™tnlZZm' Leto IX, čt. 149 — Itl>«t» 4. ii«tw|. mm Stane mesečno Din »5-—; » aomstvo Din neobvcano. Ogla« po tarihi. UredniStvo i Ljubljana, ttnaftoTS ulica itev. 5/L Telefon it. »071 ln «804, ponoči tudi it. SOt4- Rakcpial •• vračaj«. Ljubljana, sreda 27. {unija 1928 Cena 2 Din Uprav*litra: Ljubljana, ŠL 54. — Telefon it. ao^ Dnevnik za? gospodarstvo, prosveto in politiko ___________it Ljubljana, Prc*e» nova uhca it. 4. — Telefon št. sagf Podminid: Maribor, Aleksandrovi it. 13 — Celje, Aleksandrova ceatr Račan prt postnem iek. zavodu: Ljub-lana IL 11.84.1 - Praha čisto 7&.ifev Wten, Nr. 105.84.1. Ljubljana, 26. junija. V popolnem nepoznavanju položaja, ki ga je ustvaril umor v skupščini in brez najprrmitivnejšega takta, ki zahteva takojšnjo demisijo vlade, je glasilo SLS najprej licemersko ugotovilo, da ni več krščanstva v našem javnem življenju ter takoj nato vehementno napadlo opozicijo, pripisujoč njej in njenim krvavim žrtvam krivdo na nezaslišanem zločinu. To slepo ocenjevanje položaja in napadi na opozicijo, dokazujejo, da je SLS tako zlo navezana na radikale in odvisna od njih, da ne sme niti v tako odločilnem trenutku imeti svojega lastnega mnenja; še bolj verjetno pa je, da se klerikalci boje opustiti svoje mesto v vladi, ki se jim je izkazalo tako dobič-kanosno za hipne strankarske interese in ki so se dokopali do njega s popolno zatajitvijo svojega programa. Zato so se z vso silo vrgli v obrambo svojega vladnega položaja in «Slo-venčevo* pisanje je tako podlo, da skoraj prekaša pisanje «Jedinstva», iz katerega je Račič črpal pogum za svoje grozovito dejanje. Ker pa je težko dobiti argumente, ki bi dokazali, da morilec ni izšel iz vladne večine in da ni bil tovariš naših klerikalcev, rote vso jav nost, da je v nevarnosti država in nje ugled, ako se odstrani vlada, ki je privedla državo na rob propada. Država ni v nevarnosti, ker je polo žaj v rokah tistih, ki so jo gradili in so si svesti njene vrednote. V ostalem je na delu že deseto leto toliko pozitivnih in zdravih narodnih sil, da je državna ideja med našim narodom globoko usidrana. Neumestna so opozarjanja s strani tistih, ki so ovirali delo na gradnji države in ki so delovali ves čas v nasprotnem smislu. Ako grozi državi kaka opasnost, ji grozi samo od te klike, ki je slepa in gluha za zahteve in težnje časa in ki noče poznati drugih interesov kakor svoje osebne in strankarske. Naravnost nečuveno pa ie, da se sklicuje Koroščevo glasilo na ugled države v inozemstvu, ko hoče dokazati potrebo nadaljnega obstoja sedanje vlade. Ta klerikalna logika je tem bolj čudnj*, ko vendar inozemstvo ve, da je r.iorilec Račič član večine iste vlade, ki ji pripada dr. Korošec. Dalje svet tudi ve, da je prišlo do sramotnega čina, ki ie za nedogledno dobo uničil naš ugled v inozemstvu, ravno pod vlado, v kateri ie dr. Korošec fungiral kot najvišji čuvar reda. Inozemstvo se nasprotno čudi, kako da pri nas vlada niti po tem zločinu ne demisijonira, kar je zopet v škodo našemu ugledu. Še več. V istih dnevih, ko je naš prijatelj Jules Sauerwein priobčeval v francoskih listih simpatične članke o Jugoslovijd je Korošcev tovariš z morilskim revolverjem krvavo demantiral kraljeve besede o redu in napredku pri nas. Ta demanti je strašno desavuiral i kralja i Sauerweina in težko se bo odslej našel še kdo, ki bi v evropski javnosti zastavil svoje pero v našo korist. Ugled naše države je padel najgloblje v Gospodovem letu 1928., ko je bil notranji minister dr. Anton Korošec; zato zahteva isti ugled, da izgine v ozadje vlada, katere član je ta nesposobni minister in iz katere večine je izšel morilec Račič. «Slovenčevi» ogabni napadi imajo le namen utrditi stališče vlade, ki se je tako silno onemogočila, kakor nobena izmed dosedanjih. Iz klerikalnih hujskarij in iz obupnega napora obdržati se na vladi, pa se vidi tudi to, da smatrajo klerikalci za največjo dobrino biti v vladi. Jasno je. da ž njihovim padcem propadejo vsi načrti, ki so jih bili napravili; da bo moral prenehati teror, ki so ga bili uvedli v Sloveniji in da je pred durmi čas, ko bo treba popravii vse krivice in vse zlo, ki so ga povzročili v Sloveniji ti strankarski zagrizenci. Samo za to gre klerikalcem. Interes države in pravi interesi naših pokrajin so jim deseta briga. Zato gledajo na sedanji usodni zgodovinski trenutek kakor na običajno strankarsko-politično borbo. Ne morejo in nočejo razumeti, da gre za mogočen naroden pokret. ki ga ni mogoče zajeziti. Oni edini med Hrvati, prečanskimi Srbi in Slovenci se upirajo zdravi ureditvi državnega življenja, ki bi prinesla zadovoljstvo med vse prebivalstvo države. Sodila jih bo zgodovina, sodili pa tu-di volilcL Proglas demokratske stranke Beograd, 26. junija, p. Vodstvo demo« kratske stranke namerava izdati poseben proglas na volilce, v katerem hoče opisati zločin v Narodni skupščini in navesti raz» loge, zakaj je vodstvo strank vsemu te» mu doslej molčalo m zakaj zahteva sedaj odstop vlade. Proglas bo tudi preciziral 6tališče demokratske stranke glede revizije ustave in glede odnošajev do prečanskih krajev in strank. Svetozar Pribičevič o stališču KDK Tendencijozno tolmačenje sklepov KDK in izjav njunih voditeljev. — Vladinovci ne pojmujejo resnosti situacije. — Prvi pogoj za obnovo in ozdravljenje so svobodne volitve Beograd, 26. junija, č. Danes popoldne je Svetozar Pribičevič sprejel novinarje ter jim med drugim izjavil: Smatral sem za svojo dolžnost, da sem po svojem povratku iz Zagreba poročal kralju o razpoloženju, ki sem ga videl v Zagrebu, in o razmerah, ki sem jih našel na Hrvatskem. Videl sem razpoloženje in odločnost toralja, da se današnja težka situacija reši, in razume se, da smo tudi mi predstavniki KDK izjavili svojo pripravljenost, da pri tem sodelujemo. To je vse, kar vam lahko rečem o svoji današnji avdijenci, ki je bila dogovorjena že pred mojim odhodom v Zagreb.« »Ker ste se tako lepo zbrali, smatram za potrebno naglasiti. da so današnji komentarji v listih o mojih izjavah, zelo netočni V političnih krogih tolmačijo moje izjave tako, kakor da sem dal iz raza želji, da se odstrani vlada, razpusti parlament in izvrši revizija ustave, a mi iz KDK. da se bomo šele nato opredelili. Istočasno pa tolmačijo moje izjave v Beogradu tako, kakor da bi volitve za novo Narodno skupščino morale biti volitve v ustavotvorno skupščino. MI stojimo na stališču, da se s sedanjo skupščino ne more delati. To izključuje tolmačenje, da bi morale biti nove volitve volitve v ustavotvorno skupščino. Saj bi bilo v ta namen potrebno delo s sedanjo Narodno skupščino vsaj dotlej, da bi se pripravila revizija ustave. Baš zato je potrebna nova Narodna skupščina, da bo pripravila revizijo ustave v atmosferi, ki bo vsekakor mirnejša od sedanje. Mi izključujemo delo s sedanjo Narodno skupščino, izključujemo pa tudi možnost takojšnjih volitev v ustavotvorno skupščino. Iz tega stališča nastaja potreba Volitev v navadno skupščino. Pri tej priliki moram še posebej opozoriti na to, da se v enem delu tiska vodi kampanja v tem pravcu, kakor da jaz zaostrujem odnošaje in kakor da bi bilo vse lepo in dobro, če bi jaz izginil. Spominjam se, da so tako govorili nekdaj v Avstro-Ogrski in zelo sem iznenaden. da so tudi v naši državi krogi, ki tako govore. Ti krogi pravijo da bi moral jaz molčati ki samo molčati To pomeni z drugimi besedami: Radič kot ramenec ne more govoriti, a jaz kot drugi šef KDK ne smem govoriti. Potemtakem bi smeli govoriti torej samo predstavniki današnjega režima, da javnosti sugerirajo svoje ideje, zlasti to ideio, da je potrebno delati tako, kakor da se ni ničesar zgodilo. Odtod je tudi nastala ideja, da se nadaljuje s sedanjo skupščino in da se predvsem ratificirajo nettunske konvencije. Toda to. kar govorim jaz, ni le izraz mojega individualnega pojmovanja. Tu sem jaz samo odmev onih razpoloženj in pojmovanj ki so danes splošna v hrvatskih in prečanskih krajih. Tam vsakdo govori tako. kakoi jaz. samo velika večina še mnogo ostreje nego jaz. Sedaj je govor samo o tem, kaj ie treba storiti, da se odnošaji ublažijo in razburjeni duhovi pomirijo. Ako se v javnost lansirajo take vesti, da se bo sklicala Narodna skupščina radi nettunskih konvencij", potem je to samo prilivanje olja na ogenj. Smatram za svojo patriotsko dolžnost, da opozorim na to vso srbsko javnost. Radi prečanske javnosti mi ni treba spregovoriti niti ene besede. Tam so besede odvišne, tam so potrebna dejanja. Govorim radi srbijanske javnosti, ki ne pozna tamošnjih razmer in ki je spravljena z raznimi bajkami in pripovedkami v zmoto, kakor da je tam preko Save vse v najlepšem redu in da sem samo iaz oni. ki ta red kvari. Javnost v Srbiji bi morala vedeti, da ie tam preko globoka kriza, ki se lahko imenuje kriza edinstva in da je to danes najvažnejši problem, važnejši od vseh konvencij in posojil, kako bi se rešilo to edinstvo. Tega ni mogoče doseči z malimi navadnimi drobnimi parlamentarnimi sredstvi, spletkami in intrigami, za to ie potreben preokret duhov v Srbiji in globlje pojmovanje dogodkov, ki so nastopili. Vsakdo izmed nas ima sedaj svoj del zgodovinske dolžnosti. Povodom novinskih vesti, da se v vladi dela na to, da bi se sedala vladna kombinaciia razširila na KDK in da bi bila to delovna vlada s sedanjo Narodno skupščino, rečem samo to. da ie to naibo'iši argume"t kako prav imam, ^ko trdim, da politični faktorji v Beogradu ne pojmujejo globine krize, ki ie nasfon'la Čim se ie taka m'se1 mo?la noiaviti po vsem tem. kar se je dogodilo. je jasno, da ta vlada ne nojmuje situacije. To je predlog, to je ideja na- vadnih malih partizanov, ki še sedaj, po teh usodnih dogodkih nočejo uvideti, da ie to nemogoče. Zamislite si samo to, da mora prva prihodnja seja Narodne skupščine pričeti z verifikacijo zapisnika zadnje seje. Kako bo s to verifikacijo? To znači, oživeti ponovno vse to. kar se je dogodilo in tako oživljeno vreči ponovno v javno debato. To znači ponovno razburjati duhove in razpaliti strasti. Jasno je, da to ni samo moje stališče. Vprašajte kogarkoli iz prečanskih krajev, ki ne sodeluje aktivno v politiki, a želi ureditve naših razmer, tudi on vam bo odgovoril, da ie najmanj, kar se mora zgoditi, čim prejšnji razpust Narodne skupščine in razpis novih svobodnih volitev.« «Pod čigavim predsedstvom naj bi bila volilna vlada?« so se zanimali novinarji. «Pod predsedstvom kogarkoli,» je odvrnil Pribičevič; «mi zahtevamo le garancije, da bodo volitve svobodne.* «Kaj mislite o izstopu demokratov in radikalov v prečanskih krajih iz svojih strank in prestopu v KDK?» «To je le nov dokaz, kako razpoloženje vlada v prečanskih krajih.* «Govore, da dobimo vlado novih osebnosti.» «Tega ne vem. Nisem toliko posvečen v razplet situacije. Mislim, da bo ta moja izjava služila v pomirjenje. Gre mi za to, da bo javnost v Srbiji točno obveščena, da nam ne bi mogli očitati, da nismo pravočasno opozorili na to.» «Kaj nam lahko konkretnega izjavite o volitvah?® «To je stvar faktorjev, ki odločajo o situaciji. Mi sploh nismo stavili nikaklh ultimativnih zahtev. Mi samo povemo, kakšna je situacija in kako se pojavlja v narodu. Dovolj je cistremnlh elementov, ki bi želeli, da se s strani Beograda ne stori ničesar, da bi potem bili vsi faktorji na Hrvatskem in v prečanskih krajih primorani, da se odločijo za naj-radikalnejše mere.» S tem je bil razgovor med Pribičevi-čem in novinarji zaključen. Pribičevič je nato odšel v ministrsko sobo Narod ne skupščine, kjer ga je že pričakoval preiskova'ni sodnik g. Milutinovič, ki ga je nato zaslišal o krvavih dogodkih v skupščini. Po zaslišanju je odšel Pribičevič ob 6. zvečer v bolnico, kjer je posetil Stepana Radiča in ostal pri njem nad eno uro. Obupne intrige proti Pribičevicu Beograd, 26. junja. p. Čimbolj se bliža kriza vlade tem večja nervoznost se po-lašča vladnih krogov, zlasti onih iz ožje okolice Velje Vukičeviča, ki se zavedajo, da ž njim stoie in padejo. To dokazujejo tudi vedno večje intrige proti KDK. zlasti Pa. proti njenemu predstavniku Svetozar]« Pribičeviču. Radikale najbolj boli prpokret, ki ga je opažati zadnje dni v vrstah prečanskih Srbov, ki so doslej več ali manj dosledno zagovarjali politiko radikalne stranke Korporativni izstopi radikalov iz stranke in prestopi v KDK so povzročili v vladnih vrstah razumljivo vznemirjenje. Da bi Pribičeviča kit predstavnika prečanskih Srbov kar najMlj diskreditirab", so imeli danes vojvodinski radikalski poslanci sejo. o kateri so izd ni poseben komunike. V tem komunikeju predvsem naglašajo, da se Pribičevič povsem neupravičeno izdaje za predstavnika prečanskih Srbov, češ da nikdar ni zastopal njihovih interesov. Z raznimi intrigami ga skušajo naslikati kot njihovega največjega nasprotnika. Ta intriga pa ie preveč prozorna, da bi kaj zaleglo in vzbuja zgolj pomilovanje. Tuji poslaniki pri Marinkovicu Beograd, 26. Junija p. Zunanjega ministra dr. Marinkoviča so tekom današnjega dne posedli skoraj vsi v Beogradu navzoči diplomati. Daljši razgovor je imel s francoskim, angleškim, italijanskim in madžarskim poslanikom. Posetil ga ie tudi papeški nuncij Pellegrinetti. Šef čsl. generalštaba v Beogradu Beograd, 26. junija p. Danes je dospel semikad 5-ef češkoslovaškega generalštaba general Jan Sirovy v spremstvu višjih generalštabnih oficirjev, da se udeleži vojaške proslave bitke na Ce-ru. Na kolodvoru je bi! češkoslovaškim gostom prirejen svečan siprejem. Dopoldne so Cehi položili venec na grob Neznanega junaka. Zvečer je priredil kralj v gardijskem domu na čast češkoslovaškim oficirjem svečano večerjo. Preokret v vladnih krogih^ Razen vukičevičevcev in klerikalcev priznavajo sedaj že vsi potrebo čimprejšnje demisije. - Tudi včerajšnji dan je potekel v samih konferencah Naivene letalo na svetu London, 26. junija. Oo.) Jutri bo izroče« no prometu največje letalo na svetu. Leta» lo se imenuje* «!nf!exibi1e». tehta 14 ton in razpolaga s tremi motorji s skupno 2100 konjskimi silami Letalo ie 75 čevljev dol« go. Premer kril znaša L5fl čevljev. Letalo je izdelano iz kovine Beograd, 26. iunija, p. V smislu včerajšnjega poziva je bil g. Svetozar Pribičevič danes dopoldne ob 11. sprejet od kralja v avdijenci, ki je trajala do 12.30. Za avdijenco je vladalo pri vseh političnih krogih velikansko zanimanje, ker računajo, da bo odločilne važnosti za nadaljnji razplet vladne in parlamentarne krize. Pred dvorom je pričakovala g. Pribičeviča velika skupina novinarjev, ki so ga takoj, ko je stopil iz dvora, obsuli z vprašanji. G. Pribičevič pa je novinarjem odklonil izjave, ter jih je povabil za popoldne v poslanski klub, kjer jim je nato podal obširno izjavo, ki jo objavljamo na drugem mestu. Z dvora je odšel g. Pribičevič najprej v bolnico k Stepanu Radiču, nato pa v poslanski klub, kjer je navzoče poslance informiral o poteku avdiience. Dolga Pribičevičeva avdijenca, kakor tudi drugi današnii dogodki dokazujejo, da smo že prišli v fazo posvetovanj in iskanja izhoda iz težke situacije. Današnja vladna »Pravda« je zato svojemu političnemu pregledu dala že zopet naslov: «Pred otvoritvijo krize.» Da je kriza že tu in da bo v najkrajšem času tudi formalno nastopila, tega nihče več ne zanika. Danes se že intenzivno dela na tem, da se pripravi nova kombinacija. Predstavniki KDK so svoje stališče obeležili, zlasti pa ga je točno orisal g. Pribičevič v svoji današnji izjavi, v kateri je tudi razložil, zakaj zahteva KDK razpust Narodne skupščine in nove volitve. Tudi danes so se vladni klubi ves dan posvetovali o situaciji. Zlasti prečanski zastopniki v vladnih strankah, izvzemši seveda klerikalce, zahtevajo demisijo vlade. To zahtevo je zlasti postavil muslimanski klub, ki se kaže najbolj nepomirljivega. Pod pritiskom svojih volilcev zahtevajo demisijo vlade tudi prečanski poslanci Davidovičeve demokratske stranke dr. Ribar, dr. Angjd. linovič in drugi, kar so naglašali danes v vseh svojih izjavah, ki so jih podajaL1 novinarjem. Dopoldne in popoldne so imeli demokratski ministri konference z Ljubo Da-vidovičem in drugimi demokratskimi prvaki. Pri demokratih je danes zopet prevladalo mišljenje, da mora priti čimprej do demisije vlade. Prepuščeno ,>a je g. Davidovicu. da se tozadevno dogovori z g. Vukičevičem. Demokrati naglašajo, da so za to, da sedanji režim čimprej odstopi, zahtevajo pa garancije, da bi se ne zgodilo, da ostanejo demokratski ministri osamljeni ter da jih radikali ne izigrajo. Danes opoldne je posetil Ljuba Davidovič ministrskega predsednika ter ga obvestil o tem na-ziranju demokratskega kluba. Kakor pa naglašajo iz okolice Vukičeviča, je g. Davidovič pri tem naglasil, naj odstopi vlada šele takrat ko bo že ustvarjena nova kombinacija. Zanimivo je, da poroča nocojšnja »Pravda«, da so radikali že pristali na to, da prihodnji vladi ne bo več načeloval g. Vukičevič. Za jutri dopoldne je sklicana "seja demokratskega kluba. Tudi Vukičevič se posvetuje na vse strani in je imel danes med drugim tudi daljšo konferenco s predsednikom Narodne skupščine dr. Peričem. Vukičevič sondira na vse strani teren, da bi zrnovna utrdil svoi položaj. Splošno se sodi, da bo padla odločitev koncem tega tedna, ko se vrne kralj s proslave na Ceru, kamor odpotuje jutri. Dr. Pernar je včeraj že vstal Po zatrjevanju zdravnikov se ša. — Značilen obisk Beograd, 26. junija p. O zdravstvenem stanju Stepana Radiča je bil danes dopoldne izdan sledeči bulletin:» Temperatura 37.2, žila 100, respiracija 24, proces v pljučih se popravlja. Bolnik sprejema hrano normalno in tndi čreva funkcljonirajo dobro. Splošno stanle se Je izboljšalo. V minuli noči -'e St. Radič pet ur trdno spal, ostali del noči je prebil v polsnu«. Tudi stanje dr. Pernarja in Ivana Grandje je povoljno. Popoldne so zdravniki ponovno preiskali bolnika ter ugotovili v bulletinu, da se je stanje vseh treh bolnikov ie izboljšalo. Pri Značilen proglas Narodne odbrane v Sarajevu — Sarajevo, 26. junija. Sarajevski oblastni odbor Narodne odbrane ie izdal sledeči vsekakor nenavaden in v sedanjem trenutku vse prej kot umesten proglas: »Oblastni odbor Narodne odbrane v Sarajevu smatra za svojo dolžnost in pravico, da naslovi po krvavih, žalostnih dogodkih v Narodni skupščini na javnost naslednji apel: Bosna in Hercegovina sta centralni jugoslovenski pokrajini, kjer žive pomešano dva plemena in štiri vere edinstvene naše tiacije. Bili so momenti, ko smo mnogo trpeli eni od drugih. Kakšna je bila doba od 1. 1914. do 1918. Srbi Bosne in Hercegovine so tedaj najbolj trpeli od svojih sonarod-njakov, od vseb Jugoslovenov. Kljub temu so voditelji Srbov v času osvobojenja, inspi-rirani po največjem postulatu, izdali znani proglas, apelirajoč na ves narod, da pozabi na neprijetno preteklost zaradi lepše, skupne bodočnosti. Interes države, največji interes nacije zahteva- da so danes oni, ki jim je zadana največja bol, Hrvati, orav tako širokogrudni kakor so bili Srbi 1. 