231. številka. Ljubljana, v ponedeljek 7. oktobra. XXII. leto. 1889.
Izhaja vsak dan mvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pofifi p reje man za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali vefikiat trska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Dpravnistvu naj se Blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V I,jiil»lju»i 7. oktobra.
Neobičajno pozornost vzbudil je pred par dnevi Dunajski „Fremdeiblatt" s svojim člankom o Bolgarski. V notranjih zadevah se rečenemu listu sploh ne pripisuje pomena, ker se je že mnogokrat pokazalo, da v tem oziru ni podkovan, marveč da ga vodi le njegove prebujno nemški misleče židovsko srce. Drugače pa je v vnanjih zadevah, kajti „Freradenblatt" zmatra se za glasilo vnanjega mi-nisterstva in članki njegovi o vnanjih odnošajih so nekda Često osnovani, ker izvirajo od Kalnokvja samega.
To je bil tudi uzrok, da je napominani članek prouzroči 1 odmev v vsem evropskem časo-pisji. Saj je pa bil tudi članek po tem. Brez ozira na obligatno diplomatično zapetost, nahtevalo se je od Turčije kar naravnost, da v svojem in v interesu evropskega miru stori to, kar jej veleva boljše prepričanje njeno, da reši bolgarsko vprašanje in položaj Eoburžanov, kakor tudi razmerje mej Bolgarsko in Turčijo stalno uredi.
Ćitajoč ta članek, spominjali smo se zadnjih delegacij, ko se je s tolikim zanimanjem oficijalno omenjala Bolgarska in izrazila nada, da bodo v tej deželi skoro nastali redni odnošaji, ko je sapa začela pihati na Koburžanovo stran. Najprej ofici-jalna izjava v delegacijah, sedaj pa članek v „Frenidenblattu"! Korak za korakom, vsak pa tak, da bode z veseljem vsprejet v Sofiji, kjer že davno spoznavajo in čutijo, kako se srednjeevropske velevlasti za mlade kneževine usodo poganjajo, kako bi bolgarsko vprašanje rade rešile, da bi se vsaj na to stran ne bilo bati nevarnosti.
Ta želja je tako intenzivna, da ni nemožno, da v tem oziru doživimo kaj nenavadnega in da se sedanja nasprotstva nepričakovano poravnajo, ker se bode na nekej strani morda odjenjalo, kjer danes še skoro misliti ni. Ker ni brez pomena, čuti v tej zadevi bolgarsk glas, navajamo v naslednjem članek iz „Makedonije" v Sofiji izhajajoče, ki slove:
,Naša sveta dolžnost je, da od bolgarske vlade zahtevamo, da tira tako vnanjo politiko, ki najsi-gurneje vodi do končne zgradbe države bolgarske. Ta politika bodi pred vsem narodna. Se-
LISTEK.
Ciganovec.
Zastonj bodete iskali po Kozlerjevem zemljevidu mesto Ciganovec, ali to temu mestu ne krati ni najmanje njegove historiške slave niti njegove sedanje znamenitosti. — Stal je stari Ciganovec že stoletja na istem mestu, kamor so ga bili posadili pri početku njegovega postanka in ravno tam še sedaj stoji in njegovi stanovniki se neso nikoli dosti menili ni za Evropo, kamo li za Ameriko, in o Krištofu Columbusu še do danes niso nič slišali, niti ne vedo, da je kedaj živel na tem svetu tak človek.
Ciganovčani ho še ljudje starega kopita in ni jih nikoli še oblizal duh no^ošegnega liberalizma, ki kvari mladi naraščaj slovenski naše domovine in ki ne da mirno spati niti slavnoznanemu doktorju dodat-kologije niti njegovim kolegom v Misianišči in okrog Misianišča.
Ciganovčani so rod zase, neka vrsta specijalitete, ki ima v sebi pomešano nekaj turške in pa ciganske krvi, ki živi ob mesu, kruhu in čebuli, pa pije vino, a vode se boji in naravnost jo — zaničuje.
danja bolgarska vlada išče podpore v Avstro-Oger skej. Ali pa more bolgarska vlada resno misliti, da bode svoje smotre dosegla s pomočjo države, ki je zasela dve balkanski deželi in le ugodnega trenutka čaka, da jo udari do Soluna? Jasno^je, da je pri dobitev Makedonije glavni smoter avstrijske politike. Isto tako ne more nikomur, ^dor pozna namene germanizma v orijentu, biti tajno, da hoče nemška vlada pridobiti balkanski poluotok in Malo Azijo za nemško kolonizacijo. Nemških diplomatov pretveze, da Nemčija v orijentu nema interesov, imajo le namen, pridobiti zaupnost Turčije. Ako bi se Bolgarska pridružila tripelalijanci, bi to ne bilo druzega, nego volka spustiti v ovčjak. Bolgarskega naroda zdrava pamet se trdno drži prepričanja, da se more končna zgradba bolgarske države završiti le s pomočjo Rusije. To globoko prepričanje naroda bolgarskega utemeljeno je v naukih zgodovinskih in v sedanjih dogodkih. V tem nas psovanje gotovih listov ne bode motilo".
Občni zbor „Slovenskoga učiteljskega društva" v Ljubljani.
(Konec.)
V odborovih sejah pretresovalo se je tudi vprašanje o stalni učilski razstavi v Ljubljani, o nabiri vseh knjižic za šolsko mladino za našo knjižnico, a čas nas je prehitel in morebiti bode novi odbor v teh vprašanjih mogel kaj uspešnejše delovati.
Društvenemu knjižničarju naložilo se je neprijetno breme, da se loti urejevanja društvene knjižnice; to je tudi z mnogim trudom uredil, kar je razvideti iz tiskanega imenika knjižnice.
Povodom britke izgube prestolonaslednika ce-; 8arjeviča Rudolfa kondoliral je v imenu društva dne 6. februvarja predsednik visokorodnemu gospodu deželnemu predsedniku.
Na vabilo odbora za odkritje Vodnikovega spomenika udeležil se je društveni odbor korporativno te slavnosti in je položil pevcu — učitelju na spomenik venec s trakovi.
Slavnostno otvorjenje učiteljskega doma v Zagrebu pozdravilo je društvo telegraficnim potom.
Ker so se svoje dni pokristijanili Ciganovčani ali točnije rečeno „simopokatoličanili" hodijo radi v cerkev in tudi k spovedi in so pobožni, nego po-božnost jim ne brani, da ne bi vsak pravi Ciganov-čan barem tri sto krat na dan preklel angeljev, očeta, mater, solnce itd.
Kneza imajo svojega lastnega, njemu se brez ugovaranja'pokoravajo|in kar on reče, to je njihovo Bveto pismo, vse drugo jih ne veže, oni so slobodni, vsak dela, kar hoče, jedino se bojijo sodnije, ki včasih z železno svojo roko seže mej nje, pograbi tega ali onega za šišak, pa ga posadi v hlad za nekoliko Časa, a razen sodnije se ne bojijo nikogar.
