Leto IV., štev. 62
Poštnina pavšailrsna.
V Ljubljani, četrtek dne 15. marca 1923	Posamezna ftev. stane t Oliv
Khtl* Ob 4 »|utra|.
Stane «medio 10-— Dm ta inozemstvo 30-— ■
o tarifa
Uredništvo:
Ulfclošiceva eesU št 16/1 Telefon it 72.
Upravnlitvo:
Ljubila«*, Prešernov» ni. it M. Telol «tSft
Podružnice:
Maribor. Barvarska sli«
it L TeL it 22. Celje. AieksaMtr.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Baten prt poitn. ¿ckor-mavodn i ter. 11.8U.
Volilcsm
V težkih mukah se bori naš narod, da se organizira v velike, čez vso državo se raztezajoče stranke, ki morejo za daljšo dobo voditi državo in dati stalnost njeni zunanji in notranji politiki. V tem razvoju je volitev 18. marca nov velik korak.
Potrebna koncentracija narodnih sil se po našem globokem prepričanju more vršiti samo okoli
Le jugoslcvenstvo in njega dosledno in praktično izvrševanje more v vseh treh plemenih vzbuditi zavest enakopravnosti vsaga državnega naroda. Le demokracij a s svojimi načeli naprednosti, verske strpnosti, svobodoljubja in reformnega socializma na eni strani ter z doslednim čiščenjem, dekoncentriranjem državne nprave in organiziranjem samouprave more rešiti državo
iz neprestanih težav in bojev.
Zato pričakujemo z gotovostjo, da pride prej ali slej koncentracija najboljših moči iz vse
države, iz vseh. stanov in pokrajin pod zastavo
ZLadikalstvo s svojim čisto velesrbskim načinom mišljenja in delovanja ter s svojimi upravnimi nasilji in koruptivnim mešanjem javnih in zasebnih poslov ne more vesti drugam, nego v plemensko razkosanost in v razsulo uprave. Poslednji tedni nam dokazujejo, kako je ta stranka državne interese, zlasti pa interese Slovencev in Hrvatov zapostavila svoji strankarski zaslepljenosti in s tem vlila znova olje v ogenj plemenskega požara.
Da se naravni razvoj naše države in našega naroda pospeši, moramo predvsem z vso odločnostjo biti proti strankarskemu cepljenju.
Proč z malimi strankami in strančicami!
Zlasti Slovencem, ki so razviti bolj kakor jim more njih število dati mandatov, naj bi se varovali razdrobitve sil. 313 poslancev bo izvoljenih 18. marca! Pristaši NSS in SKS ter drugih malih strank, ali ne vidite, da cepljenje samo slabi? Slabi Vas in slabi ves narod! In posebno pristaši NSS, ali ne uvidite, da je vsak za Vas kjerkoli oddani glas izgubljen? Spoštujemo Vaše prepričanje, a Vaši glasovit oddani za Vaše posebne liste, Šaodo ojalšle Se reakcijo. Isto velja za socialistične in radikalske glasove v Sloveniji.
Kdor res misli narodno in socialistično, mirno lahko zaupa JDS, da bo v danih razmerah le ona v tej smeri mogla kaj doseči. JDS je to dokazala, pripravljena pa je na vsi črti uvaževati vsakogar, ki se na podlagi skupnih načel oklene skupne organizacije. Mesto razprtij in nepotrebnih prerekanj naj nastopi
napredna koncentracija v Sloveniji.
V	to iskreno vabimo vse dobromfsleče. Tako se bo tudi utrdila fronta proti kleri*
kalizmtl» ki je največji sovražnik našega naroda. Ni je stranke, ki bi ji bila dvoreznost tako prirojena,
V	Beogradu so monarhisti, doma republikanci; doma avtonomisti, ko pa so bili na vladi, so odpravili avtonomijo in v Beogradu dve leti izdajali centralistične naredbe. V Ljubljani volijo komuniste, na deželi jih preklinjajo. V Ljubljani so proti draginji, na deželi pa pridigujejo, da treba izvozne carine na žito in mast odpraviti. V eni sobi se ogrevajo za socializacijo, v drugi pa špekulirajo z zadružnim denarjem kakor bankirji in kapitalisti. Na prvi strani kriče po svobodi, na drugi pa prete z uničenjem vsakega, ki se jim ustavlja. V Avstriji so glasovali za topove in za triletno vojno službo, v Jugoslaviji hujskajo proti Srbom kakor 1. 1914. Svobodo vere pridigujejo. a ž njo delajo volitve in jo zlorabljajo. Poštenost zahtevajo, cerkvenega denarja, zbirk in darov pa ne puste kontrolirati. Kamor se ozremo, dosledno nasprotje med načeli in prakso - historično
nepoštenje rimskega klerikalizma.
