Posamezna številka Din 1. Poštnina v gotovini. Št. 62. V LjuMiani, v četrtek IS. marca 1924. Leto Ij NARODNI M um JEKE Mf Mr ' 'wrM | Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. | f * Mesečna naročnina: f V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. = □ & Neodvisen po _a„ ----------------- Uredništvo: WoSfova ulica št. 1/1. - Telefon 213. Upravni štvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. mm l Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. I ? Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. ! • * * •.................................................. Zunanja propaganda. Več ko polovico vseh naših neuspehov v zunanji politiki moramo pripisati dejstvu, da smo bili skoraj dosledno brez vsake zunanje propagande. Naravna posledica tega je bila, da je bila svetovna javnost tudi o naših življenjskih vprašanjih informirana ie potem izborno delujoče propagande naših nacionalnih nasprotnikov in da je bila vsled tega nam vedno sovražno orien-1iraaa- V jadranskem vprašanju smo to zlasti živo občutili in reči smemo, da bi nam bila izguba Reke pri dobri zunanji propagandi prihranjena. Naše vsakokratne opozicionaine stranke, so vsled tega, kakor je že pri nas navada, s strastjo povdarjaie, da je Pomanjkanje dobro delujoče zunanje Propagande kriv edinole — Beograd. In to so trdili na vsa usta celo tisti časopisi, ki so za časa koroškega plebiscita pisali tako nepatriotično, tako pro-»državno, da je bilo Nemcem samo po-.eba njihove članice ponatiskovati in ^fleli so najboljšo propagando — proti nam. „ Ne rečemo, da ni Beograd tudi kriv, o>e je naša zunanja propaganda absolutno nezadostna, toda še veliko večja Krivda je v nas samih. Zakaj nemogoča je uspešna zunanja propagan-ne sloni na dobro izdelani notranji. Ta pa je odvisna edinole od nas samih. Kaj koristi, če govorimo tujcu še tako mnogo o potrebi podpiranja naših bratov tam preko, če mu pa sami ne moremo dokazati, da smo storili za nje ze vse, kar je sploh bilo v naši moči. Kako naj zainteresiramo tuji svet za naše pravice v Primorju, če pa je še med nami vse polno takih, ki ne žrtvujejo za zmago naše stvari ničesar, ki se za njo sploh ne zanimajo 1 Izhodišče dobre zunanje propagande je zato na narodno obrambnem delu sloneča notranja propaganda. Ves naš narod- moramo pridobiti za narodno obrambno delo in potem bo zunanja propaganda fakt. Narodno obrambno delo pa ne bo preje vsepovsodi prodrlo, dokler ne bo sistematično organizirano, dokler ne bo enotno. Luksuza strankarskih narodno obrambnih organizacij se moramo oprostiti. To je prvi predpogoj zunanje propagande. * # Drugi je v tem, da je treba vse narodne sile koncentrirati. Doseči je treba, da bo naroden davek samo eden in da bodo društva, ki imajo samo vsesplošen naroden cilj (Jugoslovenska Matica, Aeroklubi, Jadranska Straža), rmeli tudi • skupno organizacijo. Vsi upravni^ stroški se bodo s tem pocenili, mlačnežu in nepožrtvovalnemu človeku pa bo vzel izgovor, da je že član enega društva in da mu vsled tega ni potrebno pristopiti še k drugemu. Še večji pomen take koncentracije ■Pa je v moralnem oziru, kajti tako bi Pilo na mah postavljeno naše narodno obrambno delo na tako široko bazo, da bi vsak rodoljub spoznal ves naš nacionalni problem. Iz tega spoznanja pa se mora roditi zunanja propaganda in sicer na vseh poljih. Skratka: Najprej treba koncentrirati vse sile doma, potem je šele mogoča pot v tujino. Ampak sprememba je potrebna tudi na političn. polju. Dokler obstoje stranke, ki iz partizanskih interesov pretiravajo naše napake, ki s hujskaško kritiko jemljejo ljudem vero v našo državo, tako dolgo je vsaka zunanja propaganda izključena. Ravno te dni so doživeli, ko so se nekateri opozicijonalni listi že v naprej zgražali, da ne bodo verificirnai Radičevi mandati. Da je bilo to lažnjivo zgražanje le, v škodo ugledu naše dr-žave, je jasno. In še eno! Zunanja propaganda je nemogoča, če nimamo vsi Jugosloveni Pred seboj jasnega cilja, če ne delamo y za ujedinjenje našega naroda, za Konsolidacijo naše države. Dokler ne poreče vsak Sloveneo, vsak Hrvat: Ju-goslavha Je moja država, tako dolgo m16-! moso^a zunanja propaganda. u<,„ i 0 zavednosti, naše držav-jauske zrelosti je zunanja propaganda. )e zat“ slaba in zato bo slabotna, »Jer ne bodo politične stranke »ola- Proračun ministrstva presvete. Beograd, 12. marca. (Z) Današnja seja narodne skupščine je pričela ob 9. in pol.. Najprej naznani predsednik, da je minister socijalne politike predložil invalidski zakon, ki bo izročen posebnemu, odboru skupščine v prouča-vanje. Zemljoradmk Vujič je vložil interpelacijo o izseljevanju v Ameriko. Nato se je pričela razprava o proračunu ministrstva prosvete. Prvi je govoril zemljoradnik Moskovljevič, ki je zahteval, da se zakon o srednjih šolah predloži narodni skupščini in da se izvede edinstvena vzgoja. Naglaša potrebo osnovnih strokovnih šol. Nezadosten je kredit za narodno prosveto: V imenu svojega kluba bo glasoval proti. Za njim je govoril poslanec Stiftar (SLS) o prosveti v Prekmurju, nakar je povzel besedo minister prosvete Miša Trifunovič, ki naglasa, da je ta proračun za 150 milijonov večji od prejšnjega. Najprej se dotakne univerz. Pri nas igra vprašanje univerz veliko vlogo. Kaj bi n. pr. rekli Slovenci, ako bi se jim ukinila kaka fakulteta v Ljubljani. Dovolj je omeniti primer, ko se je samo govorio o ukinitvi medicinske fakultete v Ljubljani. Takrat so vsi Slovenci proti temu protestirali. Kar se tiče medicinskih ustanov in fakultete v Zagrebu, se ta nahaja na primerni višini. V poslednjih treh do štirih letih je bilo otvorjenih 132 srednjih šol. Število šol je znatno narastlo, a število profesorjev je majhno in je naravno, da je pouk na sred«jih šolah nezadovoljiv. Naglaša, da je on ustavil nadaljno otvarjanje gimnazij. Priznava potrebo, da se ustanavljajo srednje strokovne šole. Osnovnemu pouku je treba posvetiti največjo pozornost, ker, ako osnovni pouk ne napreduje, pomenja tč narodno nevarnost za celo državo. V Južni Srbiji ter v Bosni in Hercegovini je 85 odstotkov analfabetov. Zaradi tega je treba posvetiti posebno paž-njo ustanavljanju osnovnih šol v teh krajih. Otvoriti bi bilo treba približno 1000 osnovnih šol. Ako ostane v teku petih let enak znesek v proračunu, bomo imeli okoli 500 osnovnih šol v Bosni in v Južni Srbiji. Prosi, da se ta proračun sprejme. Minister financ dr. Stojadinovič predlaga neke manjše izpremembe, s katerimi se pa ne izpremeni višina proračuna. Te izpremembe se tičejo v glavnem subvencij gledališčem in to v Novem Sadu, ki dobi 90 tisoč dinarjev, v Skoplju 1 milijon dinarjev, v Sarajevu 80 tisoč dinarjev, v Splitu en mi-jon dinarjev, v Subotici 300.000 dinarjev, v Osijeku 700.000 dinarjev, v Varaždinu 100.000 dinarjev in v Mariboru 200.000. Dalje predlaga minister financ za Društvo za humanistične vede v Ljubljani 35,000 Din, za muzejsko društvo v Mariboru 15.000 Din, za etno-grafski muzej 45.000 Din in za muzejsko društvo v Mariboru ponovno 15.000 dinarjev. Nato poročevalec čita postavko za postavko, ki se z večino glasov sprejmejo. Seja je bila zaključena ob 12. in tričetrt. Popoldanska sela narodne skupščine Beograd, 12. marca (ML) Ob 4. uri popoldne se je otvorila seja narodne skupščine ter je pred prehodom na dnevni red sekretar g. Dimitrije Popovič priobčil med drugim tudi to, da je verifikacijski odbor predložil narodni skupščini poročilo o verifikaciji 20 mandatov poslancev radičevske stranpe Nato se je prešlo na dnevni red, na katerem je bila volitev odbora za pro-učavanje zakonskega predloga o konvencijah, sklenjenih med nami in Bolgarijo ter poročilo o trgovinski in pio-vitbeni pogodbi z Japonsko in o protokolu, ki ureja vprašanje diplomatič-nih poslopij bivše avstro - ogrske mon- arhije v Srbiji in Čmigori. Po rezultatu volitev dobe v odboru'radikali 12, demokrati 3, jugoslovanski klub 2, muslimani 2, zemljoradniki 1, in Nemci enega člana. Predsednik je naznanil, da pride na dnevni red jutrišnje seje poročilo verifikacijskega odbora 0 verifikaciji Radičevih mandatov kot prva točka, kot druga pa interpelacija g. Radoslava Agatonoviča na prometnega ministra o izplačilu 3-letne mezde delavcem za časa okupacije železniške tovarne v Turmenicah. Nato zaključi predsednik sejo ob 7. uri in pol, prihodnjo pa določi za jutri ob 9. uri dopoldne. Poslanci HHS§ na &utu w Beograd. Beograd, 12. marca. (ML) Danes dopoldne se je vršila oficijelna konferenca predstavnikov opozicijonal-nega bloka. Po razgovoru o situaciji, se je sklenilo, poslati brzojavko vodstvu HRSS, da se takoj napotijo v Beograd tisti poslanci, ki so zato odločeni. Ta brzojavka se je takoj odposlala. Beograd, 12. marca. (ML) Nocoj je prišel odgovor vodstva HRSS opozicijonalnemu bloku, da odpotuje jutri več Radičevih poslancev v Beograd, med njimi tudi dr. Maček in dr. Krnje-To so vsi oni poslanci, ki so na odhod pripravljeni v Zagrebu. Ostali pa jim bodo sledili takoj, ko pridejo v Zagreb' in sicer najpozneje pojutrišnjem. Prva skupina ima sabo še nadaljnih 20 pooblastil, ki se bodo izročila verifikacijskemu odboru, razven teh pa je Pri g. Behmenu še 10 pooblastil, med temi tudi pooblastilo dr. Basarička in dr. Horvata. Nocoj je prišlo iz Zagreba navodilo, da se izroči jutri teh 10 pooblastil narodni skupščini v verifikacijo. Na ta način pride v Beograd 50 Radičevih poslancev, da zagotovijo vlado opozicijonalnemu bloku, kateri bo baje načeloval g. Ljuba Davidovič. Beograd, 12. marca. (ML) Danes je dopotoval v Beograd zagrebški veliki župan g. dr. Cimič, ki je prisostvoval konferenci vlade in poročal, da pridejo radičevci v Beograd. Dobil je instrukcije ter se nato vrnil nocoj v Zagreb. VPRAŠANJE KALIF AT A. Delhi, 12. marca. (W) Vodja indijskih mohamedancev Mohamed Ali je -V govoru na brzojavko kalifa: Indijski mohamedanci so odločeni, da vztrajajo pri svetem kalifu, četudi se nočejo vmešavati v Čisto interne turške zadeve. London, 12. marca. (W) Kakor javlja carigrajski poročevalec lista »Mormng Post« preti ekumenskemu pa-trijarhu m velikemu rabinatu enaka usoda kakor je zadela kalifat. gale večjo važnost na napredek naroda, ko pa na blaginjo svoje stranke. Danes so še take stranke redke in bojimo se, da je to dokazal — tudi opo-zicionalni blok, ki ponavlja staro r.ašo napaka, da pozna le negativen cilj, da pa se ne more ujediniti na pozitiven program, ki je predpogoj konsolidacije države in s tem tudi — zunanje propagande KRALJICA NA FRANCOSKI RIVI-JERI. Beograd, 12. marca. (ML) Nocoj ob 7. uri 20 minut je odpotovala Nj. Vel. kraljica s prestolonaslednikom čez Pariz na Francosko rivijero kjer ostane 4 tedne. Na kolodvor so jih spremili Nj. Vel. kralj, princ Pavle s soprogo, dvorno spremstvo ter prometni