PoStnlno piočoAo v gotovini
VSEBINA:
Članki.
Dr. J. Basa j: Temelji zadružništva. — Pogled na sever. — Določila o prometnem davku in davku na luksuz, ki so važna za zadruge. — Dr. A. Uršič: Prehodna doba. — Dr. Emil Čeferin: Postopek za spremembo pravil.
Zvezine objave.
Dnevni red skupščine. — Zadruga pridelovalcev sladkorne pese. — Sprememba pošt. tarife Priloga: Cenik poslovnih knjig in tiskovin
PRILOGA NARODNEMU GOSPODARJU ŠTEV. 3.. 1941
Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta skupščina ob navedenem času ne bila sklepčna, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu druga skupščina, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočnih članov. Tudi velja pri vseh vabilih, pri katerih ni izrecno drugače določeno, sledeči dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Sklepanje o revizijskem poročilu. 5. Odobritev sklepnega računa. 6. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka, oziroma o pokritju poslovne zgube. 7. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 8. Sklepanje o razrešiti« upravnemu in nadzornemu odboru. 9. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 10. Volitev nadzornega odbora in namestnikov. 11. Določitev skupne vsote: a) do katere se sme zadruga zadolžiti; b) hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti; c) najvišjega zneska posojila ali kredita, ki ga sme zadruga dati posameznemu zadružniku. 12. Slučajnosti.
Redna letna skupščina Zadružne elektrarne v Beltincih, z. z o. j., bo 30. marca 1941 ob 14 v prostorih Hranilnice in posojilnice v Beltincih.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Boštanju, z. z n. j., bo 30. marca 1941 ob 7 zjutraj v pisarni.
Redna letna skupščina Strojne zadruge v Cerkljah na Gorenjskem, z. z o. j., bo 23. marca 1941 v hiši Janeza Narobe v Cerkljah št. 18 ob 4 popoldne.
Skupščina Hranilnice in posojilnice na Češnjici pri Železnikih, z. z n. j., bo 25. marca 1941 ob 8 zjutraj v iposojiLničnin prostorih.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice na Dobrovi pri Ljubljani, z. z n. j., bo 30. marca 1941 ob 3 popoldne v poslovnih prostorih.
Redna skupščino Hranilnice in posojilnice v Dolskem, z. z n. j^ bo 25. marca 1941 ob 7 zjutraj v Društvenem domu pri Sv. Heleni.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice
v Dolu, z. z n. j., bo 23. marca 1941 ob pol 4 popoldne v župnišču.
Redna letna skupščina Strojne zadruge v Dolu pri Ljubljani, z. z o. j., bo v nedeljo dne 30. marcu 1941 ob 15. uri v šoli.
Redni občni zbor Živinorejske selekcijske zadruge z o. j. v Dolenji vasi, bo 30. marca 1941 ob 3 popoldne v dvorani Društvenega doma v Dolenji vasi.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Fari pri Kostelu, z. z n. j., bo 30. marca 1941 ob 15 v uradnem prostoru.
Redna skupščina Strojne zadruge v Goričah, z. z o. j., bo 25. marca 1941 ob 10 v dvorani Našega doma.
XLVI. redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Gorjah, z. z n. j., bo 20. aprila 1941 ob pol 4 popoldne v poslovnih prostorih.
Redna skupščina Kmečke hranilnice in posojilnice v Grižah, z. z n. j., bo 30. marca 1941 ob po 8 dopoldne v poslovnih prostorih.
XXXIII. redna skupščina Hranilnice in posojilnice na Hajdini pri Ptuju, z. z n. j., bo
25.	marca 1941 ob pol 14 v poslovalnici zadruge na Hajdini pri Ptuju.
Redna skupščina Nabavne in prodajne zadruge v Horjulu, z. z o. j., bo 30. marca ob 4 popoldne v zadružnih prostorih.
Redna letna skupščina Hranilnice in posojilnice v Horjulu, z. z n. j., bo 30. marca 1941 ob 3 popoldne v uradnici
Redna letna skupščina Nabavne in prodajne zadruge v Izlakah, z. z o. j„ bo 30. marca 1941 ob pol 8 zjutraj v zadružni dvorani.
Redna skupščina Strojne zadruge Jama -Praše, z. z o. j., bo 30. marca 1941 ob 3 popoldne v domu.
XXXV. redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Kamniku, z. z n. j.,, bo v sredo dne
26.	marca 1941 ob 3 popoldne v zadružnih prostorih v Kamniku.
Redna skupščina Kmečke hranilnice in posojilnice v Konjicah, z. z n. j., bo 25. marca 1941 ob pol 9 dopoldne.
NAROBNI GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI
DR.J.BASAJ:
TEMELJI ZADRUŽNIŠTVA
V .iscidiunji']) oasili je potrebna jasna beseda, in točna smer. da bi pra:v hodili. Pojavljajo se naimreč Ikri vi ipreroki. ki trdijo, da. v .gpremenj enih razmerali veiljajo za. zadruižništivo 'druga načela in da je treba: kreniti v drugo smer. Toda kil jiub spremenjen i m razmeram ostanejo inačella načela, temelji pa temelji, kateriih ni mogoče spremtnjati.
V sledečem boičemo prav na kratko podati tri temelje: zai naše zaidrnžništvo, ki j ib prav .zaradi spremenjenih razmer moramo prav posebno poudariti.
I.	Skupnost.
Zadružništvo' v nasprotju od gospodarskega liberalizma jemlje kot svojo osnovno . miisel skupnost poed i n cev za skupne cilje s skupimim poslovanjem ali skupnim delom. Skupnost je- tako bistvena z,a. zadrugo, uta Ibreiz skupnosti zadruge ni. Da se pa 'Sikijp.nost ustvari, zato je potrebno spoznanje o potrelbi skupnosti in volja za. tako skupnoist. Skupnosit mora torej biti v spoznanju in volji zadruižmikov.
Gospodarski Iilberalizeim je postavil človeštvu drug cilj, da naj gre vsak za
svojimi koristmi in naj te kor listi zasleduje ne glede na levo in. na desno. In ker po nauku tega liberalizma med koristma poed inčev ni nasprotja, ampak skladnost, harmonija, potem uveljavljanje' koristli vsakega poed inča vodi do splošnega blagostanja. Življenje je pokazalo., kako težka zamota je v tem nauku. Ko so: ta nauk uresniičiili v življenju. je rodili armade proletarijata na eni strani in peščico gospoduj o čili bogatašev mai drugi strani.
Pni nas je med ljudstvom nauk gospodarskega liberalizma, še živ in trdno utsiildran. Izražen je v kratkem stavku: »Vsak zase, Bog' za. vse«. Pogani gospodarskega liberalizma se niso plašili, da dajo' temu nauku nekako obliko verske resnice, da se ga ne bi ljudstvo balo. Skupnost v gospodarstvu pa so žigosali z zelo značilnim pregovorom, da v društvu, v skupnosti še pes pogine. Tu je jasno, kako naim je liberalni nauk še v krvi in kako se moramo boriti, da se ga obranimo, da se ga otresemo. Imeli smo iz prvotnih oblik našega gospodarstva, še veliko skupnosti. Imeli smo srenjo, isrenjiske pašnike.
Narodni gospodar Lotnik 42 Številka 3 Strani 45 — 60 Ljubljana, 15. marca 1941
srenjske gozdove. Toda, zaradi izvajanja naukov goispodanslkeiga liberalizma smo srenjslko imovino talko zanamarili, da je prišla v preigovor kot vzor slabega gospodarstva.
Zadružništvo je pa ves poudarek dalo skupnosti: skupnemu poslovanju zarad i, več jega uspeha, zarad i sik u p ne koristi, zaradi olbčega blagastanja. Naložilo je članioim isikupnostii, zlasti pa uipravljiaičem islkupmoisti dolžnost odigo-vornosti. Postavilo je za člane skuipno-sti in za upravljače zahtevo, da je skupne koristi treba uveljavljati vedno pred zasebnimi koristmi. S tem je zadružništvo dalo gospodarski skupnosti ne le možnost obstanka, ampak ji je pomoglo do asjpehia in uigledai. Kaikor je'bila prej srenja in srenjiska skupnost predmelt zasmeha, talko je postala zadružna skupnost upoštevana, ceinj-ema.
Ne moremo trditi, da se elani in upravtljači zadružne skupnosti stoodstotno zavedajo dolžnosti do te skupnosti. Je mnogo primerov, da pni zadružni skupnosti zavesiti dolžnosti in odgovornosti manjka in da zaradi teiga zadružna skupnost ne vodi do uspeha. Vendar je resnično, da taki primeri danes predstavljajo le izjenro, katera potrjuje pravilo. Im pravilo je, da si je zavest dolžnosti im oid govor nosti za skupno delo in skupne cilje utrla pot in vlada v agromni večini zadrug.
II.	Požrtvovalnost
Požrtvovalnost je prav za prav samo dejanska posledica spoznanja im volje za skupnost. Tam, kjer skupnost v eni ali drugi gospodarski panogi, '(poznajo za potrebno lin to '.skupnost ustvarijo', se. prav tedaj tudi že zavedajo, da skupnost brez žrtev ni življenja spo-
sobna. Take žrtve zahteva skupnost od zadružnikov, zlasti pa od članov uprave zadruge. Žrtve pri enih, kakor pri drugih so pa. posebno potrebne v začetku zadlr lužnega poslovanja. Brez mm je se čevelj me sezuje, pravi pregovor. Nič velikega ni zraistlo brez žrtev na polju gospodarstva sploh. Posebno pa velja to za zadružništvo. Žrtve so naj višji blagoslov za zadružno njivo.
Slišim ugovor, češ, saj stopamo v zadrugo vemdar zato, da, mi bo gospodarsko pomagala. Kako naj potem zahteva zadruga od mene žrtev, namesto da ml pomaga. Zadruga zahteva take žrtve, katere zadružnik more prinašati. Predvsem zalhteva ,zadruga,, da vsak zadružnik do pičice točno sto odstotno iz-polnjmje proti zadrugi vise one dolžnosti, ki mu jih nalagajo pravila, na katere se je torej zavezal v zadružni pogodbi. V pravilih pa se je zavezal zadružnik za talke isltvani, talke žrtve, ki so v njegovem gospodarstvu mogoče.