1918. Narodna odbrana apelira na kraljevsko vlado in na vse odločilne činitelje, naj stnre vse. da preneha režim neodgovornih in nesposobnih. da pride državna politika čimprej definitivno na pot pravega narodnega edinstva. kakor so ga zamišljali tvorci današnje velike naše jugoslovenske države in stotisoči padlih žrtev. Bosna in Hercegovina sta preživljali v nedavni preteklosti mnogo težjo dobo, ko se je mislilo, da sta izgubljeni za Slovan-stvo. Aneksija Bosne in Hercegovine, ki smo jo morali priznati, je bila naše najvpč-je politično ponižanje. Klonili nismo, ker smo vedeli, da je ostala morala naše cele acije nedotaknjena. Tudi danes mislimo, ;akor vedno doslej, da je prvi imperativ vsakega rodoljuba. ohraniti samozavest, ohraniti idejo narodnega edinstva. To nnj bo prisega nas vseh. In naša država bo sigurno izvedla zgodovinsko nalogo Jugoslavije, da oživotvori princip: Balkan balkanskim narodom! tudi Radičevo stanje trajno bolj-srbijanskega seljaka St. Radiču je temperatura že skoro normalna, dr. Pernar pa se je danes že mogel uelj časa sprehajati v sobi. Popoldne je pos;ti! St. Radiča tudi načelnik ministrstva za narodno zdravje dr. Šiampar. Ob 6. zvečer .ie imel Radič daljši razgovor s Svetozarjem Pribičevičem sicer na so bili danes obiski omejeni na minimum. Popoldne je Radič sprejel nekega seljaka iz Užic, ki mu je v imenu užiških kmetov čestital k rešitvi in mu želel skorajšnje okre vsnje. Sporočil mu .ie tudi. da ga namerava prihodnjo nedeljo posetiti večja skupita užiških kmetov. Mednarodni geološki kongres Kodani. 26 junija (be.) Tu je bil otvorjen mednarodni geološki kongres, katerega se udeležuje okrog 100 delegatov. Ostre p^otikomunistične odredbe na Češkem Praga, 25. junija. Komunisti so pripravljali velike manifestacije za »Rdeči dan« (16. julija), kot protesti proti oblasti, ki je prepovedala spratakiado. Sedaj pa je policija prepovedala vse prireditve 6. julija. Tudi fašisti so hoteli prirediti orotidemon-stracijo takozvani »belo rdeči dan«, kar je oblast tudi prepovedala. Kakor izve vaš poročevalec, je oblast odredila vse potrebno. za mir in red Orožnišrvo bo na vseh železniških progah nekaj postaj pred Prago izvedlo revizijo vseh potnikov ter ne bo pustilo v Prago onih oseb. ki bodo potovale brez legitimacij ali pa z komunističnimi legitimacijami. Ako oa bi komunistična stranka 6. iuliia vendarle hotela prirediti svoie man festaciie, bo razouščena, gleških čet iz Tientsina. Razkol v angleški delavski stranki London, 26. junija s. Razkol v delavski stranki postaja vedno večji, ker sta se bivša predsednika sveta strokovnih organizacij Hicks in poslanec Wheatley pridružila skupini Cooka in Maxtona. Nekateri delavski voditelji, kakor Lansbury, skušajo zanikati, da je to gibanje nevarno, vendar pa je Wheatley na včerajšnjem zborovanju v svoiem govoru ostro napadel Macdonalda ter dejal. da si ie delavska stranka pod njegovim vodstvom zaslužila pohvalo konservativne strank« Egiptska vladna kriza Kairo, 26. junija (lo.) Kralj Fuad je odstavil ministrstvo in poveril sestavo novega kabineta Mahmud paši. Kakor poročajo, je prišlo do teh dogodkov, ker je bilo ministrstvo zapleteno v neki finančni škandal. Amerika priznava kitajsko na* cijonalistično vlado Šangba], 26. junija (lo.) Ameriški generalni konzul je obvestil nankingško vlado, da so pripravljene Zedinjene države priznati nacionalistično vlado in revidirati vse kitajsko-ameriške nepravične pogodbe Kakor se izve, sta pripravljeni Francija m Japonska, da sledita ameriškemn vzgledu. London, 26. Junija (lo ) »Daily Telegraph. poroča, da angleška vlada ne bo še priznala nan-kingške vlade in bo počakala, dokler ne pride «a Kitajskem do stabilnega režima Londonsko posojilo je propadlo že pred umorom Brezuspešna prizadevanja finančnega ministra v Londonu. - Tudi s predujmom ni nič Beograd, 26. unija. Upravnik državne hi-potekarne banke g. Djuričič, ki se je nahajal kot ekspert za najetje posojila v Londonu, se je včeraj po svojem povratku v Beograd takoj podal k predsedniku vlade Vc-lii Vukičeviču in je nato posetil zastopnika finančnega ministra dr. Mehmeda Spa^a. Oba je podrobno informiral a sta--i»u post-jii!a. Dejal je, da Je tekst pogodbe glede posojila že sestavljen in da je vprašanje posojila že rešeno, vendar pa se emisija sedaj me bo izvršila ker — razmere niso ugodne. Glasom Djuričičevega poročila je vladi potrebni avans na račun posojila baje zagotovljen, žaiibog pa se bo tudi o tem reševalo še le tedaj, ko se bodo razmere pri nas izboljšale. Vladni faktorji zatrjujejo, da vesti o dogodkih ki so se zgodili pri nas niso imele nikakega vpliva na sklepanje posojila v Londonu, ker da je finančni minister dr. Bogdan Markovič zapustil London že pred krvavim dogodkom v Narodni skupščini. To odgovarja dejstvu, ker je posojilo propadlo že prej, predno se ie v Narodni skupščini izvršil atentat, po katerem je finančni minister dr. Bogdan Markovič moral zapustiti tudi Pariz in je odpotoval v Vichy, da ne bi ravno praznih rok pridirjal na- ravnost v Beograd. O samem vprašanju posojila javljajo iz Pariza: Usoda velikega državnega posojila je bila rešena že začetkom junija, ko so prispela finančna poročila bančnih skupin h Londona, da ie emisija našega posojila v letošnjem poletju nemogoča in da se mora vsa zadeva odgoditi na jesen. Odhod ministra dr. Markoviča pred 15 dnevi v London ni mogel spremeniti situacije v londonskih finančnih krogih, ki se niso hoteli globlje spuščati v realizacijo posojila. Istotako ni uspe! njegov poizkus, da bi dobil avans na račun posojila. V pariških krogih ie izzvala malo senzacijo vest »Agence Economique et Finan-siere«, da je finančni min. dr. Markovič zaradi neuspeha v vprašanju posojila podal ostavko. Vest ni potrjena, toda v Parizu navzlic temu smatrajo njegov odhod v Vi-chy namesto v Beograd za potrdilo te vesti. Nadalje javljajo iz Pariza, da se direktor Narodne banke Novakovič mudi v Švici in se to spravlja v zvezo z neuspehom najetja državnega posojila v Londonu, da bi v slučaju potrebe naša Narodna banka parirala vsem eventualnostim na švicarskih denarnih tržiščih. Uradni komunike o neuspehu posojila Finančni minister priznava, da je posojilo odgodeno do jeseni. Vlada išče kritja za denar, ki ga je že porabila na račun posojila Beograd, 26. junija p. Namestnik finančnega ministra dr. Spaho je izda! danes popoldne o londonskem posojilu sledeči komunike: Povodom raznih vesti, ki so se doslej pojavljale v javnosti o londonskem posojilu in ki potekajo iz nekompetentnih in nepooblaščenih virov in zaradi tega ne jd-govarrajo dejanskemu stanju, smatra zastopnik finančnega ministra dr. Spaho za potrebno izdati sledeče obvestilo: Dne 19. t. m. je bil dosežen v Londonu sporazum med finančnim ministrom dr. Bogdanom Markovičem in londonskimi bankami glede zaključka državnega posojila, k; bi bilo emitirano na londonskem in new-3-orškem po možnosti pa tudi na drugih denarnih trgih (Švica, Holandska itd.) Ta sporazum se izraža v tem, da je ugotovljeno besedilo pogodbe in ugotovljene splošne obveznosti, po katerih bi se vršila emisija. Emisija bi se mogla izvesti v Toku do 15. Julija to pa pod glavnim pogojem, da se pred emisijo sprejme zakon o stabilizaciji dinarja in da dobi vlada zakonsko pooblastilo za najetje posojila ter da se regulirajo še nekatera vprašanja manjše važnosti. Ker pa bi po dosedanji praksi na svetovnem denarnem trgu za ugotovitev kurza obveznic bi! meroJajen kurz naših poprejšnjih papirjev, a ker je kurz 7% obveznic državnega posojila .z 1. 1922. na'newyorški borzi znatno pokoleban, zato fninčni mi- Fašistična zloba Kako daleč gre italijanska zloba v gonji proti našemu narodu na Primorskem, kažejo dogodki, ki so se dogodili nedavno v Ajdovščini. V noči od 8. na 9 t. m. so »neznanci« zbrisali in pomazali pri več gostilnah in trgovinah slovenske napise Ponekod so imeli smolo, pa se jim je pripetilo, da so v naglici pomazali italijanski napis in pustili slovenskega, kar ie med ajdovskimi fašisti seveda pobudilo velikansko ogorčenje. Naslednjo noč pa je nekdo napisal po nekaterih hišah z velikimi črkami »W (»viva« — naj živi) Jugoslavia« in »W Re Alessandro« (»Živio kralj Aleksander«). Še preden se je prikazalo jutranje nedeljsko solnce, so izopet drugi prečrtali te napise in pripisali: »W Italia«, »W il Re«. »W Mussolini« (»Živela Italija«. »Živio kralj«, Živio Mussolini«), Oni zagonetni ponočnjak, ki je napisal prve napise, pa se še ni dal ugnati, kajti v ponedeljek zjutraj ie ljudstvo opazilo. da so bili nedeljski napisi zbrisani in se je namesto njih čitalo po zidovih »Ab-basso Italia«. »Abbasso Mussolini« (»Dol z Italijo«. »Dol z Mussolini jem«). Vsakdo je takoj lahko izpoznal. da ie vse te napise pisala ista roka. Oblasti so seveda nemudoma storile svojo dolžnost in aretirale dva domača fanta, češ da sta ona zagrešila ta zločin proti državi kralju in Mussoliniju. Izkazalo pa se ie kmalu, da je sum neutemeljen. pa so aretiranca izpustili iz zapora. Preiskava se ie nadaljevala in končno so oblasti ugotovile, da ie bil pisec onih napisov pravi pristni Italijan, neki Antonio Gentili. delavec v aidovski tovarni. Prišel je šele pred kratkim v Ajdovščino, na že tako oblastno nastopa, kakor da bi bil gospodar vsega trga. Kakor vedo povedati ljudje, Gentili Dri onem svojem nočnem delu ni bil sam, temveč ga ie spremljala in mu pomagala mazati napise in zidove cela kopica priseljencev iz starih pokrajin. Najlepše pa ie, kar je sledilo razkritju teh renjikolskih msznčev. Ajdovski občinski načelnik je pač hotel vso stvar potlačiti, ko se ie dognalo, da je renjikolska zloba hotela spraviti nedolžne ljudi v nesrečo. kar se je skoraj že zgodilo. Oblasti niso namreč stikale samo po Ajdovščini za »slovenskimi žalilci italijanske države. kra!ja in Mussolinija«. temveč celo tudi že po Gorici kjer so Kar tako tjavendan obdolžili neke slovenske dijake, češ da so oni namazali po Ajdovščini one napise, ker so bili slučajno onega dne na izletu v Vipavski dolini, dasiravno Ajdovščine niti videli niso. Stvar saima na sebi posebno v sedanjih časih nikakor ni ?ala. kajti obdolžencu, pa naj se mu dokaže, da ie resnično zagrešil kaj takega, ali pa tudi ne. se lahko zgodi, da ga odpravijo v Rim in postavijo pred ono izjemno fašistično sodišče, ki mu brez vsakega dvoma prisodi nekoliko let ječe in nister ni smatral za možno, da pristane, da se izvrši emisija že v tej sezoni. Ker bi pri sedanjih prilikah pogoji posojila bili težji, kakor bi se sicer moglo pričakovati, je v sporazumu z bankami emisija odgodena do jeseni. Da pa bi se osiguralo finansiranje že začetih projektiranih del v državi, lahko dobi vlada od bank potreben avans, v kolikor predhodno zadosti pogojem, ki jih stavijo posojilodajalci za emisijo posojila. Predujem bi se vrnil po- izvršeni emisiji cclotnega posojila. Kakor je iz tega komunikeja razvidno, je posojilo propadlo. Banke zahtevajo kot glavni pogoj, da je najkasneje do 15. julu ja sprejet zakon o stabilizaciji in da dobi vlada od parlamenta zakonito pooblastilo za najetje tega posojila Na te pogoje je vezan tudi eventualni predujem. V sedanji situaciji je dokaj malo verjetno, da bi mo* gla vlada do navedenega roka spraviti ta dva-zakona pod streho. — ~~ -- Drugo veliko zadrego vlade pa povzroča dejstvo, da je vlada na račun tega posojila že napravila razne izdatke, za katere se> daj nima kritja. Danes popoldne od 5. do 8. se je vršil v Narodni banki dolgotraj« na konferenca med zastopnikom finančne« ga ministra dr. Spahom, generalnim ravna* teljem Narodne banke dr. Novakovičem in ravnateljem državne hipotekarne banke dr. Gjuričidem. Po tej konferenci je dr. Spaho odšel poročat Vukičeviču. potem še konfinacijo ali kaj podobnega. Slučaj, v resnici za naše ljudi izredno srečen slučaj, da so tokrat oblasti v Ajdovščini ugotovile, kdo ie napisal po zidovih one Italijo žaleče napise in s kakim namenom je to delal. Kai bi se bilo zgodilo, če bi oblasti ne bile n.išle pravega krivca, pa si je lahko misliti. Po vsej Vipavski dolini vse tja doli do Gorice bi se bila pričela gonja proti našim ljudem in zapori bi se bili napolnili s »slovenskimi prekucuhi«. Za naše ljudi se ie torej stvar končala srečno . Ne mislite pa. da se ni končala dobro tudi za Lahe. Seveda, sa! se onemu Genti-liju ni zgodilo nič. Njega niso aretirali in tudi ne njegovih oornočnikov. mož ie še danes svoboden in se lepo smeje v obraz oblastim in vsei Ajdovščini. Gentile je namreč — fašist! Zasedanje varnostnega odbora v Ženevi Ženeva, 26. juni.ja (lo.) Na čelu angleške delegacije je prispel semkaj lord Cushendun, da se udeleži zasedanja varnostnega in razsodiščnega o-dbora, Iti se prične jutru Predsednik pariškega mestnega sveta socijalist Pariz, 26. junija (be.) Za predsednika mestnega sveta je bil izvoljen s 45 glasovi proti 20 socijalist Marchand. Demisija avstrijskega pravosodnega ministra kot posledica procesa proti Beli Kunu, čigar izročitev Madžarski je zahtevala velenemška stranka Dunaj, 26. junija, g. Zadeva odstopa pravosodnega ministra dr. Dinghoferja, je sedaj odločena. Dr. Dinghofer bo po svojem odstopu prevzel mesto predsednika najvišjega sodišča, ki je bilo že za njega rezervirano, dočim se mesto pravosodnega ministra za sedaj ne bo zasedlo. Na seji krščansko - socijalnega strankinega odbofa se je vzelo na znanje sporočilo zveznega kanclerja, da je današnji ministrski svet sklenil rešiti vprašanje odstopa ^r. Dinghoferja šele tedaj, ko bo vlada imela v rokah njegovo bistveno prošnjo za odstop. Dr. Seipel je dalje iziavil, da bo, ako bi bilo potrebno, sam prevzel pravosodno ministrstvo, ki bi se definitivno zasedlo šele v jeseni. Kakor se izve iz dobro informira- nih političnih krogov, za sedaj ni pričakovati splošne krize kabineta. Velenemška ljudska stranka je imela po seji v zbornici pozno zvečer klubsko posvetovanje. O tem posvetovanju se je izdal komunike, ki veli, da bo dr. Dinghofer sporo-ročil zveznemu kanclerju svojo demisijo. Stranka pa objavlja, da ne bo pristala na provizorno rešitev krize s tem, da bi zvezni kancler dr. Seipel prevzel pravosodno' ministrstvo, temveč da bo smatrala koalicijski pakt za končan, ker s to rešitvijo ne bi bilo varovano njeno posestno stanje. Zaradi tega upa stranka, da bodo ugodili njeai zahtevi, da se imenuje za pravosodnega ministra dvorni svetnik Lutz. Bela Kun obsojen na tri mesece in na izgon Sedel bo samo še en mesec, ker mu je v kazen vštet preiskovalni zapor. — Zanimive podrobnosti procesa izjavil, da bo na obtoženca stavil vprašanja, ker obtoženec ne more podati sestavnega obrambnega govora. Bela Kun je odklonil odgovor na vsa vprašanja ter izjavil, da so mu preprečili podati sestavnega opisa. Sodni dvor je vzel to izjavo na znanje ter ni stavil na obtoženca nobenega vprašanja več. Nato so zagovorniki stavili na Belo Kuna celo vrsto vprašanj o zunanjem odboru in osrednjem odboru madžarske komunistične stranke. Na vprašanje državnega pravdnika, kdaj se je vršila zadnja konferenca zunanjega odbora, Bela Kun ni -Ogovoril. Istotako ne na vprašanje, ali se je sedaj na Dunaju bavil s sklicanjem novega strankinega kongresa. Nato se je pričelo zasliševanje drugega obtoženca MayerIioferja. Zasliševanje Kunovih soobtožencev Ma-yerhoferja in Ilome Breuerjeve ni prineslo nič posebnega. Nato je sledilo čitanje spisov in dokumentov, ki naj bi dokazali, da Bela Kun ni bil navaden član osrednjega in zunanjega odbora, kakor je on to trdil, temveč zelo važna osebnost. Branitelj je končno zahteval, naj se prečitajo tudi oni dokumenti, ki naj bi dokazali, da ne gre za nameravano ponarejevanje dokumentov, temveč za dokumente, ki so sumljivi in ki se podtikajo Beli Kunu, ki trdi, da izvirajo nekateri teh dokumentov od madžarske policije in ne od njega. Po odmoru so tolmači podali svoje izjave o dokumentih, nakar so sledili obrambni govori. Šele po 10. uri zvečer je sodni dvor razglasil razsodbo proti Beli Kunu, Maverlio-ferju in Iloni Breuerjevi. Bela Kun je bil, ker je vzpostavil zvezo s tajno inozemsko organizacijo, obsojen na 3 mesece ječe. Od ostalih točk obtožbe je bil oproščen. Ilona Breuer je bila zaradi istega delikta obsojena na 1 mesec ječe. Od delikta ponarejevanja potnega lista pa je bila oproščena. Maver-hofer je bil sploh oproščen. Bela Kun in Breuerjeva bosta izgnana. Drža;vni pravdnik je vložil proti odmerjeni kazni priziv. proti oprostilni razsodbi Mayerhoferja pa priziv in ničnostno pritožbo. Dalje je protestiral proti izpustitvi Ma-yerhoferja iz zapora. Vendar pa je sodišče takoj izpustilo Mayerhoferja. Breuerjeva je svojo kazen že prestala s priskovalnim zaporom, vendar pa je v sporazumu s svojim braniteljem bila obdržana še v naporu. Beli Kuuu se bo vračunal v kazen preiskovalni zapor dveh mesecev. Dunaj, 26. junija, s. Danes se je pričela raznrava proti Beli Kunu. Malo porotno dvorano so takoj ob pričetku razprave zasedli mnogi domači in inozemski novinarji. Prisotni so bili tudi zastopniki tujih poslaništev. Takoj, ko je sodni dvor zasedel svoja mesta, so ob splošnem zanimanju prisotnih pripeljali v dvorano Belo Kuna in dva so-obtoženca. Bela Kun je imel v rokah več knjig in brošur. Obtožence straži 8 justičnih vojakov. Na vprašanje predsednika, ali se čuti krivega, je Bela Kun odgovoril, da deluje po načelih komunistične intemacijo-nale v interesu zmage in osvobodilnega boja proletarijata in da ie za to odgovoren samo pred svojim lastnim razredom. V ostalem smislu obtožbe se ne čuti krivega. S pomočjo brošur in knjig, ki jih je prinesel s seboj, je imel nato Bela Kun Jaljši govor. Sedanji proces je označil za političen proces sovraštva ter je med drugim izvajal, da je prišel na Dunaj z ozirom na položaj madžarskih delavcev na Madžarskem, ki hočejo imeti vlado delavcev in kmetov, razlastitev veleposestev in več drugih stvari Neposredni povod za n.ieco?o potovanje na Dunaj je bilo pismo prijatelja, ki mu je sporočil, da nameravajo skleniti med Madžarsko in Italijo tajno pogodbo in da je madžarski generalni štab že izdelal načrt, ki vsebuje že docela konkretne podatke o tej zvezi z Italijo. Bela Kun je smatral za potrebno, da z ozirom na to pismo in na splošni svetovni politični položaj zavzame stališče proti pripravam nove imperialistične svetovne vojne, ki bi bila naperjena proti sovjetski uniji. Ni se hotel baviti z mednarodnimi zadevami na Dunaju, ker tudi ni bil v zvezi s svojimi dunajskimi strankinimi prijatelji. Hotel je le zaradi vej-ne nevarnosti, ki bi nastala po italijansko-madžarski zvezi, organizirati komunistično stranko Madžarske. Obstoj osrednjega odbora komunistične stranke na Madžarskem ni tajnost, tajno pa je bilo njegovo bivanje na Dunaju. Ko je Bela Kun na široko pričel govoriti stvareh, ki z obtožbo niso v neposredni zvezi, ga je predsednik večkrat opomnil, naj govori o obtožbi. Bela Kun je nato zakričal, da se noče braniti pred sodiščem. Ko je Bela Kun končno izjavil, da se je pričel ta proces samo zato, ker je bila izdana parola, da se Bela Kun ne sme pardo-nirati, mu je predsednik odvzel besedo ter Danes odločitev v Berlinu Sestavi se »vlada osebnosti«. — Kriza se je zavlekla, ker se centrum ne more odločiti za ponudene portfelje Berlin, 26. junija g. Sestava