Voliici! V boj za nositeljlco Jugoslovenske demokracije, za veliko demokratsko stranko! JDS je:
1.	Narodna fn demokratska stranka, ki hoče ljudstvu dati sposobnost, da se samo vlada In upravlja v skupščini in po samoupravnih zastopstvih.
2.	JDS le juge slovenska stranka, ki hoče enakopravnost vseh plemen in posameznikov. Enake pravice fn dolžnosti za vse! Proč s plemenskim sojem, ki veseli le sovražnike Jugoslavije.
3.	JDS Je socialna stranka, ki hoče delavstvu In vsem trpečim slojem priboriti socialno pravico, enako» veljavnost fo pošteno alačlio za pošteno vseh nameščencev ter delavcev.
4.	JDS hode z brezobzirnim Dofem z veTekapitafom fn veieagrartemom potlačiti draglnfo, ki fe Izvor '/seh nesreč v naš! držav;.
5.	JCS hoče slogo kmeta fn obrtnika, delavca In nameščenca, pa ne bola med njimi, ne boja med reveži, da se veselijo drugi. Ona hoče dvigniti zaslužek teh stanov, da jim bo napredek lažji. Ona hoče red in mir, »oštenje v državi po demokratskem geslu:
S tem vzvišenim geslom Vas vabimo, da v nedeljo 18. marca 1923 vsi oddaste svojo kroglico
demm
za, kandidatsko listo
L M
v mestu Liubijanl
v okrožju Maribcr-Ceije
dr. Gregorja Žerjav;
v okrožju i,ju£*¡3n3>Novo mesto
íú skupno s tovariši kandidati
ho i za
V Iijubijam in
tki, kmeti, delavci in nameščen« biieje-
pravice in resnice v Sloveniji
, dne 14. marca 1923.
Glavni volilni
■BSK9BBSBI
I
NAMESTNIK HRIBAR RAZPUSTIL SLOVENSKI OBČINSKI SVET V
KOČEVJU.
Kočevje, 14. marca. Včeraj je po-val pokrajinski namestnik Ivan Hri-: ar k telefonu kočevskega župana ledvcda in mu javil, da razpcšča ob
n a in šolskega nadzornika Novaka: 7.) nemško tirado va nje; 8.} dovolitev
kočevske zastave; V.) dovolitev zc-pctno ustanovitve podružnice Kultur-
inskj svet mesta Kočevje. Na vnra- buntla, ki je bila razpustoma. — Ra<li-
-Jije. zakaj to. je Hribar odgovoril, •■■3 nima vlada nič ne proti županu, ne
kalska vlada je to oogodlo odobrila. Nekaj teh točk je v rokah po kraj" n-
;oti občinskem« M-etu. a razpust dajske uprave. Kočevci so zahtevali iz-
zahteva politika».
Za gerenta je imenovan radikalst Jvetnik dr. Flego.
Radi ukrepa pokrajinske uprave je
polnitev 1. točke že do Ifi. t. m., m sicer tako, da mora biti akt dostavljen še pred tem rokom Vsled tega je včeraj pokrajinski namestnik Ivan
¿vladalo zoper radikaisko stranko v Hribar razpustil slovenski občinski
eh slovenskih krofih kočevskega eraja velikansko ogorčenje. Tudi pa-
etnejai Kočevci !-o zulo skeptični in . '.so nič kaj veseli lahke zmage, Uvi-vajo. da je izzivanje nezakonitosti ' : nasilja, kakor jc razpust občinske-a sveta, jako opasno in dvorezno ¿redstvo za narodno manjšino. Ljubljana. 1-5. marca. NnčeMvo .T D S podalo na ministra notranjih zadev i pokra jin.«kcsra namestnika oster roiest zoper čisto neznkoniti razpust bčinskega sveta v Kočevju. Ni dvoja. da bo pritožba zoper razpust pri :->raviri sodniji inicia uspeh, ako ga ~3 bo Se prej ukinila nova vlada.
Poročali smo že o paktn radikalcev
s kočevskimi Nemci za njihove glnso-Minister dr. Zupanič je napravil s kočevskimi Nemci pismeno pogodbo, h katero so je obvezni na sledeče: .) razpustiti občinski «idhor mesta Ko-■ivj-j. ker j? v slovenskih rekah: 2.) rmiti premoženje S t u d e n t e n h e i-a a; 3.) dati nemške paralelke :a gimnaziji v Kočevju; 4.) samostojna nemška ljudska šola v Kočevju; 5.) izročitev bivše lesnoobrt-šole v Kočevju Nemcem; 6.) odstranitev okrajneg-i glavarja Ogri-
2*000.000 drža\Txieaa denarfa za radikaisko agitacijo
RADIKALSKA OFENZIVA MED KOMUNISTI.