Će umrje kateri Ciganovčan, ga vržejo v jamo in ga zagrebejo in če se porodi kateri, nosi ga babica v koritu na glavi do cerkve, kjer ga potem krstijo, če ne pade mej potom iz korita in se ne ubije, in tudi ženijo se ljudje v Ciganovci, ali samo na pol, to je Ciganovčan obeta, da bode zvest svoji ženi — samo na pol, a Ciganovčanka še na pol ne, ampak nekaj manj; če potem jedna ali druga zakonska polovica ni zadovoljna, gre tožit h knezu, ki se precej usede na sodni stol in izreče salomon-sko razsodbo: „ČJe torej sosed zapeljuje tvojo ženo, daj ti njegovo lu To se navadno tudi zgodi in pravdi
Društvo je bilo naročeno na te-le pedagogične liste: „ Vrtec", „Učiteljski Tovariš", »Popotnik" in „Padagogische Rundschau". Razven teh listov pa je imelo društvo na razpolaganje od mnogih častnih članov društva nad 20 časopisov.
Odborovih sej je bilo preteklo leto 8 ; razen teh priredilo je pa tudi dvakrat predavanje in sicer gosp. J. Kruleč je govoril o Lavtarjevih računicah in predsednik Andrej Žumer o novi Češki knjigi „Ćesko ditč", katero knjigo je dobilo društvo od založnika v dar.
Zabavnih večerov je bilo 12 z različnim vspo-redom, vender večinoma muzikalnega značaja, kar je bilo tem lažje mogoče, ker smo imeli glasovir na razpolaganje. Tudi smo imeli v poletnem času nekaj izletov, s katerimi pa zarad slabega vremena nesmo imeli posebne sreče. To je v kratkem delovanje odborovo in slavni zbor prosim, da vzame skromno poročilo blagohotno na znanje.
Tajnikovo poročilo se vzame odobrovaje na znanje in potem poroča g. blagajnik I. Tomšič o stanji blagajnice. Izmej lanskih udov je jeden (L. Arko v Sodražici) umrl, dva sta izstopila, 6 pa jih je na novo ustupilo, tako so sedaj 104. Dohodkov je bilo z lanskim ostankom vred 219 gld. 50 kr. stroškov pa 138 gld 9 kr., torej je bi aga j-nični preostanek 81 gld. 41 kr., „Učiteljski Tovariš" je naredil društvu to uslugo, da je društvenike, kadar je kateri uplačal društvenino, priobčeval, kar je bilo nekako potrdilo, da je uplačal. Nekateri društveniki še do občnega zbora neso plačali. Kaj se ima s temi storiti, o tem bil je daljši razgovor in konečno se je vsprejel g. Tomšiča predlog, blagajnik naj po občnem zboru zaostale ude opominja, da imajo po § 7. društvenih pravil vsaj v 3 mesecih po tem opominji, torej do novega leta u p laćati društvenino. Gosp. Stegnar omenja, da se mej dohodki nahaja tudi večja vsota kot prispevek od mej letom prodanih stenskih tabel Razinger-Žumrovih. Gosp. Močnik predlaga na podlagi tega, da so ti dohodki že od leta 1880. stalna rubrika v društvenih računih in da je društvo že veliko podpore dobilo od gg. izdajateljev, naj jima zbor izreče zahvalo za to požrtvovalno delovanje za društvo, kateri predlog se z odobravanjem vsprejme.
je konec brez štempelnov. Hrabri neso bili Ciganovčani nikdar, pa ko bo jedenkrat vender le morali marširati proti sovražniku in so prišli do visoke z gozdom obrasle gore, obstali so na cesti in poslali so domu v Ciganovec po dva pandurja, katera jih bodeta branila mej potom, če bi jih slučajno napali razbojniki.
Če tudi neso hrabri Ciganovčani, pametni so pač, kar so pokazali jedenkrat, ko jim je bila gromska strela cerkev upalila in je cerkev zgorela. Ko so si namreč novo cerkev sezidali, sklicali so v skupščino vse ugledneje in pametnejše Ciganovčane in jeden izmej njih, ki je bil posebno učen, povedal jim je, da zna za neko stvar, ki se zove magnet, in takov magnet bi obranil cerkev od gromBke strele za vse večne čase, ko bi ga človek nataknil na vrh cer-kveuega križa. Ali od kod dobiti takšno stvar, ker je v celem Ciganovci ni dobiti v nobeni štacuni? — Poslali bo torej deputacijok tistemu Človeku, ki zna telegrafovati in prosili so ga, da jim priskrbi in nabavi tak magnet, ki bode branil in čuval njihovo cerkev od gromske strele. Mož učen jim je obljubil, da jim rad priskrbi strelovod in celo glede cene so bili že na čistem, a ko je bilo Že vse gotovo povzdigne glas jeden izmej najuglednejih Ciganovčanov
Mej stroški se nahaja večja vsota za vsprejem, prenočevanje i. t. d. za vnanje zborovalce pri prvem občnem zboru „Zveze" slov. učit. društev — in pri-Bpevek za društveno stanovanje, katero deloma Ljubljanski udje posebej plačujejo. Glede uplačeva-nja društvenine omenja g. Močnik, naj se društve-niki opozore, da se uajlože uplačuje, ako društvenik takrat, ko pošlje društvenino za vdovsko društvo, priloži še 1 gld. za učiteljsko društvo.
Pregledovalcem računov se izvolijo gg. (i .lic, Josin in Kavčić.
Knjižničar g. F. Kokalj poroča, da je vso knjižnico na novo uredil in napravil dva nova zapisnika, abecedni in stvarni. Jeden zapisnik se je tudi dal natisniti ter ga razdeli mej navzoče ude. V tem zapisniku se nahaja tudi red za izposoje-vanje. Če ima kak vnanji član kako knjigo si izposoditi mu je treba samo številko iz zapisnika naznaniti.
„Učiteljski Tovariš" se naprosi, da v prihodnje poleg imen onih članov, ki so uplačal i društvenino, priobčuje tudi prirastke v knjižnici in kadar bode treba, se tiskanemu zapisniku doda še prirastek. G. Kokalju izreče zbor zahvalo za njegov trud in njegovo požrtvovalnost.
Pri točki „posamezni nasveti" stavi in utemeljuje g. Razinger predlog, naj zbor imenuje svojega rednega člana gosp. prof. A. Nedveda za njegove zasluge za društvo in za slovensko učitelj-stvo sploh svojim častnim članom, kateri predlog se z vsestranskim odobravanjem soglasno esprejme in za izvršitev tega sklepa pooblasti odbor. Gospod Močnik učiteljstvu gorko priporoča učiteljsko vdovsko društvo in želi večje zaui-manje za to društvo. Ko se mu g. predsednik zahvali za njegovo brezsebično skrb glede tega društva in omenja, da se bode odbor domenil z „Zvezo" glede vzajemnega postopanja za regulovanje plač, sklene zborovanje s trikratnim slavaklicem na presvetlega cesarja. V odbor so bili voljeni dosedanji odborniki in kot nov odbornik g. F. Bahovec.
Potem je zboroval upravni odbor „Zveze" slov. učiteljskih društev.
Politični razgled.
Holranje dežele.
V Ljubljani, 7. oktobra.
Člani osrednjega riržavuozboraikegu kluba hočejo zopet ponuditi vodstvo knezu Liechtensteinu. Ko bi ga prevzeti ne hotel, pa nameravajo ustopiti v Hohemvartov klub.