kabineta ie zopet nekoliko zastala, ker so pri zasedbi nekaterih ministrstev zaradi posebnih želja centruma zlasti po dr. Wirthu nastale nove težave. Poslanec Miiller-Franken namerava torej še le jutri predložiti državnemu predsedniku Hindenburgu listo svojega kabineta Dr. VVirth noče prevzeti prometnega ministrstva, ker je nepolitično ministrstvo in zahteva zase ministrstvo za zasedena »zem Ija, ki pa je rezervirano za predsedn.ka ccntrumske frakcije Guerarda. Dr. VVirth zahteva dalje podkancelarja. Še včeraj sla bila centrumska frakcija in poslanec Muiler -Franken sporazumna glede tega, da se v kabinetu osebnosti ne more imeti poleg kancelarja še podkancelarja in da se moia zastopstvo državnega kancelarja pripustiti po rangu najstarejšemu ministru. Ako bo Guerard prevzel ministrstvo za zasedena ozemlja in se bo njegovo delovanje nana-menilo v ministrstvo za ogrožena obmejna oztmlja ien se bo njegovo delovanje nanašalo tudi na vzhodna obmejna ozemlja. Berlin, 26. junija s. Demokratski poshnec Dietrich-Badem je z odobritvijo demokr.it-ske državnozborske frakcije izjavil da je pripravljen prevzeti prehranjevalno Tji.ii-strstvo. Angleška vlada in madžarske težnje Lord Birkenhead izjavlja, da trianonska mirovna pogodba ni trajno nedotakljiva London, 26. junija, d. Na včerajšnji seji zgornje zbornice je lord Newton načel vprašanje madžarskih optantov ter je kri« tiziral stališče, ki ga je zavzelo Društvo na* rodov. Društvo narodov, je dejal lord New« ton, ni izgubilo samo svojega prestiža in avtoritete, temveč je postalo smešno. Na« čelo razsodišča je dobilo hud udarec. Lord Chamwood je svaril madžarski narod pred pričakovanjem popolnega ukinjenja trianon ske mirovne pogodbe, ker bo doživel veli« ko razočaranje Lord Danesford je priponi« nil, da bi bil moral svet Društva narodov takoj sprejeti predlog madžarske vlade, da se odstopi ta zadeva mednarodnemu razso* dišču. Lord Birkenhead je v imenu vlade od: govoril, da sedanji čas ni pripraven za to, da bi se trianonska pogodba proučila. Ni* kakor pa noče s tem reči, da je ta po god' ba trajno sakrosanktna. On ni bil nikoli oseben prijatelj Društva narodov kakor drugi lordi, vendar pa je poslušal vse na* pade na Društvo narodov z veliko skrbjo. Vse te napade smatra za nenaravne in ne* potrebne. Čim manj se bo poskušalo diri* girati svet Društva narodov, temveč vpli« va bodo lahko imeli nanj. On upa, da bo svet Društva narodov nadaljeval pogaja« nja in da bo popustljivost od obeh strani omogočila rešitev tega spora. K stabilizaciji franka Polncar6 mora Francozom vbiti v glavo, da velja frank samo štiri sous Hermann Muiler - Franken in Otto Braun, novi nemški državni kancelar in pruski ministrski predsednik, z , ruski karikaturi. Tragika Amundsenove požrtvovalnosti Pariz, 26. junija, b. »Information« por^.a iz Kovna, da je ruski ledolomilec Krasin brzojavil sovjetski vladi, da se mu je po« srečilo stopiti v zvezo z Amundsenom. Le* dolomilec je prispel do Spitzbergov ter bo poskusil ugotoviti natančno pozicijo, kjer se nahaja Amundsen. Moskva, 26. junija, s. Ruski ledolomilec Maligin dosedaj ni ujel nobenega klica od Amundsena. Tudi letalec Rabuškin na svo* jem poizvedovalnem poletu med otokom Nade in Karlovim ozemljen ni nikjer vi* del Amundsena. Vodja ruske pomožne eks* pedicije Riese meni, da je Amundsen pri* *tal na južnih Spitzbergih, ako se ni preje ponesrečil. Rim, 26. junija, (ri.) Komunike Agenzie Štefani javlja, da je včeraj§nje slabo vre* me preprečilo nadaljne poizvedovalne po« lete za rešitev posadke zrakoplova «Italie». Danes so se zbrali na krovu ladje «Citt& di Milano* Nobile in trije piloti velikih hidroavijonov, da pripravijo široko zasno* vano akcijo za rešitev ostalih ponesrečencev Norveški parnik Aritta, ki je dospel v Kingsbay, javlja, da je ujel slabe brezžič« ne znake, kateri smatri, da izvirajo od hi* droplana Latham. Švedska vlada je skle* nila da odpošlje na sever tri mala vojna letala za prenos ponesrečencev. Predsedniška volilna borba v Ameriki Houston, 26. junija, d. Danes je bil otvor. jen v Koloseumu demokratski nacijonalni konvent. Že včeraj je prišlo na zborovanje približno 47.000 oseb. Glavni kandidat de« mokratsKe stranke guverner Smith ne bo prisostvoval konventu. Prispela pa je nje* gova žena z otroci in drugimi sorodniki, ki je izjavila, da pričakuje, da bo imeno* vanje Smitha za demokratskega kandidata izvršeno najbrže že pri prvi volitvi. Naj« močnejši nasprotnik Smitha senator Reed je že več dni tukaj. Opozicija preti z raz* kolom demokratske stranke, ako bi bil iz« voljen Smith, ki je proti prohibiciji in ka« tolik. Značilno je, da se prohibicija v vo« lilnem proglasu pristašev Smitha sploh ne omenja. Potek kongresa bodo po vsej Ame* riki razširili potom brezžičnega brzojava. Stave stojijo 7 : 2 za Smitha. Značilno je, da je število ženskih delegatov mnogo manj še kakor na konventu leta 1924. Takrat je bilo prisotnih 900 žensk sedaj pa samo 146. Vplivni demokratski politiki menijo, da bo vendarle prohibicijsko vprašanje glavni predmet predstoječega boja. Obetajo se senzacije z vladarskimi pismi London, 26. junija (lo.) »Daily Telegraphu« st je posrečilo, da je pokupil na stotine pisem bivših evropskih vladarjev. Med njimi so tudi pisma a^ngLeške kraljevske dvojice ruski carici, ki so bila izročena angleškemu kralju. Anatolska železnica Angora, 26 .junija (lo.) Pogajanja za gradnj*. nove anatolske železnice so bila z neko švedsko finančno skupino uspešno zaključena. Železniška nesreča Varšava, 26. junija s Včeraj popoldne je jk Lublinu skočil iz tira osebni vlak. Lokomotiva in več vagonov se je prevrnilo preko železniškega nasipa. Ker vagoni niso biK močno zasedeni, katastrofa ni zavzela večjega obsega. 10 oseb je težko, nekaj pa jih je lahko ranjenih. Churchillov rešitelj V Johannisburgu v Južni Afriki je umrl seržant Roberts, ki je slovel kot človek, kateri je rešil tekom burske vojne življenje W. Churchillu. Poznejši minister je bil tedaj novinar in je prišel po boju pri Duitsdorfu v velike škripce. Konj mu je poginil. Moral je bežati peš pred burskimi strelci. Churchill popisuje ta dogodek takole v svojih spominih: «Bežal sem in mislil: ,zdaj bo po meni, izgubljen sem, takoj me bodo ustrelili.' — Nenadoma se je dvignil iz jarka na levi od mene jahač na rjavcu. Bil je ves krvav po obrazu. Pričel sem klicati, dasi nisem ničesar pričakoval: saj misli na begu vsak samo nase. A na moje veliko začudenje se je mož ustavil in mi molče pokazal, naj skočim na konja za njim. Komaj sem zlezel gori in objel jahača okoli pasu, pa je šlo čez drn in strn. Buri so nas zasledovali. Konj je rešil jahača, a izdihnil vsled naporov. Obup jahača je bil nepopisen. Pokazal mi je angleške straže in rekel, da zdaj ne bodo Buri na nas streljali. Na to pa je pričel mrmrati: «Ubogi moj konjič, dragi moj prijatelj!» — Potolažil sem ga z besedami: — Kaj boste žalovali za konjem! Saj ste mi rešili življenje! — «Tisto že,» je odgovoril, a ni mi veliko do tega. sire... Vem samo, da sem izgubil najzvestejšega tovariša*. Seveda ni slutil vojak, da bo po njem rešen mladenič pozneje lord-zakladnik (finančni minister) in najvplivnejša osebnost v dobi svetovne vojne. V teh letih je bila hvaležna požrtvovalnemu rjavou v daljni Afriki — vsa Angleška. Poštne tatvine na »Leviathanuovedi raznih prič, med katerimi je gospa L. navajala, da se je tudi napram njej izrazila obtožena, da bo Forjanoičevi »staivša-la ksiht...« Iz kazenskih aktov je sodnik ugotovil, da je bil Kopitar že v preiskavi radi umora, pa se je tedaj izkazalo, da Je storil dejanje v duševni zmedenosti, ko Je leta 1912 ubil s kladivom neko 13-lertno deklico. — Sodnik Je Se prebral izvid in mnenje zdravnikov izvedencev, ki so pregledali najpadeno Zofko Fiorjančičevo. Poškodovanca je zdaj popolnoma zdrava. Avgmst Kopitar Je bil obsojen radi prestopka lahke telesne poškodbe na 3 mesece, a ga. Pavla Kregarjeva na 14 dni zapora. Bolnici bosta morala oba plačati 330 Din za zdravljenje Zofke Florjančičeve. Krrvdorek sodbe temeni glede Kopitarja na njegovem lastnem priznanju, a pri ge. Kregarjevi se sodnik istotako opira na izpoved Kopitarja in priče ge. L. Obtoženi Kopitar je pač vse dejanje opisa.! tako jasno in stvarno, da mu sodišče mora verjeti, zlasti ker je njegova izipoved pod-PTta z izpovedjo priče L. Pri Kopitarju je bilo olaišilno priznanje, a pri ge. Kregarjevi neoporečnost in razburjenje zaradi družinskih razrneT. Dočim je Kopitar kazen tatkoj nastopil, je Kregarjeva prijavila po svojem zagovorniku dr. Ravniharjn vsklic radi krivde in kazni. Občekoristna uradniška stavbna zadruga v Celju Celje. 24. juniia. V petek, dne 22. t. m. se ie vršil v gostilniških prostorih celjskega Narodnega doma zbor Občekoristne uradniške stavbne zadruge v Celju. Iz porjčila posameznih funkcijonariev posnamemo, da ie zadruga preskrbela pri celjski Mestni hranilnici s pomočjo garancije celjske mestne občine svojim članom 13.000.000 Din stavbnega kredita za zgradbo enostanovaniskih hiš. Zgradili so si 4 člani svoie lastne domove. Od teh so se 3 ooslužili omenjenega posojila v skupnem znesku 323.000 Din. dočim si je en član postavil lično hišo z lastnimi sredstv« Vzrok, da se posojila ni ooslužilo več članov, tiči v tem. da uradništvo danes ni stalno in da tudi ne more računati s stalnimi dohodki. Tudi ni zaradi izredno visokih stavb stroškov ter visokih hipoteč. obresti za uradništvo primeren čas. da bi si že sedai z negotovim pogledom v bodočnost zgradilo lastne rodbinske hiše Zadruga poseduje nadalje v Kersnikovi ulici tri rodbinske hiše. v katerih stanuje 8 aktivnih državnih uradnikov. 3 upokojenci ter 1 vdova. Na stanovanja, ki se bodo v bodoče izpraznila. odnosno na novo pozidala, ie priglašenih še 12 članov zadružnikov, med temi 9 aktivnih državnih uradnikov ter 3 upokojenci. Zadruga bi potemtakem rabila še najmanj tri rodbinske hiše. Zaradi neurja in večkratnih poplav 1. 1926./27 so se morale obnoviti in popraviti vrtne ograje, strehe ter ometati zidovi. Zaradi tega izkazuje bilanca majhen primanjkljaj. ki se bo kril z najemnino v prihodnjem letu. Zadruga poseduie poseben stavbni sklad, iz katerega namerava črpati sredstva za zgradnio lastnih hiš. Za enkrat je ta stavbni sklad še zelo maihen. Zadruga šteje 91 članov: pričakovati ie. da se bo število v tekočem poslovnem letu znatno dvignilo Bilančna vrednost treh hiš znaša 37 160 Din. dočim so iste zavarovane proti požaru za 750.000 Din Občni zbor ie vzel poročila kniigovrtdie naduoravitelia Cvah-teia z zadovolistvom na znanie ter mu izrekel za izredni trud ki ca posveča zadrugi. nailepšo zahvalo. Pri volitvah so bili izvoljeni v upravni odlbor dosedanii člani. Pri slučajnostih se ie razmotrivalo vprašanje. kako bi bilo mogoče dobiti v bodoče cenen kredit za zidanie novih hiš ter se le pri tej priliki omenila tudi državna akcija za gradnjo stanovanjskih hiš. Rešitev dveh diiakov pred utopHeniem Ljubljana, 26. junija. Vroči dnevi izvabljajo iz mesta v vodo velike gruče Ljubljančanov. Posebno mla* dina, ki je vsa srečna zapustila zatohle šol* ske sobane, pridno izrablja počitnice s ko* panjem m rajanjem na sipinah. Kopališče ob Ljubljanici je ves dan dobro obiskano, enako radi pa Ljubljančani zahajajo tudi na Savo, posebno v Tomačevo. Okrog 5. popoldne sta se v Tomačevem kopala dijaka Ivan Rus. učenec I. meščan« ske šole. doma z Masarykove ceste in pa tretješolec Edo Schrimpf, doma istotam. Poigravala sta se najprej ob kraju brega, kjer je Sava plitva, počasi pa sta zlezla ▼ glavno strugo. Valovi so ju potegnili s se* boj in fanta sta se začela obupno boriti z valovi. Mlajši Rus se je pa kmalu sam otei, ker so ga valovi k »reči gnali proti levemu bregu. Schrimpfa pa je deroči tok Save tiral s seboj kakih 400 m. Fant se je obupno boril z valoyi. Njegove krike na pomoč je slišal tudi železniški uradnik AL Cafuta, ki je v naglem diru pohitel ob bre» gu navzdol, se pognal v deroči tok in rešil mladega dijaka neposredno pred utopije* njem. Prinesel ga je iz vode že pol neza* vestnega na kopno, kjer so ga kmalu zopet sprsvili k popolni zavesti Navzoči kopalci so »oglasno Izražali po* hvalo in, priznanje junaškemu uradniku, ki je edini'tvegal reševanje navzlic temu, da trpi na srčni napaki. Že lani je g. Alojzij Cafuta tam v bližini rešil neko deklico pred utopljen jem in za svoj junaški čin gotovo zasluži tudi priznanje na merodajnem me* »tu. uganko, zastavljeno že pred tisočletji. Rute zadehte z vonjem rožmarina in dekliških nageljnov in te pozdravljajo rdeče-lične znanke lanskega leta. Skozi tihotno življenje stopaš in s? vesel, da bi prepeval, če bi te ne bilo sram ljudi in brstečih deklet A cesta te ie vendar upehala in moraš se za trenutek odpnčiti v Omanovi verandi. Gospodar ie dobre volie in bi te zabaval ves dan. Soince se le dvignilo !n toplota se ie razpredla po dolini Martuli-kovi snežniki so se zavil! v grist solnčni prah. skozi katerega bliska srebrno sneg ki ga je poltro še vse skalovje In mnraš se ločiti, dasi bi sedel nairaie do pozne noči v verandi Cesta ie gladka in prahu ni na njej in še predan oomisliš. si že onkraj mosta, onkraj Pišence — v Borovški vasi, v središču našega letoviškega in tu-ristovskega življenja. Čudiš se ker ie okrog tebe vse tako snažno in praznično, kakor da se pravkar obhaia tradiciionalno sveto žegnanie. Nove stavbe so vstale iz tal. zidane so prav po estetičnih in umetniških načelih in vidi se. da ie vmes posegla enotna in sirurna roka. V dveh letih se je dovršil v Kranjski gori velikanski preokret: nr>v duh ie prevzel nekdal tako preproste in konservativne prebivalce da se čudiš in obenem čutiš silno zadovoljstvo. ker je ves kraj resno spoznal nalogo, ki mu io ie poverila narava. Slavčev hotel ie ves predelan ln velikopotezno razširien v modernem smislu ter odgovarja vsem modernim zahtevam. Poleg Razori a bo zdaj pravi center, kier se bo zbirala vsa elita letoviščariev in kier se bo živelo pravo življenje velikega mesta Tudi Pristavčeva skromna restavracija ie izginila s površja in mesto nie se zdai do-vršuje hotel, ki bo. sodeč po prvi zunanjosti, zavzemal lepo mesto poleg soseda Balkana in bo Borovški vasi samo v potrebno okrasje. In dalje narrei pod desnim, nekdaj skrajno zanemarjenim Bregom izginjajo stare, slikovite, zgodovinsko mar-kantne hišice: na niihovem mestu pa vsta-iajo mestnemu živliu prilagodene hiše. seveda po načrtu, a njihova slikovitost je pokopana za vedno — najstarejši, historično zanimivi de! planinske vasi ie izginil na Aako živimo letos v Kranjski gori Koncem iunija. Dušeči, težki zrak v železniškem vozu pritiska na živce in možgane in to tembolj, ker se sunkoma zaganja skozi odprto okno čisti jutranji zrak v savskem produ: neznosni dim lokomotive šviga tesno ob scenah vozov in človeku ie pri srcu. da bi skočil skozi okno in se tesno oklenil jutra, ki diha z opojnim voniem po zagorski dolini. A hvala Bogu — že se ustavi vlak na dovški postaji in pljuča požrešno oožiraio gorski zrak; na dišečem Jesenškovem vrtu si človek popravi svoie razmrcvariene živce in potolaži razžaljeno dušo. Zdi se ti, da si nekie sredi gozdne oaze: tam za Repikovcem, za zelenim zagrinialnm. se nekje razprostira triglavski paradiž, samo slutiš ga .in ker ga ne vidiš, ti ie še bolj veličasten in skrivnosten. Vonj dccvetaio-čih planinskih rož se razgrinja v prijetno silo okrog tebe , Sukova ljubavna pesem in ciganske melodije P. Sarasatea. Pri Ja-nackovi sonati je bil pri klavirju g. Šivic, istotako pri Kogoju in Suku, — ostali dve točki je spremijeval M. Lipovšek. Ker je bil namen prireditve, pokazati znanje in umetniško sposobnost violinista gosp-Rupla, se pri gosp. Lipovšku in Šivicu omejim samo na ugotovitev, da sta vzorna pianista za komorno i?ro i.n za spremljev>nje, kar sta itak že ponovno dokazala. Gosp. Rupel občinstvu tudi ni bil novinec; 9aj smo ga že v tej sezoni park rat slišali. Ima za svojo starost vse tehnične vrline, prstne in lokove. Tudi v prednašan.iu se je pri gosp. šlajsu izvežbal do spoštovanja vredne višine. Da njegov ton še ni popolnoma voluminozen, so mogoče krive gosli, — mogoče se pa bo tudi v tem izpopolnil, ker slišimo, da namerava nadaljevati in poglobiti svoj študij še v inozemstvu. Škoda, da ni zaigral kakega Bacha, kajti po mojem mnenju je Bach preceišnje merilo zrelosti i v tehniki i v prednašanju. Gosp. Rupla bomo v Ljubljani pogrešali, pa upamo, da se iz inozemstva vrne kot zrel umetnik ter mu želimo srečo v nadalnjem študiju. Slavke Osterc rodni skupščini so ga baje toliko iritirali, da je sklenil vrniti se v Zagreb. Premijera dveh velikih modernih baletov v beograjskem Narodnem gledališča. Včeraj, v ponedeljek zvečer sta se izvajala v beograjski operi dva velika moderna baleta Igorja Stravinskega «Petruška> in cZar ptica*. Oba baleta je naštudiral dirigent Baranovič, režirala pa ju je znana plesalka Margareta Fromanova, ki je v začetku letošnje gledališke sezone prišla iz Zagreba v Beograd. Fromanova je gostovala s svojim bivšim zagrebškim ansamblom re-kolikokrat v Ljubljani, dirigent in skladatelj Baranovič pa je zadnje mesece imel glasbeno vodstvo turneje znane ruske plesalke Ane Pavlove, ki je gostovala v Švici, Nemčiji, Italiji in na Nizozemskem. Stravinskega cžar ptica> je narejen po ruski bajki, ki pripoveduje o earjeviču Ivanu. Ta je osvobodil 12 krasotic iz gradu strašne čarovnice, imajoče na svojem dvoru jajce 8 čudotvorno močjo. Carjevič Ivan ujame <2ar ptico>, ki mu ponudi čarobno jajce, s katerim uspava strašilo, kar on uporabi za osvoboditev lepotic iz sužnosti. cPetruška> predstavlja ruski sejem. Ta ba'et plešejo tri lutke, Petruška plesalka in Arabec. Med njimi se razvija ljubavna zgodba, ki konča s Petruškino smrtjo. V prvem baletu prevladuje fantastika, v drugem pa realizem. Oba sta v muzikalnem oziru moderna in sta se izvajala že na velikih opernih odrih v Evropi. Mariborsko gledališče ^reda, 27. ob 8. zvečer: «On in njegova se-stra». Izven sezone. V korist Udruženju gledaliških igralcev. od:.l ostavko na svoje mesto. Gavella je bil zdaj dve leti v prestolnici in je napravil dokaj redu v beograjski drami. Dogodki zadnjih dni v Na- MUDI SE !!! Se enkrat nudimo priliko za naročbo srečk drž. razredne lote rije 16. kola, ki se prične že 7. julija. Priložili smo današnji nakladi »Jutra« naročilnice, tako da si do 1. julija lahko vsakdo naroči srečke pri najsolidnej-ši, domači razpošilialnici srečk Zadružni hranilnici r. z. z o. z. v Ljubljani. Povdarjarno, da jamči država, da bo vsaka druga srečka izžrebana, s čimer je zopet znatno pomnožila visoke dobitke. Izgledi na dobitke so zato najboljši. Srečke bomo mogli poslati le onim, ki jih bodo takoj naročili, ker bodo, kakor vedno, do 5. julija gotovo že razprodane. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z. Ljuhliana, Sv. Petra cesta št. 19 Domače vesti • Jugoslovensko državljanstvo je priznano 2. Franu Hrovatinu. trgovskemu zastopniku iz Ljubljane, rodom iz Matenje vasi pri Postojni in sedaj pristojnemu v občino Gornji Logatec. * Poštninska prostost poljedelskih zadrug Po odredbi ministrstva niso poljedelske zadruge oproščene poštnine samo za pisemske pošiljke v medsebojnem prometu, v prometu s svojimi zadrugami in državnimi samoupravnimi in občinskimi uradi, ampak tudi za vse vrste poštnih pošiljk, torej tudi za denarne in paketne pošiljke. ♦ Štipendije za strokovno hotelirsko izobrazbo. Ljubljanski oblastni odbor razpisuje dve enoletni štipendiji za šolsko leto 1928-1929. v svrho strokovne hotelirske izobrazbe dveh domačinov na inozemski hotelirski šoli. Prosilci, ki imajo za to potrebno sposobnost in zdravje, naj vlože pri oblastnem odboru svoje prošnje. Tam se dobe tudi o od 1. julija nadalje med našo državo, Nemčijo in Madžarsko dovoljeni telefonski pogovori posebne vrste, ki se la- hko naročajo sproti za določen čas, ki pa se morajo prijaviti vselej najmanj eno uro prej Za vsak tak pogovor se računi trikratna pristojbina za navadni pogovor s pribitkom ene tretjine pristojbine za enoto navadnega pogovora. Ti pogovori imajo prednost pred nujnimi privatnimi pogovori, nimajo pa prednosti pred nujnimi državnimi in zelo nujnimi pogovori (eclairs). * Zlet Jugoslovenske gasilske zveze v Ljutomer. Kakor smo že objavili si bo, vršil letošnji zlet JGZ na Petrovo dne 29. t. m, v Ljutomeru, kjer se priredi gasilska slavnost in velika ljudska veselica. Gasilno društvo v Ljutomeru je že vse pripravilo za sprejem gostov, za lep spored dopoldanske slavnosti in za prijetno popoldansko zabavo v senčnatem Sršenovem logu Ta log se je spremenil v rai, ki bo vsakemu obiskovalcu nudi! vso srečo tega sveta. V različnih šotorih bodo brhke in skrbne gospe in gospodične nudile žlahtno ljutomersko kapljico in okusni prigrizek, na drugem koncu se bodo zbirali debeluharji okrog pivskih šotorov, nervozni pa bodo tolažili svoje živce s črno kavo in bolj vročekrvni se bodo skušali utaboriti v baru Ob sviraniu mestne godbe in gasilskih godb se bodo plesa željni pari pridno sukali, onemogle pa bo sanitetni oddelek odvažal na lečenje. Gasilec in negasilec, vsak naj pride na Petrovo v Ljutomer na slavnost in veselico. in potrebščine kupite ugodno v drogeriji A KANC SINOVA, Ljubljana, Židovska ulica I in drogeriji M WOLFRAM nasled. M. KANC. Maribor, Gosposka ul. 33. 301 * Koncert akademikov na Bledu. Akadem ski pevski zbor iz Ljubljane bo koncertiral danes v sredo ob 8 zvečer na Bledu v Zdraviliškem domu. Ta naš najboljši ozna-njevalec slovenske pesmi bo podal revijo naše narodne in umetne pesmi. Sredi slovenskih pokrajinskih krasot se bomo di vili krogu mladih ljudi, ki jih tovarištvo in nezlomljiva sila vežeta v enovit kres plamte-čega slovenstva. Razen tehnike pričakujemo duševne pobude, da nas bo v težkih dneh opogumila. Vodstvo zbora je v rokah neutrudljivega g. Franceta Marolla. Že on nam je porok za spored in njega izvedbo. Med drugimi točkami zapoje zbor Kogojev »Requiem«. ki ie morda naienovitejša m najsilnejša njegova skladba. Zanimanje je za koncert veliko, tako med gosti, kakor med domačini. 1187 * Zanikrnost. Naročnik nam piše: V vseh voznih redih je objavljeno, da ima večerni dolenjski vlak, ki odhaja ob 18.45 iz Ljubljane direktni vagon Ljubljana-Sušak in sicer v času od 15 junija do 15. septembra. Pred par dnevi je odšla moja družina preko Sušaka na morje. Ko vprašujem pri omenjenem vlaku za direktni voz do Sušaka, mi pravi sprevodnik, da bi imel pač biti pri vlaku direktni voz do Sušaka. da ga pa ni, ker železniška uprava »šele študira«, ko'iko potnikov se vozi iz Ljubljane na Sušak in če se bo izplačalo, bo še le omenie-ni voz priklopjen. Svoj čas ie vozil nočni vlak, ki ie imel direktne vozove k zagrebškemu brzovlaku, toda tega so ukinili. Sedaj pa ni niti direktnega voza pri potniškem vlaku, tako da se mora o polnoči prestopa-pati v Karlovcu. Kai se to pravi, ve vsakdo kdor se vozi z malimi otroki. Ni čudno, da pri takih razmerah ni potem potnikov, ker gre vsakdo, četudi nerad, preko Postojne in Reke. ker mu doma prometne razmere za dražji denar ne nudijo prav nobene ugodnosti. Namesto, da bi se potniški promet vsako leto izboljševal, je pa leto za letom slabše. * Dvojni tir na progi Beograd-Zagreb. Dela za izgradnjo drugega tira v odseku od Beograda do Novske naglo napredujejo. Sedaj se gradi že nasip v bližini Beograda — od Zemuna proti Savskemu mostu. Zaposlenih je več tisoč delavcev. Ze prihodnji teden bo nasip dovršen. Prihodnji mesec se bodo polagale tračnice po vsej progi. * Redek ribiški plen v Jadranu. V neki kotlini na dalmatinskem otoku Biševu so ribiči vjeli te dni ogromnega tjulenja, ki ga tamkaj imenujejo »moTska medvedka*. Riba je dolga 2.80 m in težka 305 kg. Izredno redek slučaj, da te vrste riba pride v Jadransko morje. * Italijanska mornarica hoče oplašlti tujce na naši obali. Iz Korčule poročajo zagrebškim »Novostim«: Prošlo nedeljo so nad Lastvom krožili štirje italijanski hidroplani Leteli so daleč nad našimi teritorijalnimi vodami. Italijanske vojne ladje, ki se nahajajo v Lastovu, so odplule iz pristanišča. Med dalmatinskim ljudstvom se prihod italijanskih vojnih ladij smatra kot poskus Italije, da bi opiašila tuice na naši jadranski obali. Medtem pa tujci ne samo da ne odhajajo iz Dalmacije, rnaTveč prihajajo v zadnjih dneh še v večjem številu. Po zanesljivih podatkih je v zadnjih dneh prispelo v Dalmacijo 476 gosto*' ♦ Sladkosnedna tatinska bratca. V okolici Mežice na Koroškem se klatita dva mlada postopača, brata Vincenc in Andrej Delopst doma iz Topolščice. Tatinska brata Imata na vesti že več manjših tatvin, pa tudi drznejših vlomov Pred dnevi sta vlomila pri Marku Kompanu v Javorju ter odnesla več razne obleke ženske in moške, perila, čevljev in jestvin v vrednosti 2500 Din. Nadalje sta vlomila v Bistri v drvarsko kočo ter odnesla raznim drvarjem zopet več parov moških čevljev, jestvin 'n 2 srebrni uri v vrednosti 700 Din. Nedavno sta se priklatila tudi v Libuče ter ukradla Matiji Pušniku 2 panja čebel s satovjem in medom v vrednosti 150 Din. Za tem sta odšla v stanovanje Jurija Gradišnika na Dolgi brdi ter odnesla lonec smetane, več kosov slanine in hleb kruha. Naslednje noči se jima je zopet zahotelo medu, k' sta ga šla iskat v čebelnjak učitelja Rudolfa Goloba v Mežici. Drzna tatova love orožniki že dolgo časa, a zaman. MALINOVEC prvovrsten, drogerija KANC, Židovska ulica. 138-a + Smrtna nesreča na železnici. Po ne- nesrečnem naključju je predvčerajšnjim na železniški postaji v Zemunu padel pod vlak premikač Milislav Tasič. Ko je vlak še vozil, je Tasič poskušal, da iz enega vagona stopi na drugega. Pri tei priliki je padel na tir in so ga kolesa popolnnma raz"iesarila. * Ciril Metodova podružnica v Hočah je poslala družbi zopet prispevek 380 Din. Lepa hvala marljivi podružnici, 1196 * Obledele obleke barva v različnih barvaj in plisira tovarna Jos Reich. * Pri želodčnih težkočah, slabem teku, tresenju v udih, doseže uporaba naravne »Franz-Josefove« grenčice pri vsaki starosti in spolu hipno oživlienje prebavlialnih organoy. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »Franz-Josefovo« vodo kot izborno sredstvo proti griži kakor tudi proti želodčnim boleznim. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz MnMiane u— Og'asni oddelek »Jutra« v Prešernovi ulici štev. 4 bo danes odprt za stranke neprekinjeno od 7. zjutraj do 2. popoldne. Jutri na Vidov dan bo ves dan zaprt. V petek. na praznik sv. Petra in Pavla pa bo za stranke odprt od 9. do 11. ure. u— Kraljica Marija na Bledu. Včeraj ob 7.50 je pasiral dvorni vlak, v katerem se ie vo žila kraljica Marija s princema Petrom in Tomislavoin in v spremstvu adjutanta polkovnika Šariča, Ljubljano in je po prat-kern odmoru nadaljeval vožnjo na Bled. Oficiielnega sprejema na koiodvoru ni bilo, pač pa je bi i navzoč veliki župan dr. Vodo-pivec in več višiih vojaških funkcijonarjev. Dvorni vlak je točno ob 9. dospel v Lesce, kjer je kraljica izstopila in nadaljevala vožnjo v avtomobilu na Bled. u— Rezervni oficirji se vabijo, da se udeleže svečane spominske slavnosti, ki se bo vršila na Vidov dan na velikem vojaškem vežbališču pred vsemi četami ljubljan ske garnizije. Pričetek ob pol 9 uri. Obleka svečana za stroj. Prvotni poziv na udeležbo pri bogoslužnem opravilu v tukajšnji stolnici ostane s tem neizpremenjen. Pododbor Ljubljana. u— Evangeljska cerkvena občina. Člani se s tem vabi.io. da se udeleže v četrtek, dne 28. t. m. (Vidov dan) ob 10. uri slavnostne službe božje v kar največjem številu. u-^. Narodno strokovna zveza sporoča svojemu članstvu, da je umrl v Ljubljani dolgoletni nje član, tovariš Ljudevit Rus. Pogreb našega starega čiana se bo vršil danes, v sredo ob treh popoldne iz deželne bolnice. Članstvo pozivamo, nai se udeleži pogreba v kar največem številu. Pokonika ohranimo v lepem spominu! u— Ljudski kino (Matica) bo predvajal danes izvrstni film »Skozi burjo in vihar« kjer nastopa v glavni vlogi Rod la Rocque, znani filmski umetnik iz velefilma »Vstajenje«, ki je vzbudil za časa svojega predvajanja v Ljubljani veliko senzacijo. Ker bo tudi za ta film zanimanje občinstva veliko se vrše predstave danes cb 16.30. ob 19.30 in 21. uri. Jutri, na Vidov dan. na praznik sv Petra in Pavla pa bo predvajal Ljudski kino ob nezvišanih ljudskih cenah premije-ro najboljšega Pat in Patachonovega filma Don Kihot, ki je insceniran po glasovitem istoimenskem romanu španskega pisatelja Cervantesa. Publiki bo dana priložnost, da se za najnižio ceno prav dobro zabava in od srca nasmeje. Ker bo glede na nizke cene in izvrstni spered, ki se bo predvajal prvič v Ljubljani, zanimanje velikansko, se bodo vršile jutri in na praznik sv. Petra in Pavla predstave redno ob 15. 16.30, 18. 19.30 in 21. uri. Kljub premijcrl nezvišane cene. u— Potovanje po Srednji Evropi. Na praznik sv Petra in Pavla priredi ZKD v dvorani kina Matice ob 11. dopoldne filmsko predavanje o najlepših krasotah Srednje Evrope. Z motornim kolesom prepotujemo v filmu skoro vse države Srednje Evrope ter občuduiemo njih naravne krasote, šege in navade njih prebivalstva. Predvidena je tudi tura na visoki Venediger (3360 m) in povratek po Dunavu do glavnega mesta Avstrije do Dunaia. To revijo lepote krajev Srednje Evrope priporočamo vsakomur v ogled. Zlasti opozorite šolsko mladino, ker bo ta film dijaštvu mnogo koristil pri šolskem pouku. u_ Izvidnlškl odred Strelske družine Ljubljana. Pozivam vse Izvidnike, da se udeleže sestanka v četrtek 28. t. m. ob 15. popoldne na običajnem mestu. Važno v prvi vrsti za one, ki mislijo iti na Sušak in za tiste, ki nabirajo, da se dogovorimo o na-daljnem! V sredo 27. t. m. ob običajni uri sela štaba! — Vodia odreda. u— Merkurjev izlet. Ker so glasom načel-stva gremija trgovcev na Vidov dan trgovine odprte, odpade za isti dan napovedani izlet Trgovskega društva »Merkur« v Kranj ter se preloži na poznejši čas. — Odbor. u— V društvu »Soča« v Ljubljani se vrfi danes v sredo 27. t. m. ob pol 9. zvečer pri »Levu« na Gosposvetski cesti VII. redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. »Sočani«, dolžnost vaša je, da pridete vsi brez izjeme. — Predsedstvo. u— Zadruga brivcev, frizerjev ln lasnl-čarjev v Ljubljani sporoča cenj. občinstvu, da bodo brivnice in damski saloni na Vidov dan ves dan odprti, samo za časa službe božje od 10 do 11. ure zaprti na praznik sv. Petra in Pavla bodo odprti samo dopoldne od pol 8. do 12. ure. 1197 a— Sedel boš lahko za 100 let staro kamnito mizo! Kje? Kdaj? Ob priliki narodne proslave 170 letnice rojstva prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, ki bo v nedeljo dne 15. julija popoldne na njegovem rojstnem domu pri »Kameniti mizi« v Zg. Šiški. u— Usmiljenje! Zdravnik nam piše: Odkar so nas Freud in njegovi učenci s svojo psihoanalizo ugreznili v najglobočje prepade človeške duše, vemo. kdaj in iz katerih vzrokov se loti žensk znana snažilna norost, ki pa s potrebno snago in pametnim snaže-njem nima nobenega stika. To norost pa drugod policija v toliko omejuje, da niso stanovalci drugih mest izročeni na milost in nemilost vsaki milostljivi in vsaki dekli, kadar čuti potrebo, da stepa in nabija mo-droce, zofe. preproge itd. in sicer poljubno od 4. ure zjutraj pa vsaj do polnoči. V vseh mestih so strogo določeni dnevi in ure, v katerih je dovoljeno stepanje, samo pri nas lahko vsak dela, kar hoče in kakor hoče. Končno naši živci tudi niso iz jekla. Človek bi vsaj želel, da ima par ur lahko odprta okna v poletnem času. ne da je odvisen, stanujoč v kakem hišnem bloku, od vsake dame, ki ji pade v glavo: »AIo. zdaj le pojmo pa klofat!« Dovolimo si izraziti skromno željo, naj blagovoli policra tudi za stepanje določati prepotrebno »policijsko uro.« Zobni zdravnik de. IVAN OBLAK Miklošičeva cesta 7 ne ordinira do 1. avgusta. u— Policijski drobiž. Od ponedeljka na torek so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 telesna poškodba, 1 nevarna gro žnja, 1 poškodba, tuje lastnine, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 izgred, 1 prestopek pijanosti in razgrajanja, 1 prestopek obrtnega reda. 3 prestopki prekoračenja policijske ure, 1 nezgoda. 1 onemoglost na cesti. u— Aretirana pijanka. Včeraj opoldne se je nudil pasantom na Kralja Petra trgu neroden prizor. Pojavila se je pijana ženščina, ki je bila spoznana kot 55 letna gluhonema Franja J. kiv je široko merila cesto in se zaletavala v različne moške. Na trgu se je zbrala večja množica liudstva, ki se je ob pogledu na totalno pijano žensko močno zgražalo. Žensko je končno pograbil stražnik in jo odvedel v zapor. u— Poškodovana posestnika. Lojze Per-dan, posestnik iz Jurjevcev pri Kočevju je predvčerajšnjim popoldne peljal s travnika domov velik voz sena. Vozeč mimo neke hiše je prišel med voz in hišno steno in sicer tako nerodno, da ga je pritisnil voz k hiši z vso silo in je Perdan obvisel nezavesten s težkimi notranjimi poškodbami. — Včeraj dopoldne je posestnikov sin Ivan R. povozil na Črnučah 72 letnega Mihaela Snoja. Starček se je močno poškodoval po glavi in ostalem telesu. Oba ponesrečenca so sprejeli včeraj v ljubljansko splošno bolnico. u— Na tračnico Je padla. Ko se je predvčerajšnjim dopoldne vračala 62 letna Marija Pleško, stanujoča na Dunajski cesti št. 1. domov iz Tivolija ii je na železniškem prelazu nenadoma spodrsnilo in je padla. Pri padcu pa je udarila z glavo tako nesrečno ravno na tračnico, da je obležala z veliko krvavečo podplutbo na tleh nezavestna. Na telefonični poziv stražnika je privozil v Tivoli rešilni avto, ki je nesrečnico prepeljal v splošno bolnico. u— Pretep med delavci. V nedeljo zvečer je prenočevalo več delavcev na nekem kozolcu na Ljubljanskem polju. Med prenočevala v kozolcu so bili kvalificirani delavci in taki, ki so porabljivi za vse ali za nič. Kmalu je prišlo med njimi do hudega prerekanja in sicer zaradi stano-skih razlik. Pričeli so se medsebojno pso-vati česar posledica je bila. da so se končno spopadli s koli in noži. Več delavcev je navalilo na nekega Ivana Farčnika, ki so ga težko poškodovali ter mu zadali tudi več sunkov z nožem v hrbet. Težko ranjeni Farčnik se je zavlekel iz kozolca v Linhartovo ulico, kjer je poiskal stražnika, ki je poskrbel, da so ga odpeljali v bolnico. Zaradi nočnega spopada je policija včeraj are tirala 5 delavcev, med katerimi so tudi razni sumljivi tipi, ki imajo na vest? še več kaznivih prestopkov. Izletniški vlaki s 50 odst. popustom Opozorilo vsem planincem In Izletnikom. Slovensko planinsko društvo v LJubljani opozarja, da so se zbog nove odredbe generalne direkcije v Beogradu morale spremeniti dosedanje olajšave. Uvedel se je novi vlak ob sobotah popoldne in dnevih pred prazniki, ki odhaja iz Ljubljane ob 15.30 (pol štirih popoldne); vozi do Bohinjske Bistrice in do Planice. Za ta vlak veljajo izletniške vozovnice s 50% popustom, ne pa za onega, ki odhaja iz Ljubljane ob 14.40 Dalje velja polovična vožnja za jutranji tu-ristovski vlak iz Ljubljane v Bohinj in Planico. Za povratek v LJubliano z izletniško vozovnico se smejo rabiti naslednji vlaki: Vlak, ki odhaja iz Bohinjske Bistrice ob 17.10. iz Planice ob 17. z odhodom z Jesenic ob 18.40 in zadnji običajni turistoski vlak. ki odhaja iz Bohinjske Bistrice ob nedeljah in praznikih ob 19.04. Za druge izletniške vlake je SPD interveniralo, nima pa še rešitver Iz Maribora a— K otvoritvi planinske koče na Peci odidejo člani mariborskega SPD iz Maribora ob 5.40 do železniške postaje Preva-Ije, odkoder jih popelje rudniški vlak do Mežice, nato bo'skupni odhod na Peco. Glede prenočišča je že vse preskrbljeno. Zaradi polovične vožnje naj se izletniki še danes javijo v društveni pisarni SPD pri Put-niku na Aleksandrovi cesti 35. a— Razstava. Mariborski kipaT Niko Pir-nat pripravlja s svojimi tovariši veliko kolektivno razstavo v Ljubljani Pred javnostjo stopijo to Pot strnjeni mlajši likovni umetniki. Koncem oktobra ali začetkom novembra pa se razstava prenese tudi v Maribor. Kipar Pirnat razstavi med drugim tudi dva svoja nova relijefa, ki sta že sedaj razstavljena v izložbi ge. Zlate Brišni-kove. a— Udruženje rezervnih oficirjev pododbor Maribor, javlja, da bo 28. t. m. zbor članov ob 9.15 uri v društveni pisarni. a— Deška ferijalna kolonija pomladka RK bo odpotovala 9. julija s prvim jutranjim vlakom v morsko počitniško kolonijo v Kaštel-Lukšič pri Spiitu, kjer je naša deca že lani prebila svoje počitnice. Starši udeležencev se vabijo k osebni zglasitvi pri vodji ferijalne kolonije dne 2. julija na moškem učiteljišču. a_ Poizvedba. Graška policija se je obrnila na mariborski policijski komisarijat gle de dveh sumljivih tipov, ki sta bila nedavno pod sumom vloma aretirana v Špilju, ko sta se hotela odpeljati v Maribor. Prvi je neki 28 letni Josip Fekonja, drugi pa se je izdajal za Avgusta Schneiderja, a se je pozneje ugotovilo, da se v resnici piše Ivan Jan-tseher in da je rodom iz Kočevja. Graška policija domneva, da sta imenovana izvršila več kaznivih dejani v mariborski okolici in najbrže tudi po drugih krajih. Gibanje SDS v mariborski oblasti Kljub letnemu času zre delo v organizacijah SDS v mariborski oblasti svojo pot. Dočim so v krajevnih organizacijah po veliki večini izvršeni vsi občni zbori in s« pripravljajo v glavnem le še ustanovitve novih organizacij, so se tekom zadnjih tednov vršili po vrsti odlično obiskani sreski občni zbori, deloma združeni z enodnevno politično šolo. Na vseh teh zborih se je poleg temeljite razprave o trenutnem političnem položaju in o postopanju strankinega vodstva ter vodstva Kmečko - demokratske koalicije razpravljalo zlasti tudi povsod najvažnejše lokalne zadeve, pred vsem pa tudi gospodarska vprašanja, ki se tičejo prizadetih krajev in sploš-nosti. Od krajevnih občnih zborov sta se vršila: 28. aprila v Velenju in 6. maja v Sp. Novi vasi pri S ke v. Bistrici, kjer se je ta dan na novo ustanovila krajevna organizacija. Sreski občni zbori so se vršili: 5. f«7lija v Šmarju za ,'rc« Š-murjc. O politSČJiem položaju in o vprašanjih organizacije sta poročala gg. dr. Revsrnan in oblastni ta zvali darovanju v velikem številu. Po maši pa je nagovoril zbrano občinstvo g. Lajo« vic, ravnatelj meščanske šole, ki je v krat« kih besedah pojasnil nastanek planinskega doma na Kofcah. Slavil ie zadružno misel, ki je bila že pri starih Slovanih tako zelo razvita, da so cc!o ozko družinsko življenje osnovali na podlagi zadružnih načel, ki jih pa sedanji rod vse premalo časti in upo» števa in to zaradi premočno razvitega ego« izma, ki je za razvoj gospodarstva gotovo kvaren. Zahvalil se je vsem, ki so količkaj prispevali k dograditvi doma in kapelice, posebno zahvalo pa je izrekel gdč. Tončki Mamcarjevi za res umetniško lepo izvrše« po opremo v kapelici. Po maši je stopila v veljavo zopet godba, oglašati so se jeli številni pevci. Razvila se je zares neprisi« Jiena in iskrena zabava. Obširni griček za planinskih domom je bil kakor z rožami posut od pisanih planinskih rut in ljubkih postav planink. Tu je plapolal ogenj, tam so pekli kokoši, drugje so zopet rontali kaj drugega, slika, kakršne ne vidiš vsak dan. Notri v domu pa je sedel za lepo be« lo mizo predsednik stavbne zadruge g. Je« lene in se veselil svojega dela in uspeha. Planinski dom na Kofcah je resničen uspeh in smo nanj Trščani lahko ponosni. č— Vidovdanska akademija deške in de« kliške meščanske šole bo danes, v sredo ob 8. zvečer. Na sporedu so deklamacije, eno« dvo« in večglasno petje, nastopijo v kvartetu združeni goslači in končno nasto« pi mladinski pevski zbor s polovico zagreb« .