie v vseh naših sosednjih državah slabše kot pri nas. Ko presojam našo gospodarsko situacijo — nočem Jo prehvaliti — vendar bi ne menjal niti s Poljsko, niti z Avstrijo, niti z Ncmčiio. niti z Madžari, niti z Jugoslovani. To ie moia kritika naše situaciie.« Wilsonovo razkošje. Senator Norris te Wilsonu ob priliki vpra-šania znižani:: f 'o pripo* ročal. da tudi sam izvaia ono politi-tiko ekonomije, ki jo priporoča narodu. Wilson ie. tako le rekel senator, ko ?e bival v Parizu, razsipal denar kot nHan mornar. Tudi njegova potovanja so veljala ogromne denarne vsote. Wilson Je plačal n. pr. samo Bernardu Baruchu 150 tisoč dolarlev (po našem 1 dolar ~ 65:50 K) za službo posebnega svetovalca. Vzdrževal le silno dragi štab svetovalcev, in sicer 1500 oseb. Wilson Je poltg vsega tega dal postaviti stekleno streho nad parnikom »George \Vashington« ter vzel s seboj muzikante iz hote,a Biltmore. da so mu na potu svirail. Senator Norris ?o ostro graial Wil-sonovo razsipanle državnega denarja v oficiielnem živlieniu. Če štralkaio policisti... Ko so v Ameriki v mest»f Boston sredi prejšnjega meseca zastavkali policisti. so takoi izbruhnili oo vsem mestu veliki nemiri, ki so veljali tudi več človeških življenj. Ljudje so razbili vse trgovine ter jih izropali. Nastopiti ie moralo vojaštvo, ponekod tudi dejansko z orožjem. Zločinci so bili takoi prišli v Boston. posebno oni iz Nevv-Yorka. Množice Hudi so polnile ulice skozi celo noč in hodile predvsem po trgovskem okraju. Mir se ie vposta-vil šele. ko so nastopile velike množice pehote in kavalerijs. predsednika Wilsona. Trdi se na. da je Wilson mogel zavžiti nekaj hrane in da Je v petek nekoliko spal. LDU. Pariz. 5. (DunKU.) »Echo de Pariš« poroča iz VVasningtona iz Wilsonu blizu stoječih krogov, da predsednik vsekakor dalie časa ne bo zmožen popolnoma opravljati svoiih uradnih poslov. Vsaj za ne-kai časa se bo moralo poveriti komu drugemu reševanle nujnih stvari notranje In zunanie politike. V to pozvani uradnik bi bil podpredsednik. Seveda pa se do sedai še ni zgodilo, da bi se mora’o predsednika nadomestovati za časa njegovega uradovanja. Ameriški senat. LDU. Washlngton, 5. (Brezžično.) Senat ie odklonil vse predložene spremembe k mirovni pogodbi izvzemši eno. Nato se le odgodil In bo kasneje znova razpravlial o te* sedai še nerešeni spremembi, ki zahteva, da se Ziediniene države ne udeleže komisije za odškodnine. Novice. — Zopet smrtna obsodba. Zaradi zavratnega umora v Mariboru v Zerkovi ulici ie bil od mariborskega porotnega sodišča obsoien Tomaž Pretner iz Radovljice na smrl na vislicah. Bil ie že muogckrat predkaznovan. — Frančiška Trboš le prišla zvečer 7. novembra okrog 10. ure spat k Uršuli Kresnik v Ma-riboiu in ie našla v drugi pcsielii ležati nekega vojaka-tonničaiia. ki ii ie rekel, da se drugi dan relie v Liubliano. Ponoči se ie naenkrat zbudila vsled močnih udatcev na čelo. Pred nio ie stal tisti vojak s pol metra dolgim drogom. Ker ie začela kričati na pomoč, io ie vojak zgrabil za vrat in io davil. Trboš se ie branila, dokler ie t:i oo kratkem boju zabodel z nožem v vrat. Padla ie s postelje na tia. Vojak ie. mislil, da ie mrtva. Začel ie odpirati omarine predale in brskati oo Kcfc-sničinih stvareh. Uršulo Kresnik le očrvidno že prel umoril z velikim mesarskim nožem, prerezal ii ie vrat od srede sapnika proti levemu ušesu. Da ne bi kričala, ji ie ovil okrog vratu vrv n io davil. Frančiška Trboš ie videla, da ie vojak preiskal vse -predale, si v kuhiuii umil krvave roke, se oblekel v civilno obleko in pogledal Frančiško Trboš, ali še živi. Ker ie še dihala. Jo ie Še enkrat udaril po glavi in nato odšel. šc isti dan so prijeli Pret-neria v tops - urski vojašnici: ime! je še krvave sledove ua suknji, krvavo škatljico vžigalic in večio vsoto denarja. Klutb temu. da ga ie Frančiška Trboš tako! spoznala, ie til! ves čas in tudi pri razpravi. — Osebni železniški promet v Avstrlil. Od nedelje. 