minister. TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO. B e o g f a d, 12. marca. (ML) Nocoj so se začela prava pogajanja meti našo in itdlijansko delegacijo glede trgovinske pogodbe. Napravil se je seznam predmetov, ki se naj uvažajo in izvažajo ter se sestavila pomorska tarifa. UKINITEV ROMUNSKIH POSLANIŠTEV. Bukarešta, 12. marca. (Z) Romunska vlada je v interesu štedenja sklenila, da ukine več poslaništev v tujih državah Koalicija med radikali in PribičevUemI Beograd, 12. marca. (ML) Vesti našega dopisnika, da so ponujali radikali demokratom koalicijo, se potrjujejo. Ponudba se je izvršila zadnje dni, posebno tudi včeraj. Ponudba ima dve smeri: koalicijo s celokupno demokratsko stranko in pa — ker je Davidovič to odklonil — s Svetozarofn Pribiče-vičem. Trdi se, da so mu radikali ponudili 4 portfelje, ako privede s seboj 15 do 20 poslancev. Nocojšnji »Odjek« pravi, da je ta intriga Pašičeva napram demokratski stranki ista, kakor je bila pred enim letom, da se mu pa ne bo posrečila. Beograd, 12. marca. (ML) V Beogradu se pričakuje predstoječih burnih dogodkov, ki imajo po mnenju merodajnih krogov marsikaj izpreme-niti v naši notranji politiki, ker ne gre sao za vprašanje režima, temveč celega sistema dela. Prihod radičevcev se smatra kot gotova stvar, kakor tudi da je vlada opozicijonalnega bloka na pohodu. V tem pogledu se govori o raznih kobinacijah, kakor n. pr. o zbli-žanju med Pašičem in Pribičevičem, tembolj ker se Nemci bližajo opozicijonalnemu bloku. Pribičevič sam pa de, mantira vse vesti o sporazumu z radikali in jih označuje kot intrige. Vlada bo imela jutri plenarno sejo. Že na današnji konferenci je sklenila vlada, boriti se v skupščini do zadnjega momenta., dokler ne bo preglasovana. Zračno oboroževanje Anglije. London, 12. marca. (K) Državni podtajnik za zračno plovbo je izjavil v spodnji zbornici o priliki predložitve proračuna za zračne borbene sile: O razširjanju zračnega brodovja v domovini so številni prijatelji vlade v skrbeh in se sprašujejo, kako more delavska stranka opravičiti pomnožitev oborože-nja. Člani delavske stranke bi bili pričakovali od delavske vlade prej pospe- ševanje akcije v smeri razorožitve. Mesto tega pa je delavska vlada prevzela vodstvo v nasprotni smeri. Mednarodna razorožitev je parola vlade. Toda minister ne namerava pustiti države brez brambe. Število nove flotilje za brambo Anglije znaša v tem letu osem, v mesecu marcu leta 1925 bo imela Anglija 18 flotilj od 52, katerih gradnja je za bodoča leta nameravana. Zakon o sodnikih. Beograd, 12. marca. (Z) Dr. Nin-ko Perič, minister za pravosodje je predložil ministrskemu svetu predlog, da se v zakon o sodnikih sprejme posebna sodniška doklada, ki bi se sodnikom izplačevala poleg njihovih plač po novem zakonu in poleg draginjskih doklad. Ministrski svet je sprejel ta predlog. Vstaja na Irskem. Beograd, 12. marca. (ML) Iz Londona javljajo, da je v vojski svobodne države Irske izbruhnila vstaja. Vlada v Dublinu je izdala nalog, da se aretirata general Tobin in polkovnik Daston, ki sta pobegnila. Vstaja se je začela baje s tem, da je skupina častnikov obenem z vojaki zapustila kasarne in vzela s seboj tudi strojne puške. Vlada je za njimi poslala oklopne avtomobile. Republikanski kabinet na Cirškem. Atene, 12. marca. (Z) Ministrska kriza je končana s sestavo čisto republikanskega kabineta pod predsedstvom Papanastasija, ki je prevzel tudi ministrstvo zunanjih poslov in financ. Jutri bo vlada zaprisegla. Seja skupščine je odgodena. Papanastasias je izjavil, da bo vlada najprej izvršila najvažnejše točke svojega programa), t. j. odstavitev dinastije in proklamacijo republike, nakar se bo določil dan plebiscita. ATENTAT NA ANGLEŠKO POSLANI-ŠTO V ATENAH.1 Atene, 12. marca. (K) (»Agence d’Athčnes«) Ob 1. uri zjutraj je pri vhodu angleškega poslaniškega poslopja eksplodirala dinamitna patrona. Nastalo je le nekaj stvarne škode. Ministrski predsednik Papanastazios je odšel takoj, ko je izvedel o atentatu, v poslaništvo, kjer je izrazil poslaniku svoje obžalovanje. Nekaj oseb, ki so osumljene dejanja, je bilo aretiranih. Listi domnevajo, da je šlo atentatorjem za to, da spravijo novo vlado ob zaupanje. ZA STABILIZACIJO FRANKA. Pariz, 12. marca. (K) Neglede na londonska poročila o kreditu Franciji v funtih, prinaša »Neve York Herald« vest, da se je v Wallstreetu ponovno govorilo o tem, da se je bančni sindikat pod vodstvom Morgana odločil, dati na razpolago 50 milijonov dolarjev za stabilizacijo franka. Šlo bi naj za kratkoročno trimesečno 6% posojilo. STAVKA V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 12. marca. Del delavstva Ganzove električne družbe in budimpeštanske telefonske tvornice d. d. je stopil v stavko. Nato sta obtfpod-jetji izprli svoje delavce približno 6000 v celem. Koncentracija bolgarskih čet ob naši meji. Beograd, 12. marca.' (ML) Nocoj se je službeno javilo vladi, da pride sofijski poslanik g. Milan Rakič v Beograd, da poroča o pravem položaju v Bolgariji in o namerah sofijske vlade, da razžene makedonsko organizacijo. V političnih krogih se trdi, da namerava naša vlada ukreniti najenerglčnejše korake proti bolgarski vladi radi navideznih aretacij makedonstvujuščih. Vlada je namreč obveščena, da predsednik sveto-ilijske organizacije Cankov ni bil aretiran, kakor se je to lažno poročalo in da bolgarska vlada koncentrira čete na nekaterih obmejnih krajih, da izzove našo intervencijo. Pričakujejo se še zelo važni dogodki med nami in Bolgarijo. Beograd, 12. marca. (ML) Danes ie ministra zunanjih del g. dr. Ninčiča posetil novi francoski poslanik g. Biji ter se baje informiral o naši notranjepolitični situaciji, kakor tudi o položaju vlade. Govorilo se je baje tudi o stališču naše vlade napram Bolgariji, katero postaja vsak dan jasnejše. Borzna poročila. Beograd, 12. marca. Devize. Dunaj 0.1150—0.1152, Budimpešta 0.10—0.11» Bukarešta 43.25—43.75, Ženeva 1394—1395, London 348—348.25, Milan 338-339, New York 80.80-80.90, Pariz'305—310, Praga 234.75—235. Zagreb, 12. marca. Devize. Dunai 0.1141-0.1161, Italija, izplačilo 338.75-341.75, London, izplačEo 347.80—350.80, New York, ček 80.90—81.90. Pariz 307.90—312.90, Praga 233.70-236.70, Švica 1398.50—T408.50. — Valute. Dolarji 80—0, avstrijske krone 0.1140—0, madžarske krone 0—0.12, švicarski franki 0—1400, italijanske lire 334.50— 337.50. C u r i h, 12. marca. New York 580, London 24.89, Pariz 22.90, Milan 24.30, Praga 16.74, Budimpešta 0.0087, Bukarešta 3.05, Beograd 7.20, Sofija 4.15, Dunaj 0.0081625. Berlin. 12. marca. (V milijonih mark) Dunaj 6.08, Miran 17.46, Praga 12.21, Pariz 16.66, London 18.005, New York 4.19, Curih 72.42, Beograd 5.58, Praga, 12. marca. Dunaj 4.92, Berlin 7.90, Rim 149.75. avstrijske krone 4.90, italijanske Ure 149.25, Budimpešta 4.875, Pariz 140.25, London 150.55, New York 35.10, Curih 611. Beograd 43.825. Dunaj, 12. marca. Devize. Beograd 872—876, Berhn 15.50—16.50, Budimpešta 0.90—1, Bukarešta 361—363. London 304.800 —305'8^?;, Pariz 2842 -2858, Praga 2053 2053-2063. Sofija 488-492, Curih 12.245 —12.295. - Valute. Marji 70.860— 71.260, bolgarski levi 466—474, nemške marke 14.70—15.30, angleški funti 303.000 —304.600, francoski franki 2805—2835, italijanske lire 3000—3020, jugoslovenski dinarji 869—875, romunski leji 356—360, švicarski franki 12.130—12.210, češkoslovaške krone 2037—2053, madžarske krone 0.85—0.95. VREMENSKO POMOČILO. Dunaj 12. marca. Napoved za 13. marca. Jutranji mraz, po dnevu nad nič stopinj, na vzhodnem robu Alp zboljšanje, mogoče bo še oblačno in bo po malem tudi snežila. Nova vzhodna Evropa. Od našega stalnega pariškega dopisnika. Sodlalno • zdravstveni napredek (Maribora. Eden izmed najboljših poznavalcev vzhodnoevropskih razmer, profesor na Sorbonni in bivši izvedenec pri Društvu narodov, je dovolil vašemu dopisniku razgovor o sedanjem in prihodnjem po-položaju obrobnih držav, Poljske in Češkoslovaške. Povdarjal je uvodoma, da se nahajajo vst te države sredi gospodarskega in političnega razvoja, čigar’ smer je sicer približno mogoCe ugotovit^ njenega končnega cilja pa ni mogoče spoznati. Kljub ponovnim tendencam zveze obstoja danes tesna vez šele med dvema državama: med Lt-tavsko in Estonsko. Povsod drugje je opažati v tej smeri šele Stadij previdnega tipanja. Nastale so interesne skup. nosti, do kristalizacije ali celo spojitve pa še ni prišlo. Velika senca, ki plava nad vsemi obrobnimi državami, je samo po sebi umevno Rusija. Ne smemo pozabiti, da obstojajo močne kulturne vezi. Danes je nemogoče vedeti, če bosta ruski je/ik in kultura, ki sta bila pred vojno v v vseh teh deželah zelo razširjeni, čez nekaj desetletij Še živeli in če bosta še merodajni. Na drugi strani pa nam je tudi Rusija sama še vedno velika uganka. Kakšen bo njen političen statut jutri, ali tendira njegov razvoj h cari-sični centralizaciji, ali k izraziti federaciji? Slednje je verjetnejše. V obeh slučajih pa bo politika napram obrobnim državam popolnoma drugačna. Dalje drugo vprašanje, ki je s prvim v tesni zvezi. Kje bo prihodnje politično in kulturno središče Rusije: V Moskvi ali Petrogradu? Ce v Moskvi, potem se bo usmeril pritisk stomilijonskega naroda v popolnoma drugo smer, proti Sredozemskemu morju in Carigradu. Vzhodno morje bo postalo postransko vodovje, obrobne države brezpomembne zunanje postojanke. Nasprotno pa v slučaju, če se bo nadaljevala tradicija Petra Velikega. To so vprašanja, od katerih je bodočnost Evrope naravnost odvisna In čl j e pomena si še sedaj nismo popolnoma v svestl. Materijelna sila pritiska -20-milijonskega naroda je že sama na sebi, tudi če bi bila popolnoma nezavestna, tako silna, da se JI ne more ustavljati nobona umetna barikada. Zadnji kamen modrosti je torej: za sedaj so državnopravne razmere urejene. Pri-hodnjost pa določajo faktorji, ki j?h sicer moremo preračunati, ne pa nanje vplivati in katerih učinkovanje moramo prepustiti usodi. v Na strani stoji Poljska. Njeno razmerje do Rusije je znano. Najprej naj ovržemo naziranje, ki se je stvorllo v najširših krogih, celo pri dobrih poznavalcih vzhodnih vprašanj, namreč, da obstoja prva nevarnost v tem, da uniči Rusija Poljsko. Noben pameten človek danes v Rusiji ne misli na vojaški napad na Poljsko. Nasprotno, kakor hitro Prosveta. Smetanov iubtle]. V proslavo Smetanove stoletnice izda Tiskovna zadruga v Ljubljani, Jubilejni spis, ki izide koncem marca v posebni knjižici. »Manon Lescant« V soboto, dne 15. t m. se vrši v opernem gledališču premljera Puccinijeve opere »Manon Lescaut«. Puccinijeva »Manon« je ena izmed starejših njegovih oper, vendar Jo ie skladatelj tekom lanske zime na novo pregledal In več mest temeljito predelal. V tej novi predelavi se je vprizorila »Manon Lescaut« prvikrat na dunajski državni operi v lanski sezoni teT dosegla tako velik uspeh, da je bila po trikrat tedensko na repertoarju. Sobotno premijero dirigira in režira operni ravnatelj g. Friderik Rukavina. Oiavne vloge so v rokah gne Zlkova ter gg. Šimenca. Cvejlda in Zupana. Abonente reda C opozarja uprava Narodnega gledališča, da imajo v soboto, dne 15. marca operno predstavo za svol abonma. Ta predstava se vrši za red C in ne, kakor Jc bilo prvotno javljeno kot Izven predstava. NedeJJska matineja, ki se vrš! pod pokroviteljstvom Kluba Primork ob 11. url dop. v Filharmonični dvorani nam obeta mnogo lepega umetniškega užitka. Pri matineji sodelujejo iz prijaznosti najodličnejši člani naše opere ln drame: operna in koncertna pevka ga. Vilma Thierry-Kavčnl-kova, operni pevec g. Julll Betetto, članica drame ga. Marija Vera ter režiserja gg. Lipah in Sest. Vljolinsko točko Izvaja gdč. Vida Jerajeva, ki bo letos absoivirala Jugoslovanski konservatorij Glasbene Matice pri prof. Jan Slalsu. Pri klavirju: prof. g. Jera), skladatelj g. M. Kogoj, pevovodja g. Kumar ter kapelnik opere g. Neifat. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni ter je čisti dobiček namenjen kulturnim svrham v zasedenem ozemlju. Zeto pričakujemo od našega glasbojjubečega občinstva, da t svojo navzočnostjo pripomore k gmotnemu uspehu te prireditve. Na m. sinfoničnem koncertu muzike Dravske divizijske oblasti se izvaja v drugem delu Milenko Paunovičev a: ■Jugoslovanska slnionija«. ki sestoji Iz treh stavkov. Milenko Paunovič se Je rodil dne 29. novembra 1889 pri Sv. Ivanu v Bački. Oče Živolln Je bli učltell in mati Darinka, rojena Radulovič, ie le danes učiteljica v te*n kraju. Osnovno šolo Je obiskoval Milenko pri svojih starših, ter pri njih užival prvi pouk v muziki. Gimnazijo * maturo ie dovršil v Novem Sadu konservatorli (glavni predmet kompozicija) le študiral najprej v Pragi, a dovršil pa v Leipzigu. BU je slušatelj slovečega učtialio Rlemanna in učenec znamenitih skladateljev Regerja in Krelila. Po dovršenih študijah se je vrnil v domovino, njfi ie leta 1913 pobegnil v Srbijo, kje* Pariz, 10. marca. bodo urejene diference teritorijalne narave, bo dalekesežen rusko - poljski sporazum samo vprašanje časa. Morda bi kdo ugovarjal! »Rusije ni mogoče ločiti z umetno oviro od Nemčije. *\!l je mogoče odstraniti to oviro samo s politično osvojitvijo Poljske? Danes so že uvedena pogajanja, ki se nanašajo za enkrat na rečno plovstvo in ki naj omogočijo rusko tranzitno trgovino z Nemčijo, Še nekaj krepkih korakov naprej in nameravani cilj je dosežen. Nevarnost na vzhodu — tudi če upoštevamo Nemčijo — ie v tej točki mnojjo manjša, kakor se splošno misli. Pravi ognjišči nevarnosti sta v vzhodni in centralni Evropi dve: »oljski koridor z Gdanskim in pa srbsko - bolgarsko vprašanje. Vprašanje koridorja bo ostalo tudi tedaj zelo bodeče, če odstranimo od njega vsako čustvo. Nemci in Poljaki se redno pritožujejo in ni zadosti, da se samo zavračajo njihove pritožbe kot neutemeljene. Toda je-li možna kaka druga ureditev, ki bi upoštevala obojestranske interese? Mi ne verjamemo. Morda prinese miren razvoj olajšanje polofaja. V splošnem bi povda-ril: ml smo preveč nepotrpežljivi in ne znamo čakati. Da krenem nekoliko v stran: Moremo li danes zahtevati od Nemčije radikalen pacifizem, in se potem pritoževati, če ga ni? Gdansk je nemško mesto. Toda brez dvoma "a bodo gospodarske nujnosti pritegnile vedno bolj na poljsko stran. Francosko - češkoslovaško zvezo moramo smatrati za srečen dogodek. Ona izpopolnjuje poljsko - francosko pogodbo v tej smeri, da ji odvzema njeno ostrino. Ker ne vsebuje nikake vojaške klavzule in ker bo objavljeno popolno besedilo, mora učinkovati tudi na zvezo z Varšavo in ji dati isti značaj. Izravnava, v pacifističnem smislu je tu neizbežna. V splošnem tukaj vedno bolj popuščajo aktivne metode v vzhodnih vprašanjih in prepuščajo vedno več naravnemu razvoju. Zdi se, da je končnove-Ijavno minul čas direktnega vmešavanja, kakor ee je vršilo ponovno zlasti pri nekaterih obmejnih državah. Vse kaže, da tudi poljsko - francoska zveza ne bo dolgo obstojala v svoji sedanji obli’ ‘ in v duhu. v katerem je bila sklenjena- H koncu še brez komentarja misel, ki so jo v zadnjem času na merodajnem mestu že ponovno izrazili. Da je velika nesreča Nemčije, da ne smatra Slovanov še vedno za kulturno in politično za enakovredne narode. K temu pristavljajo, da je bil to v največji meri pogoj svetovne vojne. Šele popolnoma nova orijentacija bi mogla vojno končnoveljavno likvidirati. Je bil ves čas svetovne vojne prostovoljec v srbski vojski. Prešel je preko Albanije m je tam popolnoma oglušil. Po dveh letih se mu Je po dveh težkih operacijah povrnil sluh. Po vojni je bil Paunovič profesor na Jagodlnskem učiteljišču, danes ra je kapelnik kraljeve gardne muzike v Beogradu. Koncert dna 17. t. m. dirigira kaoelnik g. dr. Josip Čerin, kateremu je slnfonlja tudi poklonjena. Vstopnice v Matični knjigarni. Cerkveni koncert. Sinoči se je vršil v stolnici koncert Cecilijinega društva, čiaar dohodek Je bil namenjen v podporo orglarski šoli. Aranžirala, Izvajala in vodila sta ga zaslužna propagatorja umetne slovenske cerkvene glasbe gg. Stanko Premrl in dr. Frančišek Kimovec. Prvi ie izvajal na orgijah Bacha, Mendelssohna, Brahmsa, poleg teh par modernih kompozlcil za orgije. Občudovali smo Izredno spretnost njegove Igre: svol Instrument obvlada z neverjetno sigurnostjo, v premeni registrov je v resnici mojster. S pevskimi točkami, katere je pred-našal stolni cerkveni zbor pod taktirko g. dr Fr- Kimovca ln ob spremljevanju g. St. Premrla so bili zastopani skladatelji: Hoch-reiter, Klemenčič, Mav, Pavčič in oba prireditelja koncerta. Prisrčna Je bila zlasti Prcmriova »Božična uspavanka«, zelo zanimiva tudi blagoglasna Pavčlčeva »Veliki petek«, velikonočno razpoloženje Izražajoča dr. Klmovčeva »Radu! se Kraljica nebeška«. V Premrlovi »O Jezus luč sveta« se je Izkazal solobasist prav dobrega pevca i razmeroma močnim organom. Pevski zbor stolnice ie vse pesmi natančno naštudiral In jih tudi iepo prednašal. Koncert je dosegel svoj namen: nudil Je v orgeljskih in pevskih točkah plemenito cerkveno glasbo, pomagal Je pa tudi v gmotnem oziru podpreti orglarsko šielo, kajti prostorna cerkev je bila v klopeh In na straneh skoro polna vernih poslušalcev. —o— — Umetnostna razstava kluba Mladih se vs1ed odhoda nekaterih del na razstavo v Hodoninu (Češko) v kratkem predčasno zaključi. Opozarjamo na to občinstvo, zlasti šolska vodstva. ■ Kino Matica II Od 13. do 16. marca Glas iz globine Senzac, avanturistična drama v 5 dej. v gl. vlogi 3oe Lars. ' Mlada država smo in narod, ki se komaj organizira v pravem velikem smislu kulturnega in dozorelega naroda. To čutimo na vseh poljih. Koliko naprav,* koliko institucij je. ki Jih še nimamo. Jih pa nujno potrebujemo za uspešen, zdrav in popolen razvoj. Posebno na slabem smo glede so-cijalno - zdravstvenih institucij. »Mens sa-na In corpore sanol« pravi star latinski pregovor, in res, oboje mora biti zdravo, duh in telo. Med tem pa. ko imamo pri nas obilo institucij za zdravljenje In krepljenje duha, nam manjkajo institucije za zdravljenje, odnosno negovanje in vzdrževanje telesa v zdravem stanju. Moderna medicina, ki ni več tako ošabna, kakor v rovih časih, priznava danes, da ie napr?m bolnemu telesu šibka, zato pa oznanja "tembolj dolžnost preprečevanja obolelosti. !1i-gijcnično življenje Je najboljše in najcenejše zdravilo. Za tako življenje pa je treba navodil, treba je institucij, ki čuvajo nad liudstvom in ga uče. Pri nas imamo takih institucij malo. kajti bolnic v pravem smislu ne moremo prištevati k tem institucijam. Taka institucija je n, pr, naša mariborska Protiiuberkulozna liga. Druge doslej v Mariboru nismo imeli, posebno ne take, ki bi se pečala izključno z dojenčki; Sedaj smo jo dobili v »Posvetovalnici za matere*, ki prične poslovati jutri v sredo v posebnih prostorih Dečjega doma v Strossmayerie- vi ulici štev. 26. Oficijelna, toda samo formelna otvoritev te važne sacijalno - zdravstvene Institucije, se ie izvršila že v soboto in so se Je razen merodajnih in zainteresiranih faktorjev. zdravnikov, župana, zastopnic ženskega društva In drugih, vdeležiil tudi šef oddelka za socijalno politiko v Sloveniji g. dr. Goršič. sanitetni šef za Slovenijo g. dr. Katičič in sanitetni referent g. dr. M. Ambrožič. Vsi trije omenjeni gospodje so uvodoma govorili o pomenu in važnosti takih zavodov. G. dr. F. GoršK, ki Je slavnost otvoril, je obrazložil hlstorijat ustanovitve in naglasil zasluge, ki so si jih pri tem stekle poedine korporacije in posamezniki. Brez sodelovanja vseh, ki pojmujejo važnost higijenske skrbi za našo mladino, bi do tega napredka ne bili prišli. G. dr. M. Ambrožič je pa pojasnil splošen pomen in namen socijalnih higijenskih zavodov, s posebnim ozirom na razmere in rkitrebe slovenskih pokrajin. Veliko važnost nove Institucije pa je bilo moči razvideti komaj iz govora g. dr. Mariniča, ki je statistično pojasnjeval stanje oskrbe in nege dojenčkov v Mariboru in velikansko, naravnost straš- Kino ijijiki ir" 13. do 15. marca Krasen film v snegu in ledu! »Snežni raj< Ljubavna drama v 6 dej. v giavni vlogi Bruno KasSn^r. Vojaška zveza na Grškem. Na Grškem ie Vojaška zveza spet cn-kiat pokazala svojo moč in prečrtala vse dispozicije politično odgovornih instanc. V sporazumu z republikansko stranko je interveniralo pet višjih oficirjev pri regentu Konduriotisu (ki stoji mesto izgnanega kralja na čelu države). Zahtevali so v nasprotju s sklepom narodne skupščine, naj se takoj odstavi dinastija Holstein Sondetburg Gliicksburg, če se že takoj ne proglasi republika. Republikanci so namreč vedno stali na stališču, da mora odstaviti dinastijo in proglasiti republiko zbornica, medtem ko je Venizelos in Kafandarisova vlada prepustila končnoveljavno rešitev tega vprašanja narodu samemu. Narodna skuoščlna ne sme po njihovem mnenju ustvariti v tem oziru nobenih predsodkov, Koncem februarja je zbornica pristala na stališče vlade s tem, da ie izrekla Kafandarisu zaupnico z 23,| proti 106 glasovom. Tedal Je seveda igral! odlično vlogo Venizelos, ki Je s svojim prepričevalnim govorom o Škodljivosti takega postopanja za državo, vplival na razgrete republikance, da so za trenotek pozabili na svoje strasti. Dozdevalo se le, da le to glasovanje začrtalo zakonito in obenem pametno pot. ki bi lo morala Grška njs.o-piti v dalekosežnem vprašanju »republika ali monarhija?