Beograd, 14. marca. dg. Finančni mi-áster Stojadinovič le nakazal pokrajin-chema namestniku v Ljubljani 2 milijo-■ta kron. Kakor izvemo se je nakazila iz-/■Silo brez dovoljenja glavne kontrole. Od nakazanega zneska le namenjeni!! 300.000 K za Konzumno društvo v Trbovljah, 300.000 K za Viničarsko zadrugo v Mariboru, 200.000 K za Invalidsko zadrugo v Maribora, 400.000 K pa za Kon-csmno društvo v Studencih pri Maribo-
svet v Kočevju in imenoval gerenta
Pripomnimo, da jc občinski svet na prve vesti o pakta radikalov z Nemci v seji skleni!, da zahteva, če se nm more le količkaj očit.vi. revizijo v^e-ga poslovanja. Nj tc vlrgo je Hribar odgovoril s priznanjem, da proti občinskemu svetu in županu ne more nič imeti. S tem je tudi priznano, da se vlada ni niti potrudila, da svojemu dekretu da le senco kakega opravičila. Malo manjka, da g. Hribar ni dal vpisati v dekret sledeči razlog: Razpust je bil potreben, ker je stranka, ki ji pripadam, sklenila kupiti nemške glasove s tem ukrepom.
Komentarja pač r.i treba. Vsik dan prinaša nove dokaze. Omejimo se. da citiramo iz včerajšnjega »Slovenskega Naroda» izjavo, kjer piše glasilo NN? o Ivanu Hribarju: «Vsak objektivni presojevalec mora priznati, da je ura-dovanje g. namestnika korektno in objektivno.»
Zanimivo je le še to. da je prvi slovanski občinski svet v Kočevju, ki mu nihče ne more edreči zaslncr za ureditev občine, zlv-ti plode vodovoda in elektrarne, lani izbral Hribarja za — častnega meščana.
Odstranitev Hri^srla
Beograd. 14. marca. g. Odstranitev pokrajinskega namestnika Hribarja je sklenjena stvar ter se izvrši orihodnie dni. najbrž začetkom tedna Hribarjeve posle prevzame provizorično novo-imenovanj veliki župan Lukan,
Oaatilska konferenca
Beograd, 14. marca, p Danes pred-poldne je dr. Rybaf reieriral Pašiču in
potem še enkrat dr. Ninčiču o poteku pogajanj v Opatiji z italijansko dcicgacijo in o delu posvetovalne komisije v Beogradu. Nocoj sta odpotovala iz Beograda dr. Laginja in dr. Rybar. Dr. Rybar jc odpotoval v Opatijo, dr. Laginja pa v Zagreb, odkoder bo pozneje nadaljeval pot v Opatijo, da se udeleži konfcrcnce glede obmejnega prometa s Kastvom. Delegati so dobili od dr. Ninčiča nove ln-strukcije za nadaljna pogajanja z Italijo.
Opatija, 14. marca. I. Na Reki se nadaljuje delo železniških ekspertov, isto-tako se nadaljuje čiščenje proge Reka-Sušak, ki je že v polnem reda
SPoSfske vzhodne meje
Vilna pripade definitivno Poljski.
Pariz. 14 marca. e. Po oficijoznem komunikeju je poslanika konferenca prisodila Viiro in njeno ozemlje Poljski. Obenem je odobrila v riški pogodbi določeno ureditev meje med Poljsko in Rusijo.
Sírahoviíe poplave v Banale in Makedonifi
CELA MESTA IN POKRAJINE OGROŽENE.
Beograd, 14. marca. g. Iz Vei. Bečke-reka se poroča, da se ves Eanat nahaja pred katastrofalno poplavo. Doscdaj je reka Begej preplavila Eanatski dvor z okolico, Mihajlovo in druge kraje. V VeL Bečkereku so hiše do pritličja v vodi. Po
na najbolj ogrožena mesta, da priskoči prebivalstvu na pomoč.
Skoplje, 14. marca. g. V južni Srb:;, se je utrgal obiak in je vsled tega veliko krajev poplavljenih. Bregalnica je stopii. iz struge ter preplavila več krajev te:
ZAUPNIKI. SOMIŠLJENIKI!
Poučite točno naše volilce. da je demokratska volilna skrinjica na Kranjskem 4., na Štajerskem pa 1. Poučite vsakega, da je glas veljaven tudi, če pri skrinjici slučajno ni našega predstavnika.
ru. Ostanek 800.000 K je prepuščen namestniku Hribarju da žnjim razpolaga po .t «svojem prevdarku v svrho omiljenja
uboštva».
Vso te vsote so proste volilne podkupnine, ki naj pridobijo glasove bednih delavcev in viničarjev za radikaisko stranko. Vsota SOrt.OOO kron. ki jc nakazana Hribarju, je namenjena za delno kritje radikalskih volilnih stroškov.