12. oktobra dalle ne bodo vozili v nedeljah osebni vlaki, niti za daljnia niti za kratka potovanja. Tudi ponoči od sobote na nedeljo in od nedeiie na pondeliek ne bodo vozili osebni vlaki, ki vo&L-io na velike daljave, oziroma bodo vozili samo na onem delu proge, kier v soboto zvečer ali v pondeliek zjutraj služijo tudi lokalni potrebi. Ta odredba se ne t*če praznikov, železniški promet se Je moral skrčiti vsled pomanjkanja premoga. Državne železnice bodo del na ta način prihranjenega premoga porabile za to. da bodo na glavnih progah še pred potekom nrvc polovice oktobra vpeljale najbolj potrebne brzovlake. in sicer trikrat na teden na progi DunaJ - Praga - Drezden-Berlin. dvakrat na teden Dunai-Salzburg-Innsbruck-Bregenz z zvezo Innsbruck-Bologna-Milan in Bo-/ogna-Rim ter iz Feldkircha v Švi-burg - Leipzig - Berlin - Dunal-Le-oben-Trbtž-Bologna-Rini. S stranske proge St. Vid ob Olini-Celovec in Udine-Trst: končno: Dunaj-Gra-dec-Liubllana z zvezo v Zidanem mostu na ekspresni vlak n^eko Zagrebe v Bel g rad in Bukarešto. Podrobnosti se bodo pravočsno razglasile. Tudi se pripravlia vse potrebno. da se omogoči zveza z br-z o vlakom z Dunaja preko Budimpešte na Rumunsko. — Proslava 28. oktobra. Češkoslovaški socilalni demokrate namera v io praznovati prvo oVetnico čeSi o .lovašfce samostojnosti Var naj-slovesr.ele. Dne 14. oktobra, na obletnico m v ega poloma, se bo vršilo generalno pregledovanje vseh priprav. — Dva katoliška duhovnika sta se oženila. V Čehoslovaški uta se poročila te dni dva duhovnika, V Pragi se ie poroči! P. Zahrafnik-Brodskv, 25. m. m. ca v Radvani-cich eri Ostravi (SleziiV Soletni Župnik Ferd. Stlbor. Zadnii s-e it poročil s svolo kuharico, s hateiv ima že tri otroke. — Torel prelom v preje tako nernzdorni stavbi — celibata. Cesar se ie katoliška cerkev Stav. 228. preje tako branila, to današnja doba kot zastarele predsodke odstranjuje. »Večerni List« bo spet vzkliknili »V času. ko se bije tako hud kulturni boj, se pa ti norci ženijo. Sa lastni; Hudi ne moremo držati, kako bomo pa druae ...« Eh. to is križ.. .1« — Atnerikanski žurnallstl so dospeli iz Pariza v Prago. Je jih 13, med njimi tudi zastopniki »NeWi York Times«. »Chicago Tribune«, »Associated Press«, več brzojavnih' agentur in dveh filmskih družb. — Sprejeti so bili od predsednika Ma-sarvka in od drugih vodilnih osebnosti. — Tiskarna sv. Bonifacija v Pra* id. v koii so bili tiskani oni klerikalni letaki k zadniim monarhističnim demonstracijam, ie bila zaplenjena v korist države in za potreba! ministrstva Narodne Obrane. Za tiskarno bodo dali odškodnino. — Zveza voinlh udeležencev. Vi Ženevi se ie vršilo zborovanje nemških. francoskih, italijanskih tur« ških in srbskih voinih udeležencev kler so soglasno sklenili us:snovki mednarodno zvezo bivših voinili udeležencev. Zvezina naloga b' umiriti in zbližati tiar ode cer boie vati se proti šovinističnim r.ame* ram. — Tajna kitajska naročila. »Central News« poroča iz Nevv Vorka, da ie sklenil v : v. v' 'š';em borznem mestnem delu neki a^ent pogodbo za velike množine orožla, določena v Orient: med drugim za fi miiiionov vardov blaga zn oblačila, milijon parov gamaš, pol miliiona plaht in po milijona menažnlh sklc-dic. Po agentovi izpovedi ie to naročilo določeno za Kitajsko hi ie v zvezi s šantungskim sporom. Dnevne vesti. Resnica slede izvoza iaic. Vojna Zveza v LiubHani nam piše: V časopisih in na shodih se Piše in govori o izvozu Jajc. s katerimi naj bi bila Voina zveza delala nekake kupčiie. Dovoljujemo sl dati javnosti sledče pojasnilo: Državna obiačilnica je od neke laLTce firme nakupila 2 vagona man »fakture, ki sta ravnokar prišla v Liubliano —-proti kompenzaciji petih vagonov iaic. Ker državna obiačilnica sama ne more nakupovati late. ie Vojna Zveza ta nakup po naročju Državne oblačilnice izvedla že rrred več kot tremi tedni na Štajerskem, ne da bi pri tem napravila zn sebe kak dobiček. Ti vagoni iaic sp opremlleni s pravilnimi izvoznicami, ki jih ie prejela Državna obiačilnica. ne . pa voina zveza iz Beograda. Na svoi račun ni Voina Zveza nobenega vagona iaic eksportirala. Vest. da ie zastopnik tvrdke Po/lak glede dovollenia izvoza iaic