V £e£li.c>iu deželnem zboru bodo baje osnovali posebni kmetski klub, katerega namen bode pred vsem ukrepati, kako bi se bolje branili interesi kmetskega stanu. Podoben klub bodo baje osnovali tudi v državnem zboru. — Deželni zbor ne začne meritoričnih del pred 1. dnem novembra, ker bodo hude debate zaradi verifikacije volitev. Deželni zbor bode najbrž zavrgel volitev Mlado-čeha Julija Gregra. Po verifikaciji volitev bode se pa začelo posvetovanje o adresi na cesarja in o budgetu.
Veljava zakonu, s katerim se je bila suspen-dovala nezavisnost sodcev na lir vat sitem, je potekla. Sedaj so sodci v Hrvatskej zopet nezavisni.
in reče: „Ali gospod! tisti magnet mora biti takov, da ne bo strela vanj udarila!" Telegrafski naobražen mož nato: „Baš mora takov biti, da bode strela udarila vanj, magnet mora celo Btrelo nase potegniti." Ko so Ciganovčani te besede slišali, Zaključili so jednoglasno : da ne trebajo in da nečejo imeti na svojej cerkvi takovega magneta, ki bi Btrelo nase vlekel, ampak takega hočejo imeti, ki bode strelo od cerkve odbijal, in tako se je tudi zgodilo, da še dandanes stoji cerkev v Ciganovci brez magneta.
Čeravno sem že gori omenil, da Ciganovčani ne pijo vodo, ampak le vino, ipak so trebale njihove krave vode za pitje in to jih je napotilo, da si iz kopajo bunar, in to sredi Ciganovca. Počeli so kopati, a pri tem delu so toliko zemlje izvlekli, da niso vedeli kam ž njo. Zopet so se skupili in zaključili so nekaj, kar so tudi izveli. Zunaj Ciganovca jedno uro hoda so izkopali veliko jamo in v to jamo so izvozili iz mesta vso tisto zemljo, ki so jo izkopali iz novega bunarja.
Po svetu ne hodijo Ciganovčani nikamor in ni jim poznat izraz: „Križem sveta"; če ipak kedaj katerega oso da zanese v tuji kraj, se gotovo že v jednem tednu povrne nazaj, kakor tisti naš Jurček, ki je bil šel na ptuje.  Samo jedenkrat Bta bila iz-
V n a nje državo.
Regentstvo srbsko stavilo je nekda kraljici NrbakeJ sledeče pogoje: 1. Natalija mora priznati brezpogojno ločitev njenega zakona. 2. Vsako leto sme le dvakrat na 8 dnij priti v Beligrad, ker se je tudi Milan zavezal, da le tolikrat pride. 3. Pri shodih bivše kraljice s kraljem Aleksandrom more biti prisoten kraljev izgojitelj Dokič. 4. Natalija mora priznati, da je s tem kraljičino vprašanje končno uravnano. Da kraljica s takimi pogoji ni zadovoljna, si lahko mislimo. — Načelnik liberalne stranke Avakuraović misli predlagati v skupščini, da naj se bivši ministri PiroČanac, Garašanin, Petrovič in Rakič postavijo na zatožno klop. V zadnjej radi-kalnej skupščini je bil kralj Milan zabranil, da se ni stavil tak predlog
It unija je minuli mesec jako pomnožila vojaščino ob rumunskej meji. Iz tega seveda nekateri listi sklepajo, da hoče kmalu začeti vojno. — Na željo kneza črnogorskega Nikolaja I. osnovali bodo v Moskvi črnogorski samostan, v katerem bodo stanovali v Rusiji bivajoči črnogorski redovniki in se-meniščniki. Stroške za ustanovitev tega samostana plača mesto Moskva.
Rusiji nasprotne velevlasti si jako prizadevajo, da bi pregovorili Turčijo, da prizna Koburžana za kneza bolgarskega. Posebno Anglija močno priganja Turčijo, da naj tako pospeši rešitev bolgarskega vprašanja. V Carigradu pa še vedno omahujejo, ne vedoč na katero stran bi se nagnili. — Ministerski sovet turški je sklenil v poslednji seji, da so uvedo v Armeniji nekatere lokalne reforme, posebno pa naj se bolje uredi policija. Nameravane reforme pa ne bodo zadovoljevale Armencev, naj bi Turki tudi imeli resno voljo jih izvesti.
Koncem tega meseca bodo po vsej Italiji volitve v provincijalne in občinske zastope. Volilna borba bode posebno v večjih mestih jako buda. V nekaterih mestih so že zmerni liberalci sklenili s konservativci in klerikalci kompromis proti radi-kalcem, v drugih so se radikalci in liberalci zavezali proti klerikalcem. Vlada se v volilne agitacije nič ue meša.
Drugi mesec otvori se katoliško vseučilišče v Wafthfiigthoiiti. Papeža bode pri slovesnem otvorjenji zastopal posebni odposlanec in rektor plemenitaške duhovne akademije v Rimu msgr. Satolli, ki je prijatelj rektorju novega Washiugthonskega vseučilišča msgr. Keane u,
Dopisi.
Iz l*o«l<lrage 6. oktobra. [Izv. dop.] — Gospod urednik! Preprijetna dolžnost dvorljivosti veže občino Poddraško usprejeti na svoje rame težki križ, katerega sta „Slovenec" in „Danica" Vam in cenj. „Slov. Narodu" naložila za to, ker je poslednji poročal neskaljeno resnico, ki menda res kedaj v oči kolje. Neradi in le prisiljeni delimo s tema dvema orjakoma junaški mejdan; gluhi molk na ne baš izbrane persiflaže, koje smo v tej zadevi v „Slovenci" in „Danici" čitali, vzbuniti bi utegnil marsikoga. Zato odgovarjamo, toda odgovor omejili bodemo le na stvar, ker ne želimo izzivati bojevitih tilipik in ker bi radi v prijateljstvu in ljubezni „Slovencu" in „Danici" podali roko v slovo!
„Slovenec in Danica" pišeta o nekaterih hujskačih in zapeljivcih. Temu nasproti moramo kouštatovati, da pri nas ni nekaterih, nego stojimo ves čas vsi v jednej vrsti, in ako si je prebivalstvo odbralo iz svoje srede nekaj mož, da bi jc zastopali, niso še zato ti možje zapeljivci, ka-
Iostala dva Cigauovčana delj časa od doma, kar se je zgodilo takole:   Slive so bile obrodile  v Ciganovci in iz sliv, kakor veste se dela dobra slivovica. Dva Ciganovčana, imenom Kaludjera in Burmudija zapregla sta vsak svojega konja in vozila sta v mesto slivovico na prodaj.  Denarjev ne.sta imela, samo je imel Kaludjera v svojem žepu groš.   Ko sta dospela jeden kilometer daleč od Ciganovca, rekel je Kaludjera, tisti, ki je imel groš, Burmudiju: „Kom-šija! dam ti groš, daj da se napijem!" Radostno je segel Burmudija za grošom, a Kaludjera se je pošteno napil ulivovice. Gresta zopet nekaj časa, kar najedenkrat obstoji Burmudija, da groš Kaludjeri in se tudi napije, zatem se je groš redom selil iz žepa Kaludjere v žep Burmudiji in tako naprej, dok sta napokon oba prišla v mesto s praznim sodčekom. To še ne bi bila naj veča nesreča, nego v mestu je nastalo mej njima vprašanje, čiji je zdaj groš, vsled česa ata se sprla Kaludjera in Burmudija in potolkla tako, da je oblastvo imelo ž njima posla. Pomirila sta se zopet, ko sta oba sedela v luknji, od koder sta izišla bolje prijatelja kakor sta bila preje, nego sta počela trgovati in srečno ste se povrnila nazaj v Ciganovec oba: Kaludjera in prijatelj njegov Bur mudija. Spectabilis.
kor tudi nema prebivalstvo še „kapusovih glav" zato ker je pisatelja teh vratih v to zastopstvo volilo kakor se je nekdaj nekje nek vroč gospod, ki pa menda nema de tonzure, milostuo izjaviti blagovolil.