Vedno slabši Izgledi za radfkalce
H3 URJENJE V BEOGRAJSKI P0R0D1CL - EDINA STOJADINO-VIČEVA NADA SO KOMUNISTI.
zvseh pckraiin prihajajo neugodne ve- strstvih ne dela nič več in da se radi- j Hi. Vojvodina, kjer so Pašičevti mislili kalski uradniki splošno pogovarjajo, da io-sefii največ, je v kolikor se nagiblje
?: radikalom, popolnoma v rokah Proti-Li. Edina nada radikalcev je Macedónica, vendar so se tudi v tem ozira med opozicionalnimi strankami vršili preteklo nedeljo razgovori zaradi medsebojnega -odpiranja in se je tekom teh razgovo-
se bo že drugi teden treba zopet izseliti, Minister za zunanjo stvari dr. Ninčič je bil včeraj sprejet v avdijenci pri kralju. Minister Stojadinovič se vrača danes iz Vojvodine, kjer ee je nahajal zaradi agitacije.
Skopije, 14. marca. d. Po vseh znakih
'ov ugotovilo da že po sedaj zbranem bodo volitve r južni Srbiji zelo nemir-a>eriaJu mora verifikacijski odbor uni- j ne in se sploh pričakuje, da bo pri&lo ia radikalske mandate, kateri bi se tam i tudi do dejanskih spopadov 2e sedaj .iosegli z nasiljem. Iz Slovenije prihaja- | se čuti vrvenje, ki je predhodnik voolne I
"'uč?Dvesi: nriča-io. da sta- r.:jve'aa ttada 'buria.
Borza due H marca
Zagreb, devize: Dunaj 0.138 — 0.139, Berlin 0.47 — 0.48, Budimpešta 3.10 — 3.15, Bukarešt 47 — 4S, Milan 4f>8 — 475, London 464 — 466, Newyork ček 98 — 98.75, Pariz 592.50 — 598, Praga 296.50 — 297.50, Švica 1845 — 1850, Sofija 57, valute: dolar 96 — 96.75, franki 587.50 — 590, napoleoni 350. efekti: Ljub. kreditna 225 — 235, Praštediona 1120 — 1127.50, Slov. eskomptna 159, Ljub. strojne tovarne 162, Trb. premogokopna 775 — 800.
Beograd, devize: Bukarešt 46 — 46.25 London 457 — 465, Dunaj 0.1355 — 0.1395, Pešta 3.20 — 3.33. Solun 110, Sofija 60 — 63. Praga 292 — 295. Pariz 602 — 605, Ženeva 1S40 — 1860, Berlin 0.48 — 0.49, Newyork 97, Milan 475 — 478.
Curiti: Berlin 0.0258. Newyork 536.75, London 25.23, Pariz 32.45, Milan 25.60, Praga 15.95, Budimpešta 0.1725. Bukarešta 2.50, Beograd 5.45, Sofija 3.35, Varšava 0.0118, Dunaj 0.007450, avstrij. krone 0.0075.
Dunaj, devize: Beograd 729 — 731, Berlin 3.50 — 3.60, Budimpešta 21.70 — 21.80, London 335.650 — 336.250, Milan 3416 — 3424. Ncwyork 71.350 — 71.500, Pariz 4321 — 4333. Praga 2127 — 2133, Sofija 424.50 — 425.50, Varšava 1.55 — 1.65, Curih 13.310 — 13340, valute: dolarji 71.175 — 71.475, levi 333.950 — 334.950. franc. franki 4262 - 4292, lire 338.250 — 339.750, dinarji 724 — 728, poljske marke 1.40 — 1.70, leji 329 — 33J, švic. franki 13.220 — 13.280, češke krone 2110 — 2120, madž. krone 16.90 — 17.10.
Praga: Dunaj 4.60, Berlin 16.50, Rim 164.25, Budimpešta 1.11, Pariz 207.25, London 150.75, Newyork 34.10, Curih
63S.75. Beograd 35.75.
zadnjih poročilih so vsi nasipi ob reki j most pri Stipu. Mali potok Otrir.ia se je Begej tako slabi, da bodo zdržali samo pretvoril v ogremno reko, ki je poruši'-' še malo časa. Pričakuje se vsak hip, da , vse mostove, tako d2 so vasi ckoli St:-bo voda podrla nasipe. Ukrcnjeno je vse.! pa brez zveze z mestom. da se ostali kraji rešijo poplave, vendar Tudi reka Vardar je nenadoma r.arasls. se smatra, da bo vse brezuspešno, ker se | Del mesta Vcles je P' d vodo. Vsi moste-voda neobičajno hitro razliva po obširnih ; vi so porušeni. Poslopje mestnega načel-zemljiščih. škoda se ¿e ne more prece-1 siva je pod vodo. Vse brzojavne in tekni/i. Orožništvo je dobilo povelje, da gre ! grafske priprave so pokvarjene.
Jeklena pesi v Poruhriu
RAZŠIRJENJE FRANCOSKE OKUPACIJE.