« Plebiscit je bil predviden za prve dni aprila. Republikanci pa niso mirovali m so se kljub svojemu glasovanju vrnili k svoji ptelšnil zahtevi. Očividno ne pričakujejo od plebiscita posebno ugodnih rezultatov. Grški narod namreč ni baš republikansko navdahnjen. čeravno le tekom zadnjega časa zgubil lasen političen pogled, ki mu ga Je •zastrla vztrajna agitacija republikanskih borcev. Popolnoma presenetljivo ie. da Je Kafandarisova vlada po Intervenciji opustila boj in odstopila. Skrajni republikanci so prišli s tem v položaj doseči sestavo kabineta, ki bi bil niim naklonjen. Politično ozadje ni še iasno. osobito kar se tiče regentovega zadržanja. Očividno Je t?p*'•} Vojaška zveza sporazumno z republikanci tako grozeče, da je svetova Kondurlotis vladi. naj v interesu trenutnega miru stopi v ozadje. Novi kabinet Papanastasiu je p.r,ec*j diktatorski in vojaški. Podpira ga tudi 25 poslancev stranke revolucionarjev. Kafanda-rls pa namerava ustanoviti novo stranko z imenom »liberalna napredna stranka«. 1 rl-čakovatl je, da bodo republikanci uresničili svoje želje, predvsem radi tega, ker je zopet enkrat in mogoče zadnjikrat zapustil domovino stari preizkušeni državnik Venizelos, na katerega le ob njegovem zadnjem povratku gledala vsa Grška kot na svotega edinega rešitelja iz neznosnih razmer. Koliko pa bi s tem pridobila Grška na notranjem miru, ie velikansko vprašanje? Številni monarhisti se gotovo ne bodo zadovoljili z vsiijeno Jim republiko In bodo vztrajali v boju za inonarhilo ali vsai za liud-sl^n glasovanje. Maribor. 11. marca. no umrljivost pod enim letom starih otrok v našem mestu. V zadnjih treh letih je umrlo v Mariboru od rojstva do 1 leta starosti 52 odstotkov vseh novorojenih otrok. Vzroki velike umrljivosti dojenčkov so v večini slučajev slabe higljenične razmere, pomanjkanje preskrbe in strokovnjaških nasvetov. Znano je, da večina posebno revnejših mater, nima sredstev, da hi poiskale v vsakem koč jvem slučaju zdravnika, zato bolezen zanemarjajo ali pa se noslužuje-jo raznih praznoverskih zdravil in načinov zdravljenja, ki bolezen samo še •poslabšajo. Nova institucija bo nudila materam, v pr- vi vrsti seveda revnejšim, vse to brezplačno. S pomočjo subvencije zdravstvenega odseka v Ljubljani in posameznikov, so se za posvetovalnico adaptirali posebni prostori v Dečjem domu. institucijo pa bo vodil odsek za zaščito dece In mladine potom uprave državnega Dečjega doma v Mariboru. Posvetovalnica za matere bo poslovala za stranke vsako sredo nopolcian od pol 14. do pol 16. ure. Matere bodo lahko • ob teh uradnih urah prinašale v posvetovalnico svoie dojenčke, kjer bo brezplačno na razpolago zdravnik, ki bo otroke pregledal, ugotovil njihovo .-tani*?. eventueVio bolezen in dal navodila glede negovanji in lečenja. Ob ponovnem in rednem posipanju se bo dalo vedno sproti ugotoviti, kako se dojenčki razvijajo, napredujejo a!i nazadujejo. Razen tega bodo revne matere oreje-rnale v posvetovalnici po tjotrebi tudi brezplačno mleko, moko, sladkor, milo. plenice itd. Prvi korak na polju socijalnega zdravstvenega skrbstva za novorojenčke ie torej storjen tudi v našem mesru: večjo popolnost bomo dosegli komaj takrat ko dobimo prepotrebno otroško hotnico Akcija za osnovanje take bolnice, ki ie izšla iz Slovenskega ženskega društva, se 'e započela že lansko leto: nova bolnica naj M btla spominska ustanova na poroko našega kralja Aleksandra in naj bi nosila naslov »Otroška bclnica kraljica VUni*..« Kapre--dcvanje zbiranja prispevkov gre le počasi dalje in bo gotovo preteklo še dosti časa, predno bo zbrana dovolj velika vsota, če se za stvar ne zavzame tudi država m ne dovoli posebnega prisoevka v oMlki kredita. V interesu naše bodočnosti bi bilo želeti, da bi se to čimareie zgodi'o. Strašen odstotek umrljivosti novorojenčkov moramo znižati, kajti tega ne zahteva samo človekoljubje, ampak v enaki meri tudi nacijonalni in državni interesi. Temu pozivu Splošnega žen. društva se je odzvalo v soboto v damski sobi kavarne Emona lepo število požrtvovalnih za človekoljubno delo vslkdar pripravljenih dam zastopnic deveterih naprednih ljubljanskih društev. Med temi seveda naše neumorne Primorke z g. Baitlčevo na čelu, društvo Atena, zastopano po ge. Kroftovl, ženski odsek marljivega šentjakobskega naprednega društva po gdč. Pucovl ln druge. * Po toplih pozdravnih besedah predsednice ge Fr. dr. Tavčarjeve, ki J<5 v kratkih potezah pojasnila namen tega poziva, jc tajnica g. M. Gove-karjeva v preglednem poročilu seznanila navzoče o sedanjem opremnem stanju ljubljanske ženske bolnice. Ga. tajnice, katero je pred nedavnim časom vrgla bolezen za več tednov na bolniško posteljo, je imela sama priliko opazovati, kako primanjkuje predvsem posteljnega in osebnega perila v bolnici. Apelirala je na navzoče, naj posvetijo svoje moči v ta namen, da se temu, toli važnemu zavodu v najkrajšem času preskrbi najpotrebnejše. Zavedajoč se dobro, da ie dolžnost države, da take zavode z vsem potrebnim oskrbuje, je vendar vse navzoče ženstvo z veseljem ponudilo svoje sodelovanje za to akcijo, ker je stvar tako nujna, da ni čakati dolgotrajajoče rešitve in pomoči iz Beograda, katera itak ne bo odveč, če ke-daj pride. Določilo se je, da vsa udeležena ženska društva razvijejo vsaka zase svojo posebno akcijo v ta namen. Poleg tega se bodo vsa društva strnila v veliko skupno akcijo v ta prid. Na poročilo g. tajnice, da za novorojenčke ni v bolnici srajčic, ter jih morajo radi tega po zdravniško zdavnaj že zavrženi metodi, še vedno povijati, da otročički ne leže tu golih ročic, so navzoče zbrale med seboj takoj znaten znesek za nakup primernega blaga za srajčice, da bo za prvo silo. Skrb za izdelavo istih, so danes tudi med seboj razdelile. — To bi bil prvi mali korak k veliki nalogi, ki sl jo ie nadelo naše vrlo ženstvo In upati je, da se stvar, ki Je s takim razumevanjem sprejeta, kar najplodnejše obnese za današnje težke čase. Drobne vesti. Na Irskem sta bila zaprta dva višja častnika, ker sta osumljena, da sta se pečala z uporniškimi načrti. Častnika sta hotela Izkoristiti nerazpoloženje, ki vlada med narodom napram vladi. Predsednika Cos-grave v Dublinu Je radi tega izžvižgala ogromna množica nezadovoljnežev. Stockholmski župan je dobil dovoljenje, da sme staviti na vlado vprašanje, da-li ne bi bil umesten konzulatitlven plebiscit v vprašanju državne obrambe. Narod naj se izreče o razorožitvi ali nadaljevanju sedanje vojaške organizacije. Norveška komunistična mladinska zveza je sprejela program, ki zahteva, intenzivnejšo propagando med vojaštvom za uničenje discipline in uvedbo orožnih vaj, da se delavci Izvežbajo za svoj bodoči oboroženi boj. Oddelek državne brambe Je radi tega vložil proti načelniku zveze obtožnico. Pristojbine na nemških univerzah bodo v poletnem semestru znatno znižane. Baje bodo znašale 30 zlatih mark. Iz Madrida poročajo, da je prišlo v Grand Martinu do krvavih spopadov, pri katerih je bilo ubitih 11 legijonarjev in en častnik.. Številni drugi so bili ranjeni. Abdul Medžid je izjavil v razgovoru z odposlancem političnega oddelka zvezne republike, da se še vedno smatra za zakonitega kalifa, ker se temu ni odpovedal. Sicer pa se še ni odločil, da-li ostane v Svicl, ali se nastani na Francoskem. «"■ Italijansko posojilo Poljski, V Varšavi Je bil med poljsko in italijansko trgovsko banko podpisun dogovor glede posojila sto milijonov lir. Za posojilo bodo jamčili dohodki iz tobačnega monopola. Pelltline vesti. = Nova vlada. Pod tem naslovom se zavzema »Cicvaričev Beogradski Dnev.iik«, ki pravi o sebi, da je edini beograjski list, ki r,i niti glasilo vlade niti opozicijonalnega bloka, za radikalskc-demokratsko vlado, ki bi bila manj strankarska nego Je sedanja. Pravi rodoljubi, če tudi niso za sedanjp vlado, ne morejo biti za gg. Spaho, Radiča in Marinkoviča ter morajo odločno nastopiti proti novim volitvam, brez ozira na to. kdo bi vršil volitve, posebno pa proti volitvam, ki bi jih vršila vlada s Spahom in ki bi bila odvisna od Radiča. Nova vlada mora biti sestavljena iz ljudi, udanih državnemu edlnstvu, iz radikalov, toda iz radikalov, ki so resnejši nego so n. pr. gg. Kojič. Janjič in Simonovič, iz demokratov, toda iz demokratov, ki so boljši državniki nego je g. Davidovič In ki so bolj srbski nesro je g. Voja Marinkovič. Do take vlade bo moralo priti v kratkem. Taka vlath bi ničila delati s skupščino, toda do volitev ne sme priti preje, kakor na koncu te skupščinske dobe. Pri teh volitvah pa bodo avtonomisti potolčeni. Mi potrebujemo patrictično vlado, ki bo branila državno edinstvo. ne pa vlade, ki bi to rušila kakor snuiejo g. Marinkovič in tovariši! — Demokratsko poročanje o sedanji situaciji je tako podlo, da mora vsak količkaj trezen in samostolno misleč bralec spoznati namen demokratskih intrig. Od beograjske »Pravde« prVco zagrebških »Novosti« in do ljubljanska?* »Jutra« se Sirijo dan za dnem izmišljene in tendcncljozr.e vesti, s katerimi hoče;o demokrati zakriti v javnosti svoje odstop mie cd nekdanje »državotvornosti«, ki jim bpa <.e Jo nedavno ponos In vodilna sila njihove politike. Vsaj tako so zatrjevali ln s *e?a stališča so vehementno napadali vse one strankarske skupine, s katerimi so danes v »naj'epši sigi«. Kaj so vse poročali demokratski Usti o radikalskih zaprekah glede verifikacije radičevskih mandaiov. Bolj nespametnih vesti si ne bi mogel izmisliti niti pisec kakega obskurnega lističa, ki je oddajen od vsega političnega svota. In sedaj? Popaijeni in razočarani so morali poročati, da Je verifikacijski odbor narodne skupšline odobril vse mandate radičevcev, kar jih Je bPo izročenih narodni skupščini. Iz tega deistva pa seveda kujejo že nove intrige, ker je njihov pogled v politično situacijo tako moten, da ne vidijo ničesar več razven strahu: kaj pa, če ne pridemo do vlade? Žella po oblasti je demokrate že ponovno zaslepila, topot pa se zdi. da jih bo popolnoma oslepila. = Kaj so sl vse Izmislili! Demokratskemu izmišljevanju sta se pridružila enakovredna bratca »Hrvat« in »Jutarnjl list«, ki sta vedela poročati senzacionalne izmišljotine o radikalskih namerah glede radičevskih poslancev. »Hrvat«, ki služi v marsičem kot informacijski vir ljubljansKemu »Jutru«, je poročal na dan, ko se ie Izvršila verifikacija radičevskih mandatov, o skrajnih naporih radikalcev, kako bi one>-mogočili izvrševanje poslanskih dolžnosti radičevcev. Radikali so hoteli razpustiti skupščino, da bi pridobili na času, hoteli so povzročiti ostavko vlade, mobilizirali so Srnaoce ter so končno klenill, da proglasijo vse radičevske mandate za sporne. V ta namen Je vlada naročila vsem velikim županom nal Izfabrlclrajo proteste proti Izvoljenim radičevskim poslancem, nakar bi skupščina zahtevala dolgotrajno preiskavo, Vse to in še marsikaj so poročali opozicijo-nalni listi z ljubljanskim »Jutrom« vred. Na ta način so hoteli varati javnost tudi glede tega vprašanja. Toda zgodilo se je seveda tudi v tem oziru popolnoma