Izkušnja nas uči, da tisto stvar, za katero žrtvujemo, tudi cenimo, jo ljubimo. Da bomo' svojo zaidrugo cenili, ljubili, zanjo navdušeno delali, že zaradi tega so potrebne: žrtve. Mnogokrat sliši,mo 'pritožbe, da, SO' zadlružniki proti zadrugi ravnodušni, brezbrižni. Kriva je, uprava zadruge, 'ker od zadružnikov ne zahteva žrtev in točnega izpolnjevanja dolžnosti. Kolikor bolj bo uprava uveljavljala koristi zadruge nasproti zadružni ikom. toliko večje 'bo pri zadružnikih zanimam j e. In čim več žrtev bodo zadružniki doprinesli za zadrugo, tembolj bodo komično svojo zadrugo ljubili in bodo na njo ponosni.
Naše zadružniiištvo je v svojem začetku im v svojih temeljih zadružništvo Raj fajznovega sistema, Raiffeisen
pai je prav zaidirugi viidej oni način in pot, kalko more icrisitjan izvrševati svojo ljubezen do bližnjega1 v gospo-danskih istvareh, v delavnik, v vsakdan jeim življenju. Ljubezen do bližnjega se ne more kazati samo v miloščini. Za miloščino siromaišnejiši sloji ljudsitva nimajo niti sredstev niti priložnosti. Pač ip>a imajo' vsi tii -slloj i možnost, da izvršujejo 1 jufoeizein do bližnjega v svoji zadrugi s tem, dai za to zadirugo žrtvujejo, is1 tem, da visak na svojem mestu in visak na svojem področju točno izvršuje dolžnosti do zadruge, do skupnosti. Dr. Krek, ki je bil pionir Raiiff-eiscinovegai zadružništva pri nas, j(' vodil naj odločnejšo' borbo proti sebičnosti, ki jo je imenoval zver v človeku.
III.	Vzgoja in izobrazba
Kot tretji temelj navajamo pri zadružništvu vzgojo in izobrazbo. Mogel In nam kdo ugovarjati, da. ima prav zadružništvo nalogo, da izvršuje med narodom vzgojo in izobrazbo in ga tako pripravi in prekvaisi za zadružno •skupnost. Gotovo ima zadružništvo med narodom to dolžnost. Toda zadružništvo se je moglo uveljaviti med narodom le na podlagi vzgoje im izobrazbe. Torej zadružništvo že za svoj začetek predpostavlja gotovo višimo vzgoje in izobrazbe v narodu. In na čim višji stopnji je nravna vzgoja im izobrazba1 naroda, tem laže in tem lepše se poraja med narodom zadružno življenje.
Delo za nravni dvig naroda, im za ljudsko izobrazbo, ki ga vršijo zlasti mladinskei vzgojne im prosvetne organizacije, je zato res pionirsko delo za zadružništvo. Iz tega pa sledi troje:
a) Kolikor 'bolj delujejo med narodom prosvetne organizacije, toliko bolj
je s tern poskrbljeno zai bodočnost zadružništva.
Ib) Zadružništvo je zaradi tega dolžno podpirati prosvetne organizacije med narodom* zlasti mladinske, ki se bodo gotovo uspešno obrestovale.
c) Zadružništvo mora tudi v svojem lastnem področju neposredno vršiti'delo za zadružno vzgojo In izobrazbo. Kakor kmet svojo njivo preorava in gnoji za setev, da bo obilna žetev, mora tudi zadružništvo dosti truda in sredstev žrtvovati vzgojnemu in izobraževalnemu delu. ker s tem skrbi za isvojo' bodočnost. Vemo, da z naivoro moremo dvigniti v razmerju z našo silo velika 'bremena. toda pod pogojem, da. napravimo daljšo pot, rekel bi večji ovinek. Za-Iružnai vzgoja in prosveta predstavljata tudi tako navoro, kjer obvladamo težka bremena, velike naloge preobra-zovanja. presitvarjainja narodove duše.
Tri temelje zadružništva smo navajali in slkušalii kratko razložiti. Vemo. da, nam postavlja življenje mnogo težav jn ovir. Najlmjše ovire pa iso prav tiste, Iki se. protivi jo tem zadružnim temeljem. Iz vsaikdanjib izkušenj dobro vemo, da zadružništvo največ trpi zaradi pretiranega individualizma, ko hoče delati vsa/k zase in izbegavati vsako skupnost, iz prirojene sebičnosti, ko poedinec tudi v skupnosti hoče uveljaviti prvenstvo' -svoje 'koristi in jih postavljati pred kor isti. 'skupnosti in naposled zaradi velike nevednosti, ki ne pozna im tudi noče poznati onega* kar bi bilo v korist skupnosti in s tem tudi v našo korist. Individualizem, sebičnost in lenobno nevednost mora zadružništvo preganjali in tako utrjevati temelje zdravega, močnega zadružništva: skupnost, požrtvovalnost in prosveto.
POGLED NA SEVER
V Švedslki, domovini Strmdherga, (kiparja 'l’Iior\vra.klseuia, slikarja Muncha in glaslic-niika Griega, v deželi neslkoiiiičiiih črnih gozdov in srdbrnih jezer, črnih 'granitnih skal in belih brez, lini ed ožel eni h pašnikov in 'rdečih hiš z belimi okenci, zgrajenih iz dehtečega, toplega lesa, zbujajo občudovanje zadruigarja predvsem konzumne prodajalne. Ne čudimo se pa toliko vel i k e m u iš t e vi I u Ikoinizumnih prodajaln, raztresenih po vsem ozemlju dežele, tja do najsevernejših pokrajin, do samotnega Finumairkeina im Jamtlanda. Saj imajo konično tudi še druge dežele zavidanja vredno število konzumnih zadrug. Čudimo se ineičemm drugemu.
čudimo se dejstvu, da so konzumne prodajalne v tej polnočni deželi pravo nasprotje (konzumnim prodajali nam pri nas in v še marsikateri drugi deželi, kjer so te v primeril s prodajalnami ostalih trgovcev v kraju, s katerimi bi prav za prav morale v vsakem oziru tekmovati, talko po zunanjosti koi po n otiranj osti največkrat nepri-knpne, da, celo odbijajoče. Tu pa so, da na kratko povemo:	presenetljivo okusne
Saj se pa konzumne prodajalne v tej deželi tudi ne grade in opremljajo kar tako, brez
čuta za odgovornost, po okusu in zmožnostih 'odborovih članov ali krajevnega podjetnika.
Unija švedskih konzumnih zadrug, Kooperativa Foerbundet ima v svojem sedežu v Stokbolmu poseben Teb nični urad, ki ga vodi znani arhitekt Esk.il Sundahil, s katerim sodeluje še cela vrsta zelo znanih imen modeme (švedske arhitekture. Ta Tehnični urad Kooperative Foerbundet je z zelo razvilo zavestjo za nove vrednote življenja in z najboljšim čutom za ekonomi jo razvil in še razvija zelo plodonosno delovanje. Ustvaril je enoten tip opreme Za konzumne prodajalne v mestih, talko da so danes konzumne prodajalne v Sitokholmu med najlepšimi trgovinami v mestu. Ustvaril je standardni tip za konzumne zgradbe v podeželju, tako da te lahko vzbujajo Občudovanje tudi razvajenega meščana, kadar ga pot privede mimo nje. In ta standardni tip talko zgradbe kot opreme se še dalje razvija in izpopolni ju je, pri čemer se pazi tudi na krajevne možnosti izvršitve.
Prinašamo en tak načrt za standardni tip k on zu mm e prodajalne na, deželi. V pritličju se nahaja veliki 'prodajalni prostor, za njim pa lepo urejeno sklad išče s stopnicami v
Erik Ahlscn: Konsumna prodajalna v Lingboc
K©@(š>®SOTIWfl
Na£r) Eslcil Sundahla in Olofa Tunsirooma za kmečko zadrugo. Stransko in cestno lice; nadstropje s stanovanjem poslovodje; pritličje s prodajalno in skladiščem
klel. Foig'Oisto se pred iprodajalno, posebno v manj oMjudeinih Ikrajih, kjer so 'kmetije raztresene dalele narazen, napravi lepa terasa, na kateri ,se lahlko kupci otlpoeijejo im 'razgovarjajo & sosedi, s Ikalteriimi so se pri nalkuipovanju slučajnio mašli. Razen tega je v priitJičju še od ostalih prostorov ločeoi \ hod za poslovodjo, ki ima stanovanje1 v prvem nadstropju. Komistrulkcija teh zgradil) je zelo preproistai in eikonomslka. Temelji so iz betona, stene so lesene, kot je lesenih večiima hiš ma severu. Les daje tem stavbam karakterisiticem iiaraiz. Streha je enokapnica z lahkim nalkloinom, ikrila s trajno asfaltno lepenko. Zunanjost miei.nikuje s svojimi do-hro pirioporciomirami odnosi med polno isfemo in odiprltinami jasno in mirno. Taka je tudi zunanjost podeželske konzumne prodajalne v Linghoe, zasnovana od arhitekta Erika Ahlsema, (ki jo priniašamo v siliiki.
Pira v talko Ikot zn nap jod, razodeva tudi notranjost švedslke Ikonznmne prodajalne dober olkus. Pravilna in nujna izbira materialov in njihova naravna lepota, lesk stekla, kovin, ikeraimičnili plošč iim politi-ranega .lesa. dobro izbirami ioni luči, smotrna oblika im značaj opreme, resno in fino zasnovani detajli napravijo v notranjosti svež im eleganten vtiis.
jasno je, da v konzumnih prodajalnah, ki napravijo talk vtis, dotok odjemalcev stalno narašča. Jasno je, da talke konzumne prodaj alnic ne samo ne zaostajajo za trgovinami trgovcev, ampak jih celo prekašajo. Sedaj lahko tudi razumemo veliko razširjenost Ikomizumov v tej skandinavski deželi.
To pa je zasluga tehničnega urada Kooperative Foerbnndet, ustanove, katero je ust vari la široka u vide vmes t in kulturna .zavest vodstva švedskih konzumnih zadrug, ki jo uspešno vodi močna osebnost arhi-tekfa Esikil Sundahla im njegovih sodelavcev, ki ustvarjajo dela, v katerih je naj-srečneje povezama lepota s funkcionalnostjo in ekonomijo. V teh delih se zrcalijo vse vrline dobre arhitekture: veličina v vzdržnosti, lepota v rafinirani preprostosti in zelo razvit človečanski čut. Talko so konzumne Zadruge doprinesle tudi lep delež k oblikovni kulturi moderne Švedske.