Düsseldorf, 14. marca. 1. Prsdvčeraj- na cesto. Nemške oblasti izjavljajo, ča šnjero so Francozi prvič konfiscirali pre-
mog v nekem rudniku, kjer so potem delavci začeli stavkati. Obsedno stanje se povsod zelo rigorozno izvaja. Patrulje hodijo po vseh ulicah in po 7. uri zvečer ne sme nihče več na cesto. V Miihlheimu so Francozi zaradi razstrelit-ve ondotnega železniškega mostu areii-
imaio v rokah dokaze, da so oba Francoza ustrelili francoski vojaki sami ir, da sta bila oba Nemca, ki sta bila oč Francozov aretirana kot morilca, poteE pa na begu ustreljena, oedokna.
PRED ZASEDBO FRANKFURTA IN DARMSTADTA.
Pariz, 14. marca. !. Poučeni krogi no
rali župana in dve drugi vplivni osebi 'coj trdijo, da ni več daleč nadaljnje raz in jih obdržali kot talce.	¡ širjenje okupacije v Poruhrju. Franco
V Biierja ie naznanil fancoski gene- : ska vlada je na referat generala Decora! Caros." da" bo dal zaprte nemške tal- tea, ki je zahteval ojačecje zasedbenii ce takoj ustreliti, če se izvrši zopet kak čet in raztegnitev okupacije, poslala ? napad na francoske vojake ali uradnike. I Poruhrje vojnega ministra Maginota. !• Prebivalstvo mesta je moralo oddati vse i se je tam o tej potrebi na l-..-:r.3 o' orožje oblastem, po cestah se sme hodi- prepričal. Piedvsem se zasedeta sedeti le po sredi in ne po trotoarju. od «le- na novo poleg ostalih življenskih ce setih zvečer dalje ne sme biti nikjer ! Jrov v Pore.iju Frankfurt in Darmstac'-več nobene luči v hišah, ki bi svetila ¡ Čigar okolica je že zasedena.
«r
vlade, ki noče biti imenovan, je izjavil bruseljskemu poročevalcu lista .L' Information», da se bo, ko bodo Nemci pokazali pripravljenost za pogajanja, sklicala konferenca zaveznikov, ki bo ¡znova proučila reparaciisko vprašanje na psdlagi načrta, ki ga je Barthnu januarja mescca predložil reparacijski konvsiji. Poročevalec lista piše, da v Belgiji nasprotujejo sisiemu 20 ali 30 anuitet ter zahtevajo hitrejše plačilo z mednarodnim posojilom, ki naj se najkasneje sklene v šestib mesecih.
m reparacija
FRANCOSKI IN NEMŠKI PREDLOGI. Pariz. 14. marca. s. Član belgijske ni. Kakor se doznava, hočejo Nerr.ci pr.
nasproti francoskim željam glede stva: nih dajatev in pri tem uporabiti predle velcindustrijca Rechberga, da se prizr ■ Franciji eno tretjino ali četrtino dobič": pri nemški industriji in sicer ra ta r.ačr da se pod naslovom «reparacije^ z^jari -či franceski vladi 30 odst. akcij pri r.en: Skih industrijskih podjetjih. Francos* . vlada bi te akcije prodaia ter na ta ul čin takoj debila reparacijski denar ter r~ posredno udele2itev pri nemški indnstri.
Pariz, 1!. marca. j. Belgijski minist: ski predsednik Theunis bo uajbrže pr
Berlin, 14. marca s. V zunanjem to 1 hodnji teden odpotovaJ k novim franc v finančnem ministrstvu se bavijo, z no-j sko-belgijskim konferencam v Pariz. I vimi nemškimi predlogi za rešitev reps- ' katerih se bodo proučili uspehi,
racljskega vprašanja. Pri tem ne gre za
nov nem<ki odgovor, temveč le za to, da bodo Nemci pri eventuelni intervenciji ali pri eventuelnih pogajanjih pripravlje-
z zaplembami premoga, ic se 150
pravljal končnoveljavui načrt, da se d seže plačilo reparacij in	sa vi-
nos* Francije in Belgije.
RUSIJA IN MEMEL.
Moskva, 14. marca. i. Cičcrln Je poslal Angliji, Franciji in Italiji noto, v kateri zahteva sovjetska vlada z ozirom na noto z dne 22. februarja, na katero ni bilo odgovora, ¡znova izmenjavo misli glede memelskcga vprašanja. Ruska vlada je zelo interesirana na ureditvi paropiov-be na tem ozemlju, ki pride vpeštev za izvoz Rusije.
KRVAVA JUSTICA NA RUSKEM.
Pariz, 14. marca. !. Revolucionarno sodišče v Vinici na Ruskem je v proccsu proti neki ukrajinski zarotniški organiza- j cijl, ki je bila obtožena radi umora ko-; munistov, izmed 93 obtožencev 84 obso- j
1
EKSODUS V ČEŠKEM SENATU Povodom razprave o zakonu za zaščito republike.