Istina je, da so bile naše prošnje za odcepljanje od St. Vidskega vikarjata „večletne", istina da se neso hotele uslišati, istina, da so se nam pred par meseci „Črno na belem" dale velike obljube, ki so se pa zlo za nas izvrševale, kakor bomo pozneje dokazali in istina je, da bo nahaja v Ljubljani nek „Poncij*, ki je mojega tovariša v zastopu, prose-čega, da bi ločitev pospeševal, nedavno — kakor pravimo — uljudno skozi vrata pognal. Istina je nadalje, da smo morali St. Vidskemu g. Vikarju ne „nekaj", nego kolikor je od nas zahteval, bere dajati, kakor je tudi istina, da se je St. Vidski g. vikar le tedaj za nas brigal, kadar je bilo treba berače po bero poslati, kajti — navedem tu samo jeden slučaj, ki je v tesnej zvezi z upitjem „katoliškega" časopisja — Poddraška šola videla ni nikedar St. Vidskih gg. vikarjev v slučajih, ko nesmo svojega duhovnika imeli, in nikdo ni pripravljal šolskih otrok za prejemanje svetotajstev, dokler nesmo v dveh ali treh letih kakega beneficijata priberačili. In vender se nam je povsodi zatrjevalo, da je St. Vidski g. vikar naš jedini in pravi Melkizedek ter da vzdržujemo svojega beneficijata radi „luxusau, ne pa iz potrebe; in vender se predrznejo potem še taki gospodje rfizonovati; kako nam je verska šola krvavo potrebna. — Skoro da res!
Neistinito je, da „nekateri" ne morejo počakati postavne določbe, da bi se zadeva uravnala. Istina pa je, da je prebivalstvo očitalo tem „neka-terim", da so se dali Č. g. kanoniku Klunu ujeti, kar se je iz tega le izvajalo. Istodobno, kakor so se nam obljube glede ločitve dajale, obravnaval je prevzv. ordinarjat v zadevi popravljanja zvonika v St. Vidu, in istina je — naj se je potem godilo za kulisami, kar koli je hotelo — da se je Poddražane sililo z razsodbo k donašenju za popravijenje tega od „strele božje" deformovanega zvonika. Vsekako čudna dvoličnost, ki je tudi zastopu vero omajati morala. Vrhu tega prišla je hitro za tem razsodba glede bere, s katero nam je vis. c. kr. vlada vsa pota zaprla. Mi smo bili in smo še vedno prepričani, in z nami ves svet, ki razmere pozna, da se nam krivica godi, le duhovščina nam je usiljevala vero, da le mislimo, da se nam krivica godi, v istini da je baš obratno. Iz tega — podrobneje se v stvar do sile uglobili  ne bodemo
— pouči se lehko „Slovenec", kedo je hujskač, kaj je neumestno iu kaj obsega pojem „ostudno", kateri je v svojem času rabiti blagovolil. „Danica* pa prihrani si blagovoljno svojo propoved za one katoličane, katerim bodemo mi tudi še kot „pravoslavni kristjani" v posnemovalen vzgled, in v slovo kličemo ji brez „krampa" v roki: žene jeruzalemske! ne jokajte se nad na m i, nego nad seboj in svojimi otroci!
Konečno povabimo še g. vikarja Demšarja, da pride prej ko prej — obrok je razsodbi že potekel
— po prisojeno mu bero, in g. vitez Schv/arz uča« kal je že dolgo zaželeno veselje, da bode katoliški duhovnik nezasluženo bero v spremstvu bajonetov po Poddragi pobiral. Pod-dražani hočemo namreč brez v nebo upijočih grehov v pravosiavje prestopiti. Toda svetujemo mu, da prinese seboj mernik, ki ne bode meril 3/i L več, uego bi mofal, kar se je pokazalo pri tem, ki smo ga mu baš pretekle dni konliskovali in na katerega se je po izpovedbi beračev 40 let merilo. Sicer mu je pa okr. glavarstvo dovolilo tudi tega rabiti, ker to ni Javna mera" in bodo vsled tega kazenske posledice  izostale! — Srečni  ljudje! —
Ivan Božič.
Pisma iz Pariza.
(PiSe A. Bez en Se k.) XX.
22. avgusta.
(Louvre.)
Najstareja kraljevska palača v Parizu znana je po celem svetu pod imenov „Louvre". V njej so stanovali francoski vladarji skoro zaporedoma tri sto let. Dan današnji služi za muzej, kateri je največji in najvažneji na Francoskem ter sam po sebi takorekoč objemlje jedno celo razstavo.
Vsa poslopja Louvra in Tuilerij zajedno 2 notranjimi dvorovi pokrivajo 195.000 CJinetrov prostora, tako da predstavljajo največjo palačo v Evropi. Stavba je izdelana v renesančnem slogu, pr«
vem 'na Francoskem* Ime prihaja baje od besede „kipara V to je volčja koča, kakersna je po starih nezanesljivih sporočilih stala za Meruvingov na tem mestu. Zanesljiva sporočila začenjajo s trinajstim vekom. Leta 1204 obnovil je Filip Avgust star stolp, ki je stal tam ter mu pribavil jak grad, da se more iz njega braniti obrežje reke Seine, a tudi strahovati mesto samo. Nadalje hranili so v njem državni zaklad in napravili državno ječo.
Karol V. (1364—--80) preustrojil le Louvre V kraljevo rezidencijo, a ni ostal v njem mnogo časa. Potem se je začel grad opustoševati,  dokler je Franc I. sklenil obnoviti ga ter je v ta namen poklical umetnike iz Italije. Smrt ga je prehitela prej nego je mogel zvršiti. Henrik II. je nadaljeval ob-novljevanje.  Po njegovej smrti se je preselila v Louvre vdova Katarina Medici. Ta je začela zidati blizu do svoje palače  drugo,  imenovano Tuilerije. Henrik IV. je hotel ejedinlti ti dve palači, ter je dal postaviti mej njima galerije. A to je bilo samo za Silo  in  ni dobro sodilo  k obema stavbama. Ljudevit XIII. in XIV. sta storila dosta za notranje okraševanje teh palač.   Potem je spet prišla doba, ko so čisto zapustili obe stavbi,   tako da sta bili kakor stara podrtina, v katerej je gnezdila razna dvo- in štirinožna nesnaga. Še fasade niso poštedili, nego so prilepili do nje  neznatne hiše in hleve. Za to, kar se je godilo znotraj, se ni nikdo brigal, celo krov so  pozabili popraviti,  tako da je bilo vse pristopno dežju in snegu.  Ljudevit XV. dal je zapoved, da se Louvre očisti, ali ni mnogo koristilo, dokler  se  ni konzulat po uničenji kraljevske vlasti  energično poprijel, da odstrani znotranjo in zvunanjo nesnago popolnoma, da napravi iz Louvra muzej, v khterem so hranili zaklade umetnostij, ki so jih nagrabili v italijanskej vojni.