DOLOČILA O PROMETNEM DAVKU IN DAVKU NA LUKSUZ, KI SO VAŽNA ZA ZADRUGE
Oprostitve prometnega davka
ZaLiomsfki predpisi o prometnem davku določajo tudi gotove oprostitve. Na primer, (kar je zai denarne zadruge važno, denarni promet iuh osnovi dajanja kredita ni zavezan prometnemu davku. Nadalje je oproščen prometnega davka ves izvoz. Lesnoindu-strijska zadruga, na primer, iki ekspor-tira rezan leis lastne produkcije v inozemstvo, ni zavezana prometnemu davku od tega prometa. Pri tem bi omenil še nekaj važnih pod rod mosti in sicer:
E k 'S' p oi r t j e d o k a z a t i s fak-turo, s tovornim liistom in is carinsko deklaracijo. Ako je bila roba prodana direktno inozemskemu kupcu, tedaj je po navedenih listinah lahko dokazati izvoz. Dogaja si- pa često, da se za izvoz namenjena roba fakturira kupcu v tuzemstvu, pri čemer se roba ekspedira direktno v luko po tako imenovani lučki tarifi. V tem primeru je is tovornim listom dokazati, da je šla roba dejansko naravnost v inozemstvo in ta dokaz zadostuje zai oprostitev prometnega davka. V navedenih dveh primerih gre za robo, katero je producent, torej obveznik prometnega davka, izvozil. Isto velja tudi za izvoznilka-iirgovca1, ki cks-portira Splošnemu prometnemu davku zavezano robo, na primer drva, gobe, vino ali kmetijslke pridelke.
Delno, oziroma celotno ‘povračilo skupnega prometnega davka predvideva šc zakon za predmete >slkupnegn prometnega davka, ki se eksport ii a j o šele iz druge ali tretje roke. Na primer mlin proda in pošlje tuzemskemu veletrgovcu moko in plača od tc moke skupni
prometni davek, ki ga prevali na kupom Ako trgovec pozneje to moko ekispor-tira, mu pripada talko imenovana trgovska naklada, ki jo je zahtevati tekom šestih mesecev po izvršenem izvozu. Trgovska naknada se izvršuje na ta način, da vrne mlin (fabrikant) kupcu prometni davek, ki ga je na njega prevalil, davčna! uprava pa, pri kateri fabrikant redno plačuje prometni davek, mn ta davek povrne ali gai upošteva o priliki prihodnje odpreme skupnega, prometnega davka. Ako je trgovec-izvoiznik kupil robo direktno pri producentu (obvezniku skupnega prometnega davka), se mu povrne ves prometni davek, ako se pa roba izvozi šele iz tretje rolke (fa-brikamt proda trgovcu, le-ta drugemu trgovcu, ki naito ekisportira), se povrne samo 75% skupnegai prometnega davka, ki ga je plačal tovarnar.
Oprostitev zadrug: Predi vsem važna je (osebna) o p r o s t i t e v k m e t o v i n kmetij s k i h z a d r u g gl e d e njihove g a p r o rn e t a z o Sin o v n i m i p r o i z v o 'd i k meti j s t v a i n s p o -I j e di e 1 j * k i m i stroji ter s po-I j c d e l j sik i m o r o d j era. Kmet je oproščen brez omejitve promet noga davka glede prodaje lastnih o,snovnih, pridelkov kmetijstva, živinoreje in gozdarstva, za zadruge pa veljajo v tem pogledu gotove omej it ve.
Kaj so osnovni proizvodi? Za osnovne proizvode smatramo predvsem nepredelane pridelke kakor žito, seno, sadje, poljske pridelke!, mleko, med, jajca, perutnino, živo ži vi no itd.
Nadalje priznajo veljavni predpisi značaj osnovinegai 'proizvoda še prede-
lanim pridelkom, v k o 1 i k o r j e t a k a predelava m ož n a in običaj n a v okvir u kmetij s 'k e g a gospodarstva. Maislo, sir, vino, žganje, tesan les, drva itd. spadai še ipod osnovne proizvode; ne spadajo pa med osnovne proizvode mlevislki izdelki, predvsem moka, na žagi rezan les (deske), meso zaklane živine, sladkor, špirit itd.
Vsi zgoraj našteti osnovni, proizvodi kmetijstva so podvrženi, isplošnemu prometnemu davku, izvzemši tesan les, doci m spadajo moka, rezan las, meso zaklane živine, sladkor,, (špirit 'itd-, pod skupni prometni davek. Kmet, ki žaga na svoji žagi 'les iz lastnega gozda, mora torej od prodanih desk plačati skupni, prometni davek, ker desk mi smatrati za osnovni proizvod gozdarstva. Prav to velja za leisinoimdu;strijlsko zadrugo, ki kupuje hlode od posestnikov-zadružni-kov in jih žaga na svoji žagi.
Katere pogoje mora zadruga izpolniti, da doseže prostost prometnega davka?
1.	Zadružna pravila in poslovanje zadruge morata odgovarjati zakonu o gospodarskih zadrugah, ki je bil objavljen 24. septembra 1937. Ta zalko/n odreja med drugim, da mora hiti vsaka zadruga včlanjena pri revizijski zvezi.
2.	Zadruga ne sme deliti dobička med svoje člane. Pripomniti je, da se ne smatra za delitev dobička, alko zadruga članom uprave in nadzorstva prizna nagrade, ki, odgovarjajo opravljenemu poslu.
3.	Poslovanje zadruge, 'katera prosi za davčno prostost, mora biti omejeno na osnovne kmetijske proizvode, alli na prodajanje in poisojevanje poljedelskih strojev, kmetijskega orodja im poljedelskih potrebščin.
4.	Zadruga mora omejiti svoje poslovanje izključno na svoje člane. Ta zahtevek vsebuje že omenjeni zakon o gospodarskih zadrugah. Po' razlagi zakonodajalca je poslovanje omejiti na člane le v eni, smeri. Na primer: Produktivna (sirarslka) zadruga mora kupovati mleko izključno samo od članov, sir, oziroma mleko in maslo pa, lahko prodaja, vsakomur. Konzumna, zadruga, ki prodaja semena, galico, orodje: itd., nabavlja te predmete lahko kjer koli, toda prodajati jih sme samo svojim članom. To omejitev poslovanja nai Slane ublažuje zakon za gotove primere^. Stranska ali vinarska zadruga kupuje lahko za izdelavo potrebne kemikalije pri nečlanih. Mlekarska zadruga, na primer —da zadosti svojim obveznostim — kupuje lahko v izjemnih primerih (obolenje živine članov) gotove količine mleka tudi pri nelčlanih. Prav tako smejo take zadruge kupiti pri nečlanih material za embalažo, etikiranje itd.
3. Za dosego oprostitve mora zadruga v 1 o žiti p r o š n j o p r i pri s t O' j -ni davčni upravi. Zadruga, kateri ni priiznama taksna prostost, mora io lorošnjo kolkovaifci s kolkom za 30 din. V prošnji je opisati način in obseg poslovanja in označiti, za katero poslovanje, oziroma panogo poslovanja prosi zadruga za oprostitev prometnega davka. Prošnji mora priložiti pravila,.
Zadruga, kateri je priznana delna ali popolna oprostitev prometnega davka, mora vsako spremembo pravil ali poslovanja javiti davčni upravi, da zamore slednja ■preizkusiti, ali, oziroma1 v kakem obsegu zadrugi še pritiče prostost.
Proti zavrnitvi prošnje za davčno prostost je dovoljena pritožba na fi-
imnčiH) direkcijo. Pritožbo je kolikovaii s 30 dim in jo vložiti potom daivčne uprave.
C) p r o is t i t e v o d d a v k a n a 1 u k-s u z i z 'k 1 j u č u ježe za k o u. Sicer p a m e n d a n i z a d r u g e, k i Ivi i z-d e I o v a 1 a o s n o v n e k m e t i j s k e p r o i z v o d e, k i s p a d a j o p o d ti a -vek na luk® uz. Tu bi prišlo v poštev le izidelovainje finega vina (ki ima riiaid 16% alkohola,) im gotovih vrst sira, kakor ajda,ni. rokfor, gorgonzola itd. V takih primerih bi zadruga sicer mogla deseci oprostitev preme i nega davka, doci m bi morala plačati davek mr luksuz.
Prodajanje luksuznih predmetov po zadrugah iz vidika družbenega davka:
Zadruge;, ki izpoj nj ujej o pogoje člena 76., točke 7. zaikoma o neposrednih davkih. st> oproščene družbenega davka, toda le tedaj, če take zadruge ne prodajajo niti alkoholnih pijač, niti luksuznih predmetov. To določilo je važno
za večino konzumnih zadrug. .Ni treba pojasniti kaj spada pod pojem »alkoholne pijače«, toda večina zadrug sd ni na jasnem, kaj vse spada pod: luksuzne predmete. Spisek luksuzni h predmetov je del uredbe o davku na luksuz, toda ministrstvo financ je z razpisom z dne 27. mlaja 1940 štev. 34.296 določi I o, da zadruge 1 a h k o p r o d a -j a j o g o t p v e l u k s u z n e p r e d -met e, ne d a jb i s te m i ,z g u b i I e pravic o d o o ji r o s t i t v e d r u ž -bon e ga davka. Talki luksuzni predmeti. ki jih lahko prodajajo zadruge, ki so oproščene družbenega davka1, so: banane, dateljni,, navadni in fini bomboni, kandirano smldje, kakao in čokolada, fini, .sir (gorgonzola itd.), malinovec in drugi sndni šoki, fino toaletno milo, čipke im blago iz umetne svile, svileni sukanec. izdelki iz konjske dlake, moški klobuki, slamniki, okrašene dopisiin karte im razglednice.
D R. A. URŠIČ:
PREHODNA DOBA
I. Pogled v bodočnost
Tudi letos se vrši jo v Sloveni jii kme-tijsko-gospodarski tečaji, katerih, namen je, pripraviti zlasti našega, kmeta na novo dobo. ki prihaja. Pri tem delu za obnovo in dvig prave zadružne miselnosti se mi zdi,, kakor da bi bila vsa Slovenija močno razgibana v pričakovanju nečesa novega, boljšega.