Praga, marca- s- včerajšnji seji ustavnega odseka senata so pred pr-četkom razprave zakona o zaščiti repul like zastopniki vseh nemških meščanski'.. strank ter nemških socialnih demokrate podali izjavo, da z czirom na sklep kca ficijskih strank, odklonijo vsako izpr. tnembo zakona, z ostrim protestom odklanjajo vsako nadaljno sodelovanje p'.i razpiavah. Nato so zapustili korporativ-no dvorano.
i dito na smrt.
N^bollii slovenski
dnet?r«'t£* le »Jutro"!
Domače vestí
. * Za velikega župana v Ljubljani
ie bil, kar smo Se [-red dnevi napovedali, imenovan predsednik ljubljanske radikalske stranke dr. Luk an. Ker po želii g. Hribarja veliki žu|>ani ne smejo še ničesar drugega delati, kakor nlaeo vleči, je g.	venoar «nkrat prišel na mesto, kamor spada. .V-cer je tudi na dosedanjem mestu, ki " ga noč- za vsak tlučaj — 18. marec i-3 pre<l durmi! - še rezervirati, vlekel le Plačo, a kot veliki župan je dobil lepšo Plačo in povrh še avto. dasi mu nc l>o treba več beliti glave r^upčiiskimi in računskimi maniju-■a djami radi lovskega avtomobila...
*	podžupan mariborske oblasti g. ¿r. Vilko Pfeifer počasti Celje v četrti;, dne 15. marca ter sprejema stranke od 16. do 18. ure. — Se je že mno-•;■■<-» naučil od Hribarja. Ljudstvo je ta >:ih sprejemov sito do grla ter si želi stvarnega dela, ne pa potovanj, ki olremenjujcjo i? državno blagajno.
J Demokratski klnb poštnih nameščencev v Ljubijanj vabi vse j>oštne
•	ameščence, posebno pa svoje člane, 'i se zanesljivo udeleže velikega sho-
•	i Naprednega lloka, ki bo danes ob
zvečer v Unioim. Pokažimo, d:> o jim o za uradniškim kandidatom si, pokažimo že jutri, da mu je zmaga zagotovljena'
*	Hermann V.cndel v Beogradu. Nemški publicist Hermann Wendel, ki -o bil tudi na Slovenskem, je prišel v Beograd, kjer bo imel predavanje v —iliki dvorani univerze o Nemčiji od k ta 1871. do 1018.
*	Imenovanja v na?i vojsk?. Kakor V-oroča «Vojni list», je za komandanta vardarske divizije imenovan pol-invnik Milan Belič, dosedanji komnn-ant divizije Ljuba Vukičevič pa za V'fa generalnega štaba 2 armij-ke oblasti. Za šefa artiljerije 1. armijske
blasti je imenovan polkovnik Peter Vodorovič; za komandanta «avske ar-•-'jerijske brigade polkovnik Milivoi Dimitrijevič: za komandanta zetske •ehotne brigade polkovrik Radoslav Petrovič: za komandanta potiske pehotne brigade |>olkovnik Miroslav Do :.:id; za komandanta lit oljske pehotne brigade polkovnik Peter Milič. ne ;.eral.t I. Gjorgjevič in M. Marčinovič a iz pokojninskega stanja premeščena v rezervo.
*	«Lavoratore» zopet izhaja. Glasi-fo tržaških komunistov «II Lavorato-r-2» je včeraj zopet izšel. Prejtoved izhajanja je veljala samo za [»et dni.
*	Bolgarski poslanec aretiran v »leogradu. Pred nekaj dnevi je prispel " Beograd poslanec bolgarskega sobranja Nikola Panev in razvijal živali -o atritacijo m**l komunisti. Bil je - riiavljen pod napačnim imenom. Po-"ciia je našla pri njem več listin velike važnosti, iz katerih so razvidne "ezi bolgarskih in naših komunistov. Preiskava se vršj strogo tajno. Panev
prispel iz Sofije z železnico.
*	Poškodbe mariborske Cirilove tiskarne znašaio po končnoveljavni ■ enitvi samo 25.000 Din. Pač pa so
za vse one osumljence. ki so že več tednov v preiskovalnem zaporu. irošila že dosedai mnoiro več.ia vsota.
4 Odkrita madžarska vohunska družba. Na beograjski postaji so aru-"irali te dni nekega madžarskega vo !.una. r,Ti katerem so našli važne listine o razdelitvi vohunstva v Jucolavi-'i in tudi večjo vsoto denarja. Na pod. agi preiskave sta bila aretirana dva brata trgovca v Beogradu, pričakovati a je še nadaliniih aretacij. Imena aretimncev se drže strogo tajno.
*	Naši begunci iz Madžarske. V Novi Sad so prispeli te dni bivši madžarski državljani, ki so optirali za Jugoslavijo. Začasno bodo nastanjeni po raznih mestih Vojvodine, pozneje pa bodo naseljeni tudi na Ovčjem polju.