drugače. Vlada, ki stoji strogo na stališču ustavnosti in parlamentarizma, je po svojih zastopnikih ponovno izjavila, da le dolžnost narodne skupščine verificirati vse mandate, ki so veljavni. In to se je tudi zgodilo. Istočasno pa so postavljeni na laž vsi intrigantl la med temi so prvi gospodje, ki klobasarijo v »Jutru«. — Smrt bolgarskega državnika. V rek je umrl v Sofiji bolgarski državnik Ivan Gešov v starosti 75 let. Pokojni Gešov lo igral v političnem življenju Bolgarske odlično vlogo. Bil Je večkrat minister In predsednik vlade. Leta 1912 Je v tem svojstvu podpisal pogodbo za balkansko zvezo, ki j« prinesla osvoboditev. Vstopa Bolgarije v vojno na strani osrednjih sil ni odobraval. Po vojski je bil nekaj časa zaprt. Pečal se je tudi s publicistiko ln pisateljevanjem ta je bil predsednik akademije znanosti ter bolgarskega Rdečega kTiža. = Vprašanje francoske vamostL Povo. dom objave »rumene knjige« ie večina francoskega tiska mnenja, da Je knjiga najboljši dokaz, da ni Francija zakrivila, da ni prišlo do garancijske pogodbe. »Petlt Parisien« pravi, da se odloži knjiga z melanholijo, kajti jasno je, da Je javno mnenje onstran kanala omalovaževalo francosko lojalno zahtevo leta 1919 In 1922. »Echo de Pariš« pravi, da je bil čas za objavo knjige z ozirom na angleško-francoska pogajania Jako srečno izbran. Vendar bi bilo preura-njeno. da bo objava »rumene knjige« spremenila zadržanje angleškega kabineta in angleške lavnostl. Težkoče so še vedno tu. Na vprašanje, zakaj se zavlačujejo pogajanja, pravi »Petlt Journal«, da Je Francija s tem dokazala, da ne leži krivda na nieni strani In da skuša s to knjigo utemeljiti svoje zahteve. = Zasedanje Zveze narodov. V torek Je bilo v Ženevi otvorleno zasedanje Zveze narodov. Predsedoval Je Ouamli, delegat republike Uruguay. Seje so se udeležili zastopniki Brazilije, Franclje, Španije, Italije* Japonske in Švedske. Nadalje se je seie prvič udeležil dr. Beneš. Belgijskega zunanjega ministra, ki Je zadržan radi krize Je zlstopal minister Melot. Na tej seji Je govoril o vprašanju razorožitve dr. BeneŠ. Na njegov predlog je bilo sklenjeno, da se o tej točki izjavijo vse države, ki so člani Zveze narodov. Govorilo se Je tudi o vprašanju emigrantov Iz Gdanskega ln medsebojni pomoči. = Odločitev o osvobodilni prtstofbbi! od-godena. »Lldove Noviny« poročalo iz Pari* za, da je reparacijska komisija, ki se Je po* čala z vprašanjem plačila osvobodilne pristojbine, ki Jo morajo plačati nasledstven* države, odgodlla končnoveljavno odločitev, Pričakovati je, pravi list, da bo češkoslovaška pristojbina spojena s celotnim odškoo* ninskim vprašanjem. Na ta način bo odškod' nina na!brže znižana. — Venizelosove Izjave o političnem ložalu. Venizelos je Izjavil atenskemu dopisniku »Times«, da ga Je politični D0*0*?; zelo presenetil. Njegovo bodočo zadržanje Je odvisno od bližnjih dogodkov. Politi«** položaj je vznemirjen vsled zadržanja republikancev, ki zahtevajo takojšnjo progM^ sitev republike. Možno je. da bo Vetuze*0 zopet zapustil Grško. I Dnevne vssfi. IVAN ŠUBIC IN OBRTNO-NADALJE- VALNE ŠOLE NA KRANJSKEM. 2e od leta 1856. naprej so obstojale za •vajence obvezne obrtno-nadaljevalne šoto. Toda prva leta so jih obiskovali vajenci le ob nedeljah, še-le pozneje tudi ob večernih arah in sicer do 1. 1909. Šolski odbor obrtno-uadaljevalne Sole v Ljubljani, pod vodstvom Pokojnega Ivana Šubica je že l. 1903 sklenil, aa ukine večerni šolski pouk za vajence in |a Preloži na popoldanske ure med dnevnim aeiavnim časom. Takratna deželna vlada pa 16 ta sklep ovrgla, in sicer na pritožbo mojstrske zadruge kovinarjev, kar je bilo seveda v škodo obrtniškemu naraščaju Isti čas So pa tudi strokovne delavske organizacije Pele Avstrije vodile odločen boj proti večernemu pouku za vajence, in za njimi tudi « zaostalo ljubljansko delavstvo, ki je za-Jtevalo po raznih shodih in zborovanjih, da " takoj vpelje dnevni šolski pouk za obrt-lonn industrijskl naraščaj. Začetkom leta »P09 je pokojni g. ravnatelj Ivan Šubic po-“Ovno Izdelal načrt dnevnega pouka in se Pri tem skliceval na uspehe obrino-nadalje-valne šole v Postojni, kjer so imeli vajenci se od 1. 1903 naprej dnevni pouk, in sicer * Prav dobrim uspehom, katerega poprej Prii večernem pouku ni bilo opaziti. Takrat je načeloval šolskemu odboru ljubljanske obrt-H-I^dalievalne šole ljubljanski župan Ivan j ' k* ie takoj pritrdil predlogu, da se b j *za vatance dnevni pouk. da bi takrat-*a ?,e a vlada v to privolila in dotični j po*t- E- Šubica odobrila. Prvi četr- ?5®yneBa šolskega pouka dne 7. okto- 1909 se je udeležilo 90% vseh vajencev, »aa že prihodnji četrtek dne 14. oktobra l Padel obisk na 50%. To pa vsled tega, er so razne mojstrske zadruge v tem času dol Cev. sbode Proti dnevnemu pouku med dm? * ™ Časom. Na deželni vladi so njihove nVo i'!? Zvedele, da ista dnevnega po- tifni . ni dovolila in da se nahaja do- nou, /?13 5e. nerešen v ministrstvu na Du-bju. Gosp. Šubic se pa s tem ni dal opla-daL t!e, za to zainteresiral še druge mero-nei?6 a"tarje, tako tudi takratnega državni? .^stanca avstrijskega parlamenta in ‘voaniega dunajskega župana Seitza, ki je nna . m trudu dosegel, da je ministrstvo le Mi in odobrilo predlog g. Šubica in vau.ii.s,tem dnevni pouk na obrtno-nadalje-vatnih Šolah zagotovljen, rad T Najboljše Informirani list »Jutro« se v ia,taia nad našimi poročili in išče dlako govn, na' nam pa dovoli par besčd o nje-jla-ij.P^rocilih. V številki od torka prinaša nj-j .‘v »Maribor proti režimu«, ki je tako setruvi ? točen, da mora vzbuditi med poki e- °da pravo veselost, med govorni-ktia?' • 'mputira razne trditve, ki jih ni-niso omenjali, pa ogorčenje. Tako pra-naifp.-- le ,nadrevident Škerjanc trdil, da je Tadit ? življenjske pogoje ustvaril »sedanji ši Vi« ?i ,režim’ kl 80 ga omogočili baš na-ni dočim govornik tega nikdar ie r ? , Ualie pravi: »Orjunaš dr. Šnuderl režim . korupcijo, ki jo uganja vladni <:rv«4 . 3 tem zastruplja vso javno In go- lnm£rs.ko življenje v državi.« Orjunaša dr. tum to pa sp n* ^Ilo na shodu in torej Gowi?!i razkrivati korupcije , režima, in L® tajnik NSS g. Konrad Žnuderl »i.,*!! 0 to drugih stvareh, kakor tfdi »JhI™ ttaročito Gosp. Rogliču pripisuje da je trdil, da so krivi volilci, »ki poslali v narodno skupščino sedanje vladne mogotce in njihove pomagače. Tudi on n* tega nikdar rekel. Prof. Kenda je po istem Poročilu »naglašal gnev in ogorčenje mani-»estantov nad koruptno vlado«, ko v resnici niti z besedico ni omenja! ne vlade, ne ogorčenja na korupcijo, ampak govoril le o domovinski ljubezni. — Poleg »Jutra« se ujeda na nas tudi pritlikavi mariborski »Tabor« in tudi ta je prinesel o tem shodu v številki od pondeljka sijajno poročilo, v ka-tarem trdi, da je g. Škerjanc razlagal sta-noilJtSs žIika- terega je otvoril namesto odstopivš:ga dr. teua dniLl"3’ H ie ,bl' dosedai ^edsednik tega društva, podpredsednik dr. P i t a m i c. Bivšemu, za društvene interese zelo zasluž-Predsedniku dr. Gregorinu ie bilo izrečeno zahvalno priznanje In obenem je bil Slini P.redx,og. da se ga imenuje častnim cianom društva. Za novega predsednika je wi izvoljen dosedanji podpredsednik dr Pi-‘amic. Namesto nekaterih Izstopivših članov “,.°°ra so btll Imenovani v zmislu društve-vw 3tatutov novi. Iz poročila tajnice je razvidno, da društvo uspešno vzdržuje stike * englešklm narodom 'in angleška kulturna Javnost z Interesom zasleduje razvoj tega v.ru5tva. Blagajnik je naglašal in opozarjal ‘aae na slabo finančno stanje društva. Po-tirZti0 na()2orstva je izostalo vsled neprisot-h?? Članov nadzorstva. Dosedanjemu od-oru je bil dan absolutorli. V nadzorstvo je d)! .tavolien g. Andričevič. Namesto “osedanjega blagajnika prevzame ntogove Posle g. Bele, Za nesebično, energično in požrtvovalno delo v društvu se je izrekla e?,*?8,13 Eospei Copel and. Po njeni ini-jiBtivI se je osnoval dramatični odsek, ki ? “KNuJ gledališke igre v angleškem la v taka uprizoritev je že lepo uspe-i' * ostalem društvo lepo uspeva a člani v'prav lepo govore angleško. Poročilo, ka-ebata se Je vršila v slovenskem in ^ogleškem Jeziku. »lavm Savez *raUCkIh radnlka-ca v Jugo- ki «H.,4?0ož-ker le nin h? a PPPrBtalu Plin v kuhinji, stvo Kubainti! 8 naicenejše kurilno sred- llto za k^hlnie Le"lm E°rlvcem, uporab-tudi za kiih*!?* n • množine tekočin kot medtem itd’ s,ane le 25 Din. Kuhahdkl z tovarniška cena 55 Din. i\u.iainiiti z dveml ognj šči prinravni za kn ho hrane manjših drii«* T- skim odjemalcem p0 nln' l™10 P'T današnja tržna cena 320 Din na o?raVn° £ tudi najširšim krogom uuorahn nif omos°li dajajo kuhalniki tudi na^ me,?!'”3' !? ?,d' oziroma proti mesečn. najemščlni v °zne°sku 6 Din. Dvig našega d naria ie n^!*„ še nadalje znižati instalacijske Ske Vsi instalacije se Izvršujejo po lastnih cpnnh Proračuni se sestavljajo brezplačno S ljubi praktičnost in čistoto v kuhinji'. Sni postane plin kmau neobhodno potreben posebno ker je pri varčdjivi kuhi dokazano tudi najcenejse kurivo. Tudi pri likanju nudi pln gospodinji velike ugodnosti. Plinski likalniki nikakor ne zaostajajo glede priročnosti za električnimi, še celo jih prekašajo, ker so v obratu mnogo cenejši. (Eno uro likanja stane le 25 para.) Kot nov izum prinaša plinska industrija ma e zelo lično izdelane namizne prenosljive pečice,' katere so si osvojile že v teku ene sezije celo Nemčijo, kjer skoro ni poslopja v mestu brez plina. Vsi aparati so med uradnimi urami na ogled v mestni »linagnL Maribor. — Klub »Svobodnih upodabljajočih umetnikov« otvori te dni slikarsko šolo, ki bo nudila vsem ljubiteljem risanja in slikanja reden pouk. Prijave sprejema in pojasnila daje predsednik g prof. Viktor Cotič, Maistrova ulica št. 17, II. nadstr. dnevno od 11. do 14. ure ali pa tudi pismeno. — Občni zbor Olepševalnega društva. V četrtek 13. t. m. se vrši ob 8. uri zvečer v restavraciji »Pri Primorcu* letni občni zbor mariborskega Olepševalnega društva. — Zdravniško društvo. Mariborsko zdravniško društvo ima v petek 14. t. m. ob 6. uri zvečer svojo sejo v prostorih kolodvorske restavracije. — Živinski sejem. Na zadnji živinski sejem 11. t. m. je bilo prignanih 172 vo ov, 288 krav, 3 biki, 8 telet in 20 konj, skupno 491 komadov živine. — Vsled velike bede sl je končala življenje. Marija Žrinko, 48 let stara perica, stanujoča v Koroščevi ulici št. 4, je bila že dalje časa bolana. Komaj je prišla iz bolnice, že se je čutila tako oslabelo, da bi morala zopet k novi operaciji. Bolezen in slabo življenje jo je.