Ni še dolgo, ko sem v nekem večjem kraju na; takem tečaju, razlagal naš zadružni program, pa mi rečejo: »Saj smo mi vedno želeli to! To jc že ddlgo tudi naša misel, le izražati jc nismo znali!
To dejstvo je zelo razveseljivo, ker
nam dokazuje, da naše ljudstvo ne živi od danes do jutri, temveč m i sl i n a b o d o č n o-sit,
IO1 pa je obenem 1 uidi o p o m i n za vso vodilne zadružne kroge, rla. zajamejo to ljudsko hotenje in lo pripravljenost v zadružne načrte za razširjenje zadruži ne o r gami z aci j e.
Ne bomo pa nikdar izpolnili zadružnega programa s predavanji; po dobri pripravi bo' treba, preiti na dejanja.
Vse naše delo pa mora biti e n o t n o, usmerjeno proti skupnemu cilju.
Naš načrt torej zahteva s m ot r p o z g r a d b o zadružne organizacije in trdu
no povciziiuoisi k is'ivarnim življenjem.
1 Interno, tla1 bo >na«e zatlrnžništvo tlel n o v e g a. .g o s p o tl a r s;k e g a i n tl r n-ž a h n e g a r e tl a.
II.	Prehodna doba
Danes zopet živimo' v dobi visokih cen in 'krušnih kart. Ne smemo 'dopustili. da bi ta doba minila za nas brez koristiti h i zk rušenj.
Pomisliti moramo, kaj bo potem...!
Če je bila izredno dobra letina, ali ne boš ob spravljanju in zlasti še ob vnovoevainju jnudeilkov tudi na to pomislil, kakšna bo prihodnja tetina?
Naše gospodarstvo zopet doživlja tako imenovano »vojno konjunkturo :. Ker pa vemo. tla. tudi gospodarske posledice vsake vojne trajajo še dolgo v povojno dobo, se že truli: vprašujemo iu nas skrbi, kakšno bo, kako se bo razvijalo gospodarsko življenje po vojni.
Vsem je jasno, da bo še večje pomanjkanje vsega kot med vojno. Nato pa se bo začela, obnova v vseh gospodarskih panogah. Najprej je treba postaviti, kar je pojmu porušila, nato pa. izpopolniti 'zlasti popolnoma izčrpane za-1 oge.
Nastala bo nekaka p r eli o d n a dl o-1) a. Stari red se bo umikal novemu.
To ispada v čisto i d e j n i s v e t: od tras pa je zopet odvisno, ali bomo tutli pri nas dovolj pripravljeni za to dobo.
Na drugi strani pa bomo morali hitro rešiti celo vrsto popolnoma tehničnih vprašanj, tako ira primer bo eno najvažnejših vprašanj preskrba kapitala, rr aiš ega, do m ai č e g a> k a -p ital a za; našo zadružno proizvodnjo.
Drugo, prav tako važno vprašanje bo, kako bomo prišli tlo domačih si rokovnih delovnih sil zlasti tam. kjer še
danes razne okolnosti preprečujejodostop našim delavcem.
Ker smo, hvala Bogu, obvarovani vojnega meteža, se moramo toliko bolj posvetiti, tudi skrbi za bodočnost,
III.	Industrializacija poljedelskih držav
Že dolgo vrsto let smo opazovali zlasti veliko n e s o r a z m e, r j e m e d c c-na m i i n d n st ri j s kih i z d e 1 k o v i n 'k m: e t i j s, k i h p r i d e 1 k o v. Z drugimi besedami se to pravi: nesorazmerje meti predmet1;, ki jih km e t p r o-(I a j a in med tistimi, k i j i h m o r a k n p o vati. Če sklepamo še dalje; bomo pa (dodali: nesorazmerje med indu-sirijislkimi in kmetijskimi državami.
V K v ropi, čo pogledate na 'karto, boste takoj spoznali žalostno resnico, ki sp jo že mnogi ugotovilii: da namreč revna, siromašna, kmetijska vzhodna K v ropa bogati v. zlatu se kopajoče zapadnoevropske industrijske države. Sedaj je vsakemu jasno,, od kod bogastvo v Zapadni Evropi! Ustvarili so ga žulji vzhodnoevroipsikega kmeta!
Kmetijske države so zaradi omenjenega inasoraizmerja med cenami industrijskih in kmetijskih pridelkov tako obubožale, da je bila, nevarnost, da sploh ne bodo mogle več kupovati dragah industrijskih izdelkov, zlasti ne tistih. ki niso nujno potrebni.
Mnoge kmetijske države: pa so- krenile na drugo pot; začele so ustanavljati d o m a e 'O t n d u s i r i j o .
Na ta način so napravile še dve nalogi,: osvobodile so se v precejšnji meri od tistih držav, od katerih so prej vse kupovale, na drugi strani pa, so še ustvarile možnost: zaposlitve previška' kmečkega prebivalstva, ki ni moglo 'dobiti
zaslužka v ikmetijsitvu. S tem je prenehalo izseljevanje najiboljših sil. 'ki so oisitailo na razpolago domačemu gosipo-darslkemu in (kulturnemiu življenju.
Tudi pri na® že dolgo poznamo to vprašanje.
Kako naj izvedemo industrializacijo?
Kako naj uredimo gospodarstvo, da bodo lepo uspevale vse gospodarske panoge?
Ni dober tisti gospodarski in družabni red, ki se prepušča s a m o v o 1 j i p o * a m e z n i k a, država pa. se ne briga, kako teče gospodarsko in družabno življenje.
To je kapitalizem!
Tudi tisti gospodarski in družabni red ;ni pravilen, ki daje vso oblast enemu stanu, razredu ali celo eni stranki, vsi drugi pa so brezpravni.
Tako delajo najnovejši poskusi.
Zadružništvo hoče, da v gospodarskem in družabnem življenju vlada krščanska pravi č n o is t, da pojmuje razmerje do svojega bližnjega v smislu k r š č a n s k e ljub e z n i.
Ti dve vodili pa dajeta gospodarskim in družabnim ustanovam popolnoma n o v a o pravila, zlasti pa jim določata novo vseibino.
Talko' bomo dejali, da lastnina po našem pojmovanju ni to, za kar jo oznanja kapitalizem, da delo, delavec s svojo delovno silo ni kot vsako drugo blago, ki ga kapitalistični red prodaja na d e 1 o v n e iin t r g u itd. itd.
Vse ustanove morajo služiti obči blaginji, ne pa kot doslej, le koristim posameznikov.
IV.	Delo naših zadrug
Vse naše zadruge morajo zaživeti v tej novi miselnosti.
Vsaka zadružna vrsta ima svoje posebne naloge.
Nai letošnjih tečajih je potrebno še posebej poudariti naloge in pomen posameznih zadružnih panog v zvezi z današnjim1 gospodarskim in družabnim stanjem.
Naše zadiruge so- lahko krepka1 opora gospodarstvu zlasti pri ureditvi prehrane po načrtu. Povsod pa mora poleg tega voditi delo skupna misel na ureditev bodočnosti.
Kreditne zadruge
morajo zbirati v današnji dolbi visokih cen ljudske prihranke, da bomo /brali dovolj 1 a s t n e g a, d O' m a č e g a k a -p ital a zai bodočnost.
Vzgoja zadružnikov k varčeva-n ju je potrebna vedno, posebno pa ob prehodnih dobah.
Kapital bodo' potrebovale, naše blagovne, zlasti pa p roizvajalne zadruge, če bomo hoteli kdaj ustvariti naše načrte v z a d r u ž n i i n d u -s tri ji, moramo takoj začeti!
Naše blagovne zadruge
so v sedanji prehodni dobi v n a j -večji nevarnosti. Razmere same silijo danes ljudi v zadružno samopomoč,	l 1
Toda če zadružna vzgoja ne bo odpirala kapitali s t i č n e p r o f i t a r-sk e mii is el 1 n o sit i in dvignila ljudi flo' pravega pojmovanja zadružništva, bodo blagovne zadruge po tej prehodni dobi zopet izginile...!
V uvodu sem dejal, da se opaža po deželi vznik prave zadružne miselnosti. To ljudsko mišljenje je treba pravilno zajeti in usmeriti. Toda v o d -s t v o mora biti enotno. Kakor zlata nit mora tudi na letošnjih tečajih vla-
tlii'H povsod isti duh, namreč pojmovanje iiaišo zaidiriižne organizacije v tej prehodni dobi kot pripravo za 1» 0= d o č i r e d.	i
Čo poudarjamo pri b 1 a g o v n i h z a druga h njihovo dvojno nalogo, namreč:
a)	skupno nabavo kmetijskih potrebščin (strojev, orodja, semen, kmetijskih gnojil) in
b)	s k u p n o v n o v c e v a n j e kmeti jlskih pridelkov, moramo talko j omeniti tudiil povezanost 'zadružnih panog meld selboj.
Kako naj blagovne zadruge zgrade zadružna skladišča ? Kako naj dajejo kmetu predujme na vskhvdiščemo blago, če ni kapitala?
Pomoč ? S a mi O' s kreditni m z a -d r u ž n i š t v o m !
Še posebne naloge pa čakajo v bodočnost i naiše p r o i z v a: j a 1 n e z a -d r u g e.
Danes budimo na tečajih ljudi v pravo spoznanje; nikdar doslej še nismo tako jasno videli, kaj pomenijo za nals proizvajalne zadruge.
V vsakem kraju ni pogojev za vse zadruge. Na nekaterih tečajih smo že ugotavljali n a r a v n e pogoje za posamezne zadružne panoge in smo prišli do zelo razveseljivih zaključkov.
Potreben je š t u d i j pogoj e v na te r e nu s a m e m !
Šele ko bo delo opravljeno, bomo mogli začeti z organizacijo' samo.
Poudarjam ponovno:	naše pro-
izvajali! e z a, d r u g e b odo tvorile n ašo z a d r u ž n o i n d u s t r i j o.
V.	Zadružna vzgoja
Zastonj (bo maše delo, če ne bo v vseh spoznanja, da je potrebna nova kmetijska politik a.
Ne bo uspehov, če ne bomo vodili smot rn e ii n d u s t r i j s k e politi k e.
Še manj pa bomo dosegli, če me bomo dali našemu delu trdnih d u h o v -n ih temelj e v.