posredoval, češ, da ie to za uvoz cementa, ie docela izmišljena. Iskanje moke. Včeraj so uradni komisarji mestnega magistrata pregledali po naročilu prehranjevalnega urada skladišča In zaloge tukajšnjih mokarjev. In pekov. Postopalo se Je s čim r.al-večlo natančnostjo, da se najdejo tudi eventualne zaloge, če bi iih kda Imel Izven obrtnih prostorov. Vspeh raziskave se bo čimoreje objavi! v listih. Obenem prosimo vso javnost, da vsakdo naznani magistratu večje zaloge moke itd. če slučajno izve, da Jih Ima kdo skrite. Seveda gre le za zaloge, s katerimi naJ bi se delale kupčiie in navijale cere. ue pa za zaloge, ki jih ima kdo za lastno prehrano in ki odgovariaio številu oseb njegovega gospodinjstva četudi sa Je morda preskrbel za daljši čas. Navllanle cen v državi SHS, Progovni sekciji Južne železnica gl. kol. je pred tedni došla od tvrdke Lutz in sinovi te Bregenca (\v* strlja) naročena mala emajlirana peč v skupni vrednosti 140 K. Trudapolna carinska uprava SHS na glavnem kolodvoru v Ljubljani ie pa navedeni sekciji računala za to peč, kot blago tuje proviieneei red in beri 535 K 10 vin. (pestopet-in trideset kron in 10 vinarjev) uvozne carine] Kakor znano, nimamo v državi SHS tovaren, ki bi izdelovale peči enake vrste, vsled tega ni torej naša borna industrija niti mdmanj tan« girana. Torej peč omenjene tvrdke (1.30 m visoka in kakih 30 cm v primeru) stane nas tužne Jugoslovan* 675 K 10 vin.! In to z ozirom na lastno tozadevno industrifo, ki ie oa nimamo! > KunStni < smo pa! Tako tarifiranie od carinske uprave moramo pribiti in obsoiati. ker vprafl kam to pelle. Navilalcem cen JaJe viuda sama potuho, kajti nudi jim dokal tehten Brzojavne vesti. (Naša izvirna poročila.) Volitve v zasedenem ozemlju? Milan. S. »Corriere deila Sera« poroča iz Rima, da se v zadnii dobi mnogo razpravlja o parlamentarnem' zastopstvu zasedenega ozemlja. Nekateri člani razpuščene poslanske zbornice, ki se smatralo za dobro Informirane, trdijo, da se bo vlada z ozirom na — v novem volilnem zakonn vsebovano) dopustnost prehodnih kak« tudi končnovelJav-nih ukrepov že v kratkem lotila tega vprašanja ter odredila za zasedene kraje prirejanje volilnih shodov. ki naj si v kratkih razdobiih sledijo. Drugi zoret menijo, da zasedenega ozemlja luridično dotlej ni mogoče smatrati za del italijanskega kraJiestva. dokler ne bo odobrena mirovna pogodba z Avstrijo. (In z nami? Op. ur.), šele potem bo mogoče dopustiti, da volilo novo pridobljene pokrajine svote poslance v italijansko zbornico. 1 Politični krogi razmotrivalo vprašanje, ali se bo dalo v Italiii Izvesti prisilno posojilo istodobno z volitvami. Uvažuje se dejstvo, da bo bogastvo, ki to sJ ge posamezniki nakopičili med vojno, služilo v rokah ekstremnih strank kot prav nevarno sredstvo za fevelevanje zmage v volilnem boju. Italijanska vlada se pripravila, da izroči javnosti svoj program. Volilnega boJa sc bodo udeležili vsi ministri v svoiih okraiih. „11 Lavoratore* za narodne manjšine. LDU. Trst. 5. okt »H Lavorato-re« priobčuje nastopno posebne brzojavko iz Rima od 4. t m.: Iz oflcl-Joznega viM prihajajo nastopne Informacije o dolčitvi volHnih okTaiev v odrešenem ozemlju: Vprašanje se le že popolnoma proučilo od kompetentnih uradov,, definitivna rešitev pa bo padla, čim bodo določene meje. Ozemlia na Trentinskem in ob Zgornji Adiži bodo tvorila ono samo provinciio. ki bo normalno ureiena, čim bo ratificiran mir z avstrijsko republiko. Olede JuHlske Benečiie pa se namerava priključiti Videmski provinci!« Vzhodno Fur^ laniio in nsfvaritl iz ostalega ozemlia dve nrovinciii. Eventualna anel -sila Reke bi zahtevalo ustanovitev tretje provinci ie. K tel brzojavki dostavlja »II La-v or a tore*: Protestiramo že danes proti nameravani ločitvi Vzhodne Furlaniie in Ooriške od ostale Julijske Benečiie, ker se ho*e s tem le deliti narodne rnauiškc. da bi se iih lažje zatrlo v volilnem boiu. JUGOSLAVIJA NE MOBILIZIRA. LDU. Lvon, 6. okt. (Brezžično). Jugoslovanski poslanik v Parizu Vesnič Je izjavil v pogovoru s poročevalcem »Miitma«. da ie govorica o mobilizaciji v Jugoslaviji popolnoma neosnovana. Naša stvar ie tako pravična, da v nleno obrambo ne potrebuje mobilizaciie. ker še vedno zaupamo 'mirovni konferenci., Naše mnenje Je. da vrhovni svet nikakor ne more zanemarjati vprašanja. nri katerem gre ne samo za naše pravo, ampak tudi za čast in dostojanstvo velesil. Demonsiracile v Celovcu. LDU. Velikovec. 