-tako potrlo, da je sklenila si vzeti življenje. V soboto dopoldne je šla k neki stranki ribat, da si je zaslužila 40 kron in s tem dobila denar, da je plačala zadnji svoj dolg. Po izvršenem delu, je napisala poslovilno pismo, odšla na Kalvarijo, kjer se je obesila. — Stepli so se fantje dne 11. t. m. pri Sv. Marjeti pri Mariboru in so med tepežem enega fanta ubili. CeBie. — Mestno gledališče. V nedeljo popoldne se zadnjikrat v tej sezoni vprizorj opereta »Mamzelle Nitonche«. Predstava se bo vršila ob 4. uri popodne pri 50% znižanih cenah. — Ljudsko vseučilišče. V pondeljek dne 17. t. m. predava dr. V. Omersa »o antičnem gledališču ter o grški in rimski drami«. Predavanje bo pojasnjeno s slikami. — Smrtna kosa. Umrla je v Gosposki ulici bivša trafikantija gospa Ema Wilf!ing, v starosti 64 let. — Celjski trg je letos z mesom dobro založen, česar prejšnje zime ni bil slučaj. Mesa vseh vrst je dovolj na razpolago, samo cene bi se istemu menda lahko nekoliko znižale. Čudno se nam zdi Celjanom, ko slišimo in čitamo, da cene drugod vsaj nekaterim potrebščinam padajo, pri nas se ne premaknejo nikamor. — Vreme se je zadnje dni pri nas zopet ustalilo. Dobili smo zopet lepe solnčne dni, sneg polagoma zginjuje ter je s tem nevarnost povodnji odstranjena. — Opozarjamo na rfanašnjl inserat umetniško tiskarskega zavoda »Ažbe«. kateri se je otvoril dne 1. marca 1924 v Mariboru, Koroška cesta 39 ter ga za vsa trgovsko-tiskarska dela — umetniško trgovsko reklamo — ki jo je še predvsem potrebno dvigniti, — in specijelno za krajevne razglednice v eno- in večbarvenem tisku, naitop’e-je priporočamo, ker dela po najugodnejših cenah. KSN& „nw©u“ Od 13. do 16. marca Pravo prve noči Historična drama v 5. de]. V gl. vlogi Rudolf-Klein Rooge. Dopisi. Kostanjevica. Zadnjič smo poročali da je novomeška pošta od adresata v Kostanjevici zahtevala, da si pride, po zacarinje-ne pakete sam v Novo mesto, dasi je bila Poštnina plačana do Kostanjevice. V zadnjem predpustnem tednu pa smo bili v krški dolini brez vsake peštne zveze cel teden in da niso privatniki dvakrat pripeljali pešte iz Brežic, odnosno iz Šentjerneja, bi bili čisto odrezani od zunanjega sveta. Pošiljke kvasa in drugo trgovsko blago se je kvarilo na poštnih uradih v Brežicah in Novem mestu, denarne pošiTat-ve hranilnic in zadrug pa so imele po pet dni zamude, da ne govorimo o davčnem uradu, sodniji, šumski upravi itd. V tem kričečem neredu je županstvo v Kostanjevici prosilo direkcijo pošte, da se uvede zopetna vozna zveza med Šentjcr-ne:em in Krškim, ki je po vojni še najtoč-neje dohajala. Občinska hranilnica pa je opozorila isto ravnateljstvo, da njena denarna nakazila zaostajajo po štiri in več dni in da trpi občutno škodo na obres ih. V dobri veri, da bo poštno ravnateljstvo to opozorilo pozdravilo, je občinska hranilnica pričakovala takojšno remeduro. Pa kaj se je zgodilo? Županstvo na svoj predlog sploh ni prejelo odgovora, občinski hranilnici pa je bil dopis vrnjen s pripombo, da manika kolek za 5 Din. Torej v tako obupnih poštnih razmerah je prva skrb ne odprava nereda nego kq!ek za 5 Din. Neodpustljivo od poštne uprave ie. da je poleti odredila zmanjševalno dražbo in sicer dvakrat zaporedoma za vozno zvezo med Šentjernejem in Krškim. Podietnik-izdražitelj si je takoj nabavil konja In pričel voziti. Poštna uprava pa je potem za hrbtom tega oddala zvezo Brežice-Novo mesto lastnici avtomobilov gospei Glzeli Kurth, dasi je moral vsak pameten človek vedeti, da ta podjetnica za 20.000 Din ne bo mogla vzdržati prometa med Brežicami in Novim mestom celo leto. In res, trajalo ie malo preko Novega leta. Zdaj seveda bo zopet dobra vozna zveza med Šentjernejem in Krškim, samo vprašanje je, kateri podjetnik bo še zaupal poštni upravi, da bo ta držala pogodbo. Sicer pa Ima poštni erar v Ljubljani deset poštnih avtomobilov iz reparaeijskih dobav. Ali niso ti avtobusi namenjeni za deželo? Opozarjamo naše poslance, naj se vendar usmilijo zanemarjenega kota v krški dolini in naj store svojo dolžnost. Saj vedno prosimo in opozarjamo v svoji zapuščenosti. Kamen bi se omehčal, samo merodajni faktorji so trdi, neizprosni, oziroma sploh nedosegljivi. Ali se je čuditi, če se kmet, obrtnik in trgovec na deželi naveličajo teh razmer In da raste mržnja napram mestom, odkoder se odmerjalo' samo visoka bremena, podeželske pravice na tentajo v blato. Agrarec- Gospodarstvo. Vzr©k gospodarske krsaa w masa državi. Poročilo upravnega odbora Narodne banke, ki smo ga podali v izvlečku že v včerajšnji številki, navaja med drugim tudi vzroke križec radi katere trpi sedaj velik del našega gospodarstva. Das:ravno se je o tej krizi in o njenih vzrokih že zelo veliko razpravljalo, vendar ne bo odveč, da podamo tu kratek izvleček iz poročila upravnega odbora Narodne banke, tem bolj, ker se mnogokrat zaganjajo razni opo-zicijonalci ravno v Narodno banko in še bolj v finančnega ministra, odnosno vlado, češ da sta onadva zakrivila sedanji težki gospodarski položaj. Med vojno je vladala v gospodarskem življenju pokrajin, ki tvorijo sedaj našo državo, velika stagnacija. Po vojni pa se je pričelo gospodarsko življenje zelo naglo razvijati. Toda vsled stabilizacije dinarja se je hitro zmanjšala rentabiliteta poslov. To zmanjšanje pa moramo pripisovati tudi dejstvu, da delo ni bilo tako intenzivno, kakor pa bi bilo moralo biti. Vsled tega .ie nujno nastal zastoj. Tako stari, kakor tudi novi podjetniki pa so iskali novih kapitalov, da razširijo svoje instalacije in pa za nove investicije. Tako so se imobilizirali veliki kapitali, radi česar je nastalo pomanjkanje denarja; kredit je postal tako drag, da je marsikdo propadel, ki se ga je posluževal. Leta 1922 so postale zahteve po kreditih še večje, kakor poprej. Imobilizacije prejšnjih let so postale še težje, kriza je postajala hujša, kredita pa vedno manj. Najhujša je bila kriza meseca februarja. Narodna banka ni mogla zadovoljiti novim kreditnim potrebam, ker je bil njen zakoniti kontingent že izčrpan. Narodna banka pa si je vseeno prizadevala, da pomaga našemu gospodarstvu iz težavnega položaja. Dognalo se je, da je b’la vzrok poostritve krize neracijone’na uporaba kreditov tako s strani denarnih zavodov, kakor tudi privatnikov. Banka se je postavila na stališče, da krize ni mogoče odpraviti z izdajanjem novih bankovcev, kar bi našo valuto le še poslabšalo. Krizo je treba preboleti. Sicer pa kriza pri nas ni prešla v katastrofa kajti vzrok padca nekaterih firm ni bila kriza, temveč nespametno ravnanje onih samih. Sanacija je možna z ustvarjanjem novih kapitalov, z delom in štedeniem, z eliminacijo vseh pretiranih poletov ter z graduacijo na njihovo resnično finančno moč, zlasti pa z likvidacijo poslov. da se omogoči hiter obtok denarja. Treba je tudi stvoriti predpogoje za dolgoročni kredit, da se vrne denar, vložen na štedenje, svojemu namenu, namreč kratkoročnemu kreditu. X Kovan denar. Ker je Izdajanje papirnatega drohiža radi s'!ne In hitre obrabe zelo neekonomično, namerava flnončno ministrstvo povzročiti lzdanle kovinskega drobiža po 5, 10 In 25 para. Ta denar bi zamenjal bankovce po 50 para in ! d'nar. Čas, kdaj se izda ta denar In pa vsota še ni določena. ! Kino Ideal .1 predvaja od četrtka 13. do vštevš! nedelje 16. L m. veliko nordijsko senzacijo Legenda dvorca (Honktigitsn Pretresljiva drama v 5 dejanih, v slavni vlogi E1NAR HANSSON. Krasni naravni posnetki nordijskih pokrajin, velikanske črede severnih jelenov in pretresljiva vsebina tega filma naravnost očarajo vsakega gledalca. Ta film je bil na svetovni Ulmski razstavi odlikovan z zlato J* krlahio. Sokolstvo. ~ Člane Sokolskega društva v Ljubljani poživljamo, da se udeleže v kroju pogreba našega dolgoletnega člana br. Ivana Šubica, Pogreb se vrši v četrtek ob 15. uri izpred Tehniške srednje šole. Zbirališče članov ob pol 15 uri pred Narodnim domom. — SokoLko društvo H. v Ljubljani poživlja svoje člane, da se udeleže pogreba br. Ivana Šubica v kroju. — Sokolsko gledališče v Radoviči vprizori prihodnjo nedeljo 16. t. m. ob 20. url kmetsko žaloigro »Užitkarji«, kl nam kaže življenje starih ljudi, ko oddajo sveta ‘posestvo nasledniku. V igri vidimo tudi državnega užitkarja, uradnika, kl gre v Pokoj. Spretno Je v zadnjem dejanju Izvedeno ženitovanje, ki ga ne moti n.tl smrt stare užitkarice. Iz strankarskega življenja. — Okrajni odbor narodno-socljallstične stranko NSS za Ljubljano vabi vse zaupnike na zbor ljubljansk h zaupnikov v petek dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih »Bratstva« (Narodni dom). Dnevni red- 1. Zadnje priprave za strankin zbor. 2 Občinsko gospodarstvo na ljubljanskem magistratu. 3. Razno. — Okrajni odbor za Liui>-iiano. Tržna poročila. Žita . Novi Sad, 11. marca. (Za 100 kg) Pšenica 330—335, koruza 250—272.50, moka 6 300, otrobi 200. Budimpešta, 10. marca. (V tisočih madžarskih kron) Pšenica 320—332, rž 270 do 275. Ječmen za krmo 290—320, za pivovarne 350—380, oves 260—270. koruza 259 do 255, otrobi 180—182, lucerna 8—9. z* živina. Dunaj, 11. marca. Debele svinjo 23.590—20 500, mesnate 22.000—25.500 a. k. Budimpešta, 10. marca. (V tisočih madžarskih kron) Debele svinje 20.6—22, srednje 21—23.5. lahke 17—21.5. X Otvoritev sovjetskega paviljona na dunajskem velesejmu. V soboto je bil otvor-jcn na dunajskem velesejmu paviljon sovjetske Rusije. Otvoritvi je prisostvoval po. slanik Levick'j z osobjem poslaništva in av»' strijski trgovinski minister. X Krediti Narodne banke. Kakor smo omenili že v včerajšnjem poročilu, ie dala Narodna banka tekom lanskega leta skupno 1.317,627.900 Din rednh kreditov. Od teh kreditov so dobili večji del Industrijska, obrtna in trgovska podjetja, maniši del pa denarni zavodi, k! so prejeli 625.9 milijona dinarjev, dočim so dobila prvoimenovana podjetja 691.6 mil jona d'narjev. Ftodrobna razdelitev kreditov ie bila sledeča: Denarni zavodi 625.9 milijona, ostale ustanove in firme 235.5 milijona, industrije! 