*	Poročil se je v Celju v pondeljek Lflvro Miklavčic, carinik v Cakovcu
? gdč. Marico Pušnik iz Gaberja.
*	Smrtna kosa. V Maribotu je prošli oondeljek umrl kotlarski mojster gosp. rfenrik Oman. Pokojnik je bil priljubljen zlasti v obrtnih krogih ter bil vedro agilen in ugleden član Slovenskega obrtnega društva t Mariboru, ki se je "čeraj koiporativno udeležilo njegovega pogreba. Blag mu spomin!
4 Ob obletnici smrti Antona Kolenca. Dne 10. marca je minulo eno leto. kar je v Celju zatisnil oči naš prijatelj Anton Solenc, ki je v svoji oporuki omislil rc.zne narodne in dobrodelne institucije, osebno za dijaštvo ia siromašno deco. Ku-"storij za postavitev nagrobnega spome-üka je razpisa! 7a najboljše načrte tri ^■¡«rrade po 10.000, 5000 in 2000 kron. ~6<5aj je kuratorij sporazumno z glavno fod'njo v svoji seji določil, da se podale nagrade sledečim načrtom: prva 10 tisoč kron I. Napotnikn. druga 5000 K Lojzetu Oolinarju, tretja 2000 K, ki je * 'tla razpisana enkr3t, se podeli dvakrat in sicer; stud. ing. Kailn Bratuši v Ljubljani in stud. arch, I. Omahnu v Ljubljani. Izdela! se bo najbrže načrt Karla Bratuše: nižji spomenik z bronastim re-ihfom v ozadju in napisom z bronastimi .irkanri na pokrovu grobnice, P.elief bo izdelan od umetnika, kamnoseško delo pa od kamnoseške družbe v Celju, katere solastnik je bil pokojnik. Nagrajeni načrti bodo prihodnje dni razstavljeni.
*	Sprejem uradniških pripravnikov pri Južni železnici. Obratno -avnateljstvo Južne železnice, personalni oddelek v Ljubljani, sprejme za prometno in trans-va-iso s!l2bo večje šterito uradniških
in poduradniSkih pripravnikov In sicer kot uradniške pripravnike absolvente srednjih šol z maturo ali njim sorodnih gol, poduradniški pripravniki pa morajo imeti* dovršene štiri razrede t red nje šole ali en letnik učiteljišča ali pa dovršeno meščansko šolo. Nekclkovane, lastnoročno spisane prošnje je v poslati na gornji naslov do dna 15. aprila 1023 b sledečimi prilogami: krstni in rojstni list, samski list, domovnico, nravstveno izpričevalo (ne nad 6 mesecev staro), zadnje šolsko izpričevalo in potrdilo o za-poslenosti v času od izstopa iz šole do sedaj. Prosilci ki ni3o izpolnili 18. leto, se ne sprejemajo.
*	Zastopniki cbč. sveta ljublj. v volilnem odboru. Temeljem členov 52 do 54 volilnega zakona je deželno sodišče v Ljubljani na poziv pok raj. uprave določilo za vseh 17 ljubljan. volišč po enega volilca, ki bo imel opravljati v volilnem odboru funkcije občinskega svetovalca, in po enega volilca kot namest-nika ter nadalje za vsako volišče po enega namestnika predsednika volil, odbora. Ohč. svet ljubljanski je po včerajšnji županski instalaciji pritrdil določbam dežel, sodišča glede vseh zastopnikov obč. sveta ljublj. v volilnem odboru. To omenjamo, da se ne bi naša opazka v včeraj, poročilu razumela napačno. Po dežel, sodišču določeni volile: torej ostanejo v volil, odboru.
•	še ena — radikalska! Ministrstvo
popravi! reče: «Za jednog čoveka Satfe se, da je Cincarin, kada je skroz i skroz pokvaren, zlotvor, razbojnik!...» — «Dosta, dosta. izidite napolje!» In padel je kandidat, ker ni vedel, da je uradnik—Cincarl (Cincare imenujejo v Beogradu potomce romanskega kucovlaške ga plemena, katerega ostanki sc nahajajo tu in tam po Balkanu in kateremu pripadajo tudi primorski CičL Ured.).
* Železničarji bodo protestirali proti dosedanji pasivnosti viada napram pogubno rastoči bedi celokupnega železniškega osobja. Četudi razdvojeni v več organizacij,'jih je beda prignala skupaj in hočejo rama ob rami z javnimi nameščenci odslej solidarno nastopiti za svo- natos. brat sarajevskega veletrgovca, v je pravice. Ker vlada noče slišati njih I hipni blaznosti p°!'' s petrole.iein :n za-obupnega klica, se pripravljajo, da ape- žgal. V groznih mukah je kmalu nato
— Janez Beftar !z PodMíee Je ca Sag!
prekladal hlode. Eden se mu je zvali! na trebuh in mu prizadejal težke notranje poškodbe. — Josip Kandolf, kočarjev sin is sv. Krištofa, je pri Šolski telovadbi padel z droga in si zlomil desno roko.