5. Dne 1. t. m. so se vršile 'f Celovcu demonstracije radi .pomanikatm živil. Liudje so klica!! pred deželno vlado: »Wenn es nicht besser wirti, pehen wlr die Jugoslavlschen holen!« (Ce ne bo bolle. poidemo po Jugoslovane!). Nekal mesariev je reklo, da se ne dobi meso pre e. dokler ne pri-delo Jugoslovani. /. druge strani se javila, da pričakujejo Čelovčani naše čete danes ob treh popoldne. CENZURA V ITALIII. LDU- Berlin, 5. (DunKU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Bazla: Ministrski predsednik Nittl je v vsel Italiji zopet uvedel cenzuro. S to naredbo ie do končnove-llavnega sklepa miru prepovedano širiti vesti, ki ogrožalo obrambo države ali mednarodne odnošaje. Prepovedano Je tudi psovati In Ža-Htl armado. NEMŠKI NEODVISNI SOCIJALI- STI ZA SOVJETSKO RUSIJO. LDU. Berita, 5. (DunKU.) »Frel-heit« objavlja oklic vodstva neodvisne socijalno - demokratične stranke delavcem in sodruvom, v katerem izraža zahtevo nemškesra i,ro-letariiata. da se konča konflikt z en-tento radi nemških čet, ki se nahajajo na Baltiškem in da se takoi vzpostavi mirovno stanje s sovletsko Rusijo. S tem bi se mogJo nasilje proti sovjetski Ru^iii uničiti in obenem obvarovati Nemčijo revolucije. Kovinarska stavka v Berlinu LDU. Berlin. 5. (DunKU,) Zveza berlinskih kovinskih industršjalc^v ie odklonila predlog zveze kovinskih delavcev, da bi se začeja nova pogajanja. S tem so zopet prekinjena pogalanja. ki jih Je uvedel nadžupan. VVilsonovo zdravje. LDU. Washington. 4, (DunKU.) Dr. Oravsen Je odklonil izjaviti se natančneje o zdravstvenem stanlu S lev. 228. NAPREJ. Stran 3. in utemelien izgovor s svoio visoko ] uvozno carino. Polagoma se bo na enak način j obtlačiio tudi take predmete, ki so ! za živlienie neobhodno potrebni, na j nr. sladkor se plaiuie že sedaj do j 12 K kilogram. Sai ne bi nič rekli oroti vsenm temu, če bi se v državi SJ1S tarifi-rala predvsem neumnost tužnih Jugoslovanov, kar bi prinašalo državi nedvomno ogromne mijiiarde Kdai se bo spametovala naša vlada, kedai naše mase? Vse are nri nas. od najmanjše stvari do nai-veeiili vprašani tako v kolobarju, da je samo ena rešitev. Mase nai se spametujejo in napraviio red!.., Drugače ne poide, ne poide. Zakleti smo. Za vpokoiene učitelje. Iz učiteljskih krogov nam piše Penziionist: Hvala vam g. urednik, da se Vaš list poteguje za naše pravice. Hudo se nam godi. Obljubljali so nam. da dobimo 1. ali 2. oktobra »čekovnim potorn« ne le pokojnine za mesec oktober, nego tudi novo draalnisko doklado, vračunano od 1. julija naprej. A danes smo že 4. oktobra, a ne le. da nismo še dobili draginiskih doklad, niti pokojnina ni še prispela ne »čekovnim potom«, ne drugače. Kako nai bolehni pen-ziionisti živimo brez denaria? Mari ob zraku? Ali pa naj upoštevamo Vodnikovo pesem: »Živi se brez Dlenka v petiu kot ptič?!« Gospodje, katerih se tiče. naj bi sami poskusili tako življenje! Če se aktivnp tovariše točno izplačuje vsak mesec, zakaj nas ne?! Torej, zganite se.ijud-'e božii! Zima ie pred durmi! Ni obleke, ni kuriva... mizerija pa v Pravem cvetiu! Slabo žigosani bankovci. Ker prihajajo delegaciji mli.istr-stva nnnnc vedno in vedno pri to 2-be> da se zasebniki in čestokrat ce-Jo iavni uradi braniio sprejemati bankovce z nejasnimi, nečitljivimi ali zabrisanimi žigi, se ponovno razglaša. da so po izrecnem naročilu ministrstva financ z dne 25. julija t. I. br. 1922 vsi javni uradi zavezani, da brezuvetno spreiemaio takšne bankovce. Ti bankovci so potemtakem polnoveljavni in ni torej tudi noben zasebnik upravičen, da jim odreka zakonito plačilno moč. Izvzeti so Doleg fleiigosanih le očit-I10,. ,Y° žigosani bankovci, to so taki, ki nosijo kak brezdvomno neveljaven žig, na