2073 milijona. trgovske firme (za uvoz) 89.3, za izvoz 137 2 milijona, obrtniki in manjša hišna industrija 118 milijona, zemljcradniške zadruge 10.2 milijona dinarjev. Glede višine dovoljenih kred tov je bila razcielba sledeča: do 50.000 dinarjev 1380 firm. do 100.000 dinarjev 493 firm. do 500.060 dinarjev 737 firm, preko 500.000 dinarjev 306 firm. Sezonskih kreditov je dovolila Narodna banka tekom 1923 za 165.5 miljena (1922 za 3483 milijona) dinarjev. X Uprava zagrebškega velesejma opozarja vse one razstavljalce. ki nameravajo sodelovati na letošnjem sejmu, da pošljejo pravočasno vse svoje prijavnice. S 27. marcem stopa v veljavo 8 3. sejmskega reda, po katerem mora prispeti prijavnica najkasneje mesec dni pred otvoritvijo vzorčnega sejma. Kasnejše prispele prijavnice se vjaoštevajo s j>ovišanjem najemnine za 30%. Vsem dosedanjim prijavnkom je prostor zajamčen. Potrdila o dodeljenem prostoru se že razpošiljajo Interesentom. Onim pa, kl se prijavijo po navedenem roku, sejmska uprava ne jamči za mesto. X Dohodki od trošarine In taks. Dohodki države od trošarin so znašali meseca januarja 41.369.000 Din od taks 81.836.000 Din. X Likvidacija avstro-ogrske banke. V pondeljek le bilo v b'aga!no Narodne banke deponiranih še ostalih tri In pol milijona zlatih kron. ki so prloadle naši državt po likvidaciji avstro-ogrske banke. Novomeška porota. NEPOBOLJŠLJIV TAT. Pred tuka šnjo poroto se je včeraj zagovarjal 24-letni Viktor Maidič radi 4 tatvin, Izvršenih v letu 1920. Obtoženec je na zelo slabem glasu, ter je bil že. ko Je bfl star 16 let, kaznovan radi tatvine, leta 191& pa ie bU že pred poroto obsojen radt 15 različnih tatvin na poldrugo leto ječe. Obtoženi je v družbi treh tovarišev vrdl dne 29 JulFa 1920 ponoči v trgovino Franceta ŠtrumbeFa v Valti vasi. Pokradel ie b'aga za 31 344 K. Njegovi trije tovariši so bili pri zasledovaniu aretirani, obtoženec pa j« ' ušel. Na Silvestrov večer Istega leta je obtoženec ukradel v družbi nekega Kocipra fa Martinčiča kramarlci Mariji Kogoj 152 parov čevljev in ji napravil škode za 20.000 kron. Četrto tatvino pa je izvršil 30. oktobra p. 1. v gostilnf »Vehovec« na Viru, kjer >e izmaknil Iz veže kolo vredno 5000.— kron. Takrat pa je prišel pravici v roka. Skupna škoda vseh teh tatvin se ceni na 16.661 Din Ko so porotniki edino stavljeno jim glavno vprašan’e glede tatvine potrdfh enoglasno, je bil Viktor Majdič obsojen m 4 leta težke ječe. UBOJ. Nato se je vršila razprava proti Janezu G’aviču radi hudodelstva uboja ter težke telesne poškodbe in prestopka lahke telesne poškodbe. Na Martinovo nedeljo lanskega leta se Je zabavalo več tantov v Kastelicev! gostilni v BršFinu. Ko so pe prišli v gostilno cegelnlškl fanfe. le začel obtoženi Janez Glavič zabavljati In Izzivati tako. da je nastal splošen pretep, meij katerim 5e udaril obtoženec Antona Čampo s tako silo « kozarcem po glavi, da mu ga je na n!ej zdrobil ter Čampo težko poškodoval na glavi. Pomagala sta mu n'egov bral Franc in pa neki Petrič. Razgrajajočega rb* toženca so fant'e parkrat vrgli pod mizo, nakar je zginil na dvorišče. Zunal Je stal Alojzij Vrček. Obtoženi ga le nenadoma udaril z močnim kolom s tako silo po glavi da je Vrček zakrilil z rokami In padel vznak na cesto. 2e nezavestnega ie udaril obtoženec še enkrat čez pas. Pridružila sta se mu brat Fran Glavič In pa že omen'enl Petrič oborožena s tnali ter klicali nasprotnike na korajžo, češ. da bosta napravila iz njih ješprenl. Nezavestnega Vrčka so odnesli v hišo in mu izbirali rano. obtoženec iti njegova dva tovariša pa so razbrali zunaj po oknih: pri te< orfik! je obtoženec Aioj-zfa Pregerla s kolom na levi roki lahko peškedoval Vrčka so odpel ali v bolnico, kjer le drugi dan umrl. Udarec le bil po mnen’u zvedencev gg. dr. Oregorlča fn dr. Pavliča smrtonosen in le bila vsaka pomoč brezuspešna. Obtoženec se 'e nerodno zagovarjal, da ga Je na dvorišču nekdo udarfl s kolom po glavi, vsled česar je bfl tako zmeden, da se ni zavedal svojega delanja, vodni dvor je stavil porotnikom tri glavna vprašan a in sicer glede ubo’a, glede težke in glede lahke telesne poškodb'* ter dodatno vprcsnnje, je-li bfl obtoženec ob č?sn deja-n a res tako zmeden, da se ni zavedal kaj dela. Porotniki so vsa tri glavna vprašanja enoglasno potrdili, dodatno pa enoglasno zanikali, na kar je bil obtoženec Ja^ez Uta-viČ obso‘en na 5 let težke leče. Obtožene« je kazen sprejel. — Razpravama Je predsedoval g. dr. Dolenc, Javno obtožbo le zastopal v prvem slučaju drž. pravdnlk g. dr. Kremžar, v drugem pa njegov namestnik g. Kovač. Zagovarjal pa je prvega obtoženca g. dr. Van šič. drugega pa g. dr, Ivanetič Zahvala. V nesreči, ki nas jfc zadela s smrtjo dragega nam Ernesta Reicha bili so nam v uteho mnogobrojni izrazi sočustvovanja, pokojniku darovano cvetje in predvsem častno spremstvo na njegovi zadnji poti, kar vse nam potrjuje izpolnitev naše iskrene želje, da bo blagemu pokojniku ohranjen trajen častni spomin. Tem potom izrekamo vsem in za vse svojo prisrčno zahvalo. Žalujoči ostali. OGLASU Cena oglasom do 20 besed Din 5'—; vsaka nadalina beseda 25 para z devitino vred. Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I Sporf. — Olimpijski dan 1921. Jugoslovanski 'impijski odbor je določil letošnji Olimpij--ki dan na 13. aprila enotno za vso državo. Olimpijski dan se bo vršil tudi v Ljubljani ta dan. Dohodki prjreditev so namenjeni predvsem za udeležbo naših športnikov na Olimpijadi, ki se vrši l^tos poleti, ter upamo, da bo občinstvo po svojih močeh podprlo prireditve. — Olimpijske srečke se razdele te dni v nadrobno predajo. Žrebanje je v juniju, čisti dohodek je namenjen v omogočenje udeležbe naše države na O impijadi v letu 1924. Cena srečki je 10 Din. Od prodaje srečk je odvisno, ako bo mogla naša država stopiti v tekmovanje s skoro 50 narodi sveta ter pokazati svoja kulturna stremljenja. Vse države žrtvujejo ogromne vsote za svoje tekmovalce, pri nas dosedaj ni bilo mo-STOče pri vladi ničesar doseči ter je treba po znanem reku »Uzdaj se u se i u svoje kluse« poizkusiti vsni v javnosti, koliko zmoremo športniki sami. Upajmo, da nas bo občinstvo razumelo in podprlo. — Flrpo porazi Spallo. V Buenos Airesu se |e vrši pred 60.000 gledalci z veliko napetostjo pričakovan boks-match med evropskim prvakom težke kategorije Italijanom Erminlo Spalla in ogromnim argenfnskim bokserjem Louis Firpo. Borba se je vršila v znaku premoči Firpa. dokler ni slednji potolkel svojega nasprotnika v štirinajsti rundi s »knock-ontrcm« na tla. Izpred sodišča. RAZNE OBSODBE. Posestnikov sin Ivan Smolej je bil obtožen, da je svoji nevesti Mariji Kunčičevi, s katero sta bila več let prijatelja, zagrozil, da bodeta, če se poroči, z drugim skupaj pokopana. Njenemu očetu pa je zagrozil, da mu bo napravil tako škodo, da bo vozil 10 dni hlode, preden io bo popravil. Tudi njenemu zaročencu je zapretii, da uniči njega in sebe, če pride do poroke. Ker pa je razprava ugotovila, da se je n.egova zaroka razdrla le vsled odpora njegovega očeta, ki mu je zapretil, da mu ne izroči posestva, če vzame Kunčičevo, in da obtoženec ni imel hudobnega namena proti svoji ljubljeni zaročenki in njenim ljudem, ki so ga radi imeli, kaj storiti, marveč je govoril to le v razburjenosti, sicer pa je bil vedno priden, miren in dober dečko, ga ie sodišče radi nevarne grožnje oprostilo in je bil cbsolen samo radi nedovoljene nošnje orožja na 24 ur zapora. Ker pa je bil obtoženec vsled prve ovadbe že dalj časa v preiskovalnem zaporu, se je smatrala kazen za prestano. - Posestnik Josip Bizjak, po domače Kermeškov iz Jakovcev, je kupil dne 27. decembra okoli 8. ure zvečer na poti iz Vrhnike proti Rovtam od dveh neznancev krave zr. 2550 Din. Ta krava pr. je bila. kot se je izkazalo, ukradena iz hleva Josipa Merlaka na Drenovem griču. Krava je bila cenjena na 3540 Din. Obtoženec je bil 15. januarja aretiran In osumljen kot sostorilec, vendar pa se mu to ni moglo dokazati, vsled česar je bil že 26. januarja izpuščen in je bil obsojen včeraj le radi sumljivega nakupa, ker je kupil kravo po noči na cesti od neznancev in za skoro polovično ceno, na 1000 Din denarne globe ali 20 dni zapora. Ker se mu pa všteje v kazen preiskovalni zapor, mora plačati še 450 Din globe, ali sedeti še devet dni. Kravo je dobil lastnik nazaj. — Že večkrat kaznovan tat, Jože Leve, brezposelni delavec, brez stalnega bivališča, je prenočil dne 19. septembra pri svojem znancu Antonu Kralju v Bevskem. Prijatelj ga je v dobrem razpoloženju napojil in nasitil v raznih gostilnah, kjer sta zapravila okoli 250 Din. Za zahvalo za to gostoljubnost pa ie Leve ukradel, takoj ko je Kralj zaspal, obleko, čevlje, uro, klobuk in listnico, v kateri je bilo še okrog 1000 kron denarja in pobegnil. Kralj ima okoli 1500 Din škode. Ker je bil Leve že sedemkrat kaznovan zaradi tatvine in je bila to res grda tatvina, je bil obsojen star tat na 1 leto težke ječe z dostavkom, da pride pri prvi tatvini pred poroto. Tajnoslš Bevje kEefke. V Cernovicah so že več mesecev krožili ponarejeni dolarski bankovci, ne da bi mogle oblasti priti na sled drznim ponarejevalcem. Aretiranih je bilo' več osumljenih oseb, med trimi nekaj bančnih uradnikov, ki so zamenjali ponarejen denar. Toda vsi so izjavili, da so bili uverjeni, da je denar pravi, osobito, ker so ga kupili od podeželskih posestnikov, ki jim ni bilo treba pečati se z umazano denarno špekulacijo. Policijska oblast je napela vse sile, da bi prišla na pravi sled. Detektivi so se preoblekli v umazane cunje in odšli na razne vetrove po zanemarjenih rumunskih vaseh. Izpraševali so po tuji valuti in razni prodajalci so jim ponujali ameriške dolarje. Povedali so jim tudi, odkod so dobili denar. Pot nas dovede v romunsko vas Chio-tije. Vsa vas je oživljena in mladina kriči okoli šotora, ki ga je postavila potujoča ameriška cirkuška družba. Artisti so ponosno hodili med množico in kazali svoje klovnske sposobnosti. Sicer pa je bilo razglašeno, da levov, ki so bili zaprti v železnem vozu, zaenkrat ne bo mogoče videti, ker so preveč razdraženi. Nihče pa ni sumil, da bodo levi tako kmalu zagledali beli dan. Med gručo se je nahajal tudi nekoiiko boljše oblečen mož in k njemu ie pristopil mlad artist rekoč: »Nimam denarja in bi rad prodal ta denar, za katerega ne morem tu ničesar dobiti. Pri tem je izvlekel iz žepa zmečkan stodolarski bankovec. Možakar je bil s kupčijo zadovoljen in ga je peljal v tamošnjo gostilniško sobo Ko sta vstopila je detektiv — to je bil namreč možakar — izvleke' samokres in op silil mladeniča, da mu ie izročil vse ponareiene dolarske bankovce. Bilo jih je nad 300 V kratkem so bili are+irani tudi vsi ostali artisti. Toda vsa preiskava je bila zaman. Našli niso nikogar več. Nekemu detektivu pa se je zde- lo to neverjetno. Odšel je k šotoru in zahteval, naj mu pokažejo vse prostore. Vse so mu odprli, nihče pa se ni upa! otvociti železnega voza, ker sta bila leva baš one-j ga dne baje zelo srborita. Detektiv pa je odvzel ravnatelju ključ in šel sam na nei varno delo. Otvoril je vrata in z napen&i nim samokresom vstopil v voz. Tedaj je lev v osebi ravnateljeve žene padel v nezavest. Otvoril je zaboj in našel — cele snopff dolarskih bankovcev. , . Tako je bila razkrinkana ponarejeval* ska družba, ki je prodajala po deželi dolarje, daleč pod borznim tečajem. Radi lepšega je prodajala tudi francoske franke, te Pa nekoliko dražje, ker so bili pravi. Večin« se nahaja že pod kliučem. : Odkritje spomenika Svatopluka Ce-chq na Vinohradih. Vinohradska posojilnica je proslavila petdesetletnico svojega obstoja s tem, da je postavila v parku Svatopluka Cecha. Spomenik je delo mojstra Jana Šturse in predstavlja pesnika v priprosti obleki s knjigo v roki. Nad njegovo glavo se dviga alegorizirana muza z lipovo vejico. »Vinohradska zalozna« je pred dev®" timi leti poklonila češki javnosti spotneni* Riegra. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«-Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Meksander. Tis^a »Zvezna tiskarna« v Ljubija'*1* il Zvezna tiskarna in knjigarna VPolfova ul. 1 v Ljubljani Marijin trg 8 Izdeluje vsakovrstne tiskovine,knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah. A Moderna knjigoveznica. /k. /k. pri vznožju. S čopičem, namočenim v olivnem olju, je umetnik namazal obrvi, trepalnice in la^e, ki jih ie tako uredil, kot iih je Francka navadno nosila. »Tako ne bo trpela, ko ji bova odvzela masko,« je šepetal Jakob ram pri sebi. Po teh predpripravah in ko je bil uravnal glavo rajnke v ugodno lego, je začel Jakob zlivati mavec na obraz v zaporednih plarteh. dokler ni dobila maska potrebne debeline. Čez četrt ure je bila operacija končana in se je popolnoma posrečila. Radi neke čudne okoliščine se je izvršila neka izprememba na Franckinem obrazu. Kri, ki se še ni imela časa popolnoma strditi, se ie razgrela brez dvojbe radi vročine mavca in je pritisnila proti gorenjim delom, tako da so se prozorni, rožasti oblački stopoma menjavali z medlo beloto na čelu in licih. Ko je bil odstranil masko, so se bile dvignile očke, tako da so se videle modre, mirne oči, čijih pogled je razodeval neko nedoločno inteligenco; in na ustnicah, od započetega nasmehljaja napol odprtih, je bilo videti, kot da prihaja z njih ona zadnja beseda, pozabljena pri zadnjem slovesu, ki jo slišimo samf' s srcem. Kdo bi mogel trditi, da se razum absolutno konča tedaj, ko se začne neobčutnost bitja? Kdo more reči da ugasnejo in umrjejo strasti vprav z zadnjim -utripom srca, ki so ga gibale? Ali bi ne mogla dtiša včasi prostovoljno ostati kot jetnica v telesu, oblečenem že za rakev, in si, ogledavati za trenutek iz ječe mesa žalost in solze? Oni, ki gredo, imajo toliko razlogov, da ne zaupajo onim, ki ostanejo. Kdo ve, če ni morda v trenutku, ko je nameraval Jakob s sredstvi umetnosti ohraniti njene poteze, prišla neka misel z onega sveta budit Francko iz njenega pravega Spanja počitka brez konca? Morda se je spomnila, da je oni, ki ga je pravkar zapustila, istočasno umetnik in ljubimec; da ie bil oboje, ker ni imgel biti to brez drugega, da je bila zanj ljubezen rbiSa umetnosti in da jo je toliko ljubil, ker je znala biti zanj žena 'n liubica, čuvst^o v obliki. In kdai je mogoče Francka*hotela zapustiti Jakobu človeško podobo, ki j“ bila postala zanj vtelesen ideal in je znala, čeprav mrtva, že trda, nadeti si še enkrat svoj obraz z vsem žarom ljubezni in vso ljubkostjo mladosti: obudila je umetnino. Uboga deklica je mogoče prav mislila; kajti med pravimi umetniki so tudi taki čudni Pigmali-oni, ki bi v nasprotju s pravim Pigmalionom, hoteli spremeniti svnie Oalateje v marmor. Pred tem mirnojasnim obrazom, kjer ni bilo več sledu smrtnega boja, bi ne bil nihče verjel na dolge muke, ki so bile predgovor smrti. Francki ie bilo videti, kot bi naprej sanjala ljubezenski sen; in če si jo tako gledal, bi bil rekel, da je mrzla od lepote. Zdravnik ie zlomljen od napera spal v kotu. Jakoba pa so bile znova napadle obupne misli. Njegov duh, podvržen halucinacijam, je trdovratno verjel, da se bo zopet zbudila ona, ki jo je toliko ljubil in ker so lahni drhtaji živcev, povzročeni po pravkaršnem zlitju maske, v presledkih ukinjevali nepregibnost telesa, je to navidezno življenje zadr* ževalo Jakoba v njegovi osrečujoči iluziji, ki i® trajala do jutra? do ure, ko je prišel komisar, kofl* statirat smrt in dal dovoljenje za pokop. Sicer pa če je bilo treba vsega blaznega obupa. da si dvrmil o smrti, ko si gledal to lepo bitje« je bilo treba tudi vse nezmotljivosti vede, da si vanjo verjel. Ko je soseda polagala Francko v rakev, s0, odpeljali Jakoba v drugo sobo, kjer je našel neka! svojih,prijateljev, ki so bili prišli, da gredo za P0* grebom. , (Nadaljevanje) Izšli sp sledeči zvezki: St. 1. Tajnost. „ 2. Jenufa. „ 3. Sevilski brivec. „ 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeles. „ 6. Prodana nevesta. „ 7. Nižava. „ 8. Vrag in Katra. „ 9. Carostrelec. „ 10. Janko in Metka. „ 11. Zapečatenci. „ 12. Tosca. „ 13. Aida. „ 14. Gosposvetski sen. „ 15. Notredamski zvonar. Izdala in založila „Zveznatiskariiaiiil[niigaTea“ v Ljubljani, Wolfova ul. 1. Vsak zvezek stane 4 Din. Henry Murger 62 La Bohente. Prizori iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) V redkih trenotkih bqgastva je umetnik kupoval za svojo prijateljico po eno ali dve steklenici okrepčujočega vina, ki ga ji je bil zdravnik predpisal, in Francka je pila iz te čaše tekočino, iz katere je črpala njena nežnost neko dražestno veselost. Jakob je več kot pol ure brez besede gledal na raztresene kosce tega krhkega in dragega spomina in zdelo se mu je, da mu je počilo tudi srce in da čuti, kako mu njegovi drobci trgajo prsa. Ko se je zopet zavedel, je pobral črepine kozarca in jih vrgel v predal. Potem je prosil sosedo, da mu gre po dve sveči in naj da prinesti po vratarju vedro vode. »Ne odidi!« je rekel zdravniku, ki nikakor ni mislil na to, »takoj te bom rabil.« Prinesli so vode in sveči; oba prijatelja sta jstala sama. »Kaj hočeš napraviti?« je vprašal zdravnik, videč, kako je Jakob zlil v lesen badenj vode in je vanjo metal enake množine finega mavca. »Ne uganeš, kaj hočem napraviti?« je dejal umetnik. »Franckino glavo hočem zliti; ker pa bi mi manjkalo srčnosti, če bi ostal sam, ne odidi!« Jakob je nato odgrnil zaveso pri postelji in odstranil platno, ki so ga bili vrgli čez obraz rajnke. Jakobu je začela roka trepetati in pridušen jok se mu je izvil iz prsi. »Prinesi sveči,« je zaklical prijatelju »in pridi mi držat posodo!« Fno svečo sta pristavila pri vzglavju, tako da je razlivala vso svojo svetlobo na obraz jetične ženske; drugo svečo sta postavila Hišne potrebščine emajlirano težko posodo znnmke ..Goliath" in lažje vrste, ceškoslov. proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo se kupi najceneje in najbolje pri tvrdki A. Vicel. Maribor, Glavni trs it. 5. Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je: Moj zverinjak knjiga s 45 slikami In k tem spadajočim besedilom, *a oouk in kratek čas Din •* Moji ljubčki živalske slike za naše malčke no trdem močno vezanem kartonu Din 15"-*. Mladi slikar t10 tiskanih predlog- za po» barvanje z akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din 4' Črnipeter staioznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra * Din 4-—. Na novo izšla knjlilca: lv*> Albreht: Zelena livada Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15'—. Vse se dobi v Zvezni knjigarni V nedeljo ponoči je znana oseba zamenjala v kavarni ..Evropa'* nov klobuk g. Pammeriu s starim in strganim. Ker jo dotiinik poznan, naj vrne klobuk v osmih dneh v kavarni „Eviopa*' ker bo sicer naznanjen policiji. 62 oralov n|iv, trav-» nlkov In kozdov pri Ptuju z mlinom. (slepste« glav živino pri Mariboru, kakor razna druga posestva z vilatn in giajščinamod6do900oralov. 3 orale parka, takoj prosto stanovanje. Hifl enodružinska, takoj pra-'llSfl prszna, K 330 000'— pri Manboru. , mlin, žage, trgovske •••.—hiše peoda ronlitetrta pisarna Zagorski, Maribor. Barvarska ul3 Mesto IB išče zakonski par z dobrimi priporočili. Naslov v upravi Po sreii hrepenite i V knjigi ..Babilonska uganka" ,o pod številko 4(39/77 Ukoi dobit* I Otvoritev tiskarne „Ažbe“ II—— I—IIIIIMI.."lir d. Z O. Z. —HUMBHI—MII I l—TMTBV P ....... Maribor, Koroška cesta št. 39. —'—mr. Obratovati je pričela nova tiskarna, ki je nestrankarsko, strogo trgovsko podjetje ter se p. n. občinstvu najtopleje priporoča. Izvršuje po najugodnejših cenah vsa trgovska dela, bavi se specijelno z umetniško trgovsko reklamo ter večbarvnim tiskom. ■'Posebnost: Krajevne fn umetniške razglednice.i □ Kože divjačine lisice, kune, dihurje, vidre, sake S. t. d. kupujem neposredno z Ameriko. Plačam nalviSf^ dnevne cene! Od i. januarja fisije iMM v vssti večjih ipstiti Jnplavjje, Italije in lulgniki i. s. Skoplje: Jeruham Karlo sinovi. Lovinac: Mate Kovačevič. Banjaluka: Mile Jankovič Zagreb. Lavosl. Woh!mut, Uica 82. Križevci: Marko Deutsch. Bos.Novi: Ibrahim Memič. Beograd: J. Fischer (Hotel Petrograd). Tuzla: Brača Antič. Osijek: Hermann Lederer. Sušak: Mat« Stipčič. nadalje v Ljubljani, NISu, Oospifu, Sofiji in Trstu. HAVRO FISCHER, Sisak, telefonbroi 86, 30 in61. ~i ni Za seji in razstave izvirne reklamne atrakcije proti zmernemu honorariu Na razpolago reklamnim družbam. Ponudbe pod „Original“ na upravo lista. Voz zapravljen pol ol)natih osi, a suanskimi sedeži za odstraniti in ročni voziček ( ripca) vse novo, proda po zelo nizki ceni Al0|Zi| Potrebuješ, kolar, Vrhnika. Rojim, zamenjam, ocenjujem in prevzamem v komisijsko prodalo pošlne znamke, star kovan denar, starine, in sicer posamezno in zbirke. Osobito iščem znamke na pismih iz trgovske korespondence ter aktov ( 1850—74 V Nuber, Ljubliana, Gosposvetska cesta 5, II. nadstr. Citre goDiujem Prvovrstna metoda. Hodim tudi na dom Učna ura 5 dinar. Ponudbe pod »Sijajni uspehi« na upravo »Nar Dnevnika«._______ naj ne manjka knjiga ,,Babilonska uganka". Dobi se v vseh v«$jih knjigarnah. Fn Erbežnik. tovarna slamnikov, Vir pri Domžalah. Prednja slamnike in klobuke najnoveiše dunajske in paiiške mode po najnižji ceni. Popravila se točno Izvršujejo Posestvo obstoječo iz 40 oralov zemljišča, polovica obdelane zemlje, ostalo gozdovi in travniki se proda tudi z inventarjem vred. Naslov v, upravi lista.____ Vajenca za kiojaMit poštenih starišev, sprejme tako] z oskrbo po dogovoru Rudoll Ribizel, krojač, Bernica 55, p. Dol pri Hrastniku. fiio s/4 ure od podstaje Rimske Toplice ali Zidanimost ki obstoja Iz 9 oralov lepo rodovitne zemlje, neka| gozda in novim vinogradom ter lop sadonostnik, hišo, gosp. poslopje In klet vso v dobrem stanju naprodaj radi preselitve. Redi se lahko 2 govedi, ter pridela toliko, da se mala družina lahko preživlia. Cena 154.000 K. Natančnejša pojasnila pri g. Drago Ulaga, Šmarjeta, Rimske toplice. -Vprašanjem naj se priloži i znamkal Šivalni stroj r>„. se proda. Naslov v upravlj'^ samostojna moč, vešč r*vB* s stroji, bi šel h kakemu ^ podjetju (žaga ali podobno) kot poslovodja. RefleUtlf® 9 hrano in stanovanje, pl**-® gj. dogovoru. Ponudbe pod ” mostojen“ na upravo list^> .............. starega od 14— 16 let, PoiM/0° statlšev, sprejme takoj * ‘IpiK* po dogovoru Mihael pekovski mojster, Dol® 22 pri Ribnici. želita znanja z mladi1'1* dičnaml od 18 — 20 let premoženja. Ponudbe pod »Slavček 1.« in II.« — na upravo poštno ležeče Dol ji jjudsK* 16 let stara b 6 ra*r® j0je 9*' In 1 letom meščansk vgtop|tl rota brez matere, *e 0vlnO * kot učenka v kako ^ jjjl. vso ali delno Ponudbe pod »u upravo Usta.