Potrebna je zadružna vzgoja naših ljudi, da bodo spoznali, do, je reši-t e v k m e č k e g a st a m u v iz a d r u ž -n i š t v u.	1
Če ne bomo ljudi pripravili do novega, nekapitalističnega, do z adr užil ega, to' je iskupnoistnega pojmovanja gospodarskega in družabnega življenja, bodo po končani krizi zopet zapadli v pre jšn jo kapi t a 1 i s t i č n o miselnost.
Zato pa mora nas vse voditi zlasti še v današnji dobi, ki jo lahko imenujemo kot p r e h o d n o d oho, duh ob-česivernosti, v katerem bo nastal tudi novi gospodarski in družabni red.
ke kolikor 'bomo izvršili v tem duhu tudi dlu kovno pripravo našega ljudstva, le toliko bomo tudi uspeli z našim zadružnim načrtom!
DR. EMIL ČEFERIN:
POSTOPEK ZA SPREMEMBO PRAVIL
Ker ise je že ipri mnogih zadrugah pojavila potreba, da spremene ali dopolnijo pravila in sicer pri nekaterih zaradi novo uredbe o izvozu živine, pri drugih pa zaradi drugih vzrokov, je nuj-
no, da so zadruge o postopku za spremembo pravil pravilno poučene.
Predem hoče zadruga spremeniti ali dopolniti svoja pravila, mora dobiti v smislu § 29., odlst. 3, zakona o gospodar-
sik i Ii zadr agali predJioidno soglaisnost svoje revizijislke zveze. Zaradi tega je potrebno, da nami visalka taka zadruga sporoči mameraivano Bipremeinlbo ali do-potniiev pravil, tako da moremo presoditi, ali je nameravana sprememlba v skladu z zaikoinom o gospodaimkili zadrugah in ali je tudi v korist zadrugi. Če. sta oba pogoja podana, bo Zadružna zveza dala ipismemo dovoljenje za spremembo, ali dopolnitev. To pismeno dovoljenje naj po skupščini zadruga, obenem z drugimi listinami, v prepisu, ki naj ga overijo vsi elani upravnega odbora, predloži iregistr.skemu isodtšču.
Ko je zadruiga na ta način dobila dovoljenje svojci revizijske zveze, mora skllicalti red no, ali pa izredno skupščino, če se je redna že izvršila. V vabilu na (skuipiščino mora ‘biti posebna točka: sprememba pravil, pri kateri jc treba navesti tudi paragrafe, ki naj se spremene ali dopolnijo. Če sc pa tiče sprememba glasova Ime pravice, jamstva, ali poslovnega deleža, sc mora navesti tudi nameravana ispretmeimba ali 'dopolnitev. Z drugimi besedami se to pravi, da mora v tem islučaju že vabilo na skupiščino obsegati popolno besedilo nanreravanili isprememb. V vsakem primeru pa mora biti popolno besedilo viseli predlaganih sprememb ali dopolnitev razpoloženo vsaj 3 dni pred skupščino na vpogled zadružnikom v poslovalnici zadruge ali na 'kakršnem koli drugem primernem kraju, ki mora biti označen v vabilu. V poslovalnici zadruge mora biti torej zadružnikom na vpogled vabilo na islkupščino in poleg tega. še popolno besedilo nameravanih sprememb. Seveda morajo biti paragrafi čili rani', oziroma, če so spremeni .glasovalna pravica, jamstvo ali delež, tudi
popolno besedilo v vsakem vabilu, kjer koli ga mora zadruga v smislu pravil objaviti. Zato mora zadruga tudi v vabilu, ki ga. pošilja v objavo v Narodnem goispiodairjuj navesti paragrafe, ki naj se na 'skupščini spremene ali dopolnijo. — Važno je tudi, da določa § 33., odstavek 4. zakona o gospodarskih zadrugah, da je predlog za spremembo pravil nai skupščini sprejet šele tedaj, -kadar glasuje za predlog več ko polovica vseli zadružnikov, ki jih zadruga ima ob času, 'ko se iskupščiniai vrši. listi S odst. 3. določa tudi, da se more v slučaju ne-skleipčnolii vršiti druga skupščina šele čeiz 13 dni, kar je treba objaviti že v vabilu na prvo .skupščino. V tem primeru je treba tudi objaviti dan in uro, ko naj se 'druga skupščina, v slučaju nesklepčnosti prve, vrši.
Po skupščini mora upravni odbor prijaviti registrskemu sodišču v 30 dneh spremembo pravil zaradi vpisa v zadružni register. Predlog na okrožno kot Irgovško 'sodišče podpišejo vsi člani upravnega odbora. Pri tem opozarja m, da podpisujejo v 'dvomu vedro tisti člani upravnega odbora, ki so biti izvoljeni na isti 'skupščini ir 'ki še niso registrovani. Tem u predlogu, se pri loži celoten prepis zapisnika o skupščini, ki ga podpišejo zopet vsi člani ■upravnega odboru ter priloge zapisnika! v prepisu, in sicer: vabilo na skupščino, spisek na skupščini navzočih zadružnikov ter ev entualna pooblastila, zakonitih zastopnikov tistih pravnih oseb, oziroma oseb, ki so' pod skrbstvom, ki so so po teh za-'.opnikih skupščine udeležile. Tudi vse prepise prilog in zapisnika overijo kot 'pristne vsi člani upravnega odbora..
Sprememba pravil postane pravomoćna in obvezna za zadrugo šele1 z
vipiisom v zadružni -register in ne že s sprejeitjeiin na islkupšči-ni. Če se pravila spre:meme glede firme, sedeža, -predmeita poslovamjai, višine poslovnih dieležev, j amisitvci, zastopanja in ;po'd|pii90ivanja zadruge, ali -načina, k alko se o-b javlja jo s'kupščinislki sklepi, i n priobčil ve zadruge, mora sodišče objavili izpremenjene dofočlbe tudi v »Službenem listu«.
Če bi pa hotela zadruga spremeniIi
pravila v tem smislu, da bi. ise znižalo jamstvo- zadružnikov za obveznosti zadruge, to je če bi se neomejeno jamstvo spremenilo v omejeno, ali pa da bi se v zadrugah z oinejenim jamstvom znižal delež ali obseg jamstva ali število deležev, ki jih mora visak zadružnik Vpisati, predpisuje pa § 55. z. o g. z, še poseben predhoden postopek.
ZVEZI NE OBJAVE
Dnevni red skupščine
Zaradi hitrejšega poslovanja smo vstavili v dnevni red na platnicah našega Lista še točko »sklepanje o- revizijskem 'poročilu . Zadrugam, ki imajo tudi to točko na dnevnem redu, ne bo treba sedaj pošiljati dnevnega reda- zaradi objave v Narodnem gospodarju. Tiste pa. ki te točke nimajo na, dnevnem redu, naj to nič ne moti. keir so lahiko na dnevnem redu točke, o katerih se me sklepa. Le o ničemer se ne more sklepati, kar inii posebej postavljeno na dnevni redi.
Zadruga pridelovalcev sladkorne pese Februarja je bila, ustanovljena na kmetijlskem oddelku ban. uprave Zadrugu pridelovalcev sladkorne pese. Banska uprava hoče v Beli krajini, v Suhi krajini, kakor tudi po drugih krajih na Dolenjskem, zlasti v okolici Novega me®ta začeti s poskusi sajenja sladkor-
ne pese. Vsi ti kraji so namreč po svoji sončni legi prikladni za gojitev te kulture, mn1 drugi strani pa brez vsake industrije. Namen te zadruge je, da združi vse interesente, ki bi bili pripravljeni pod naidizoristvom banske uprave pričeti s temi poskusi, daiiskrbi za vnov-čenje pridelane sladkorne pese ter da eventualno,, če Ibi sc pasku.si obnesli, pripravlja tudi teren za. zgraditev tovarne za 'izdelavam j e sladkorja ali špirita, mogoče celo tovarne na zadružni podlagi. — Želimo-, da, bi akciju doživela popoln uspeh ter da bi tako tudi naša Dolenjska dobila več dela in več kruha.
Sprememba poštne tarife.
Vise zadruge opozarjamo, du se s L aprilom tega leta poviša poštna tarifa. Prosimo vse, da zadostno franki ra jo vtsa pisana Zadružni zveži, dia ne bo nepotrebnih doplačil.
Redna skupščina Mlekarske zadruge v Št. Lovrencu, z. z o. j., 'bo v nedelljo "50. nnarca 1941 ob 3 (popoldne v poslovnih p Krstariti.
XI. redna letna skupščina Hmeljarske zadruge v Žalcu, z. z o. j., bo v nedeljo 27. aprila 1941 ob 8 dopoldne v Roblekovi dvorani v Žalcu.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Žepovcih, z. /. n. j., bo 23. m-a.rca 1941 ob 2 popoldne v nrgd-nib prostorih.
Redna skupščina Brodske zadruge pri Svetem Marku niže Ptuja, z. « o. j., bo 23. marca 1941 ob poli 8 zjutraj v osnovni šoti.
Redna skupščina Ljudske hranilnice in posojilnice pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju,
z. z n. j., ibo v inedeljo 23. marca 1941 oib 15. uri v uradu.
Redna letna skupščina Hranilnice in posojilnice v Žireh, z. z m. j, bo na (praznik 25. marca 1941 ipio prvi sveti maši v uradnih prostorih v Žireh št. 77.
Redna slavna skupščina Kmetijske nabavne in prodajne zadruge z o. j. v Braslovčah, ]»o dne 30. marca 1941 ob 15. uri. v Društvenem domu.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cerknici, z. z n. j., ilx> v nedeljo 30. marca. 1941 ob 3 pop. v h ranilmični pisarni v Cerknici.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Domžalah, z. z n. j., bo 23. marca 1941 ob 3 popoldne v poslovnih prostorih.
Redna skupščina Konzumnega društva v Domžalah, z. z o. j., bo 23. marca' 1941 Ob 4 popoldne v poslovnih prostor ib.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice na Vranskem, z. z n. j., bo 25. marca 1941 ob pol 15. uri v poslovnih prostorih.
Redna letna skupščina Hranilnice in posojilnice v Velikih Laščah, z. z n. j., ho 14. aprilu 1941 ob pol 8 zjutraj v Zadružnem domu v Velikih Laščah št. 91.
Redna letna skupščina Hranilnice in posojilnice v Naklem pri Kranju, .z. z n. j., bo v nedeljo 27. aipr.illa 1941 ob 4 pop. v poslovalnici.