škega programa, ki je žel v Zagrebu veli« ko odobravanje. V slavnostnem govoru se bo govornik spominjal narodnih mučeni« kov in na kratko razložil naloge sedanje« ga rodu. Vstopnina k vidovdanski akade« m i ji je namenjena za kritje stroškov za propagandno razstavo meščanskih šol v Mariboru, kamor je poslala tržiška šola 4 zaboje različnih izdelkov svojih gojencev. č— Po dolgem bolehaniu je pretečeni te« den umrla splošno priljubljena ga. Marija Jermanova, mati odličnih tržiških pevcev in Sokolov Jermanov, ki so po svojem de» lovanju znani širom slovenske domovine. Pokojnica je dosegla častitljivo starost 73 let in je bila v našem kotu kot «mlinarjeva mama» splošno znana in priljubljena. Vzre« dila je 13 otrok, ki imajo danes vsi lepe življenske pozicije in veliko število vrle« ga naraščaja. Po materi je vsa Jermanova družina vrlo muzikalična. Pogreba blage pokojnice se je udeležilo ogromno naro« da in tako se je pokazalo tudi na zunaj, kako je bila pokojnica priljubljena. Vsem žalujočim naše iskreno sožalje! č— Koncert Slovenskega bralnega drus štva se je moral zaradi smrti ge. Jerma« nove, odlične slovenske žene in matere na« vdušenih pevcev gg. Tonka, Tomaža, Fran« četa, Janeza in stare matere mlajših pev« cev, ki vsi že po več let delujejo v pev« skem zboru, preložiti od sobote na večer Vidovega dne. Znova opozarjamo slavno občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstop« niče, ki jih ima v predprodaji g. Franc Glo« bočnik. Z Jesenic s— Velike gasilske vaje na Hrušici. V nedeljo popoldne so se vršile velike gasil« ske vaje jeseniškega okrožja radovljiške gasilske župe pod vodstvom župnega pod« načelnika g. Karola Neumana z Jesenic. Vaj so se udeležila društva z Jesenic, Sv Križa, Koroške bele, Hrušice, Dobrave in gasilci KID na Savi. Skupno se je udele« žilo vaj okrog 130 mož z dvema motorni* ma in z dvema ročnima brizgalnama. Pri tej priliki se je posebno odlikovalo gasil« no društvo iz Save s i^ojo moderno mo« torno brizgalno, ki se prevaža z avtomobi« lom ter z izborno izvežbanim moštvom. Pa tudi jeseniško gasilno društvo ne zaostaja dosti za savskim, žal pa mu še manjka av* tomobila za brizgalno, da prevažanje ne bi bilo odvisno od konjske vprege, ki se na Jesenicah zelo težko dobi. V osta« lem pa vsa društva izkazujejo velik napre« dek, kajti vaje so potekle brezhibno in privabile velike množice gledalcev z Jese« nic in okolice. s— Veliko javno tombolo, največjo na Gorenjskem, z dobitki v vrednosti preko 50.000 Din, priredi Sokolsko društvo na 7e* senicah v petek, na praznik sv. Petra in Favla ob 16. pred kolodvorom na Jesenu cah. s— Jeseniški šport. V nedeljo se je vrši« la na Jesenicah na igrišču društva «Edino» sti» nogometna tekma med športnim odse* kom tukajšnje «Edinosti» in moštvom športnega društva «Korotan» iz Kranja. Končala je z visoko zmago 10 : 2 domače« ga moštva. Moštvo Edinosti je igralo zelo ambicijozno, zlasti sta se odlikovala brata Joško in Janko Janša kot napadalca ter Fr. Smolej kot srednji krilec. Sodnik g. Lovro Humer se je izkazal kot dober in nepri* stranski. Iz Kočevja k— Nedeljske občinske volitve. Kakor smo že pred volitvami pisali, je bilo razpo* loženje za te volitve zelo mirno. Tako tu* di na dan volitev. Plakatiraia je samo SLS in kočevska gospodarska. Ves dan ni prišlo do nikašnega izgreda. Gostilne so bile za* prte, nikjer ni bilo slišati pijanskih kri* kov kakor pri oktoberskih volitvah. Pred izidom volitev ob 5. popoldne se je nabra* la pred občino majhna kopica ljudi, ki je željno pričakovalo rezultatov. Meščani so bili odšli v okolico na sprehode. Po gla» sovih so se razdelili mandati naslednje (v oklepaju število mandatov pri zadnjih vo« litvah): SLS 85 glasov, 4 mandate (3), Ko* čevska gospodarska 208 glasov. 10 manda« tov (9), Obrtniška 47 gl.. 2 m. (0), SDS 52 gL, 2 m. (2). Gospodarskosdelavska (dr Sajovic): 160 gl., 7 m. (11). Po teh rezul* tatih pridejo v občinski odbor: od SLS: Peterlin Alojzij, obl. poslanec, Struna An« drej, delavec; Kovačič Ivan, železničar; Uhan Ivan, rudar. Od Kočevcev: Kresse Alojzij, trgovec; Kropf Jože, gostilničar; VerderbeT Gustav, gostilničar; Ganslmayer Robert, trgovec; Perz Ferdinand, zasebni uradnik; dr. Hans Arko, odvetnik; Erker Rajmund, gostilničar; Rom Matija, trgovec; Tomič Eduard, gostilničar m Handler Franc klepar. Od obrtnikov: Pavliček Josip, ti* skarnar in Jonke Rudolf, krojač Od SDS: dr. Štefan Rajh, odvetnik in Betriani Bo* židar, vodja osn. šole. Od Gosp. del.: dr. Sajovic Ivan, odvetnik; Čuk Karol, rudar; Stolfa Zdravko, davčni uradnik. Honigmann Henrik, špediter; Bauer Josip, steklar; No* vak Ivan, mizar in Lampe Ivan, rudar. Šport SK Slavka : I. SSK Maribor 11:5 (7:1) Maribor, 26. junija. Pri današnjem go« stovaniu hazenske družine SK Slavije iz Prage je ta pokazala, da je zasluženo že po« novni prvak praške župe. Družina je pred« vedla nad vse koristno in lepo igro. Plače* ment Čehinj je bil izboren ter jim je uspe« lo izrabiti vsako priliko za uspešne prodo* re. Tehnika in razni triki gostov so obču« dovanja vredni in se bodo Jugoslovenke marsikaj naučile. Vendar pa je bila igra Pražank malo preostra. Mariborčanke so imele svoje najboljše moči v napadu, dočim krilaka vrsta ni bila vedno na mestu. Branilka je dobro opraviš la svoj posel, vratarica pa ima več golov na vesti. Scortale so za Slavijo Olmerova 5, Galu« škova 5 in Dusilova 1, za Maribor pa Da« nuška 3 in Verica 2 Sodil je g. Čuvaj iz Zagreba. LLAP. Za prvenstvo v lahkiatletiki se določi igrišče Primorja. Seja jurije se vrši danes ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. — Naprošajo se gg savezni sod« niki, da sigurno prisostvujejo tej seji. Po* leg tega se vabijo gg. Baltesar, Betetto, ing. Bloudek in Šircelj. — Tajnik. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani. 26. junija 1928. Višina barometra 308.8 m Kraj Čas opazovanja ——1 Barom. Temper. w ta- U > &J Smer vetra in brzina v metrih Oblačno 0-10 7r>l 9 21 0 53 E 2 0 760 7 21 95 NW 1 0 7614 22 85 SW 4 ? 7r2 1 2b -'4 SE 4 0 6i 0 2? 67 nirno (t 1 7n S 25 5o mimo 762-S 25 44 it> irno 0 ^ 2 7 24 4 SE 1 0 Ljubljana . Maribor . . Zagreb . . . Beograd . . Sarajevo . . Skoplje . . . Dubrovnik . Split .... Solnce vzhaja ob 4.13, zahaja ob 19.51, luna vzhaja ob 13.34, zahaja ob 0.38. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 29.2 C, najnižja 16.0 C. Dunajska vremenska napoved za sredo: Večinoma nejasno, od časa do časa dež (nevihte), najprej še soparno, kasneje preokret vremena z ohlajenjem ni izključen (najbrže v četrtek). Tržaška vremenska napoved za sredo: Lahni vetrovi z raznih strani, nebo veči* noraa jasno, izpremenljivo, temperatura od 20 do 28 stopinj, morje mirno Padavine Vrsta v mm do 7 nre /1SK Primorje. Igralci Jančigaj, Svetic, Pečnik, Sočan, Zemljak, Pišek, Privšek, Jug I., Erman II., Čebohin, Vrhovnik, Uršič naj bodo ob 19.30 na kolodvoru. — Načelnik. S K Slovan, predsedsvo Opozarjam vse člane in članice na današnji sestanek ob 20. uri pri LIoydu. Sestanka se mora udele* žiti tudi blagajnik g. Kunaver. Vse član* stvo pa naprošam, da pride točno ob 20. v lokal, ker s poznim prihajanjem sestanek samo zavlačuje. — Tajnik Glavna skupščina JZSS bo v nedeljo 8. julija v Ljubljani, v damskem salonu ka« varne Emona. Pričelek ob 9., v slučaju nc* zadostne udeležbe, ped ure kasneje istotam. Dnevni red obsega poročila predsednika, tajnika, načelnikov smuškega, drsalnega in sankaškega tehn. odseka, blagajnika in pre« glednikov. Nato sledi določitev sedeža Sa« veza in volitve, končno določitev tekem za državno prvenstvo 1929., predlog za pri« reditev mednarodne smuške tekme v letu 1930., predlog za ustanovitev saveznega smuškega znaka "in slučajnosti. Službeno iz LNP. Redna seja posL od« bora drevi ob 20.30 v posebni sobi kavarne Evropa. — Tajnik IL Gospodarstvo Financiranje konsuma Koncem preteklega leta smo poročali o ustanovitvi Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, ki jo je organiziral ravnatelj gosp. Milan Bcgadv, ki je kot prva institucija te vrste v Jugoslaviji, po vzorcu ameriških in nemških organizacij, pričela dajati odjemalcem konsumne kredite. Z blagovnimi nakaznicami, ki jih izdaja zadruga na podlagi dovoljenih kreditov, stranke lahko poljubno kupujejo v vseh trgovinah, ki so pri zadrugi včlanjene, odplačujejo pa v ugodnih mesečnih obrokih pri zadrugi sami. Ljubljanski detajlni trgovci so z ustanovitvijo zadruge storili prvi poskus na tem polju in so z zanimanjem pričakovali izid tega poskusa. Uspeh ni izostal, ker so se že pri ustanovitvi upoštevale vse izkušnje. ki so jih imele podobne institucije v Nemčiji; praksa pa je pokrzala. da so očitki, ki jih uveljavljajo nasprotniki tega sistema, neutemeljeni. Zlasti ugovor, da si-siem zavaja ekonomski šibkejše sloje k nepotrebnim izdatkom, pri nas gotovo ne drži, ker prvič zadruga itak ne daje kreditov za nabavo luksuznih predmetov, drugič pa nam dokazujejo naslednje statistične številke. da se občinstvo poslužuje posredovanja zadruge le za nakup potrebnih stvari. Zadruga je dovolila od začetka svoj?ga delovanja (november 1927) 025 strankam 7a okrog 1.000.000 Din kreditov in stranke so uporabile od tega zneska 37 % za nakup konfekcije, 32 % za nakup mamifakture, 13 % za nakup čevljev, 8 % za nakup perila in modnih predmetov, 5 % za nakup pohištva, 5 % za nakup špeci,-sinih predmetov (kolesa, šivalni stroji itd.), iz česar sledi, da kupujejo samo nujno potrebne predmete. Od celokupnega števila kupcev odpade 44 % na državne nastavljence, 26 % na privatne nameščence, 8 % na delavce, 12 % na ostale stanove, kar dokazuje, da je nova institucija koristila zlasti slojem s skromnimi dohodki, ki bi sicer ne mogli nastopiti kot kunci in je s tem pripomogla trgovcem do povečanja prometa. Zlasti je razveseljivo dejstvo, da so posamezne stranke prosile za kredit že drugič in tretjič, iz Česar se lahko sklepa, da se hočejo trajno posluževati ugodnosti tega novega sistema. Pristojbine, ki jih plačujejo zadrugi, podražijo le neznatno ceno blaga in zato ni opravičena pritožba nasprotnikov. da je sistem v splošnem predrag. Ta očitek velja le v primerih, so podobne institucije osnovane na pridobitni bazi iz stremljenja za dobičkom. Da dosežejo uspehe, morajo zahtevati visoke pristojbine, ki jih pa občinstvo noče plačati ter so zaradi tega nekatere institucije v Nemčiji, ki so bile organizirane na pridobitni bazi (Citag. Berlin) tudi ustavile delovanje. Ljubljansko zadrugo so ustanovili trgcvci sami, njeno poslovanje je skrajno ekonomično in je vsak dobiček izključen; zato more zadruga dajati kredite proti nizki odškodnini. Navzlic temu pa upa načel-stvo, da bo mogoče pristojbine v deglednem času še znižati. Na podlagi dosedanjih izkušenj moramo priznati, da je poskus uspel in da bo zadruga v polni meri izpolnila svojo nalogo, to je dvigniti konsum v detajlnih trgovinah, pomagati manj premožnim slojem pri nakupih ter olajšati trgovcu poslovanje in kontrolo. Ce sistem tudi ne ustvarja novih kupnih moči, vendar pomaga odjemalcu v današnjih težkih časih, trgovcem pa vrši kontrolo in drži red v poslovanju na obrok?. Kaj bo z drogerijami Vprašanje drogerij, njihovega območja in zaščile po prejšnjih zakonih pridobljenih pravic je bilo v naši državi dosedaj odprto. V raznih delih naše države so veljali za drogerije razni prejšnji zakoni, ki so bili bistveno različni. Razumljivo je. da je prišlo zaradi nejasnosti, oziroma pomanjkanja točnih predpisov ponekod tako daleč, da si oblastva sama niso bila več na jasnem, kakšne pravice imajo koncesijonirani drogisti in kaj ter kako smejo prodajati. To pereče vprašanje skušajo rešiti pred kratkim odobrena «pravila o drogerijah in trgovinah z materija!nirn blagom*, ki sla jih izdala ministrstvo trgovine in ministr-sivo za narodno zdravje. Pravila obsegajo 16 členov in določajo med drugim: «Č1. 1.: Drogerije so trgovski obrati, ki se bavijo samo s prodajo na veliko: lekov, drog, zavojnega blaga, higijenskih in kcz-metičnih predmetov, vseh potrebščin za lekarne in kemične laboratorije, strupov in strupenih stvari ter sploh preparatov za tehnične in kmetijske potrebe po določbah teh pravil. Čl. 6.: Trgov;ne z materiialnim blagom so trgovski obrati, ki imajo pravico, da razen higijenskih in kozmetičnih predmetov imajo v zalogi in predajajo droge, strupe in strupene stvari ter sploh preparate za tehnične in poljedelske potrebe po določb.ih teh pravil. čl. 10.: Trgovine z materijalnim blagom se ne smejo več imenovati drogerije. Čl. 15.: Lastniki obstoječih drogerij morajo v roku 6 mesecev od dneva, ko stopijo ta pravila v veljavo, spremeniti svoje drogerije v trgovine z materijalnjm blagom, oziroma drogerije, kakor so predvidene po lem pravilniku.) Po besedilu gornjih členov je jasno, (ia merodajnim činiteljem, ki so izdelali pravila brez zaslišanja prizadetih krogov, niso bile znane razmere v Sloveniji, odnosno v pokrajinah, kjer veljajo prejšnji avstrijski zakoni. Brez kakršnegakoli razloga se hoče odpraviti naiiv drogerija za obrate, ki trgujejo z drogami na drobno, proti čemer morajo slovenski drogisti najodločneje protestirati. Koncesija po prejšnjih avstrijskih zakonih točno opredeljuje drogistom delokrog, v katerega spada na prvem mestu prodajanje drog. Zaradi tega je tem bolj nerazumljivo, zakaj bi se trgovine z drogami ne smele imenovati drogerije. Ta vrsta trgovin je pod nazivom drogerija po- vsod pri nas kakor tudi v zapadnem svetu udomačena. Pomisliti pa je tudi treba, da imajo drogerije pri nas posebno kvalificirane ljudi ter so koncesijonirani lastniki upravičeni prodajati razne vrste blaga, ki jih tako zvane trgovine z materijalnim blagom sploh ne smejo prodajati, ker veljijo glede njih posebni predpisi. Kakor se nam poroča, namerava ljubljanska sekcija Udruženja drogistov poduzeti energične korake, da zaščiti pridobljene pravice svojim članom, ki so glede na dolgoletno drogistično prakso zaradi novega udarca upravičeno vznemirjeni. — Naraščajoči deficit v naših državnih financah. Generalna direkcija državnega računovodstva je objavila izkaz državnih dohodkov za februar. V tem mesecu so zna šali državni dohodki 814.6 milijona Din (napram 917.4 v januarju. 907 v decembru, 1028 v novembru, 1076.2 v oktobru in 899.1 v septembru), dočim so državni izdatki v tem mesecu znašali 9952 milijona Din. Državni izdatki so bili torej v tem mesecu za 180.7 milijona Din večji kakor dohodki. Skupni državni dohodki v prvih 11 mese.:ih pret. finančnega leta so znašali 10.074.2 milijona Din, skupni državni izdatki pa 10.192.1 milijona Din. tako da je skupno z deficitom v februarju narastel primanjkljaj državnih financ prvih 11 mesecev pret. fin. leta na 417.9 milijona Din. — Usoda našega posojila. Kakor smo že včeraj poročali, je po vesteh iz inozemstva naše zunanje posojilo propadlo. Po inozemskih informacijah je finančni minister Mar kovic zaradi neuspeha gl*:le posojila že podal demisijo. V zvezi s tem je zanimiva ve=t «Politike» iz Pariza, po kateri se je te dni mudil v Švici generalni direktor Narodne banke gosp. Novakovič, kjer je stopil v stike s tamošnjimi finančnimi krogi. — Odkupne poštne pošiljke v prometu » Švico. Po sporazumu s švicarsko poštno unravo ee uvede s 1. julijem t. 1 med našo državo in Švico vzajemni promet z odkupnimi priporočenimi pošiljkami in paketi. — češkoslovaške železnice so znižale prevozne tarife za železni niateriial, namenjen 7a gradbo železnic v Jugoslaviji. Iz Prage poročajo, da so češkoslovaške železnice dovolile znižanje prevoznih tarifev za železni ški materijal, ki se pošilja iz gotovih češkoslovaških železniških postaj neposredno v Jugoslavijo in je namenjen za gradbo državnih železnic. Transporti morajo znašati najmanj 5000 ton letno. — Znižanje diskonta v Italiji. Kakor poročajo iz Rima, je finančni minister ponovno znižal diskentno obrestno mero Italijanske banke, in sicer od 6 na 5*4%. Kakor znano, je bil diskont šele pred nekaj meseci znižan na G %. — Konkurz je razglašon o imovini Ivana Budkoviča, trgovca v Cerknici (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Cerknici 14. julija, oglasitveni rok do 31. avgusta, ugotovitveni narok 15. septembra. = Občni zbor. Redni občni zbor Pražnrne in kemične tovarne, d. d. v Celju, se bo vršil 6. julija v prostorih Prometnega zavoda za premog d. d. v Ljubljani (bilanca 1927); redni občni zbor Križevske industrijske d. d. v Ljubljani 7. julija v pisarni notarja dr. Kuharja v Ljubljani (bilanca 1925., 1926., 1927-): redni občni zbor Tiskarne »Sava«, d. d. v Kranju, pa 9. julija v tiskarniških prostorih (bilanca 1917.). r: Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 5. julija ponudbe glede dobave 100 m konopnenih cevi. Prometno - komercijelni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. julija ponudbe glede dobave slik Nj. Vel. kralja Aleksandra. Strojni oddelek direkcije državnih železr.ic v Ljubljani sprejema do 6. julija ponudbe glede dobave kovaškega in livarskega koksa: do 7. julija glede dobave 2000 kg pisanih cunj; do 9. julija glede dobave stenja in 5000 kg pisane bombaževine; do 10. julija pa glede dobave trakov za merjenje brzine. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Borze 28. junija. Na liubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah na Curih, Dunaj in Prago. Manjšo potrebo v devizah na Trst, Newyork in Budimpešto je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, edino deviza na Dunaj se je nekoliko okrepila. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda po zadnjem nazadovanju zopet nekoliko okrepila. Promptna se je trgovala po 426 — 437. kasa po 436.5, za julij po 440 in za december po 461 — 462. Investicijsko je dalje popustilo ter je bilo zaključeno po 90. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Poljodelski po 19. v Hipotekami po 59. v Jugoslovanski po 88.5 in v Narodni po 6800. v Praštedioni po 950 in v Srpski po 145. Industrijski papirji so dalje zanemarjeni. Zaključena je bila samo Trboveljska po 495. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdnm 0 — 22.91, Berlin 0-13.585, Bruselj 0—7.93, Budimpešta 9.8985—9.9285 (9.9135), Curih 1093.8— 1096.8 (1095.3), Dunaj 7.989—8.019 (8.004), London 0-277.34, Newyork 56.72—56.92 (56.82), Pariz 0—223.4. Praga 168.05—168.85 (168.45), Trst 297.5-299.5 (298.5). Zagreb, Amsterdam 22.89 — 22.95, Dunaj 7.989 — 8.019, Berlin 13.57 — 13.60, Budimpešta 7.8985 -9.9285. Milan 297.747—299.747 London 276.94 — 277.74, Newyork 56.72 do 56.92, Pariz 222.4 _ 224.4, Praga 168.05 do 168.85. Curih 1093.5 - 1096.8. Dunaj. Beograd 12.47875 — 12 51875, Berlin 169.38 - 169.88. London 34.58 — 34.68, Newvork 37.28 — 37.38, Milan 708.75 do 711.25, Pariz 27.86 — 27.96, Praga 20.9975 do 21.075, Curih 136.67 — 137.17 Curih. Beograd 9.1325, Berlin 123.90, New-york 518.50, London 25.295, Pariz 20.39, Milan 27-255, Praga 15.365, Budimpešta 90.46, Bukarešta 3.16, Sofija 3.74, Varšava 58.15, Dunaj 73.025. Trst. Beograd 33.35 — 33.65. Dunaj 265 do 271, Praga 56.225 — 56.525, Pariz 74.65 do 74.95, London 92.7 — 92.9. Newvork 18.98 — 18.04. Curih 365.75 — 367.75: di-uarji 33.35 _ 33.85. Devisa Beograd na ostalih borzah: v Pra< gi 59.16, v Berlinu 7.364. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 — 0. Ljubljanska kreditna 128 — 0, Kreditni zavod 165—175. Vevče 105 - 0, Ruše 280 — 300, Stavbna 56 — 0, šešir 105 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 436.5 — 437, kasa 436 — 437, za julij 4^9 do 440, za avgust 443 — 445, za december 461 — 462, investicijsko 90 — 90.5. agrarne 57 — 57Jo: bančne vrednote- Poljo 18 do 18.75, Kreditna 85 — 0, Hipo 59 — 59 5, Jugo 88 — 88.5. Liubljanska kreditna 126 do 130. Narodna 6800 — 6900. Praštediona 950 — 955, Srpska 145 — 146; industrijske vrednote: Narodna šumska 20 — 2T 5. Oul-mann 215 — 225, Slavonija 11 — 12, Drava 382.5 — 385, Tvornica vagonov 92.5 _ 98 Vevče 105 — 0. Dubrovačka 0 — 495. Trbovlje 490 — 500, Mlinska 19 — 0. Beograd. Vojna škoda 435 5 — 4*6 5, ia vesticijsko 90 — 91, agrarne 55 — 55.5. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (26. t. nt.) Les: tendenca čvrsta. Zaključkov ni bilo. Eksekutivno je bilo prodanih 60 — 70 m1 hrastovih neobrobljenih plohov, od 2 m dolžine naprej, od 16 cm širine naprej, od 30 mm debeline naprej, največ 40—50 mm, fco vagon meja (via Rakek - Postojna tranzit) po 700 in 3 vagone bukovih plohov, ne-parjenih, neobrobljenih, I., II., III., od 16 cm naprej, od 2 m dolžine naprej, fco vagon mera po 400 (plač. po prejemu blaga na žagi). Deželni pridelki: Tendenca mlačna. Zaključkov ni bilo. Csne termia&ki pšenici so popustile. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna, 78/79 kg po 395 — 897 5, baška, nova, uzančno blago, brez doplačila, za avgust po 317.5 — 320; turščica: baška, slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni, promptna po 320 — 322.5: moka: «0g>. fco Ljubljana, plač. po prejemu po 530 do 535. Novosadska blagovna borza (26. t. m.) Tendenca- nespremenjena. Cena promptni pšenici se je nekoliko dvignila. Promet: 20 in pol vag. pšenice. 25 vag. turSčice in 8 vagonov moke .Pšenica: baška. 77 "8 kg 350 — 352.5: baška, 78/79 kg 352.5 — 355; gornjebanaška. 78 79 kg 347.5 — 350. T u r-ščica: baška in sremska 272.5 — 275; banaška 270 — 275. Oves: baški in sremski 260 — 265. Moka: baška «0g> in «0gg» 465 — 475; «2» 450 — 460; «5» 440 — 450; <6» 420 — 430. Otrobi: baški iu sremski v jutastih vrečah 215 — 220. Dunajska borza za kmetijske proizvode (25. t. m.) Navzlic delnemu zboljšanju cen na ameriških borzah je na dunajskem tržišču postalo razpoloženje mirnejše. Ugodno vreme je vsekakor vplivalo na razpoloženje konsuma za nakup. V okolici Budimpešte je že pričela žetev rži. V skladu z nazadujoči-mi budimpeštanskimi termin«kimi notaHia-mi nagibajo cene novi pšenici k popuščanju. Cene promptnemu blagu so ostale v glavnem nespremenjene. V turščici ni bilo večjih zaključkov. V Argentini so cene turščici popustile. V ovsu je tendenca čvrsta. Uradno notirajo: pšenica: domača 42.75 do 43.75, madžarska Tisa 47 25 — 47.75; rž: marchfeldska 43.25 — 43.50: turščica: 38 — 38.75; oves: domači 37 — 37.5. Dunajski goveji sejem (25. t. m.) Dogon 2598 komadov, od tega 220 ;z Jugoslavije. Navzlic slabemu dogonu je bil promet razmeroma slab. Prvovrstno in srednje blago se je podražilo za 5 grošev. Za kg žive teže notiraio: voli I. 1.50 — 1.70 (izjemno 1.70 do 1.90), II. 1.25 — 1.45. III. 1 — 1.20. biki 1.20 — 1.50. krave 0.90 — 1.35, slaba živina 0.70 — 0.90. Nove knjige in revije «Vodič kroz jugoslovenski Jadran> od Sušaka do Ulcinja je izšel v založbi tiskarne »Linotip« v ZagrUbu. Vodič sta sestavila prof. F. V. in dr. R. S. Izšel je v srbohr-vatskem jeziku brez vsakih pretenzij, marveč iz potrebe. Priznati je treba, da rabimo vodič za naše pomorske kraje in za našo prelepo rivijero, ki je bila dosedaj brez take prepotrebne knjige. Knjižica je skromna, vendar nudi vsakemu obiskovalcu jadranske obali zadosten vpogled in mu v informativnem pogledu dobro služi. Vodič je opremljen z dvema načrtoma in zemljevidom. Naroča se v Zagrebu v omenjeni tiskarni. Slednji vitez Reberčan. V samozaložbi Političnega in gospodarskega društva za Slovence v Celovcu je izšla izpod peresa dr. Ožbolta Ilauniga zgodovinska povest »Slednji vitez Reberčan«. Sujet je zajet iz 15. stoletja. Ta zanimiva zgodovinska povest se odigrava na koroških tleh. Vsekakor bo povest vzbudila med Slovenci veliko zanimanje. saj jo je spisal naš koroški rojak. Knjiga stane 20 Din s poštnino vred. »Ljubljanski Zron«. Izšla je junijska številka Ljubljanskega Zvona, najlepšega slovenskega mesečnika za književmist in prosveto. Vsebina junijske številke je sledeča: Janko Lavrin prinaša esej >Ibsen in Shawi. — Jože Pahor nadaljuje svojo znamenito zgodovinsko povest »Serenissima«, Ivan Zoreč zaključuje svojo novelo »Korenina v zemlji«. Slede pesmi Mirana Jarca »Zlato polje«, Mirka' Kunčiča »Tanjat, Mihaela Klopčiča prevod pesmi Aleksandra Blocka »Dvanajst«, največje rusko pesniško delo iz revolucijskih let, dalje novela Črio-mirja Zorca »Planina«, književna poročila in obširna kronika, poleg tega pa ie številka opremljena s potretom esejista Janka Lavrina. — Ljubljanski Zvon izhaja v posameznih številkah in stane letno 120 Din, «a pol leta 60 Din, posamezna številka pa 15 Din. Naroča se v Tiskovni zadrugi. Mnenja smo, da ta odlični mesečnik ne sme manjkati v nobeni slovenski hiši. Prosvetni Glasnik«. Izšli sta 5. in 6. številka »Prosvetnega Glasnika« glasila zveze kulturnih društev Ljubljana in Maribor. Vsebina 6. številke je sledeča: Zgodovina Narodno-kulturnega drušfva» pri MaL* Nedelji. — Zdravje, O telesni vzgoji. — A. J.: Prosvetna šola »Mariborske sokolske župe«. — Masarykov narodno prosvetni za-vod. — in sveta Rešitelj, I, pomagaj si sam! Nobila so rešili Skandinavci, 100.000 lir nagrade pa je prejel Italijan Maddalena. — Kaj je doletelo Amundsena? Dva heroja arktičnih pokrajin norveški potovalec Roald Amuadsen (na desni) in Francoz Guilbaud (na levi), Id sta odletela t letalom »Lathamom«, da poiščeta in rešita Nobiiovo posadko. Še predno sta Jo našla, sta se izgubila Medtem, ko zanimanje za generala Nobila že precej pojema, narašča na drugi strani vznemirjenje zaradi usode Roalda Amundsena. Ruski rušilec ledu »Maligin«, ki se je te dni nahajal na severovzhodu Medvedjega otoka, je sporočil, da je njegov radiotelegrafist sprejel zamotane brzojavke, M najbrže izvirajo od Amundsena. Po vsem, kar se je zgodilo, sodijo, da je moral francoski hidroplan »Latham« pristati na odprtem morju v bližini Medvedjega otoka. 2e prošli ponedeljek je slišala radiopostaja ladje »Ingoy« neke klice. Poaneje se je razgovarjala z Amundse-narn, ki jo je prosil, na mu sporoči vremenske razmere in nn ■ pove, če je mogoče pristati v bližini Medvedjega otoka. Iz vsega tega sklepajo, da je Amundsen mogoče pristal v teh krajih. Oddajna postaja »Lathama« ima dokaj orna .jen akcijski radij za 100 km. Zato bodo sedaj vsi, ki so postani Amundse-nu na pomoč, iskali junaškega altru-ista v teh vodah. Cela Norveška je sedaj v skrbeh samo za Amundsena. Dve križarki vlade v Oslu — prva »Nordenskjold« in druga »Michael Sars« iščeta njega, francosko letalo in njegovo spremstvo. Kri-žarka »Nordenskjol« ima s seboj več hidroplanov. Amundsena bosta sedaj iskala tudi Larsen in Liitzow - Holm. Poleg teh dveh ladij išče Amundisena tudi norveška oklopna križarka »Nor-ge«. To reševalno ekspedicijo vodi znani kapitan dr. Sverdrup, njemu pa stoje ob strani polarni raziskovalci, ki so pomagali že pri Scottovi ekspediciji na južni tečaj. Ftaliianska vlada je razpisala za rešitev Nobila Težave tibetanskega potnika O nemškem raziskovalcu centralne Azije, dr. Filchnerju so pred meseci poročali, da je postal žrtev roparskih tolp v Tibetu. Od učenjaka ni bilo namreč dve leti nobenega glasu. Sedaj se je nenadoma pojavil, — živ, toda ne zdrav, vendar pa ovenčan z uspehi naporne ekspedicije. Vrnil se je v Nemčijo. Filchner je strokovnjak v magnetiz« mu in je kot tak prepotoval rusko*kis tajsko obmejno ozemlje. Skoro eno le* to je prebil v bližini tibetanskega sa* mostana Kumbuma, kjer je poznal do« bro vse menihe. Nesreča je hotela, da je tukaj zbolel in prav gotovo bi bil tudi umrl, da ga niso rešili človeko* ljubni angleški in ameriški misijonarji. Nemiri na Kitajskem so tudi Filch* nerju pretrgali zveze s svetom, da so že smatrali moža za izgubljenega. Med tem pa je Filchner nadaljeval svojp delo. Odrinil je v družbi enega Av* stralca in enega Američana v smeri proti Kašgarju. Vlekel s seboj živež za celoletno potovanje. Kmalu pa se je izkazalo, da karavana ni dorasla svoji nalogi. Tibetanske reke so se posušile in velik del živeža so morali zavreči. Zato je udaril Filchner proti Lhasi. kjer se je nadejal, da mu priskočijo na pomoč Angleži. Bil je hudo razoča« ran. Mesto Angležev je našel tam vo« jaštvo, ki je stopilo celo v akcijo proti njemu. 100.000 lir nagrade. Denar je bil določen za tistega, ki izvrši junaški čin in reši generalovo glavo. V Rimu pa niso čakali, da bo Nobiie prepeljan na varno, ampak so 100 tisoč lir že zadnje dni podelili majorju Maddaleni, ki je prvi videl Nobila. Kakšna nagrada je namenjena rešitelju kapitanu Tornebrgu, ki je generala spravil med ljudi, ni znano. Italijanski letalec Maddalena, Id sa Je poslala laška vlada, da reši Nobila. Rešil ga je švedski letalec Lundberg, Maddaleni se Je posrečilo samo to, da ie neka] dni prel na plavajočem ledenika se nabajajočo Nobiiovo posadko založil z živili in orožjem. Ljudstvo se je čutilo posebno vzne« mirjeno zavoljo instrumentov, katere je nosil Filchner s seboj in ga ni pusti* lo naprej. Šele potem, ko je poslal raz« iskovalec tri tajna pisma na podkralja Indije, na Dalajslamo v Tibet in še ne« ki drugi visoki osebnosti, se je njegov položaj izboljšal. Posadka je izpustila učenjaka in mu je dovolila prosto pot. Vendar so sedaj nastopile druge kala* mitete. Zavijati so začeli strašni vihar« ji in snežni meteži so Filchnerjevo ekspedicijo malone upropastili. Profe* sor je prišel na tej poti celo ob svoj plašč in je moral potovati v raztrga« nih in preluknjanih čevljih. Roke so se mu pokrile vsled skelečega mraza z debelimi krastami in le s skrainim na« porom se je učenjaku posrečilo doseči indijsko mejo, kjer je šele napravil po* topisno karto prehojenih krajev in po« pisal razmere, v katerih je dovršil svo« je težavno delo. Te dni je Filchner do« spel v Monakovo poln zmrzlin, ki si jih je nakopal na tibetanski planoti in ob Himalaji. Zopet Terezija iz Konners-reutha Dočim so listi poročali, da so čudež* na potenja krvi Terezije Neumanno« ve po velikonočnih praznikih popol« noma prenehala in da se je bolnica po« vrnila k svojim normalnim poslom, objavljajo cerkveni krogi vest, da so tiste vesti izmišljene. Na praznik Sr« ca Jezusovega (15, jun.) so Terezijo napadle običajne svete ekstaze z vse* mi drugimi znaki, ki so jo napravili znajo po svetu. Tega dne je ležala v dvoji sobi in je imela na obisku vse polno visokih cerkvenih dostojanstve* nikov. Navadno občinstvo je ne sme pose« čati zaradi napadov konnersreuthskih nasprotnikov. In tudi nevtralna pre* iskovalna komisija je še vedno nekaj, česar do zdaj niso izvršili oz. dopustili. Zadnjo besedo o zadevi Neumannove si pridržuje cerkvena oblast. Vse to je zelo čudno in človek se vprašuje, ka* ko da ne poseže posvetna oblast vmes in dožene enkrat za vselej, ali gre tu* kaj za organizirano manipulacijo ali za ki spadajo v področje patologije. M U> Po konferenci Male antante v Bukarešti Od zgoraj navzdol zunanji ministri: Marinko-vič, Beneš, Titulescu. Proč s potnimi vizumi! Neznosne šikane, ki jih povzroča uvedba vizumov za potovanja iz ene države v drugo, so napotile zlasti gospodarske kroge do tega. da so v zadnjih letih zahtevali čim dalje glasneje njih odpravo. Posamezne države so bile tako pametne, da so z medsebojnimi pogodbami te zahteve uzadostHe in same podrle kitajski zid, s katerim so se bile obdale pod vplivom vojne in povojne psihoze. Toda takšnih držav je malo in v skupnem številu drugih skorajda ne pridejo v poštev, po drugi strani pa je zadeva tako pereča za ves svet, da se bo dala rešiti samo po internacijo-nalnem potu. Pravkar je sejala v Parizu interpar-Iamentarna trgovinska konferenca. Na svoji zadnji seii ie sprejela soglasno resolucijo nemškega državnega poslanca Oskarja Meverja. ki se izjavlja v prvi vrsti za enakopravnost inostrancev v vsaki posamezni državi z domačini, kar se tiče trgovinsk:h poslov, in ki priporoča v to svrho kolektivne pogodbe med vsemi državami ali pa vsaj od države do države. Angleški delegat Crawford je poročal o vprašaniu prevoza* in tranzita. Spreieta je bila resolucija. ki zahteva, naj bi vse države ratificirale tranzitne poeodbe, sklenjene v Ženevi in v Barceloni, dalie. da bi odpravile vse notne zlasti p« tranzitne vizume, in tretiič, da bi se sklicala Posebna konferenca za izdelavo pogodbe o zračnem in cestnem prometu. Uniforma za povzdigo čednosti VaTŠavsko vojno ministrstvo, kateremu stoji na čelu sam maršal Pi h ud ski, je pred kratkim zopet dalo dokaz vsesplošne moči in energije, katero rma in razvija v deželi. Treba pa je takoj povedati, da velja v tem primeru borba slabotnemu neprijatelju, pred katerim položi orožje več ali manj sleherni moški. Nasprotnik, na katerega se je spravil Pilsudski je namreč ženska — ko-keterija. Načelnikom v varšavskem vojnem ministrstvu ni ostalo prikrito, da številne dame, zaposlene v njihovih oddelkih, priha:ajo v službo tako okusno in de-centno oblečene, da so njihovi dekolteji mnogo nevarnejši kakor vojaške tajne, katere je treba v tem ministrstvu strogo čuvati. Vitke postave in elegantne zapeljive nožice uradnic so tako omamljale uradnike v ministrstvu, da je veljala glavna pažnja lepoti in očko vanju z ženskami, dočim so stooile brige za državo daleč v ozadje. To je naposled konstatiral sam maršal Pitsudski. In ker se je zbal za disciplino v armadi ter za resnost vojaških zadev, ki so tudi v Poljski ena izmed prvih državnih brig, se je vrgel na koketne tipkarice in na uradnice vseh razredov. Izšla je naredba. ki uvaja za ženske uradnice v varšavskem vojnem ministrstvu posebno uniformo. Uniforma je nekakšen kostum na osem gumbov. Luknjice za gumbe smejo biti največ dva centimetra široke. Obleka mora biti iz temnega sukna ter mora segati od vratu precej globoko do meč pod ko.e-nom. Edinole ovratnik obleke sme biti bel, da se oblačilo lahko ohrani v dobrem stanju. Zlobni jeziki pripovedujejo, da so mlade Poljakinje v sedanjih oblekah prav tako mične in zapeljive, kakor prej, ko niso nosile državnih uniform. Vendar smatrajo v Varšavi, da se je naredba maršala Pilsudskega obnesla in nameravajo uvesti slične uniforme, kakor jih nosijo dame v vojnem ministrstvu. tudi v drugih ministrstvih poljske vlade. Kdo je dr. Behounek? Med nesrečnimi udeleženci Nobilove polarne ekspedicije je bil tudi dr. Fran-tišek Behounek iz Prage. Kaj se je zgodilo z njim, še danes ni mogoče natančno povedati. Praški listi prinašajo o njem razne beležke, iz katerih posnemamo: Dr. Behounek je bil sin strojevodje. Rodil se je 1. 1898. Pohajal je državno realko, na univerzi pa je študiral fiziko, kemijo in matematiko. Doktorat je napravil 1. 1922. Potem mu je omogočila francoska vlada, da ie študiral pri Ma-dame Curie v institutu za radij v Parizu, kjer jc prebil tri semestre. V tem času je napisal dve razpravi o svojih eksperimentih. Ko se je vrnil 1. 1921. v Prago je postal asistent državnega radiološkega instituta. Tu je služboval ves čas do svojega odhoda na severni tečaj. Behounek je bil radiolog, specijalist v analizi radioaktivnih vod in v določanju radioaktivnih terapevtičnih preparatov. Napisal je obširna dela o emana-ciji radija, o radioaktivnih kopelih v Jahimovu, o postanku Hessovih žarkov ter o radioaktivnosti ozračja. 2e 1. 1926. je bil dr. Behounek v spremstvu Amundsena. Moral pa je ostati v Kings-bayu na Spitzbergih, kjer je sistematično meril radioaktivnost in elektrici-teto v atmosferi in je tudi napisal delo o ionizaciji v atmosferi in o negativnosti zemeljske elektrike. S tem delom se je pozneje habilitiral. Povedali smo že, da dr. Behounek ni letel z Amundsenom na severni tečaj, toda «Norge» je le uporabila njegove naprave za merjenje električne napetosti v zraku. Letos je šel učenjak na pot na poseben poziv generala in v nadi, da si bo s tem poletom pridobil svetovno slavo. Kakor vse kaže. pa je mesto velike slave našel skromno smrt. Gdč. Raymonde Allain, fotografirana v Parizu po svojem povratku Iz Galvestona, kjer Je prejela drugo nagrado na tekmi za žensko lepoto. Umetni sladkor Njegova znanstvena vrednost brez praktičnega pomena. Kemikoma ženevskega vseučilišča, Švicarju dr. Pictetu in Pražanu dr. Hansu Voglu, se je posrečilo po eksperimentalnem potu pridelati saharozo, ki je praktično enaka sladkorju iz pese. Znanost se je trudila že kakšnih 40 let, da bi ugotovila pravo sestavo te snovi, a to je uspelo šele sedaj, ko sta oba učenjaka s pomočjo neke sestavine iz oetove kisline spojila dve. glukozo in fruktozo, krvni sladkor in grozdni sladkor. Izum je velike vrednosti za zna- Oba sta potnika »Dovolite, da se vam predstavim: SuipiciJ, trgovski potnik.« »KaJparni], poročni potnik.