Napoleon I. hotel je zopet po btttrej ideji francoskih kraljev Louvre zjediniti s Tuilerijami A ker stoje te stavbe v neravnej liniji, bilo je težko. Tudi so se nahajale mej njima druge mestne hiše. Te so vender odstranili ter na izpraznjenem mestu postavili slavolok v spomin cesarjevih zmag. Znaten del galerij, ki bi spajale severno krilce jedne pa lače v drugo, bil je postavljen, a južni bil je komaj začet, ko je palo carstvo Napoleonovo.
Napoleon III. je nadaljeval delo prvega so imenjaka, a skončano je bilo 1. 1868. Od časa Na poleona I. služil je Louvre samo za svrhe znanosti in umetnosti. Tisti oddelek, v katerem se je hra nila bogata  knjižnica, zažgali  so  komunardi ob jednem s Tuilerijami, a druge še bogateje oddelke so rešili požara sami uradniki istega zavoda. Tako 8e je po sreči ohranila ta bogata zbirka nenado mestnih izdelkov umetnostnih od različnih narodov in časov.
Sledeči pregled lourskih muzejev naj vsaj deloma nadomesti podroben opis, kateri bi moral ob Bezati — celo knjigo — cel zvezek. Prizemno se nahajajo: 1. Muzej asirskih in teniških kipov; 2. egiptski muzej; kiparstvo srednjega veka in renesance ter kristijanske in židovske starine 4. moderni kipovi v šestih dvoranah; 5. zbirka bakrorezov; 6. muzej starodobnih kipov v štirih dvoranah. V prvem nadstropji so: 1. Muzej manjih egiptskih starin; 2. etručanske in grške starine; 8. collectio Campana, etruščanske in (grške posode ter Pompejske starine v 13 dvoranah; 4. sedem dvoran raznih starin kaldejskih in drugih; 5. muzej drobnih predmetov od slonove kosti, les&, alabastra. stekla, kristalov, miniature, bižuterije, dragocenosti itd. v devetih sobanah; 6. muzej risanja; 7. dvorana starega brona; 8. zbirka la Caze raznih slik; 9 muzej slik v jednajstih dvoranah. V drugem nad-Btropji: 1. Dopolniteljna zbirka slik v treh dvoranah z modernimi proizvodi; 2. pomorski muzej v 14 sobah obseza vse predmete, ki se potrebujejo pri vožnjah po morji ter etnografičen muzej.
Da bi mogel človek vse to pregledati, trebalo bi več tednov. A ker mi je ostalo časa samo dva dni pred svojim odhodom, obiskal sem samo muzej starodavnega kiparstva in galerijo slik O njih bom torej v teh pismih nekoliko povedal, pustivši drugo za kako novo priliko, ako Bog da, da zopet vidim Pariz. (Konec prih.)
Domače stvari.
— (Odlikovanje.) Gospod Leopold Bela r, nadučitelj in voditelj II. mestne deške šole na Coj zovem Grabnu, dobil je povodom svojega umirov ljenja zlati zaslužni križ.
— (Društvo „Pravnik" v Ljubljani) imelo je predvčerajšnjim v .mestni hiši" redno glavno skupščino, ki je pa le malo 6asa trajala, ker se je po 2. točki dnevnega reda sklenilo, da
se ostali dnevni red ne reši, ampak preloži do pri-: hodnje glavne skupščine. Ko je načelnik g. dr. P a-p e ž z daljšim nagovorom otvorit s kupščino, razložil je odbornik g. dr. M a j a r o n potrebo izpre-membe §. 7. društv. pravil ter potem nasvetoval v imenu odbora, naj rečeni paragraf odBlej slove: „Poslovno leto teče s ko le d a rski m letom. Redna glavna skupščina se snide vsako leto januvarija meseca, itd." Skupščina je temu soglasno pritrdila in odobrila tudi nadaljnji predlog, da naj se poročila o dosedanjem društvenem delovanji, sestava proračuna in volitve odlože* do prihodnje redne skupščine v januvarji meseci. Se po malih nekih premenah pravil se je na to završilo zborovanje.
— (Društvo „Stid mark«.)   Pravila tega društva zaradi nedostatkov še neso potrjena.
— („Brusa) izšla je 19. številka. Vsebina Prvi poljub. Pesen. — O gobah in glivah. — Gratzy-jada, — Šolska vizitacija. — „Prv pism" iz Velke Doline. — V Karlovih Varih. — Iz Abdere. — Kalanova železnica. — Izidorja MuzloviČa premišljevanja. — Istrske brusijade. — Telegrami. — Drobiž. — Zabavna naloga.
— (Krajcarska družba za „ N & r o d n i Dom") opozarja vse one poverjenike, katerim je poslala v razprodajo knjižic „Slava Vodniku" in kateri je o uspehu razpečavanja omenjenih knjižic še niso obvestili, naj to prav kmalu store, da bo vedela, pri čem da je. Povoljne odgovore imamo razen Ljubljane doslej še iz Radovljice, Št. J u rja pri Kranji, Kamnika, Dobrove, Litije, Krškega, Ko borida, Št. Jerneja, Ribnice, Logatca, Postojine, Trnovega, Žužemberka, Ptuja, Celovca, Planine, da ne imenujemo nekaterih krajev, v katere so šle posamezne knjižice vsled naročila. Izvestno tudi ostali gospodje poverjeniki pošljejo kmalu ugodnih poročil. Knjižice so tako priročne in umestne, da zares ustrezajo zelo raznovrstnim namenom : šolskim in narodnim, zabavnim in poučnim.