Redna letna skupščina Nabavne in prodajne zadruge v Velikih Laščah, z. z o. j., bo v nedeljo 6. aprila 1941 ob pol 3 popoldne v Zadružnem domu v Velikih Laščah št. 91.
Redni občni zbor Stavbne zadruge v Zagorju ob Savi, z. z o. j., Ix> v nedeljo 20. aprila 1941 ob pol 10 dopoldne v prostorih Zadružne kleti v Zagorju.
Občni zlror Delavske hranilnice in posojilnice v Hrastniku, r. z. z n. z. v likvidaciji, bo v nedeljo 30. marca 1941 ob 16. uri v prostorih gostilne g. F.rainca Eržena. Dnevni red: 1. Čitanje izapianiikai zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo .likvidacijskega odbora. 3. Odobritev računskih zaključkov za leto 1939. im 1940. 4. Slučajnosti.
Redna letna skupščina Mlekarske zadruge v Izlakah, z. z o. j., bo 25. marca 1941 ob pol 8, uri zjutraj v zadružni dvorani. Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnje skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odilrora. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1940. 5. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka. 6. Sprememba pravil v it 41., ki se naj glasi: sme biti čez pol ure z istim dnevnim redom nova Skupščina, ki sklepa z madpo-lovieno večino glasov me glede na število 'navzočih .zadružnikov. 7. Volitve upravnega odbora. 8. Volitve (nadzornega odbora. 9. Sklepa-
n,	je o razrešnici upravnega im nadzornega odbora. 10. Predlogi liin pritožbe zadružnikov. 11. Določitev vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti. 12. Slučajnosti. — Če bi ob navedeni uri ne bilo dovoljno število zadružnikov, k.i so za sklepčnost potrebni, navzočih, se vrši čez 15 .dni ob isti uri, ,na istem mestu in z istim dnevnim redom nova skupščina, ki sklepa z nadpolovično večino glasov ne glede na število navzočih zadružnikov.
II. redna skupščina Gorenjske mlekarske zadruge v Kranju, z. z o. j., bo v nedeljo dne 20. aprila 1941 ob 9 zjutraj v sejni sobi zadružne mlekarne v Kram ju. Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika. 2. Čitanje im odobritev zapisnika.
5.	Poročilo upravnega odbora. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Čitanje revizijskega poročila in rešitve revizijske zveze s predlogom.
6.	Odobritev sklepnega računa za poslovno leto 1940. 7. Sklepanje o uporabi poslovnega viška.
8.	Sklepanje o predlogih im pritožbah članov
9.	Sklepanje o razrešnici iupravnemu in nadzornemu odboru. 10. Volitev članov upravnega odbora in namestnikov. 11. Volitev nadzornega odbora. 12. Sklepanje o nadaljnjem delu zadruge. 13. Določitev vsote, do kartere se sme zadruga zadolžiti. 14. Slučajnosti.
Skupščina Nabavne in prodajne zadruge z
o.	j. v Laškem, ho 23. mairoa 1941 ob pol 9 v
nad župnijski dvorani v Laškem. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo mad-aonnega odbora. 3. Branje revizorjevega poročita. 4. Odobritev sklepnega računa za. poslovno leto 1940. 5. Sklepanje o uporabi poslovnoga probitka oziroma poslovne zgube. 6. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje o raz-rešnioi upravnega in nadzornega odbora. 8. Volitev upravnega] odbora in namestnikov. 9. Volitev nadzornega odbora im namestnikov. 10. Prememba pravil §§ 2., 'točka 2.	11. Določitev
skupne vsote, do katere se sme zadruga; zadolžiti1. 12 Slučajinosti. — V primeru nesklepčnosti se vrši druga skupščina na istem kraju z Istim dnevnim redom, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov čez 15 dni oziroma din« 6. aprila ob 9. uri.
Izredna skupščina Zadružne elektrarne na Ljubnem, z. z o. j., bo v torek 25. marca 1941 ob pol 2 popoildme v gostilni Podpečan. Dnevni red: 1. Sklepanje o priikljiučkm na vod Kranjsko deželne elektrarne. 2. Predlogi in pritožbe članov. — V siiučaju neslkilepčnosti v določenem času se bo vršila skupščina 1 uro kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bo sklepčna v smislu § 41. zadružnih pravil.
Občili zbor Osrednje vinarske zadruge z o. j. za Jugoslavijo v Ljubljani, bo v ponedeljek 31. marca', 1941 ob 18.30 v posloivodški pisarni v Ljubljani, Kongresni trg št. 2. Dnevni red: t. Poročilo; načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. 'Odobritev računskega zaključka za leto 1940. 4. Določitev majvišje vsote zadolžitve.
'5. Dopolnilna volitev inaičelstva i:n nadzorstva. 6. Pruicaipielno sklepanj« glede razmerja do Gospodarske zveze in drugih lolkallnih 'vinarskih zadrug in slučajnosti1. — V slučaju ne-skleipanoistii bo občni abor ipol ure pozneje prav tani ob vsaki udeležbi.
Redna skupščina Nabavne in prodajne zadruge v L uc o vi s poslovalnico v Adrijancih, z.
z o. j., bo v medciljo 23. marcu 1941 ob 2 popoll-dne v prostorih zadružne poslovalnice v Lucoivi. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnje slkiup-ščine im revizijskega poročila. 2. Nadomestne volitve upravnega in nadizionnega odbora. 3. Odobritev raiču,inskega zaključka za leto 1941.
4.	Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka, oziroma o pokritju poslovne zgube. 3. Sprememba pravil v §$ 1. im 2. 6. Določitev skupne vsote, do katere se sme zadruga izadolž.itL 8. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 9. Slučajnosti. — Alko ob napovedani uni skupščina ne bo sklepčna, bo čez 15 dni, to je 6. aprila, ob istem času, m,a istem mestu in iz istim dnevnim, redom druga 'Skupščina, ki. bo sklepčna ne glede na število navizočilh zadružniikoiv.
Redna skupščina Kmetijske blagovne zadruge z o. j. v Makolah bo v nedeljo 30. marca 1941 ob 8 zjutraj v dvorani Posojilnice v Makolah. Dnevni, red: 1. Čitanje .zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Odobritev sklepnega računa za .poslovno leto 1940.
5.	Sklapanje o uporabi poslovnega prebitka.
6.	Predlogi in pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje o razrešnici upravnemu in inadzonnamu odboru. 8. Volitev upravnega in nadzornega odbora. 9. Pramamba pravil v 2. in 9. 10. Določitev skupne vsote, do .katere se sme zadruga zadolžiti. 11. Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti bo druga skupščina čaz 15 dni, in sicer 14. aprila 1941 ob isti mri in na istem prostoru, ki sklepa ne glede na število navzočih.
XLI1I. redna letna skupščina Kmetijskega društva v Metliki, z. z o. j„ bo 23. marca 1941 ob 9 dopoldne v dvorani Hranilnice in posojil,niče v Metliki. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odboru. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Odobritev sklepnega računa za poslovno leto 1940. 4. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka, oziroma o pokritju .poslovne zgube. 5. Predlogi im pritožbe zadružnikov. 6. Sklepanje o razrešnici upravnemu in inudzorneiniu odboru.
7.	Žrebanje in volitev treh članov upravnega odbora. 8. Žrebanje in volitve dveli članov nadzornega odbora. 9. Prememba in dopolnitev pravil § 2. 10. Določitev naj višjega zneska, ki ga sme zadruga kreditirati posamieznemiu zadružniku. 11. Slučajnosti. — Ako bi ta skupščina ob navedenem času ne bila sklepčna, se bo vršila 14. aprila 1941 na istem mestu, ob istem času in z istim dnevnim redom druga skupščina), ki bo sklepala z nadpolovično večino glasov no glede na število navzočih zadružnikov.
Redna letna skupščina Živinorejske zadruge z o. j. v Mozirju, bo 25. marca 1941 ob pol 9 dopoldne iv prostorih Kmečke hranilnice in posojilnice v Mozirju št. 14. Dnevni red: i. Čitanje ,zapisniku .zadnje skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Odobrenje sklepnega, računa za 'leto 1940. 4. Sklepanje o 'uporabi po slavnega pribitka oziroma o pokritju poslovne zgube. 5. Poročilo rodovnika rja in molznih nadzirateljev. 6. Sklepanje o razrešnici 'upravnega odbora. 7. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 8. Volitev nadzornega odbora in namestnikov. 9. Sprememba pravili v § 2. 10. Določitev skupne vsote, do katere se sune zadruga zadolžiti. 11. Določitev delegatov za zvezino skupščino. 12. Predlogi in pritožbe zadružnikov. — Ako bi ta iskupščina ob navedenem času ne bila sklepčna,, .se vrši 15 dni kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom druga skupščina, ki veljavno sklepal me .glede na število navzočih članov.
Redna skupščina Kletarskega društva v Ormožu, z. z o. j., bo v .sredo, 26. marca 1941 ob 8.30 v Kletarsiki dvorani v Ormožu. Dnevni red:	1. Čitanje zapisnika izadnjie skupščine.
2.	Poročila: a) nepravnega odbora, ib) nadzornega odbora, c) poslovodje. 3. Odobritev sklepnega računa za poslloivno. leto 1940. 4. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka, 5. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 6. Sklepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 7. Volitev upravnega odbora. 8. Volitev nadzornega odbora. 9. Načelno sklepanje o nakupu nepremičnin. 10. Izvotlitev delegatov za občni zbor Vinarskega društva. 11. Slučajnosti.
Redna skupščina Kmetijske blagovne zadruge z o. j. v Ormožu, bo 26. marca 1941 ob pol 2 popoldne v Kletarski dvorani v Ormožu. Dnevna red: 1. Otvoritev in čitanije zapisnika zadnje skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora.
3.	Poročilo nad,zoru ega odbora 4. Odobritev sklepnega računa za leto 1940. 5. Sprememba pravil v drugem paragrafu. 6. Sklepanje o uporabi poslovnega pribitku. 7. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 8. Sklepanje' o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 9. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 10. Volitev nadzornega odbora in namestnikov. 11. Do,ločitev skupne vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti, 12. Adaptacije in gradnja sadnih in žitnih skladišč. 13. Slučajnosti. — V primeru nesklepčnosti, se vrši druga skupščina čez 15 dni, to je 10. aprila ob ksti uri, na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki sklepa ne glede na število navzočih članov.