pr, odtis pečata kake zasebne osebe ali odtis kovanega drobiža itd. Pripominja se še. da bode tukajšnja finančna deželna blagajna zanaprej dosledno odklanjala zamenjavo pomanjkljivo žigosanega denarja. Takšna zamenjava ie brez pomena, ker blagajna nima niti časa niti zadosti osobja. da Sproti na novo žigosa vse pri njej se stekajoče bankovce in ie torei primorana, da Jih spravlja take. ka-uoršne dobi v promet. * — Poživljamo vse starešine in vlsolfočolce. posebno or e. ki se nameravajo udeležiti zagrebškega kongresa dne 11., 12. in 13 t. m. na oredsestanek v Ujibliani. ki se vrši danes, v torek, dne 7. t. m. ob 20. Uri v mestni posvetovalnici na magistratu. Na sestanku se vroče tudi legitimacije ea znižano vožnio in Prenočišča. — Dr. Slavko Fornazar. za starešinstvo: LjuboZuran pa Slovensko dll. zvezo: Stanko Sila, za akademike-begunce: Vladimir Svetličič, za akad. - dobrovol‘ce; Janže Novak in Gustav Omahen. — Vodstvo zaloge šolskih knjig za Slovenijo fn Istro po dolgem neuspešnem čakanju znova še enkrat prosi gospode okrajne nadzornike in šolska vodstva, da se nemudoma sporoči, če mogoče brzolav-ao. katere knjige iz bivše Šolske zaloge in koliko vsake petrebuiejo »a leto 1919./20., da se bo vedela določiti višina naklade. —- Dr. Araete, Dunal. Schlllerstrasse 30. — Vojaške oprostitve. Po srbskih zakonih, k* so razširjeni na ce-lotiio državo, rešuielo proSnie o vojaških oprostitvah komanc!e divi- zijskih oblasti. — ProSnie le pa vlagati redoma preikoslei pri okrajnih političnih oblastvih, v Ljubljani torei na magistratu (vojaški oddelek). — Vpokolenccin državnih železnic. ki še niso dobili draginjske doklade in pokojnine za oktober, ie včeraj ravnateljstvo nakazalo r.*o 300 K na račun. Toliko v pojasnilo. Računi bodo v par dneh gotovi in izplačani. — I. splošno društvo jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani. — Pregled “ 'n brzojavnih pristojbin« ie ravnokar izšel v III. izdaii, ki vsebuie tudi nninoveiše določbe glede ino-/- ' ■!.-;!] pristojbin potem trgovske takse vse v jako pregledni obliki sestavljeno in po-nolnoma zanesljivo izračutijeno. Naroča se pri vseh poštnih uradih v področju ljubljanskega ravnateljstva. ali pri izdajate:?!!, višjemu poštnemu oficijalu K. Tiefergruber pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Cena pregleda Je 2 kroni. —• Potporučnlk v rezervi P e -lan Stanislav, nai se nemudoma javi pri Komandi mesta v Ljubljani. Prireditve. Društvo lnženeiiev v Liubliani vabi vse svoje člane na sestanek, ki se vrši danes 7. okt ob 20. uri v posvetovalnici na mestnem magistratu. Na dnevnem redu le poročalo odbora o poteku in sklepih belgrai-skega kongresa, ki se je vršil 27. in 28. septembra. »Društvo tehnikov v Ljubljani« ima v sredo 8. t. m. ob 20. uri v društvenem lokalu važno odborovo sejo. Navzočnost vseh odbornikov neobhodno potrebna! DrugovT*Študentl komunisti! Po- zivliemo Vas. da u što večem broiu sudeluiete na kongresu Jugoslovanske omladine u Zagrebu dne IL, 12. i 13. oktobra. Pobrinite se za legitimacije i pozive! Umite za študente komuniste daje Niko He&nmvič, Zagreb. Oiorgiičeva ul. 18. -Do videnih i drugarski pozdrav. Klabovl studenata komunista beo-grndskog i zaerebačkog univerzl-teta. Iz stranke. Poziv. Poživljamo vse one so-druge. kateri so se dne 21. iuHja udeležili intervencije v restavraciji hotela »Union« med 9.—10. ure dopoldne. nai takoj naznanijo svdie naslove pri tajništvu Kraj. nol. organizacije v Mahrovi hiši. Krekov trg. Zadeva ie zelo važna. Pozor sodrug] iz Liubllane in okolice! V nondeliek. dne 6. t. m. so se pričela zonet redna jesenska 'predavanja in disknzHski večeri. Id vrše v noncklikih. četrtkih in sobotah. vselej točno ob 20. uri na Krekovem trg« v nekdanji .Mahrovi šoli. Dostop !e proti izkaznicam. Udeležujte se teh predavani In ne posedajte po gostilnah! Ta predavanja-sn namenjena izobrazbi delavstva, katero ml take potrebujemo, leer le v Izobrazbi ie moč proletariata. — Odbor Kraj. pol. organ. JSDS v Ljubljani. Vstoonfce za delavsko predstavo, katera se vrši 12. oktobra v dramskem gledališču ob znižanih cenah, se dobilo v ^eienbureov! ul. !f. nadstropje vsaki dan ob 9—12 In 3.