— (Slovensko gledališče.)  Včeraj bila je prva predstava v tej sezoni in reči smemo, da je bil   začetek   vseskozi  izredno   dober. Veseloigra „Vodno društvo", ki jo je češki spisal dr. Job Stol 1> a,  spada  mej  one redke dramatične proizvode,  ki od konca do kraja vedno jednako zavzi-majo poslušalcev pozornost. Dejanje, vzeto iz malo mestnega življenja, riše nam v krepkih potezah vse one malenkostne in  iz zavisti in sebičnosti izvirajoče spletke in obrekovanja, ki kužijo javno življe nje v marsikaterem malem mestu in kateri mnogokrat preprečijo marsikatero dobro podjetje. Župan Razpotnik, svetovalec Celar, gospa Cebinova, kajžar Rakec in drugi so prav malomeBtni tipi. Poleg njih sta  jedna ko dobro pogojena: samopridui inžener Cirkel, kateremu je zakon le „človeška razvada", ki pa hipoma premeni to svoje mnenje, začuvši da ima   gospodična Emilija toliko tisočakov pod palcem, in idealno misleči inžener Sever, ki Boženko ljubi in snubi zaradi nje same. Izvrstna figura je posestnik Zelenec, ostanek iz nekdanje patrimonijalne dobe, s svojimi birokratskimi navadami, kateri kot predsednik gospodarske družbe osnuje „vodno društvo" in je mej vsemi malomeščani še  najodličneja prikazen, dasi  tudi njega nekoliko kazi hlepenje po odlikah in svetinjah.   Ostale osobe so se pisatelju vse jako posrečile, posebno dobro zadeta je mladostna, šele razcvetajoča se Boženka, in kakor deželna inženerja zastopata vsak svoje  načelo, tako je tudi kontrast mej naivno Boženko in njeno teto Emilijo prav srečno  pogojen.  Prizori   so kratki, hitro menjajoči, dialog živahen, dovtipen in primeren vsakokratnemu položaju, posebna prednost  igre pa je še ta, da poudarja važnost lepega spola v druž-binskem in javnem  življenji  in toplo apeluje na narodnih dam domoljubna Čustva. Dobra igra ugodno upliva na igralce, in to je tudi bilo včeraj. Začetkoma opažali smo sicer nekoliko negotovosti, a čim dalje se je igra razmotavala, tem gladkeje je šlo, vse osobje je z vidnim veseljem Igralo in predstava je nenavadno prijala.  Kar se tiče posamičnih osob, omeniti nam je, daje gpdČ. Gostičeva za ulogo Boženke kakor ustvarjena, gospa Zvonar j eva kot Avrelija Cebinova bila je izvrstna in  videli smo včeraj prvič, koliko jej je koristilo bivanje v zlati Pragi.   Gospodična N igri nova (Emilija) je vrlo sodelovala.   Izmej gospodov imenovati nam1 je prvega g. Sršena.   Njegov Zelenec bil je izboren.
Gosp. Borštnik imel je malo ulogo, a skazal se e mojstra. Gospoda Danilo (Sever) in Slavko (Cirkel) ugajala sta, kakor vselej, prav dobro. Tudi manjše uloge bile so v dobrih rokah in nam je v tem oziru imenovati gg. Perdana, Verovšek|a (urednik „Našega Vestnika"), Se lan a, Šturma in Lovšina. Glede prevoda čestitati nam je gospodu Fr. Gestrinu in hvaležni smo mu, da nam je to igro poslovenil. K splošnemu uspehu pripomogla je precej tudi vojaška godba 17. pešpolka, ki je izpolnjevala presledke mej akti. Gledališke bilo je polno in bode izvestno tudi pri te igre reprizi.
— (Sokolov „jour fixe") preteklo soboto bil je tako dobro obiskan, da je v čitalnični restavraciji  skoro   prostora  primankovalo. Razen krepkega  pozdrava  g. drd. Tekavčiča, omeniti nam je lepih dvospevov gospodičine Hribarjeve in gspdč. Pavličeva in komičnega  prizora (gg. Glinšek, Perdan in Jeršek), v katerem se je sarkastično dokazovala potreba italijanščine v Ljubljani in je g. Perdan v dobro  osoljenih kupletih kritikoval Ljubljanske razmere. Prve napitnice veljale so g. dr. J. Dereaniju, ki je ta večer iz Kamnika d osel  in je vsem bratom Sokolom posebno priljubljen.   Potem je sledila cela vrsta na-pitnic. Govorili so, napivali in odpivali gg. I. Hribar, dr. Dereani, Noli, dr. Triller, Ros in a (starosta Dolenjskega Sokola), dr. Tavčar in dr. Zabavo pomnoževala je vrla vojaška godba in petje. Reditelja prihodnjemu Sokolskemu večeru sta gg. dr. Triller in A. Bezenšek.
— (Iz Postoj i me) se nam piše: Nedavno ste poročali, kako so nepričakovano prišli žandarrai na Razdrto in toliko ljudij od najnujnejšega dela na polji napotili v Postojino, kjer so se na dolgo in široko zaslišali pri okrajnem glavarstvu. Šlo je namreč za to, dognati, da se je pri nekej priliki na Razdrtem pela ruska himna. No preiskava, zaradi katere je iz Ljubljane semkaj prišel g. vladni svetnik Dralka, je pokazala, da se ruska hknna na Razdrtem ni pela in da je famozni g. KaUtschitsch igral jako žalostno ulogo, kajti napravil je ovadbo, da se je pela ruska himna, katere niti ne pozna, ker je še nikdar čul ni. Želeti bi se pač smelo, da bi se na taci h poštenjakov ovadbe ne jemalo ozira ter da bi davkoplačevalci vsaj pri delu na polji imeli mir.
— (Povabilo) k zborovanju okrajnega učiteljskega društva, katero bode 24. oktobra t. I. ob 2. uri popoludne v Kamniški šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. Poročilo taj-nikovo. 3. Poročilo blagajnika. 4. Prosto risanje. (Poročevalec g. Burnik.) 5. Določitev kraja prihodnjemu zborovanju. 6. Prosti nasveti.
— (Učit. društvo za Sežanski okraj) bode zborovalo dne 17. oktobra t. I. ob 10 uri do-poludne po sledečem vsporedu: 1. Verifikovanje zapisnika. Praktičen pouk v III. razredu. 3. Predavanje iz vzgojeBlovja. 4. Predavanje iz sadjarstva. 5. Volitev delegatov k občnemu zboru „Zaveže".   6 Razni nasveti.
— (Za dijaško kuhinjo v Mariboru) so darovali: gosp. Dav. Meško, župnik pri Kapeli 4 gld 50 kr.; g. prof. dr. Josip Pajek 10 gld., gospod Jan. Vraz, kaplan v Bogatel 1 gld.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Beligrad 7. oktobra. V krogih, Nataliji blizu stoječih, se zagotavlja, da je kraljica sklenila, da se ne bode udala nobeni eventuvalnosti in da nikakor ne bode opustila svoje pasivnosti. Kraljica sklicuje se na to, da bi zahterd, naj svoje bivanje v Belemgradu Časno omeji, kratila njene državljanske pravice ter po menjala preme mbo ustave, za kar mala skupščina ni kompetentna, ker se nova ustava1 pet let ne sme premeniti,
Pariz 7. oktobra. Oficijalno se ob izidu ožjih volitev javlja: Izvoljenih 124 republi-čanov, 45 opozicijonalcev. Izid 9 volitev še ni znan. V novi zbornici bode 362 republi-čanov, mej njimi 236 zmernih, 126 radikalcev in 205 opozicijonalcev, mej njimi 100 rovali-stov, 58 Bonapartovcev in 47 Boulangistov.
Bazne vesti.
* (P o ne ve r j e n j e.) Iz Solnograda se 4. t. m javlja: Postni praktikant Ferko pl. Nagel pone-veril je nedavno na tukajšnji pošti več stotakov
ter pobegnil. Danes so ga pa našli blizu Unkena ustreljenega. Nesrečni mladenič, član jako imovite obitelji, si je najbrž sam končal življenje.