Redna letna skupščina Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Ptuju, z. z o. j., bo v torek 25. marcu 1941 ob 9 dopoldne v zadruž-niih prostorih v Ptuju. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odboru. 2. Poročilo nadzornega odbor«. 3. Branje revizijskega poročila in rešitve revizijske zveze. 4. Odobritev sklepnega računa za poslovno leto 1940. 5. Sklop,amje o uipo-
i'it’bi P’Oisi] oviri ega 'pfe'bitika. 6. Predlogi in pri-tožlbe zndi'ii/inikoA'. Sklepanje o razrcšnici iipravneiniu in nadzmiMirimi odiboiui. H. Volitev mpravnegu odbora i,n nuniestmilkov. 9. Volitev nadzornega odbora in namestnikov. 10. Skle-)Krnje o sodelova n j n z Goispcida.rsko zodirngo z
0.	j. \ Ptuju. 11. Določitev s,kupne vsoite, do katere ese sme zadruga zadolžiti. 12. Slučajnosti.
i. redni občni zbor Kmetijske blagovne zadruge z o. j. pri Sv. Juriju ob Ščavnici bo 2'). marca 1941 po rani službi božji \ šoli pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Dnevni red:	I. Poročillo
])iretti:sed«tva. 2. Poročilo .nadzorstva. 3. Spre-momlba pravil v S 2., t. I. 4. Predlogi in pritožbe zud nižin likov. 3. VolHtive po ž.rclni izpadliti odbornikov. 6. Slučajnosti. — Ce bi občni /jbor me bil sklepčen bo 15 dni kasneje ina istem prostoru in z istim dnevnimi redom drug dberii zbor, iki bo veljavno slkllepul olb vsafceni številu navzočih članov.
Redna skupščina Kmečke hranilnice in posojilnice za župnijo Rujheiiburg, z. z n. j., bo
na praznik 25. marca 1941 ob Sl v pisstmnili prostonili zadruge. Dnevni red:	1. Poročilo
upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Čitanje revizijskega poročila in sklepanje o njeni. 4. Odobritev sklepnega računa za poslovno leto 1940. 5. Skl upanje o pokritju poslovne zgube. 6. Predlogi in pritožbe zadruž-nikoiv. 7. Sklepanje'o razrešilici upruivneunu im nadžorneimm odlberu. 8. Debi a volitev upravnega odbora. 9. Delna volitev nadzornega odboru. K). Določitev is,kupne maj višje vsote: a) do katere se lahko zadrug,a zadolži; ib) do katere sme sprejeti nove hraimiiine vloge; c) do ka-teire sme podeliti kredit alli poisojilo poisa.mez-nemu zadružniku. 11. Načelna odločba o temi', da sme za, zadrugo v .-umislu § 30. zadružnih pravil podpisovati tudi tajnik. 12. Slučajmoisti.
Redna skupščina Nabavne in prodajne zadruge z o. j. v Rečici pri Laškem, bo v nedeljo 23. marca 1941 ob 11 v šoli \ Rečici. Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnje iskuipščiiiie. 2. Poročilo upravinega in iiadizonnega odbora. 3. Odobritev sklepnega računa za -leto 1940. 4. Sklepanje o pokritju poslovne zgube. 5. Predlogi im pritožbe zadružnikov.. (>. Sklepanje o ra z re š-nici iiipravmemiiu in nadzornemu odboru. 7. Na-doimeistme volitve upravinega in nadzornega odboru. 8. .Sprememilba pravil dodatno Ik § 2.: zadruga sme a) vnoivoevuti živimo im ž.ivinske proizvode, b) les in lesne piroizvode, c) sadje in sadne iproiizvode, ter isiprenK nibo S 41, dostavek 4., ki, se naj glasi: če me pride juh skupščino zadostno število zad ružniikov, sme biti čez pol ure z istim dinovnini redom nova skupščina, ki sklepa z n,udpoiovično večino glasov ne glede mn število navzočih zadružnikov, če se to izrečno navede • v valljMu mn prvo skm.p-ščino. 9. Določitev skupne vsote, 'do katere se sme zadruga zadolžiti in nuj večjega zneska kredita, 12. Slučajnosti. — V slučaju .nesklepčnosti se vrši druga skupščina čez 15 dni, to je
6: apnila ob 11 dopoldne v i silili' prostorih z isti,m dnevnimi redom, ki sklepu ne glede na število -navzočih zadružnikov.
Redna skupščina Živinorejske selekcijske zadruge z o. j. v Ribnici na Pohorju, bo dine 25. ,marca 1941 ob pol 9 dopoldne v prostorih H raniiiniice in poisojiilniee. Dinevani red,: 1. Poročilo upravinega odpora’. 2. Poročilo nadzornega odiboira,. 3. Odobritev iskleipnega računu za poislovno leto 1940. 4. Sklepanje o uporabi pošlovmega pribitka oziroima poslovne zgube. 5. Predlogi in pritožbe zadrtižiiiilkov. (i. Sklepanje o razrešii,i,ei upraviiveinu im miad,zornemu odlbo,ru. 7, Volitev iipravmega oelbora in naimest-ailkov. 8. Volitev nadzornega odborai in nameist-aiiikov. 9. Pirenieimba p,ra\il v S I. im 3. 10. Določitev skupine vsoite, do katere; se sime. zadruga zadolžiti. 11. SLučajmoisii, Vpirimeru .neisfcjeipič-noisti so vrši ,d ruga sikuipščiiiia čez 15 dni, to je K), apnila 1941 v istem prostoru ain ob isti mri, ki bo sklepčna ne glede na število navzočih zaidru žniikov.
Redna skupščina Živinorejske zadruge z :>. j. v Slovenjgradcu, bo 23. marca 1941 ob pol K) dopoldne v posebni sobi hotela Franca Lobej-a v Slovenijgradcu. Dhovni red: I. Po-roičLlo uipiraivmega; odbora. 2. Po ročili,o naidzor-nega odbora. 3. Branje re-viizijskegu poročila in rešitev revizijske zveze. 4. Odobritev .sklepnega računa za lleto 1940. 5. Sklepanje o uporabi pošlo, vin ega prebil tka nizi miril a o pok nit ju pos,lovino zgube. 6. Predlogi in pritožbe zasl ružniikov. 7. Sklepanje ' o ruzrešniei upraA nemil in nadzoTiieimu oidiboiii. 8, Volitev upirav-neiga odliora iti nameistinikov. 9. Volitev mad-zornega odJjora ran mimesitniikov. 10. Pre.meimba lim idopoilm.iitev žadmižmiih praivil čileiui 3., točka. 10. 11. Določitev skupne vsote, do katere se srtie zadruga) zaidolžitii. 12. Razgovori zadružnikov. ■— V primeru neislktcpčnoisti se vrši druga iskopšči na na iisteim Ikraiju iin z i,sitim dnev-niim redoim, kii sklopa me glede ,n,a število navzočih izadružniikov, ki bo. čez 15 dni, to je ti. aprila 1941 olb pol 10 dopoldne.
34. redna skupščina Hranilnice in posojilnice na Vurbergu, z. z n. j., Jm> 23. marca 1941 ,.b 3 pop. v stari šoli v Viimbahu št. 2. Dnevni red: 1. Poročilo upravinega Gidboira. 2. Poročilo nadzornega odbora-. 3. Branijo revizijskega poročila iin rešitev roviizii jiske izveze. 4. Postavitev pooblaščenega poinin-žnegU' tajnika. 5. Odobritev sklepnega' računa: za poslov.-no leto 1940. (i. .Sklepam j e o uporabi -pos Javnega prebitka oziroma pokritju poislovnic zgube. 7. Predlogi, in prStoižbe zadiniižiuikoiv. 8. Sklepu,nje o raz-rešni.cii, up ra v n emu i:n madizorneimu odbnirii.
9.	Volitev upiraivinciga odbora im haimestm.ikov.
10.	Volitev nadzornega odbora, hi -miimeistnikov.
11.	Doiločitev Mlk-upnie vsoite: a) do katere se sme zadruga '.zadolžiti; b) hi-irniiliiiib vlog, Iki jilli sme zasl riiiga sp-re jidi; c)' maj višjega zneska posojala ali kredita,, kii ga, s.me zadruga dati poisinme-z-memu zaidr-užnilkii. 12. Sklepa-nje o preureditvi navali poslovrillfi proiStoiroiv.
Redna letna skupščina Hranilnice in posojilnice v Kozjem, z. z n. j., bo 30. marca 1941 ob 8 v posojilnici.
Redna sKupščina Nabavne in prodajne zadruge v Kropi in Kamni gorici, z. z o. j., bo v nedeljo 23. marca 1941 ob pol 4 popoldne v »Prosvetnem domu« v Kropi.
Redna skupščina Kmečke hranilnice in posojilnice v Kamnici pri Mariboru, z. z n. j., bo v torek 25. marca 1941 v uradnih prostorih.
Redna skupščina Pašniške in živinorejske zadruge v Koprivni, z. z o. j. bo v nedeljo 23. marca 1941 ob 13. uri v župnišču.
Redna skupščina Strojne zadruge v Lancovi vasi pri Ptuju, z. z o. j., bo v nedeljo 30. marca ob 3 popoldne v hiši predsednika.
Redna skupščina Posojilnice v Križevcih pri Ljutomeru, z. z n. j., bo 6. aprila ob 3 popoldne v posojiluiških prostorih.
Redna letna skupščina Okrajne posojilnice v Krškem, z. z n. j., bo 23. marca 1941 ob pol 11 v posojilnični pisarni.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Laškem, z. z n. j., bo 31. marca 1941 ob .pol 9 dopoldne v uradnih prostorih.
Redna skupščina »Dom«, stavbne in kreditne zadruge z o. j. državnih uslužbencev v Ljubljani, bo 5. aprila 1941 ob 20 v Ljubljani, Borštnikov 'trg 2.
XLV. redna letna skupščina Ljudske posojilnice v Ljubljani, z. z n. j., bo 31. marca 1941 ob 16 v lastnih poslovnih prostorih v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6.
Redna letna skupščina Kletarske zadruge v Ljutomeru, z. z o. j., bo v nedeljo 30. marca 1941 ob pol 9 dopoldne v Okrajni posojilnici v Ljutomeru.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Ločah pri Poljčanah, z. z ,n. j., bo 25. marca 1941 ob 15 (3 popoldne) v gostilni g. Walland v Ločah.