« Na glavobol § sem £e pozabil 1 Našel 5 sem sredstvo, katero zvesto uporabljam. Čim začutim predznake glavobola. takoj zaužljem neprekos-Ijive ln me glava sploh ne prične boleti Kupujem po samo pristne „Bayerove-tablete" v originalnih zavitkih t modro-belo-rudečo garancijsko znamko. nost samo, n. pr. za medicino, ki ji bo sedaj mogoče proučiti delovanje, posameznih sestavin te snovi na človeški organizem. Praktično pa za danes nima velikega romer.a, ker stane 1 g tako pridelanega sladkorja približno 4500 Din. Šolstvo š— Matura na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani. Pod predsedstvom gosp. vseučiliščnega profesorja dr. Aleksandra Stojičeviča so se vršili v dneh 13. do 23. t. m. ustni zrelostni izpiti na državnem moškem učiteljišču. Zrelostni izpit so napravili: Ladislav Ambrožič, Ivan Babnik, Josip Babnik, Ivan Bregar, Anton Costa (z odliko), Franc Čebohin (z odliko), Stanislav Dolenc, Rudolf Gabrovec, Danijel Grum, Božidar Horvat (z odliko), Emil Hrovat (z odliko), Ivan Jezeršek, Franc Kokalj (z odliko), Bogomir Kolesa, Peter Kompoš, Lov-ro Korenčan, Konrad Kotnik, Vladimir Ko-vacič (z odliko), Mihael Kramar (z odliko), Franc Kramer, Gustav Kržičn;k, Bogomil Kus, Karel Kušar, Stanko Lampič, Anton Ljubic, Milan Mahkota, Oton Mikular, Viktor Mokorel, Vekoslav Perpar, Viktor Pleveli, Stanko Ponikvar (z odliko), Bogomir Salberger, Milan Sila, Josip Simčič. Vinko Skubic, Vladimir Svetina, Boris Šinigoj, Janko Torelli, Branko Urbančič. Ivan Ver-tačnik (z odliko), Milan Verfačnik (z odliko) in Maks Žitnik. K zrelostnim izpitom je bilo pripuščenih 49 kandidatov Zrelostni izpit z odliko je napravilo 10 kandidatov, zrelih je 32 in 7 kandidatom je dovoljen po-uavljalni izpit v septembru. š— Na II. državni ženski meščanski šoli v Ljubljani se bo \rši!o vpisovanje učencev 29. in 30. junija od 8. do 12. ure v II. nadstropju šolskesra poslopja. Učenci, ki vstopajo v 1. razred, naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in krstni list, oziroma izpisek iz matične knjige. š— Matura na državni realki v Ljubljani se je vršila v dneh 9. do 25. junija pod predsedstvom vladnega svetnika Alojzija Tavčarja. Zrelostni izpit je delalo in uspešno dovršilo 47 kandidatov (med njimi en privatist) in 2 kandidatinji. in sicer Leopold Andree, Nenad Bartol, Dušan Berce, Feliks Caharija, Boris Čebotarev, Josip De-vetak, Marijan Dorrer, Vendelin Dvorak, Anton Fatur. Josip Ferenčak, Katarina Gras-selli, Boris Gregorič, Adolf Hussu, Ivo Kle-menčič, Josip Kosmatin, Leon Kovačič, Fian Kovič. Karel Kranjc, Dušan Krapež, Marijan Krapež. Branko Lampret, Engelb*?rt Leskovec (z odliko), Marij Luckmann, Davorin Marinko, Vladimir Mazi, Milenka Mla-djenovič, Viliman Mladjenovič, Milan MolS (z odliko), Viljem Mrdien, Drago Obračunč, Mirko Pavlica, Stanko Perhavec, Stojan Perhavc, Alfred Pičinin, Rudolf Pogačar, Marijan Prezelj. Fran Prosen, Drago Puc, Igo Sever, Leon Souvan, Bojan Stupica, Miloš Šubic, Rajko Šalehar, Bojan Šantel, Boris avčar, Ivan Vrečer, Branko Znideršie, Milan Sever. š_ Na državni meščanski šoli pri Sv. Lenartu v Slov. goricah bo vpisovanje v vsa razrede 29. in 30. junija in 1. julija v rav-nateljevi pisarni v dopoldanskih urah. V 1. razred se sprejemajo učenci 'n učenke, ki so dovršili 4. šolsko leto na osnovni šoli. K vpisu je treba prinesti šolski izkaz in krstni izpisek. Ubožni učenci dobijo z novim šolskim letom brezplačno učne knjige in nekaj šolskih potrebščin. š— 'Gospodinjska šola «Mladika» vpisuj« gojenke za šolsko leto 1928 /29. v soboto, StO. junija ob 9. zjutraj v pisarni ravnateljstva ženske gimnazije na Bleiweisovi ~esti, I. nadstropje. Gospodinjska šola podaja občo gospodinjsko naobrazbo in temeljit teo« retičen in praktičen pouk v vseh strokah gospodinjstva. Učna doba traja od 1. oktobra do 29. junija. Gojenke so ali zunanje, ki stanujejo doma ali drugod, ali pa notranje, ki stanujejo v internatu, ki je v zvezi z gospodinjsko šolo. Zunanje gojenke plačujejo mesečno 500 Din, notranje plačujejo za vso oskrbo in stanovanje 1000 Din. V internat gospodinjske šola se sprejemajo tudi gojenke, ki posečaio ali žensko realno gimnazijo ali pa učenke drugih ljubljanskih šol. Za vso oskrbo in prvovrstno hrano plačujejo mesečno 1000 Din. Internat ima svojega domačega zdravnika in poleg učiteljic tudi perfektinjo za nemško in francosko konverzacijo. š— Državna osnovna šola ▼ Žužemberku priredi dne 29. t. m. v šoli zanimivo in bogato razstavo deških in dekliških ročnih del ter risarskih in pismenih izdelkov. Razstava bo odprta od 7. zjutraj do 8. zvečer. Starše in vse prijatelje mladine, ki se zanimajo za delo mladih delavcev, vabi k obilni udeležbi šolsko upraviteljstvo. 5— Dekliška meščanska šola v CelJn izkazuje za leto 1927-28 naslednjo statistiko: Koncem leta je bilo vseh učenk 284. Šolsko leto so končali 236 z dobrim uspehom, 39 Jih ima ponavljal® izpit, padlo Jih Je 8 in ena učenka je neredovana Za končne izpite (mak) maturo) se je prijavilo 33 učenk, izmed katerih Je napravilo izpit z dobrim uspehom 29, štiri pa imaio ponavtjafoie izpite. Ponavljal™ in privatni izpiti bodo 24. in 25. avgusta od 8. ure dafje. Prošnie je vložki na ravnateljstvo šole do 20. avgusta; kolekovati je prošnje s koleki za 10 Din. Na k« naidni zaključni izpiti bodo od 27, do 31, avi pist% Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Dopisi VOJNIK. Sokoliči v Vojniku prirede Da Petrovo, 29. t. m. ob 3. veseloigro <Škrati> z godbo, petjem in plenom. Po igri telovadni nastop: proste vaje na godbo in šaljive igre- DOL PRI HRASTNIKU. Letos se otvori razstava ženskih in m^kih ročnih izdelkov ter drugih del na praznik, to je v petek, diie 29. t. m. ob 8. zjutraj. Popoldne ob 3. pa 6e bo vršila zaključna akademija učencev z raznimi nastopi in mladinsko igro. Prijatelji mladine dobrodošli. KAMNIK. Za pomoč Bolgarom, prizadetim po potresni katastrofi, se je v Kamniku nabral znesek 1159.50 Din. Dali sta dve predstavi v Narodni čitalnici znesek 600 Din, predstava društva Kamnik 259.50 Din in kamniški občinski odbor znesek 3 Din. Celotna vsota je bila odposlana po krajevnem odboru Oblastnemu odboru društva Rdečega križa v Ljubljani. DOMŽALE. Kamniško sokolsko okrožje je pretečeno nedeljo priredilo pešizlet z javno telovadbo na Duplico pri Kamniku. IzJeta se je udeležilo blizu 150 članov So-kolstva. Ves nastop je bil prav lep. Dobro k ved bo prostih vaj sta pokazala oba naraščaja. Okrožnemu nastopu bodo sledili ua-6topi posameznih društev, na katere bomo v pravočasno opozorili naše okoličane. ZAGORJE. Tombola Kola jugoslovenskih se-sfer je preložena na september. — Odbor. 1192 BRASLOVCE. Občni zbor podružnice Jugo-6!ovenike Matice za okoliš Braslovče — Paka — Polzela in Gomilsko se bc vršil dne 29. junija ob 15. v dvorani g. Cimpermana na Polzeli po običajnem sporedu. Ob tej priliki uprizorijo polzelski diletantje veseloigro v 5 dejanjih »Matiček se ženi* v prid Ju>goslov. Matici. K obilni udeležbi vabi podružnični odbor. BOROVNICA. Po odmoru smo imeli pred kratkim prijeten večeT v Sokolskem domu. Oktet viških Sokolov je ubrano zaipel več pesmi, s. Milena z izborno izšolanim glasom Je prav ljubko proizvajala par pesmi in prejela zaslužen aplavz ter šopek cvetk. Spevoigra »Vaška kri« je z izurjenimi igralci prav dobro uspela. Priporoča se podeželskim odrom, zlasti v obmejnih krajih, ker je lahko uprizorljiva. Za užitek večera smo br. in s. Vičanom hvaležni. — V telovadnici pridifl vtžbajo tn se pripravljajo za javni nastop 8. julija na vrtu s. Hele Svigljeve. ŠOŠTANJ. Umor v parlamentu je zelo razburil naše sicer mirno mesto. Raz hiš pristašev KDK so zaplaipolale črne zastave. Kraj. org. SDS je odposlala predsedstvu KDK v Zagreb naslednjo brzojavko: »Kraj. org. SDS Šoštanj izreka povodom mučeniške smrti odK&nik poslancev najglobje sožalje«. DRAVOGRAD. Dne 24. t. m. Je priredilo agil-no pevsko društvo »Drava« ob 4. popoldne v Dravogradu v dvorani kina zanimiv koncert, ki je privabil v dvorano doknj pevske hrane željnega občinstva, ki bi ga pa seveda lahko bilo še več zlasti širšega, če bi me rod a j na faktorji na ta za Dravograd nedvomno veliki kulturni dogodek primerno opozorili ljudstvo. Skrbno sestavljeni ■program starejših in modernejših moških zborov se je izvajal v celoti zelo fino, izgovorjava je enotna, prrdnašunje smiselno, dinamika pravilna, posamezni glasovi med seboj dobro odtehtani in izenačeni, 1 e pri prvih tenorjih bi si želeli še več zlitosti Hvaležno navzoče občinstvo je priznavalo dobro izvajanje z močnimi aplarvzi, ki so dosegli višek pri Adamičevi: »Je pa davi slanca padla« z simpatičnim bar »tonskim solom g. Faganeli.ia, ki so jo morali pevci ponoviti. Zbor vodi mladi, nadarjeni, temperamentni p&vovodja Horvat s sigurno roko. Zbor oe v zelo dobri formi in je prav, da poleti prihodnje dni koncertirat v razne kraje naše Gorenjske, kakor v Bohinj, Jesenice in Begunje, da tudi tam pokaže, kaiko lepe so naše pesmi, posebno če jih poje moški zbor, ki je gotovo eden najboljših v Sloveniji. 7741 strojni ključavničarji! Werkzeug . Schnitt - Stan- zenmacher naj ne potujejo v Kamnik, ker so delavci tam v stavki. Zdaj — kakor nekdaj v letu 1896 — na čelu svo ega časa. prenarejen Old^mo-bile uporablja novi materijal, nove metode r .. , . , i--." '»V' f .:'•'. . Novi hladilnik in popolnoma novi slogi karoserije napravijo najnovejši Oldsmobile odličnejši! Prv! je bil zgrajen v letu 1896, kadar se o večini ostalih vozov sploh nič ni znalo. Oldsmobile je bil vedno pijonir. Zdaj je General Motors napravil na njem tako znamenite predelave s tako bistrovidnostjo in tehničnim znanjem, da je dandanes Oldsmobile zopet voditelj med vozovi primerne cene. Da bi voz bolj tiho vozil, leži motor na gumeni podlogi, spojnica je prevlečena z gumom, kovinski sklepi karoserije pritegnjeni so s pletenimi vezmi, karoserija in šasija so izolirane z gumom. Nenavadno kratek radius lzpreobr-niti se (ker je šasija zakrivljena), avtomatična kontrola sveč in brza akcele-racija visoko komprimiranega motorja dajo odgovarjajočo lahkoto opravljanja, ki je imenitno. Bolj kakor kdaj poprej so stavitelji dosegli svojo nespremenjeno nameno: napraviti Oldsmobile voz, ki je najlažje in najbolje za voziti. Zastopniki po vsej Jugoslaviji. OLDSMOBILE S I X PROIZVOD GENERAL MOTORSA - v:- v-i -v; |i M •■: Lep nai bo Vaš dom.' 65 <15 'karije ln pleskanje naj Vam vedru preskrbi Ivan Košak. Bleiwe«sova ce sta št 15. Slikarstvo in ole^ksrstvr ^rrpiši vzorci t«- o Miha 0swald Anica 0swald roj. Munda poročena 1 jubl aua, dn» 26. iu>> a 1928 y soproga. očeta, / »i iiimii imm Zahval*. Za iskreno sočutje ob smrti našega strica, gospoda Antona Privošnika izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo čč. duhovščini ter vsem. ki so v tako polnem številu spremili dragega pokojnika k večnemu počitku. Žalec, dne 26. junija 1928. Žalujoča rodbina. Siamn»ače - embalaža Nepremočliive plahte Platneno blago Motvoz 7798 po tvorniških cenah pri: „H JOTI" i d, Zagreb, ia 55. Maline. najekusnejše ladje prinaša livanreden sad. aio ^a spomladi gnojimo e Ka-ni(KM cvetlice hranečo soljo Vrtnarski tavitki. mešani e preeejano lemljo, zadostuje za 100—150 cvet lončkov. Cena 42 Din. mali ovitek 12.60 Din Ce ljubite cvetlice. polvajte jib • Kani-pes cvetlice branečo soljo — Poslužite se navodila ia gojenje cvetlio. Brei vsake Škode za rejo perntnine ee uporablja Ž6 40 let Koko prašek za živino Ce pridenete redni piči le najmanjšo količino, se pozna velik vpliv istega Žival postane mesnata za peko- in pogosto nese iajca Najsigurnejše zdravilo proti živalskim boleznim Univerzalni vtis deluje kot blago-slov perutnini na dvorišču Ovitek od 10 do 40 Din lo tlS Din Prodaja se v lekarnah, drogerijah. trgovinah S cvetlicami in semeni. Proti predplačilu razpošiljamo franko. Po povzetju ne pošljemo. — Z. Šumaher, kem. farmacijslri laboratorij. Cr-venka (SHS) 105 I- 7886 Centrala za staro žejezo, družba z o. z. v Ljubljani, naznanja tužno vest, da je dne 25. t. m. ob 6. uri popoldne nenadoma preminul njen uradnik gospod imir Hočevar Pogreb se bo vršil v sredo, dne 27. t. m. ob 5. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne' bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Vzornemu, vestnemu in značajnemu uradniku ohranimo časten spomin. V Ljubljani, dne 26. junija 1928. ■ j!,***'* m V svrho raizširjenja dobro vpeljane, od leta 7897 1885. obstoječe špecerijske trgovine na eni najprometnejših cest Maribora, se sprejme družabnik z viozo najmanj Din 100.000.—. Velika prvovrstna skladišča, primerna za en Kros. so na razpolago. — Eventue'no se tudi trgovina proda. — Dopise pod »Rentabili-teta sigurna« na upravo »Jutra«. Maribor. 0 2 JOSIP SLIBAR, Liubliana š - Stari trg 21 (poleg Zalaznika) 0 Pralna svila.....Din 28, 32, 42, 45 Pongl v vseh barvah . Din 45, 54, 70 Foniar svila v različnih vzorcih.....Din 88, 95, 110 Crep de chine v vseh barvah. . . . . . Din 100, 120, 135 Svila za plašče.... Din 135, 145, 160 0 ■ 0 o ■ o ■ o ■ o OIOIO»OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOlc5 KOPALKO SEZIIO Posestvo z dobro vpeljano gostilno, na najepšem kraju v Ljubljani prodam. Naslov v oglasnem oddelKu „Jutra*. Soincne zastore piabte) platnene. Po na> aižjl eeni do meri Izdelaj* Rudoli Sever tapetnik, Marijin tri it. t. — Pred nakupom drugje ?kt 47 ra prospe kazite na obleke tet d veliko, veliko mhfco prihranite. 6« Jo laste ftistiti in barvati T kemično pralnino ANTON BOC LJubljana, selenburgova aliea i/l - tovarna: Vič-gilne. Ajoi l« eena najnllj-j> najboli solidna po "»žba Rešite no aalepši a rs s, svoie lase! Toda z zares zanesliivlm ln Preizkušenim sredstvom za lase z ANA ClLAG-Domado čilae oomado uporabljali že nad 50 let do vsem svetu mllilonl Hud z nalbolišim uspehom In bo tudi Vam do mazala. Veliki lončlč Din 60— dvolnat Din 90.—. K temu ootrebulete: SDecHaln šampon za 20-kratno umivanje ins Din 25 Poštnina posebei — Adresiraite svoio na ročbo točno: »AURORA« odd 16. NOVI SAD Železnička 47. M UREDITE SVOJO PREBAVO IN IZOI N1LE BOOO VAŠE BOLEČINE. Bols&ie v teloden in Creveslh. tapeka glavobol naval krvi t glavo, aervoznost. aespanje, hemeroidi slab tek imajo svoj izvor v sta M prebavi Uredite svojo prebavo l pretekuSenkn ftt&strom »FlOOL« ia bodo minile VaSe bolečine »FlOOL«-jllkskr urejuje prebavo In Vam povrnt «dravje- »FlOOL« 'zdeloje to pošilja p< x>5U proti pivtetjo i navodilom o apo rabi lekarna 111 Dr. SEMELlC. DUBROVNIK 2. OritfnatoH tavojče* 3 steklenic, t ovojein in poštnino vred Din 105.—. 8 steklenic Din 245.—. I steklenica 40— Mnogoštevilne tahvaine Izjave dohajajo iif o uspešnem d?lovan)o »Fiisnla« Munoznana zdravilišča in odpočiualliča. Penzijonatl. Internati, Domovi ca dečke in deklice. Jena ca celo peožijo ea otroke 140 šlr, ca odrasle 150 štr, ki /elja ca 4 tdravilifeča prj tedenski premenjavi. Reference nad (000 družin. Prospekti (Poštnina ca odgovor.) > BIRO PENZIJONATOV PfiSTALOZZL (Fčdčration Internationale des Pensionats Europčens). Hudapest V. Alkotmšny • str. L Telefon; Tcrča 242—36 Zdravilišča io odpočivališča: Sa Madžarskem: Budapeet, Sičfok. V Švici: Ženeva*, Lausanne* .VeuchateJ*, Luzern, Montreux* Zliricb*. Lugano. SL Morita. V Franciji: Pariš* Deauville Trouville, Biarritz, Aii-les-Bainc. Irenoble* Evian (Ženevsko jezero), Cbamouiz. Na francoski rivieri: St. Raphaei Cannes, Nizza*. Juanles-Pins. Monte-Carlo vlenton V Angliji: Lon<1on* Cambridge* Brigthon. Folkstone V Italiji: San Remo*, Nervi Benetke. Bordighera, Opatija Riccione, Rim*. Neapel* Palermo, Meran. V Avstriji: Wien* Zell-am Zee, Linz* Insbrurk*. Salzburg* V Nemčiji: Berilu* V Belgiji: Ostenrie. V Afriki: Algir. Tunia. Z • taznamovanl kraji so stalni Internati, domovi ca dečke in deklice (tudi ca odrasle) odprti vse leto. Drugi penzijouati t zdraviliščih so odprti le v juliju avgustu in septembru. Poto-vauje v družbi popusi (25—50%) direktni ekstra Pullmannov) 'agoni Cene internatov v Šolskem letu (od 15 septembra dalje) MO 5fr na mesec. V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš dobri soprog, oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod Ljudevit Rus dne 25. junija t. 1. mirno v Gospodu zaspaL Pogreb blagega pokojnika se vrši v sredo, dne 27. Juniia 1928 ob 15. uri (3.) popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek 28. t. m. zjutraj ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJUBLJANA, dne 26. junija 1928. 7887 Frančiška Rus, soproga. — Franc. Marica. Viktor, otroci Jože Rus, brat. — Roza Gaier, sestra. Občina Ljubljana m Mestni pogrebni zavod Potrti nedztnerne žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je dne 26. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previd-ma s svetotaistvi sv. vere. preminula naša nepozabna mamica, sestra, teta in svakinja, gospa Zofija Zupan vdova višjega činovnika drž. 2eL Pogreb bo v četrtek, dne 28. iunila t L ob 2. ofl popoldne iz hiše žalosti, Skofja ulica 7, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala dne 30. Junija t. 1. ob pol 8. url zjutraj v farni cerkvi sv. Petra. LJUBLJANA, dne 26. junija 1928. 7&5 Sipko, Bogdan, Miljutin, Nada, Igor, otroci in ostali sorodniki l Stariley Weyman: 54 Rdeča kokarda Roman. »Odbili? Kako to?« je zavpH notar in napihnil votlo lice. »Člane odseka za...« »Kako?« mu je kapetan brez ceremonij prestrigel besedo. »Z ostrino tenkega dvorjanskega meča! Vi me seveda ne razumete; a nekaj nas je v tej sobi, ki ne moremo stopiti na ulico, ne da bi se izpostavili nevarnosti, da nas kdo opsuje ali izzove.« »Tako je!« sta v en glas pritrdila dva šljivarja na spodnjem koncu mize. »In ne samo to,« je nadaljeval kapetan s čedalje večjo razvne-tostjo. »Za temi izzivanji se ne skriva naključje, ampak dobro premišljen načrt. S tem sredstvom nas hočejo ukrotiti. Pravkar sem srečal na ulici tri gospode, ki bi prisegel, da so preoblečeni učitelji Jborjenja.« »Pretepači!« jih je patetično obsodil notar. »Zastran mene,« je hladnokrvno rekel Hughes. »Imenujte jih kakor vam drago. Toda kaj nam je storiti? Ako ne moremo nikamor več, ne da bi se nastavljali izzivanju in dvobojem, smo raz-oroženi. Vse voditelje bodo pobili, drugega za drugim.« »Ljudstvo vas bo maščevalo!« je veličastno proglasil notar. Kapetan je skomignil z rameni. »Preljubeznivi ste,« je dejaL »V tem trenutku,« se je z zaskrbljenim obrazom oglasil abbe Benoit, »v tem trenutku vidim samo eno pot. Rekli ste, gospod kapetan, da je več članov odseka neborcev. Zakaj, vas vprašam, le zakaj naj bi se dvobojeval kdorkoli izmed nas, da ustreže nasprotnikom?« »Bogme, videti je, da imate prav!« je odkrito pritrdil Hughes in pogledal okoli sebe, z očmi vprašujoč ostale, kaj mislijo. »Čemu naj se dvobojujemo? Za svojo osebo priznam, da mi ni bogvekaj do tega. Da nisem bojazljivec, sem dokazal drugod.« Vsi so obmolknili in neodločno pogledovali drug drugega. »Nu,« je dejal naposled kapetan, »kaj vam brani govoriti? To je resna stvar, ne šala. Zdaj nismo več svobodni plemiči, ampak vojniki pod jarmom discipline.« »Da,« sem rekel v zadregi, čuteč, da se vsi pogledi upirajo vame. »Toda ljudje, ki cenijo čast, gospod kapetan, ne morejo kar tako zatajiti izvestnih nazorov. S tem, da prestanemo maščevati Žalitve, se ponižamo do živali.« »Nič se ne bojte, gospod vikont!« je zdajci vzkliknil Buton. »Ljudstvo tega ne bo trpelo!« »Ne, ne, ljudstvo ne bo trpelo!