* (Nezgode na železnici.) V Pontgenilu pri Malagi v Španiji skočil je 2. t. m. po poškodovanem železničnem nasipu hitro vozeči osobni vlak s tiru. Nad 30 osob je smrtno ranjenih. V Franko-brodu o. M. je pa 4. t. m. na osrednjem kolodvoru ob polu dveh zjutraj iz Kolonja po hesenski Lu-dovikovi železnici došli brzovlak zavozil z vso silo v kolodvorsko poslopjp, ker so se pri zadnjem vozu poškodovale zavore. Stroj udri se je 6 m daleč v poslopje in se spredaj popolnem zdrobil. Dva potnika sta ranjena.
*(Zah valna pesen—razžaljenje časti.) Na Korenu pri Lipskem toži zdaj zaradi razžaljenja časti neka obitelj hišnega gospodarja, ker je poslal te dni po godce, da so, ko se je selila iz njegove hiše brez prenehljaja godli zahvalno: „IIv ala bod' gospod' Bogu!" — Pri nas bi bil gospodar za odhajajočo, neljubo stranko pokadil z ajdovico, kar bi bilo isto tako dalo povod pravdi razžaljenja Časti.
Darila za „Narodni Dom".
XXXIII. izkaz ,,1-tr-n j cursko I>**M*r>e**.
Prenesek   .   .   .    7678 gld. 09 kr. Mesečni doneski za a vgu st; plačali ho gg.:
I. Hribar, dr. A. Mosche, Franja Ravni-har, Ferd. in Fr. Ks. Souvan, dr. Ivan Tavčar in I. Vilhar, vsak po B gld.  .        35   „   — k
Dr. A. Ferjančič, A. Globočnik, I. Go-gola, Fr. Kolman, I. Murnik, I. Perdan, M. Pleteršnik, pl. U. Trnkoczv in dr. J. Vošnjak, a 3 gld...... 27   „   — „
dr. K. vit. Bleivveis, dr. Fr. Munda, V.
Rohrman in Fr. Soss, a 2 gld. ... 8   „   — „
A. Bavr, J. S, Benedikt, A. Benkovič,
0. Detela, P. Drahsler, Fr. Gerbič, dr. V. Gregorič, I. VI. HraBky, Drag. Hribar, dr. A. Jare, I. Knez, E. Lah, G. Pire, K. Pleivveiss, L. Robič, S. Rutar, I. Slatnar, J. Swoboda, dr. K. Triller, Fr. Wiesthaler, T. Ziipan, dr. Fr. Zupane, Dr. Žagar in I. Žitnik, a-
1 gld............. 24 _
A. Bartel, V. Borfitner, J. Gcba, J. Pich-ler, L. Pintar, K. Pire, dr. I. Svetina,
1. Šubic, A. Tavčar in Fr. Trtnik, &
50 kr.....,....... 5   „   — „
Za prodane knjižice „Slava Vodniku1, in sicer:
Ribnica............ 7   „   05 „
glistrica-Trnovo......... 5   ,,   — „
t. Jurij-Cerklje-Preddvor...... 1   ,,   50 „
Bolec-Koborid.......... 5   „   — „
Siorica............ 3   „   10 „
t. Jernej Kostanjevica....... 8   ,,   — „
Krajcarska družba na Vrhniki (poverjenika gg. Verbič in Komotan ost. knj.
St. 318............ 6   „   — „
Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik E. Lah) ost. k:,j. St. 6..... 2   ,,   29 „
Mesečni doneski za september; plačali so gg.:
I. Hribar, dr. A. Mosche, Franja Ravni-har, Ford. in Fr. Ks. Souvan, dr. Ivan Tavčar in I. Vilhar, a 5 gld.    ...        35   „   — „
Dr. A. Ferjančič, A. Globočnik, I. Go-gola, Fr. Kolman, I. Murnik, I. Perdan, M. Pleteršnik, pl. TJ. Trnkoczv in dr. J. Vošnjak, h 3 gld...... 27   „   — „
dr. vit. K. Bleivveis, dr. Fr. Munda, V.
Rohrman in Fr. Soss, a 2 gld. ... 8   „ —
A. Bayr, J. S. Benedikt, A. Benkovič,
0. Detela, P. Drahsler, Fr. Gerbič dr. V. Gregorič, I. VI. Hrasky, Drag. Hribar, dr. A. Jare, I. Knez, E. Lah, G. Pire, K. PleiweiBB, L. Robič, S. Rutar, J. Svvoboda, dr. K. Triller, Fr. ■VViesthaler, T. Zupan, dr. Fr. Zupane,
Dr. Žagar in I. Žituik, a 1 gld. ...        23   ,,   — „ A. Bartel, V. Borštner, J. Geba, J. Pich-ler, L. Pintar, K. Pire, dr. I. Svetina,
1. Šubic, A. Tavčar in Fr. Trtnik, h
50 kr............ 5   „ —
Skupaj . . . 7yi3 gld. 03 kr. VBem požrtvovalnim in vstrajnim poverjenicam in poverjenikom, podpornicam in podpornikom, ki so na ta ali oni način pripomogli k zgoraj označeni svoti, odkritosrčno zahvalo, združeno z željo, da tudi v prihodnje krepko vstrajajo z nami.
V Ljubljani, dnč 5. oktobra 1889.
Odbor „Krajcarske družbe".
»LJUBLJANSKI IW
sloji
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
-?2 4-t?±-
Loterlfue srečke 5. oktobra.
V Trstu:       87,     35,     82,     46, 17.
V Linci:      49,     63,     67,     41, 32.
T is J o i :
6. oktobra.
Pri Mali«! : Engel, Smeibidel, Uhlman, Silberknopf, Friedrich z Dunaja. — Ai ko iz Zagreba. — Lenschuer iz Brna. — A u št iz Se'ane.
Pri Slonu t Schafter iz Beljaka. — Mathes iz Celovca. — Korbar iz Štubice. — Kurzthaler lz Domžal. — Taaks iz Bremena. — Mitterkreutter iz Beljaka. — Tallian iz Strenperga. — Komitzer z Reke. — Prešern iz Celovca. — RoBina iz Rudolfovega.
Pri Jninem kolodvora: (ialič iz Postojine. --Bacher z Bavarskega. — Zaruba iz Budimpešte. — L0wen-thal z Dunaja.
Tržne cene v LJubljani
dne 5. oktobra t. 1.
		Pl.	kr.	■ Špeh povojen, kgr.   . |	ti kr.
Pienioa, hktl.	• •	«	06		— |65
I Rež, w	...	i 5	—	Surovo maslo,    „     . |	— 50
Ječmen, „	*   * •	4		Jajce, jedno :   .   ,   . 1 Mleko, liter .   .   .   . j Goveje       meso, kgr.	- 3
1 Ovea, „	-   • •	3	—		— 8
, Ajda, „		5	—		-54
! Proso, „ Koruza, „	•   • •	4	66	Telečje	— 60
		5	—-	Svinjsko        ,      „ :	— 60
Krompir, a	•   • •		57	Koštrunovo    „ „	— 32,
! LeS*, „		12	—	Pišanec......	— 35
i Grah, _	•   • •	13	—		— ! 18
Fižol,		10:50		Seno,   100 kilo .   . .	2l23.