Občni zbor Ljudske posojilnice v Logatcu, z. z n. j., bo 25. marca 1941 ob 3 popoldne v župnišču v Gor. Logatcu.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Leskovcu pri Krškem, z. z n. j., bo 30. marca 1941 ob pol 8 zjutraj v posojilnionem prostoru
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Lukovici, z. z n. j., bo v nedeljo 30. marca 1941 ob 3 popoldne v .poslovnih prostorih na Brdu.
Redna skupščina Posojilnice v Makolah, z. z n. j., bo v ponedeljek 31. marca 1941 ob 10 dopoldne v prostorih Posojilnice v Makolah.
Redna skupščina Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru, z. z n. j., bo 27. marca 1941 ob 16 v poslovnih prostorih zadruge.
Redna letna skupščina Krekove posojilnice v Mariboru, z. z n. j., bo 26. marca 1941 ob 18. uri v zadružnem prostoru v Mariboru, Cankarjeva 6.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice na Mirni, z. z n. j., bo 30. marca 1941 po prvi sv. maši v župnišču.
Redna skupščina Mlekarske nabavne in prodajne zadruge z o. j. v Naklem bo 20. aprila 1941 ob 3 popoldne v stari šoli v Naklem.
Občni zbor Pašniške zadruge v Novi Štifti,
z. z o. j., bo 30. marca 1941 ob 12 pri Šebeniku Alojzu v štainjgrobu.
Redna skupščina Ljudske posojilnice v Oplotnici, z. z n. j., bo 25. marca 1941 ob 8 v posojilniškiih uradnih prostorih.
Redna skupščina Ljudske hranilnice in posojilnice v Ormožu, z. z n. j., bo v soboto dne 5. aprila 1.1. ob 13 v pisarni zadruge.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Osilnici, z. z n. j., bo 30. marca ob 10 dopoldne v uradnih prostorih zadruge.
Redna letna skupščina Kmečke hranilnice in posojilnice pri Ormožu, z. z m. j., bo dne 30. marca 1941 ob 15 v pisarni zadruge.
Občni zbor Nabavne in prodajne zadruge v G. Petrovcih, z. z o. j., bo 23. marca 1941 ob 14. uri popoldne.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice na Pilštanju, z. z n. j., bo 20. aprila 1941 ob 8 v posojilnici.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Podzemlju, z. z n. j., bo v nedeljo 30. mairca 1941 ob 7 zjutraj po sveti maši v Podzemlju v župnišču.
Občni zbor Mlekarske nakupovalne in prodajne zadruge v Predosljah pri Kranju, z. z o. j., bo 23. marca 1941 ob pol 8 zjutraj v društveni dvorani v Predosljah.
Redna skupščina Živinorejske selekcijske zadruge v Preddvoru, z. z o. j., bo v nedeljo 23. marca 1941 ob 7 zjutraj v Ljudskem domu v Preddvoru.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Preski, z. z n. j., bo 23. marca 1941 ob 15 v župnišču.
Redna letna skupščina Posojilnice na Crni gori pri Ptuju, z. z n. j., bo v nedeljo 30. marca 1941 ob 2 popoldne v uradu posojilnice.
Redna skupščina Čevljarske produktivne zadruge z o. j. Ratitovec v Studenem pri Že-leznikih bo 25. marca 1941 ob 2 popoldne v zadružnih prostorih.
Redna skupščina Gospodarske zadruge Raduloviči, z. z o. j., bo 23. marca 1941 ob 8 zjutraj v gostilni Marko Smiljanič, Radatoviči 28.
Redna skupščina Kmetijske strojne zadruge z o. j. v Retečah pri Škofji Loki, bo v nedeljo 30. marca 1941 0*15 pol 10 dopoldne v Društvenem domu.
Redna letna skupščina Hranilnice in posojilnice v Robu, z. z n. j., bo 25. marca 1941 ob 3 popoldne v poslovnih prostorih.
Redni občni zbor Sirarske zadruge v Selu pri Bledu, z. z o. j., bo 6. aprila 1941 ob 3 popoldne na Selu št. 11.
Redna skupščina Posojilnice v Slov. Bistrici, z. z n. j., bo 25. marca 1941 ob 9 dopoldne v posojil nični h prostorih v Slov. Bistrici.
Redna letna skupščina Kmetijske blagovne zadruge v Slov. Konjicah, z. z o. j., bo v nedeljo 25. marca 1941 ob pol 9 dopoldne v dvorani Katoliškega društvenega doma v Slovenski h Konjicah.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Smledniku, z. z n. j., bo 30. marca 1941 ob 15. uri v poslovnih prostorih zadruge.
Redna skupščina Pašne zadruge v Sodražici, z. z o. j., bo v nedeljo 30. marca 1941 ob 5 popoldne v občinski sejni sobi v Sodražici.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice za dobrunjsko občino v Sostrem, z. z n. j. bo v nedeljo 23. marca 1941 ob 3 popoldne v po-sojiilniških prostorih.
34. redna skupščina Sitarske in žimarske zadruge z o. j. v Stražišču bo v nedeljo 16. marca 1941 ob 3 popoldne v zadružnih prostorih.
Redna letna skupščina Hranilnice in posojilnice v Sorici, z. z n. j., bo 23. marca 1941 ob 15 v poslovnih prostorih.
Redna skupščina Zadružne elektrarne v So-rici, z. z o. j., bo v nedeljo 30. marca 1941 ob 15 v stari šoli.
Redna skupščina Vodovodne zadruge z o. j. Stara vas - Dobračeva, bo 23. marca 1941 ob 13 v Stari vasi pri g. Ivanu Zajcu.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Sv. Barbari pri Mariboru, z. z n. j., bo dne 25. marca 1941 ob 8 zjutraj v uradnih prostorih.
Redni letni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Jakobu ob Savi, z. z n. j., bo 30. marca 1941 ob 3 popoldne v uradnih prostorih.
Redna skupščina Posojilnice pri Sv. Križu pri Kostanjevici, z. z n. j, bo 30. marca 1941 ob 8 dopoldne v poslovnih prostorih zadruge pri Sv. Križu 2.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice pri Sv. Križu pri Litiji, z. z n. j., bo 23. marca 1941 ob 3 popoldne v Prosvetni dvorani.
Redna skupščina Kozjaške posojilnice pri Sv. Križu nad Mariborom, z. z n. j., bo v nedeljo 27. aprila 1941 ob 11 dopoldne v uradniih prostorih.
Redna skupščina Nabavne in prodajne zadruge z o. j. v Starem trgu pri Ložu, bo dne 30. marca 1941 ob 3 popoldne v zadružnih prostorih.
Redna skupščina Posojilnice pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, z. z n. j., bo 20. aprila 1941 ob pol 9 zjutraj v dvorani Narodnega doma.
Redna letna skupščina Kmečke hranilnice in posojilnice pri Sv. Lovrencu na Pohorju, z. z n. j., bo v nedeljo 30. marca 1941 ob 9 dopoldne v zadružnih prostorih.
Redna letna skupščine Kmetijske blagovne * •
zadruge pri Sv. Lovrencu na Pohorju, z. z o. j., bo v .ponedeljek 31. marca 1941 ob 15 popoldne v zadružnih prostorih.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Marjeti niže Ptuja, z. z n. j., bo 25. marca 1941 ob 3 v Slomškovem domu.
Redna letna skupščina Kmetijske Nabavne in prodajne zadruge z o. j. pri Sv. Marjeti niže Ptuja, .bo 25. marca 1941 ob pol 8 v prostorih Slomškovega doma pri Sv. Marjeti.
Redna letna skupščina Mlekarske zadruge v Šenčurju pri Kranju, z. z o. j., bo 30. marca 1941 ob 3 popoldne v Voklem v Prosvetnem domu.
Redna skupščina Zadružne elektrarne v Šmarci, z. z o. j., bo v nedeljo 30. marca- 1941 ob 15 v zadružni pisarni v Šmarci št. 3.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah, bo v nedeljo 6. aprila 1941 ob 8 v poslovnih prostorih.
Redna letna skupščina Mlekarske zadruge v Škofji Loki, z. z o. j., bo 25. marca 1941 ob 3 popoldne v gradu Puštah
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Št. Vidu pri Ptuju, z. z n. j., bo v nedeljo 30. marca 1941 ob 8 zjutraj v uradnih prostorih.
Redna letna skupščina Hranilnice in posojilnice v Tržiču, z. z m. j., bo 30. marca 1941 ob 15 v poisojilničnem prostoru.
Redna letna skupščina Hranilnice in posojilnice v Veržeju, z. z n. j., bo 25. marca 1941 ob 9 dopoldne v zadružni pisarni.
Redna skupščina Zadružne elektrarne v Veliki Nedelji, z. z o. j., bo v nedeljo 23. marca 1941 ob pol 8 v prostorih ljudske šole.
Redna XXXIII. skupščina Ljudske hranilnice in posojilnice na Viču pri Ljubljani, z. z n. j., bo 30. marca 1941 ob 9 zjutraj v poslovnih prostorih zadruge.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice na Vinici, z. z n. j., bo 30. marca 1941 ob 3 popoldne v župnišču na Vinici.
Redna skupščina Živinorejske selekcijske zadruge v Strugah, z. z o. j., bo 30. marca 1941 ob 3 popoldne v stari šoli pri cerkvi.
Redna letna skupščina Strojne in nabavne zadruge v Voklem pri Kranju, z. z o. j., bo 23. marca 1941 ob 10 dopoldne v Prosvetnem domu v Voklem.
Retini občni zbor Stavbne zadruge v Zla. gorju ob Savi, z. z o. j., bo v nedeljo 20. aprila 1941 ob pol 10 dopoldne v prostorih »Zadružne kleti« v Zagorju.
Redni občni zbor Stavbne zadruge v Zagorju ob Savi, z. z o. j., bo v nedeljo 20. aprila 1941 ob pol 10 dopoldne v prostorih Zadružne kleti v Zagorju.
Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno • Cena listu zn naročnike 25 din na leto.
• Rokopisi naj se pošiljajo na naslov uredništvo „Narodnega gospodarja" v Ljubljani, Zadružna zveza. Rokopisi se ne vračajo • Izdajatelj Zadružna zveza v Ljubljani • Odgovorni urednik dr. E. Čeferin v Ljubljani • Za Zadružno tiskarno M. Blejec v Ljubljani.