—T. ure zvečer. Mezdno gihanie grafičnega In knllgoveškega delavstva v Slovenili. Grafično in kniigoveško delavstvo Je Imelo v nedeljo sijajno obiskan shod. na katerem Je bila soglasno spreleta spomenica glede mezdnih zahtev. Spomenico so zaupniki že včeral oredložiH Društvu lastnikov tiskarn in zadrugi knjigovezov. Odborova sela In sela zaupnikov za IIL okra) (Krakovo-Tmovo) je v sredo, dne 8. oktobra 1919 ob 8. url zvečer v trobilni g. Klemenca (Krakovski nasipi. — Predsednik, Pevska vala se vrši danes ob 3. uri zvečer. Sodrugi pevci udeležite ae pevske vaje polnoštevilno. Nalnovelia oeroiila. (Vesti LDU.l DR. PAVLOVIČ SESTAVI NOVO VLADO. Belgrad, 6. Prestolonasl. Aleksander ie danes dopoldne poveri! predsedniku naiodriega predstavništva dr. Draži Pavloviču mandat za skorajšnjo sestavo kar najširšega koalicijskega kabineta, ki bi mogel delovati s sedanjim narodnim predstavništvom. Dr. Pavlovič ie takoj pričel pogajanja z zastopniki posameznih parlamentarnih skupin. AMERIKA PROTI ITALIJANOM. Berlin. 6. {DunKU) »Achtuhr-abendblatt« javlja iz Bazla: Po poročilu Centralagenture iz Pariza so 88 na dalmatinski obali iznova izkrcali amerikanski mornarii. Obstoja povelje ameriškega mornariškega tajnika Danielsa. po katerem bodo začeli ameriški mornarii boi z Italijani, ako bi ti ponovili napade na Trogir* Split ali na druga jadranska mesta. ARETACIJE JUGOSLOVANOV IN AMERIKANCEV NA REKI. LDU. Berlin. 6. (Dun.KU.) Večerni listi poročajo od švicarske meje: *L’Inormation« javlja iz Rese: D’Annunzio je odredil na Reki aretacijo jugoslovanskih in ameriških državljanov. Grade >52 taborišča za internirance. Dela za utrdbo Reke napredujejo. Na periferiji mesta je D’Annunzio postavil težko artilje-rijo in ladijske topove. DEMONSTRACIJSKA STAVKA NEMŠKO - ŠTAJERSKEGA UČITELJSTVA. Gradec, 6. (Dun.KU.) Nemško štajersko učiteljstvo je po sklepu organizacije v Gradcu in po vsej 'deželi začelo šestdnevno demonstracijsko stavko v svrho dosege gmotnih zahtev, med njimi enakostalnosti z državnimi uradniki: STAVKA ANGLEŠKIH ŽELEZNIČARJEV KONČANA. London, 6. (DunKU:) Angleška vlada ie pri pogajanjih z zastopniki železničarjev pristala na to. da osta tie minimalna tedenska plača v zne- sku 51 šilingov v veljavi tako dolgo, dokler bodo stroški za vsakdanje potrebe živlienia za 110% višji, kakor so bili pred vojno. Dalje je vlada privolila v to. da tis sme noben železniški nastavlienec biti kaznovan ali odpuščen zaradi svojega zadržanja med stavko. Zveza železničarjev ie s svoie strari zagotovila, da ne bo nihče, izmed stavkokazov izkiiučen iz svoie strokovne zve-:e. Zaostanke plač. katere se zaradi stavke niso izplačevale, bo vlada železničarjem izplačala, kakor hitro se bodo povrnili na delo. FRANCOSKI SOCUAUST! ZA AMNESTIJO. Pariz, 5. (Dun.KU.) Kakor poročajo listi, ie francoska socialistična stranka sklicala danes v svojem lokalu shod za splošno amnestijo. Vlada je prepovedala prireditev tega shoda v javnem lokalu z motivacijo, da bi vprašanje amnestije služilo satno kot pretveza za vpri-zoritev podobnega gibanja, kakor je izbruhnilo med železničarjem na Angleškem. Vsi govorniki so zahtevali amnestijo vseh civilnih In vojaških obsojencev. Med zborovanjem je prišlo vsled nesoglasja med ekstremisti in zmernimi socilalisti do burnih prizorov, ki so se po sklepu, zborovanja nadaljevali v spopadih s policijo. POGAJANJA MED BALTIŠKIMI DRŽAVAMI IN SOVJETSKO RU-S1JO. Naun, 6. (Brezžčno). Iz Finske poročajo, da je določen začetek preliminarnih pogajanj baltiških držav s j sovjetsko Rusijo na dan 25. oktobra, j ZAPLEMBA VELEPOSESTEV NA ESTONSKEM. Helsingsfors. 