Maslo,	kgr. .	_	78	Slama,  „     „   .   . .	2 28
Mast, Speh friien	a	—170		Drva    trda, 4 □metr.	6J50
		—|	60	„   mehka, 4     , (	4 15
Meteorologično poročilo.
i	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
5. okt.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	736 5 sni. 7356 mm. 735-1 mm.	8-2° C 17-8° C 13 6° C	Sl. BVZ. Sl. BVZ. hI. vzh.	d.jas. d.jas. obl.	710 mm. dežja.
M O «o	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	735-1 mm. 735-5 mm. 734-7 mm.	11-8°C 14-2° C 13-6° C	al. zah-sl. zah sl. zah.	obl. obl. obl.	20'30mm. dežja,
Srednja temperatura 13-2° in 13-2", za 0-2° in 0*8" nad normslom.
3D-CLXi303lsa- borza
dne 7. oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Srebrna renta-.....
Zlata renta ......
6°/0 marčna renta .... Akcije narodne banke.   . .
Kreditne akcije.....
London......
Srebro ........
Napol.........
C. kr. cekini......
Nemške marke.....
4% državne srečke iz 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1864
©gerska papirna renta 5°/0 5°/„ štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/„ . . 100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4'       zlati zast. listi .
Kreditne Brečke.....100 gld.
Rndolfove srečke..... 10
Akcije anglo-avstr. baike . . 120 „ Trammway-društ. velj  170 gld. a. v.
včeraj	—		danes
gld. 83-75	—	gld.	83-95
n 84-85	—	n	8480
, 110-45	—		110 50
, 99-55	—	■	99-75
„ 923-	—	a	922 —
, 30650	—	n	306-75
j, 119*90	—	•	11965
n      —*	—	•	—-—
9-48V,	—	■	9-47
5-68	—	|	5-67
. 5845	—	gld.	58-87»/,
260 gld.	132		50 kr.
100 ,	176	i»	~" n
	100	n	10 „
95
122 120 181
140
15 10
50
Zgubil sem
v Ljubljani (najbrže na Dunajski cesti) zabilježnloo (Notiz-bu.-h) „Wiener landwirth-■ohaftllcher Kalendar pro 1889". Knjižica gotovo nema za nobenega, razen mene, vrednosti in prosim poštenega najditelja, naj jo proti primerni nagradi odda v upravništvu „Slov. Naroda". (824)
Podpisani izjavljam, da nemam nobenega povoda očitati g. Francetu KoIImi1ik c. kr. poštarju na Vačah, da on svoje postne službe ne bi redno opravljal.
V Litiji, dne 25. septembra 1889. (825) J. Pečnik.
Izurjen dacar
vsprejme   se jr službo.
Prošnje do 15. t. m.
V Kamniku, dne 6 oktobra 1889. (827—1) FiecUer s. r.
Občinski tajniki
in druge inteligentne osobe,
ki pridejo z občinstvom mnogo v dotiko, naj povprašajo gledć jako znatnega postranskega zaslužka, kateri se vedno vekša in traja več let, pod: ,,G. A. G. 1.867" poste restante Gradec. (806—2)
Dražba.
Dne 14. in 15. oktobra 1.1. se bode po dražbi in eventuelno tudi pod cenilno vrednostjo prodalo v konkursno maso Hof bauer-jeve furnirske tovarne poleg Tržiča spadajoča
(salonska garnitura, postelje, omare itd.) in leseno blago, hrastovi bruni, deske, odpadki puškinega oblesja, frizi, parketne table itd. (822—i)
Služba opravnika
(šaferja, vavpta)
z nastopom 1. novembra t. i. odda se na deželni vinarski, sadjarski In poljedelski no i i na Grmu pri X oveni Mestu. Službina znaša na leto 360 gld. v denarji. Prosto je stanovanje, prosta kurjava in svečava. S službo spojen je tudi užitek deputatnega vrta. Službe zmožni pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu vodstvu do 20. oktobra t. 1.
Vodstvo deželno vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem Mestu,
dne 29. septembra 1889. (799—8)
600 m.as'Se v alatu*
če Orolloh-ova obrazna oreme (Cr8me Grolich) ne odpravi vseh nečistostij kože, kakor: peg, ogre, ogorelosli itd. ter naredi polti svetlo bele in mladinsko čiste. — Ni nikako barvilo (Schminke). — Cena 60 kr. — Glavno razpošiljalnico ima J. Grolloh v Brnu (Moravako). — V LJubljani ima zalogo Ed. Bffahr, parfumdr. (818—1)
k* jO[>»:«^i»:
ILUSTROVAN
zet leto 1890.
Uredil, iadal in založil ^ra.grotizx Hrltear.
Dobiva ae v ...\3iro«lnj TiNkurnt" in v luikvaniitli J. Glontint-jevi in 91. Cierber-Jevi v LJubljani.   Naroča se pa lahko v vseh
bukvarnah.
- Cena 45 kr., po pošti 50 kr. ZZZ
Vsebina: Popolen kalendarij, koledar, kateremu bo pridejana tudi slovanska imeua, in cerkveni koledar. Nadalje: Genealogija cesarske hiše. Sedanji vladarji evropski. Vojvodina Kranjsko: Vsi deželni zastopi, deželni odborniki, deželni poslanci, mestni odborniki, načelniki uradov, c. kr. notarji, advokati itd. Splošne določbe c. kr. pošte. Brzojavni cenik. Lestvica za pristojbino kuk kov Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Naši zaslužni možje. Božja pota Slovencev. V noči Rusalk. Ogled po Bvetu: Dogodki v Srbiji. Itazstava v Parizu. Boulanger. Orijentalska železnica itd. Smešnice. — Naznanila.
C. kr.
železniška tovarna
IC na Dvoru na Kranjskem
priporoča se za zalaganje (217—59)
Itomerčnega Utegu blaga, peći v velikej izberi, ognjldć in ognjlSčnib delov,
kotlov v vsakoršnjej obliki in velikosti itd. itd., litegu blaga »a stavbe: stebrov, oprijemačev, svetilnifinih Btebrov' priprostih in olepšanih, palic za okrižj;., celih držalifiC, polževih stopnic, strešnih oken itd., vevij za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd., rudni&klk pripruv: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., fuž?u-Bkib naprav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv, klešč, škrpcev, itd , strojnik deiov surovo litih in zlikanih, parnih strojev do 60 konjskih sil, rastlinjukov in puvilijonov w litega in kovanega železa, mllnskik priprav, papirnićnik priprav, ovnov za vodne tavbe, reservarov v vseh velikostih iz ploščevine in litega železa, turbin po Girardovej in Jonvalovej sistemu po 6 do 200 konjskih sil, trunsmisijskik priprav: vratil, plošč za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, s tenskih in visečih steljk, plošč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., stroje v vodostolpui«, odvujujoeih vododržuih strojev, vodnik koles iz litega in kovanega žoleza, iagnik delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žage in posamičnih cirkuiarnih Tavoletti- in žag z jarmom, stiskulniee: hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in v6dom, kopirnih stiskalnic, itd., železa v palieak in ostj iz kovanega pretopljenega železa. mr vpraianja glede oen se hitro odgovore.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
LaBtnina in tisk „Narodne Tiskarne".