« se je začulo več glasov. Za minuto so ba se je napolnila z ogorčenim vzklikanjem. »Nu«, je naposled rekel kapetan, »vsektko smo opozorjeni. Kdor se bo poslej lahkomiselno dvobojeval, bo storil to s polno zavestjo, da ustreza nasprotnikom. Nadejam se, da me vsi razumete. Za svojo osebo,« je dodali s kratkim smehom in skomignil z rameni, »se dam rajši s palico pretepsti, kakor da bi bil tako neumen in bi se bil.« DVANAJSTO POGLAVJE. Dvoboj. Seja na srečo ni dolgo trajala. Za kake pol ure prerekanj in razgovorov, pri katerih sem kar moči pomagal tistim nekaj ljudem, ki so pokazali vsaj trohico zdravega razuma, so se jeli člani razhajati; nekateri so odšli po raznih nalogah in opravkih, nekateri so ostali, da bi bili pripravljeni za vse slučaje. Ker sem bil izmed tistih, ki jim je bilo ostati v hiši, sem odvel abbčja Benoita v kot in sem ga vprašal ali je slišati iz okolice še o kakih drugih pobunah. »Ne,« je odvrinl in mi skrivaj stisnil roko. »Tako vsaj poročajo zaesljv ljudje.« Nato je nadaljeval s prdušenim, izpremenjenim glasom, ki je pričal, da sluti mojo notranjo potrtost: »Oh, gospod vikont, glejmo pred vsem, da ohranimo mir! Storimo v ta namen, kar le moreirio. Branimo nedolžue — vsega ostalega nam je malo mar. Zakaj vidi se- mi, da bo zlo veliko večje, nego sem mislil izprva. Oklenimo se...« Tedajci pa je umolknil in se ozrl, presenečen po vrnitvi kapetana Hughesa, ki je planil v sobo tako glasno in nepričakovano, da so vsi, kar jih je bilo ostalo za mizo, nehote skočili na noge. Kape-tanov obraz je bil ves v ognju in oči so se mu bliskale od gneva. Notar, ki je stal najbližje vrat, je prebledel in ga jecljaje vprašal, kaj se je zgodilo. Toda kapetan ga je zaničljivo ošinil s pogledom in stopil naravnost k meni. »Gospod vikont,« je rekeU z glasom zatikajočim se od razburjenosti, »vi, ki ste plemič, me boste razumeli. Treba mi je vašo pomoči.« Strmo sem mu pogledal v obraz. »-Drage volje,« sem dejal. »Za kaj pa gre?« »Pravkar so me opsovali!« je odvrnil. In brki so se mu divje naježili. »Kako to?« »Na ulici! Eden teh fičfiričev me je opsoval! Toda naučim ga' Vojnik sem, gospod, in...« »Počasi, počasi, gospod kapetan,« sem rekel ves prepaden. »-Preje sem vas razumel tako, da se ne bomo več dvobojevali. Po* sebno še vi...« »Kakopak!« »Rekli ste, da se daste rajši s palico pretepsti, nego da bi...« »Grom in strela!« je viknil. »Kaj pa mislite! Ali menite, da nisem več plemič, če sem služil v Ameriki in ne na Francoskem?« »Taka misel je daleč od mene,« sem odvrnil, s težavo brzdaje nasmeh. »A dvobojevati se bi bilo toliko kakor ustreči njihovim namenom. Ni še pet minut, kar ste sami tako govorili...« f/aroala- uv tiru. Ucoctsj*. malih* ogla*soot j+ pojiaiu *a,OgLasru,odr cUL ik Jedrcu, huMjarut,. PrtJinuntcu^-TaL si. z^gi Vs* pristojbin* /% vpada? li aban+m. s Mstroalom^ c*rs» oglasit MA prtabeuo*. Č Ji ttid*- JLaLL oglasi, ko jluiijo o parr-txLc>ualfL+ tn. roajaL i toA^hj*,, *s*da, par'. — Ncy • 1 ruJUaauitga, značaja/> waka bisuia/ Puv — Maj-manjši rjvasak Vin. 5*-, Vri*iojbijtau za. Jifro Vui js 1 nanjfi uustk Vi* tOVrutojbuuv ia> Iifro J)uu jjv Boljše dekle 4??em za Beograd za hišna dela * dobrimi izpričevali Toiiudb« pod Šifro »Beograd št. 35» na oglas. cM. »Jutra«. 21835 Trgovskega pomočnika izučenega mešane stroke, z dobrimi referencami sprejme Karel Cimperška nasl. Alfonz Kastelic. 21825 Strojepisko povsem veščo tudi stenografije, sprejme odvetniška pisarna dr. Albina Smoleta Fredpogoj je dveletna praksa v odvetniški pisarni. 21883 Urar. pomočnika ra Dubrovnik išče za takoj Josip Krilič, urar. Dubrovnik, Tre Kralja Petra. 21894 Trg. sotrudnico vajeno vsakega dela, ki bi morala delati v skladišču ln pri ekspediciji blaga — sprejme tovarna čevljev. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Čevlji*. 21893 Takojšnji zaslužek se nudi potnikom, ki obiskujejo in prodajajo privatnim odjemalcem v mestu in na deželi. Sezijske novosti! Pojasnila vsak dan od 3. do 5 ure V Kovač, Sv. Petra nasip 17. 19801 Nemka iz boljše družbe da nemško konverzacijo otrokom poceni. Ponudbe na ogla«, odd. Jutra pod »Konver-zacijac. 21840 Šoferska šola daje p o o k in Izobrazaje praktično in teoretično kan lidate za samostojne šoferji-Pouk je temeljit in uspeh -iguren Kandidate »preje mamo vsak dan Prospekt) ;ratis Natančne informacije v avtc-šo'i, Zagreb, K»f>tol št. 15 — telefon št 11 95 820 2 mizar, pomočnika samostojna stavbna delavca in krepkega vajenca »prejmem. Naslov v oglas, ©ddelku »Jutra«. 21892 Kleparji, pozor! Pprejm»m takoj kleparskega poslovodjo, ki ima najmanj 3 leta pomočniške dobe ter zmožen vsakega dela te stroke. — Služba st3lna. plača po dogovoru. Natančne informacije daje Cirila Pirečnik, Rečica ob' Eavinji. 21890 f 5 slikarskih in pleskar. pomočnikov »prejme takoj tvrdka A. Etiplosek. slikar in pleskar v Ljubljani, Krakovska ul. it. 5. 21915 h------ Natakarico •prejme takoj Zuželj, re-»tavracija, Rajhenburg. 21929 Likarico »prejmem t stalno službo. Kaslov v oglasnem oddelku «Jutra». 21932 Učenca »prejmem za špecerijsko in delikatesno trgovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Marljiv«. 21951 Pek. pomočnika mladega, ki bi tudi razna-jUI kruh, sprejmem. Po-eudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod "šifro «Pek» 21937 H—-- Vajenca * a pekarijo na deželi — krepkega, 15—16 let starega sprejmem takoj. — Ponudbe pod »Vajenec* na ©plašni oddelek »Jutra». — Kupim tudi delilni stroj za testo. 21938 Učenca močnega, s potrebno šolsko izobrazbo, sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Sinovi železničarjev imajo prednost. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra» pod šifro »Priden in požten». 21939 Kovaškega pomočnika dobro izurjenega v podko-vanj-u konj, sprejme takoj Mihael Sega, kovaški mojster, Lipsenj 42 — pošta Gra hovo-Rakek. 21940 Slike za legitimacije rvršuje najhitreje fotograf blagor H>bšer. Ljubi iona V»lv»r.orje» trg 99 Čebelarskega dela iščem. Zmožen sem pa tudi mizarskega dela. Naslov: Florijanska ulica št. 17/TI 21550 Vj+oxlam Hrastove parkete Vam dobavlja najugodneje tovarna Alojzij Kane — Mengeš. 20591 Jugovičevo Salvator sirišče da ▼ petih minutah sladek sir, 6 Din Barva t» sirovo maslo in za sir Din 5. Prašek z% pripremo li-rovega masla B Din, — Sprejmemo preprodajalce. Lekarna Jugovid, Noviead Zahtevajte vzorce in pošljite v pismu 10 Din. 19913 Vrvarske Izdelke □ajbolj&e kvalitet« fcnptt-najceneje w največji vrvw nI t Jugoslaviji: Tovarn* motvoza m vrv&rna d d. Urotnplje ori Ljubljani — Komisijska zaloga? Frane Palme. Ljubljana. tioepo 'vetska e**ta 7 — Olje: Cankarjeva 7 Is Maribor Koroška 8. 861 Gepelj pokrit, dobro ohranjen, tma naprodaj Ivan Cankar — Naklo pri Kranju. 21855 Podjetjem uradom, denarnim zavodom se priporoča za poduradni-ka ali slugo vesten zane« Ijiv in inteligenten mladenič. lepe postave, ki je absolutno zanesljiv in zvest, ki bi bil vsakemu šefu v veselje Cenjeni interesenti izvejo naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 21567 Trg. pomočnik mlad, dobro izvežban v mešani stroki, želi premeniti mesto Nastop po dogovoru. Cenj dopise na ogl. odd »Jutra« pod »Zanesljiva moč«. 21440 Kontoristinja s srednješolsko izobrazbo in z nekaj prakse, išče mesta. Gre tudi kot blagajničarka ali vzgojiteljica Cenj ponndbe pod »Poštena 440» na oglasni oddelek Jutra 21858 Izurjen kurjač želj službo. Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 21897 Kot nočni čuvaj išče stalno službo moški, 31 let star. oženjen, pošten, zanesljiv, nekadilec in vodopivec. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Duplje«. 21891 Šivilja iz boljše hiše na deželi, z lastnim, po-polnoma novim šivalnim strojem, ki je izurjena osobito v šivanju perila, želi radi družinskih razmer nameščenja. Gre tudi v oporo gospodinji ali k otrokom. — Ponudbe na o?lasni oddelek »Jutra» pod »Tiha in pošt«na». 21888 Teracerje izurjene, iščemo. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 21919 Trgovska učenka srednje starosti, ki se Je že učila 1 leto in 4 mesece, žeU mesto spremeniti n* deželo ali v mpstu v boljšo trgovino. Ponudbe a oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena in marljiva«. 21917 Kopalna banja nova, poceni naprodaj. — Posredovalnica Mrak v Ljubljani. 21913 Motno steklo 10 plošč v velikosti 80 X 80 cm. za okna. vrata itd. proda Fr. Aparnik, Kamnik 21924 Avtomatičen stroj za entlanje, prodam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 21931 Motorno kolo z jako dobro pnevmatiko, prodam za 1900 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 21914 Pozor! Izvrstno ohranjen osebni »Ford« avto za 5 oseb, ki se lahko preuredi za tovornega, z elektr. razsvetljavo in samopogonom. zamenjam za stavbni les, drva. motorno kolo s prikolico itd. Ponudbe na poštni predal št. 218, Ljubljana. 21918 Motorno kolo 3—4 HP, v dobrem stanju, kupi Ivan Hirtl, Guštanj. 21916 Motorno kolo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod ♦M. C. L.« 21935 Srebrne krone zlatnike 19 različno »lato kupuje F. Cnden. Premer nova ali ca L 209 Otroški voziček dobro ohranjen, poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra>. 21854 Diro na peresa za samca kupim event. tudi konja Marija Urbane, Kopitarjeva ul. 4 21837 Oglasni oddelek „Jutra" v Prešernovi ulici štev. 4 bo v sredo pred narodnim praznikom, dne 27. t m. uradoval, kakor ob sobotih m dnevih pred prazniki, to je permanentno od 7. do 2. ure popoldne. Naročite oglase pravočasno! Razno pohištvo radi selitve prodam. Istotam naprodaj tudi kuhinjska kredenca, pripravna za gostilno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 21896 Otomane v damastu po 530, v blagu po 580, vrhne žimnice po 225 in spodnje po 250 Din. Solidno delo. Hoteli, zavodi in prenočišča popust. — Slavič Franc, tapetništvo. Emonska cesta 10. 21945 Kufiinz Stružnico 2—8 m dolžine, rabljeno, dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe na «Una» d d., Rožnj dol. pošta Semič 21682 Arnika cvetje lipovo cvetje ter podleskovo seme itd kupujem po najvišjih dnevnih cenah Iščem nakupovale«. — Ed. Pišler. Vrhnika. 21597 Motor nov ali rabljen — dobro ohranjen. 40 k. s. močan, na bencin, bencol ali slično. lahko tudi na plin — kupi Jožef Ceh, ključavničar. Sv. Lenart v Slovenskih goricah. 21889 MiznI štedilnik dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na oglas oddelek *Jutra» pod »Štedilnik«. 21925 Hrastovih pragov 1.30 m dolžine kupimo večjo množino. Ponudbe na: «Una» d. d., Rožni dol — pošta Semič. 21681 Stružnico •2—3 m dolžine, rabljeno, i i obro ohranjeno, kupimo. Ponudbe na: »Una» d. d., Kožni dol, pošta Semič. 21682 100.000 Din kapitala potrebuj« vpeljana, dobro uspevajoča družba v rvr-ho povečanja obrata. — Družabnik ali družabnica. ki pristopi, dobi lahko službo. Ponndbe pošljite na opravo »Jntra« pod »Oa rancija« 20944 Družabnico s 50.000 Din kapital?, iščem za oblačilno stroko. Prednost imajo šivilje. Ponudbe pod »Družabnica 50.000» na oglasni oddelek »Jutra». 21910 £ohaU Trgovino z lepim poslopjem, tik le-leznice takoj ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra». 21480 Lokal prazen, v najživahnejli trgovski četrti, pripraven za vsako stroko, oddam v najem takoj Ponudbe pod tZivahna to?ka» na oglasni oddelek »Jutra». 21947 Enonadstropno hišo na novo preurejeno — * manjšim posestvom ter vinogradom radi preselitve po ugodni ceni prodam ali od dam v najem Oddaljeno 5 minut od kolodvora Strala-'"oplice Reflektantje naj se zglasijo v gostilni na kolodvoru. Medic. Straža — Dolenjsko. 21685 Hiša v kateri je znana restavracija v Goričanah št 19 (Medvode) je naprodaj. Več v oglasnem oddelkn Jutra 21721 Rudarji pozor! V bližini rudnika Hudajama pri Laškem prodam malo. zidano in z opeko krito hišo, v kateri je obokana klet, kuhinja in velika soba. Poleg hiše je hlev ts 2 glavi živine, z majhno sobico. Okrog hiše je tudi oral zemljišča s solnčno lego. Cena 16.000 Din Ponudbe na dr. Roš, odvetnik - Laško. 21692 nova. Vila dvodružinska. eoo- nadstropna, davka prosta, naprodaj za 190.000 Din, v območju Linhartove cest«. Potreben kapital 90.000 Din Informacije daje posredovalna pisarna na Dunajski ces-ti 7. 21899 Hišo z gostilno pri farni serkvi v Ljubljani. dvonadstropno. Za Din 165.000 proda Realitetna pU Ljubljani, Kojo- Večia parcela cb eesti na Rožnik ugodno nanrodaj. — Poizve se na Poljanski četrti Itev. 12/L 21954 Trgovino a meš. blagom, ob ([lavni cesti pri farni cerkvi oddam takoj agilnemn in kapitala zmožnemu trgovcu ali trgovki v najem. Po? 'nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ugodno 21» 21823 Dva lokala prav lepa, zidana, obokana, betonirana in suha, svetla, pripravna ta vsako obrt ali za skladišče. 90 m' plošče-vine. oddam takoj v najem na Domobranski cesti št 1. Lep dovoz in prostorno dvorišče. 21898 Gostilno vinsko klet, delikateso ali točilnico vzamem takoj na račun, aU pristopim kot družabnica. Sem zmožna kavcij« in posedujem osebno pravico. Dopise na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Gostilna 26». 21907 Sobo flTMlt, i kuhinjo oddam 2 gospodičnama ali gospodoma. Perko, Stari trg 9/in. 21895 Mesečno sobo oddam v sredini mosta. — Naslov v oglasnem cddelku »Jutra*. 21908 Prazno sobo E» 2 osebi, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod značko »Prazna soba». 21903 Sobo opremljen« ali prazno oddam i hrano starejši gospodični aLi gospe. Naslov v oglasnem oddelkn Jntra. 21911 Lepo sobo blizu vladne palače, « električno razsvetljavo, v pritličju, v novem stanovanju takoj oddam solidnemu, boljšemu gospodu. Naslov pove oglasili oddelek Jutra 21909 Preprostega moškega sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Juti»». 21900 Veliko, lepo sobo s 8 posteljama in aepari-ranim vhodom oddam. — Vprašati med ^15. in 17. aro na Poljana k j cesti 17/1. 21880 Sobo oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 21881 Sostanovalko sprejmem v tračno in solnčno sobo, z ali brez hrane. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21934 Opremljeno sobico s posebnim vhodom in elektriko takoj oddam Poizve se v ogl. oddelku »Jutra*. 21921 Sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam v sredini mesta enemu ali dvema gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 21922 Prazno sobo v sredini mesta, parter ali l. nadstr., lahko tudi na dvorišču. Išče < i. avgustom mirna in dostojna samska oeeba, ki je ves dan odsotna. Ponndbe na oglasni oddelek »Jntra* pod šifro »Mirna stranka 33». 21923 Vinotoč v Ljubljani takoj oddam — najraje Dalmatincu ali posestniku lastnih vinogradov Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Vinotoč*. 2190« Gostilna boljša, obširna, v telo prtv metni ulici se odda v najem izkušenemu moškemu strokovnjaku. ženske izključene. — Ponudbe pod »Priložnost* na oglas oddelek »Jutra*. 2194« Opremljeno sobo oddam • 1. julijem v sre-dinj mest«. Naslov T ogl. oddelku »Jutra*. 21865 sarna v dvorska ulica 29. 21920 Hišico na deželi primerno za krojaško obrt kupim ali vzamem v najem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Krojač*. 21927 Vilo dvortamovanjsko, v centra Bleda ugodno prodam. Velik vrt, sadonosnik. gospodarsko poslopje, čebelnjak, poleg stavbni prostor s krasnim razgledom. Resne ponudbe pod »Ugodni nakup* na oglasni oddelek »Jutra*. 2193« Opremljeno sobo zračno, parketirano, traven glavne pošte oddam gospodični ali solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra*. 21902 Solnčno sobo oddam s 1. julijem. NasJov oddelka Jutra. 21901 oglasnem Prazno sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta, po možnosti v pritličju, iščem za pisarno. Ponudbe pod šifro »Zmerna cena» na Aloma Companv, Ljubljana. 21928 Opremljeno sobo oddam v centru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 21926 Sobo snažno, separirano, oddam v oentru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra». gij)30 Sobo s posebnim vhodom, oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21943 Veliko, zračno sobo oddam gospodu ali zakoncema brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 21950 Sobo oddam gospodu v bližini »Evrope*. Na ogled od 18. ure naprej. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 21953 Mirnega gospoda sprejmem v centru mesta v separirano sobo z vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 21955 fUmvvanju Stanovanje lepo, v pritličju, sot>o to kuhinjo oddam. Poizve se v Šmartnem 1 — Moste 21878 pri Ljubljani. Stanovanje elegantno, obstoječ« iz S sob in kuhinje, oddam s 1. julijem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 21942 DIJAŠKA STANOVANJA Mlado dijakinjo sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 21912 Na domačo hrano sprejmem 2 gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21933 Aleksandrovo otok Krk Restavrant - Pension — Kvarner . Pension 50 do 55 Din dnevno. Izvrstna — kuhinja, lepa lega Obvestila K. Orlič, restavrater. 20964 Restavracija Planina Sv. Križ nad Jesenicami je na novo preurejena. Na razpolago so zračne, solnč-ne sobe in cela družinska stanovanja. Auto-taxi vsak čas na razpolago. — Cene zmerne; izven glavne sezone znaten popust. Priporoča se uprava. 21403 Posebnost za poletje! Dunajski lahni charleston čevlji za dame, v vseh modnih barvah „D0KG", Prešernova ulica 9, dvorišče Sova uharica zelo živahna, za lov naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21848 Različno orodje za izdelavo cementnih cevi, gladke opeke in žlebnjakov tor rain p drag*o modeie in orodje prodam, event. dam tudi z delavnico v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21812 Kovaško orodje kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Juira*. 21887 sveže, najfinejše ima stalno v zalogi ter razpošilja tvrdia IVAN KRALJ Ljubljana Stari trg št. 30 Z našo umetno moštovo esenco »M o s t i n« si lahko vsakdo z malimi streški pripravi izvrstno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 «iek!e-nici za 15fi litrcv Din 20. po pošti 35.— Din. — Dobi se samo v drogeriji A. Kane, Uuhliana. in drogeriji WoIfram nas!e.-l. Al. Kane, Maribor, Gosposka -Jiica 33. 731 a Indeks sem izgubila v soboto od univerze do pošte. Poštenega najditelja prosim, da' ga vrne pri vratarju na univerzi. 21882 je užitek, ako brusite britev na Akra-bru« silniku. Jamčim Vam m ved 10 dobro težilo. brez vsakega druzeea bru^enia — Cena za maniše 30'n 59 Din Cena za večil z ročaiem 60 in 75 Dn P'ačati ;e nanrej in priložiti Doštnino s čekom štev. 35.734 ŠNUR, Prospekti errat. in fr. Slav.. Orahovica. Za trgovino z mešanim blagom na de« želi iščem samostojno poslovodinfo Plača po dogovoru, hrana in stanovanj«, v hiši, nastop takoj. Oferte poslati na: Jernej Hace, trgovec. Potok v Tuhinjski dolini. Perflno blago ra damske in Sostanovalca Naslov T ogla«, oddelkn »Jutra*. 21884 Manjšo prazno sobo iščem v sredini mesta. Ponudbe na oglasili oddelek »Jutra* pod iifro «Takoj». 81877 Urejaj« Davorin Rsrijen. Izdaj« zn konzorcij «Jntra» Adott Ribnft*z. 2« Narodno tlakam d, 4 kot tiskam ar ja Pi Za JoMretal dat jeodgovoreo Alojzij Novak. Vrt « Ljubljana