6. (DunKU.) Estonska narodna skupščina ie sklenila, zapleniti vsa veleposestva plemstva. S. Izkaz za Tiskovni sklad. Sodrug Jos. Peteian ie prinese! z nedeljskega shoda v Tržiču 129 K; sodrug Matija Oblak iz Most 7 K. Zadnjič izkazanih 851 K 96 vin., kar znaša 987 K 96 vin. Zanimiva razkritja o deželnem in Deželni uslužbenci pa so imen tudi pri uradovanju jako težavna stališče nasproti deželnemu glavat-iu, ki ni poznal nobenega reda in n: imel pravega presodka o raznih delih. Kakor si ie on stvar predstavljal, tako io ie tud: hotel imeti izvršeno od posameznih funkciionarjev. Na čas se pri tem ni oziral in če Razlike so se delale med posameznimi osebami pri vsaki prošnji za podporo ali nagrado, pri vsakem imenovanju ali nameščeni u, pri dovoljevanju 25% draginiskih doklad, pri stanarinskih dokladah učiteljem v Liubliani in, kolikor ie bilo mogoče. tudi pri vojnodraginlskih dokladah. Kako ie bil deželni glavar pristopen svojim pristašem, znači še posebno to dejstvo. da Je bil Član deželnega šolskega sveta učitelj Jaklič za pota k seiam deželnega šolskega sveta plačan Iz deželnih sredstev, dasi le bilo mesto člana deželnega šolskega sveta le častno mesto. Svolo nenaklonjenost učiteljstvu pa le pokazal deželni glavar pri dovoljevanju vojno- draginiskih doklad. Teh ie učiteljstvo postalo deležno zelo kasno in Se to v tako nizki izmeri, da mn je bilo poma- gano le male. Zboljšale so se te doi-klade šele potem, ko je k dotični potrebščini pričela prespevati država. (Dalje prih.)____________________________ Izdajatelj: Josip Peteian Odgovorni urednik: Rudolf Golouh, Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. IjaaJ. se sprejme pri F. Čuden Sin, nasproti glavne pošte v Ljub* C45 iz hrvatskega in štajerskega ozemlja, -JŠU posebno iz ptujskega, ormoškega in ljutomerskega okraja, vsake vrste, vspke cena in najfinejše kvalitete, vedno oddaja Avgust Stoinschegg v Rogaški Slatini. Spali Ib jedili sste, in vrhnje modioce, umivalnike, vsakovrstna omare, mize in stole \r. lidtga in metkega le«a, priporočata hrstlst Sevar, znloga pohištva in tapetniška dilavnica, Ljubljana, Kolizej, 577 IBjgUnnm e . v za prodajo »Napreja". Preibiosl ininjo Invalidi, pa tudi dečki nad 14 let. Služba za par ur dnevno je lahka, zaslužek izdaten. Tudi zgovorne ženske so pripravne za ta posel. Ogla. alti se je pri upravniku Naprej*1, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Uk. K ki pobiram vsako soboto v Ljubljani, Sv. Jakoba trg, stare klobučevinasto (filcaste) klobuke v popravilo in tiste tudi vračam. Večjo mno-žfno tudi sprejemam po poiti. 579 Usnjarske pomočnike išče tovarna usnja proti dobri plači. Vstop v najkrajšem času. Po« nudbe na upravuištvo tega lista pod St. 308. oa# "garjF srbečico, hraste, lišaje uniči pri čl®» veku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha m ne maže perila. 1 Ion* ček za eno osebo 8 K. Po pošti 7 K, poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lokarna T r n k <3 c z y v Ljubljani, Trnk6czy v zraven rotovža. Anton Černe s * G3AVEUR »S tali*' ?a, Priporoča se trgovina z železnine in poljedelskimi stroji ZALTA & ŽILIČ v Ljubljana, Morije Terezije cesta 10. (Gosposvetska cesta.) 53) Apno, zidno in strešno opeko ter drva v celih =: vagonih i ponuja Ljubljanska komercialna družbo, Ljubljana, Bletwe!»ovu c. 18, Strojnik, višji kurjač, str ključavničar in spreten tovarniški mizar (mojster) s« it(« a« tovarno ¥ ItoSktlu — Ponudbe pod 8. 16$* ništvo „NAPREJA“. na uprav- 575 — DalniSka stavnica — Sprejema vloge na knjižice l» tekofci račun proti vtgon fiPin ti obrestovani«. Ljubljanska kreditna banka v Lfublfani. sbs=s=sss Pedrašnljs: v CeSeveu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Colju In Mariboru. 1 ' R«z«rvr>.i fondi akro^io V 8,000.00*. Kupuje in prodaja vsa v ra te vrednostnih papirjev. W»«gc!ra craržčne dobavg in ri&vo?|t»jG — aprovteafcljska Itrctilis — O ’' • -;r5K»sr.5S»r Stran 4. NAPREJ. Stev. 228. •**£>* Dr. med. KLARA KUKOVEC strokovna zdravnica za ženske in otroške bolezni (prej v Trstu), je otverila prakso v Mariboru, Gospodska ulica 2. Ordinira od 8,-9 dopoldne in od 2.-4. popoldne. 649 L Mama Titar priporoča se pojavlja v ce!i Sloveniji. Občinstvo se opozarja, da ne uživa sirovega sadja, ne zelenjave, razen iz zanesljivo zdravih krajev. Največja nevarnost za obolenje na griži pa je slaba pitna voda, zato naj slavno občinstvo pije samo zdravilni „Tem pel vrelec" iz naše Rogaške Slatine. 644 ^ecs*- BKkCBs&skBtcB^sBecaiiasiisiBeiii«) g3sbb:bsrbbe šivalnih strolev Priporočamo edino tovarniško zalogo >65 g - ‘ I za rodbino in ■ obrt ter njih j> ■ ===== posameznih de?©'*?. ==.—== s POTREBŠČINE za šivilje, krojače ta čevljarje ter galanterijsko S In manufakturno BLAGO za OBLEKE. S ■ in ta vode ■ i|p, desno. ■ los. Peteline, Lilijan Sv. 552 <3ospodinla, ki rabi S Milo „SRNA“ štedi s perilom, časom, trudom in denarjem. Poizkusni zavoji po 4‘/a kg vsebine. IGNAC FOCK, tvornica mila in sode, Kranj. DRVA KM vm mehka in trda, vsako množino, pripelje na dom družba „IMPEX“ Mahrova hiSa, Krekov trg it. 10, I. nadstr. Cenjenemu delavstvu in drugemu p. n. občinstvu se najtopleje priporoča brivnica Mate Šijakovič, Ljubljana-Trnovo, Cerkvena ulica 19. 623 Zobozdravnik li. Frin Kiilin, bivši asistent profesorja Metnitza na DUNAJU, se je preselil v Maribor in ordinira od 8= t. m. naprej Grajska ulica (Burggasse) št. 9 v hiši Wogerer 642 od V, 9—12, »/,3 (V, 15) —5 (17). I. iioinla i\Mi ttia A. Fuchs, Ljubljana, Selenburgova ulica t. 6. Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po najvišjih dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. Popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. 025 Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela • i (i v Celju Skrbela bodeva za dobro In točno postrežbo, ter se priporočava za mnogobrojen obisk. Ivan in Ana Černe z Goriškega. 538 Bažvare (sodarje) 628 za akonioo delo išče TVORNKA ARKO, ZAGREB. JADRANSKA BANKA PODRUŽNICA MARIBOR Žlro-ritM pri Antro-ogrskl bank-', prt FtiL tek. urila SBS v Ljubljani ittr. 11.370. Centrala: TRST. Podružnice: BEOGRAD, DUBROVNIK, KOTOR. LJUBLJANA, MARIBOR, METK0V1Č, OPATIJA, SPLIT. Šibenik, WlL\. • lAiV.lt, ZAGREB. ttapsitarai KRANJ. MARIBOR, dne 15. septembra 1919. P. h. Dovoljujemo si poročati. najulludneje, da smo v prijateljskem odnošaju s Štajersko eskomptno banko prevzeli nieno podružnico v Mariboru in bodemo vodili posle iste od danes naprej pod tvrdko JADRANSKA BANKA, PODRUŽNICA MARIBOR. I Izvrševali bodemo vse v bančno stroko spadajoče posle vsikdar kar najmožneje v interesu naše klijentele in prosimo, da se zaupanje, ki se je izkazalo omenjenemu zavodu, ohrani tudi nam. JADRANSKA BANKA, PODRUŽNICA MARIBOR. Vse potrebščine za šolo in urade. Največja zaloga umetniških razfledvic in finesa plsen^kega papirja na drobno in debelo. 578 Kresna izbira 104-1 galanterijskega blaga primernega za god in poročna darila. . Stev. 15.838-1919. 631 647 RAZGLAS glede uporabe električnega toka iz mestne elektrarne in plina iz mestne plinarne, Seveda se priporoča uporabljati manjše žarnice, katere potem lahkfl goriio v večjem številu, oziroma’ dali časa, ker porabijo manj električnega toka. Izvedba predpisov pod točko 7.1 Od solčnega zahoda do 10. ure zvečer je potrebna luč v posameznih mesecih: oktober 142 ur januar 161 111 november 162 ur februar 125 at december 175 ur marc 114 ur, iz tega sledi: t a) da imajo stranke do štirih stanovanjskih prostorov pravico porabiti električega toka na dan v mesecih : oktober 257 vatov, januar 291 vatov, november 307 vat., februar 250 vat. december 316 vatov, marc 206 vat. b) stranke z več kot štirimi stanovanjskimi prostori pa na dan po mesecih: oktober 385 vatov, januar 436 vat. november 454 vat., februar 375 vat. december 474 vatov, marc 309 vat. Tako določena množina električnega toka ie za vsako gospodarstvo obilna dovolj. Dokaz temu. da tolike porabe v zasebnih stanovanjih tudi pred voiuo ni doseglo niti polovica elektrarniških odjemalcev. Strankam, ki imajo podnajemnike. se iziemoma sme dovoliti za vsakega podnajemnika ena 25* svečna svetilka več. PodnateirniiM se bodo tmošteva’i le tedaj. centi stranka naznani pismeno najkasneje do 15. oktobra t. 1. ravnateljstvu mestne elektrarne. Kdor bi pa kliub prepovedi v stanovanju prekoračil dovoljeno množino električnega toka temu se zaračuna vsak več porabljeni hekto-vat po desetkratni jednotnl ceni. 8. Električni motorii se