•	Železniška nesreča. Tovorni vlak.
ki je peljal včeraj zjutraj delavce iz Derventa v Bosanski Brod, je pred postajo iz neznanih vzrokov skočil s tira. Lokomotiva in tender 6ta so preobrnila. Smrtnih žrtev ni bilo. Dva delavca sta bila težko, več pa lahko rar.ienih.
*	Grozen samomor. Iz Sarajeva poročajo, da se je tamkaj Teologius Gorgo
apelirajo na splošno javnost za podporo pri borbi za kruh, obleko in življenje v obče. Železničarji in njih rodbine pridejo vsi; pride naj pa tudi drugo občinstvo. da sliši opravičene zahteve želez-ničarstva. Shod bo jutri, t petek ob 10. juri v veliki dvorani hotela «Union» v Ljubljani.
Veliki železničarski shed v Mariboru
umrl.
Grozna nesreča se je pripetila te dni v kemičii tovarni «P«iana» v Vo vem Sadu. Strojnik Peter Bujdoš je vsled neprevidnosti padel med kolesje glavnega stroja, ki ga je popolnoma raztrgalo. Razmesarjeno truplo so prepeljali v mrtvašnico.
• Nesreča. Is zapora v Celju izpušče-se vrši zopet v petek zvečer v GCtzovi ¡ni Anton Klndivnik je hotel dati neke-dvorani; shod priredijo vse strokovne 1 mu svojemu tovarifu jetniku kruha m
l.i i r___i	_ _	n*i Aomor mu io
pošte in telegrafa je uka/aJo, da imajo . žavnj nameščenci.
železničarske organizacije.
• Sporazumljene železniške organizacije v Celju sklicujejo za petek dne 16. marca ob po! 10. uri v malo dvorano hotela «Union» v Celju protestni shod proti zavlačevanju Izenačenja draginj-skih in stanovanjskih doklad za železničarje. Na zborovanje so vabljeni tudi dr-
vsi brzojavni in telefonski ter sploh vsi poštni uradi vršiti v dobi od 13. do vštetega 21. marca nepretrgano dnevno in nočno službo. Ta ukaz je pravcata radi
Orjuna v Trbovljah. Poročajo nam j iz Trbovelj: V nedeljo dne 11. marca se je ustanoviia tukaj podružnica nacionalne organizacije Orjun3. Predsednik Ijub-
kalska — druge označbe ni — oslarija, j |janske oblastvene organizacije, inženjer Državni poštni uradniki in uradnice naj i Kratijc, je razložil pomen in naloge or-bi Celih 0 dni ne spali, ne jedli in ne uži- ganizacije. Pristopilo je že prvi dan 64 li niti trenutka svobode? Nepretrgano | j|anov \z raznih slojev, tako da je števi-nai tiče 0 dni ponoči in podnevi ob apa- !o narast!0 v kratkem na 200. Občni zbor ratih in v uradu ter naj bi v pisarnah se ^ vrjj] mirno v sokolskih prostorih menda še kaj drugega opravljali?! Nad gostilne pri Špuncu. Klerikalni priganjač polovico poštnih uradov ima le po eno Lelivšck je zbobna! skupaj sicer nekaj uradno moč. In ta naj se devet dni ne mladoletnih pobalinov s palicami, ki pa premakne iz pisarne? Pa seveda brez j ge geveda niso upali blizu in eo so zato nagrade. Službena pragmatika določa j p07nejfi v neki drugi gostilni stepli med točno za uradništvo dnevno dobo ura- | seh0j do krvi in jih je nekaj zaprla po-
I tobaka. Lezel je na zid pri čemer mu je spodrsnilo in si je zlomil obe nogi.
•	Tatvina, v nedeljo ponoči so vdrli neznani lopovi skozi okna nad vrati v klet g. Antona Kuharja v Znvodni in odnesli precej vina, 15 kg jabolk, 15 zavitkov šnofovca. in nekaj kuhinjskega perila ter posode.
•	Bajram Cur pobegnil. Znameniti albanski razbojnik Bajram Cur je bil nedavno v nevtralni coni ujet ter odveden ▼ Tirano, kjer pa je te dni srečno pobegnil iz ječe. Tiranska vlada je dala aretirati vse Bajramove čuvarje.
•	Prijet vlomilec. V nedeljo zvečer je Franc Gole iz Berače, okraj Brežice, vlomil v leseno barako v Kamniku, poleg kolodvora, ki je last lesnega trgovca KunstI z Vrhnike in pokradel več predmetov. Orožniki so vlomilca aretirali in vtaknili pod ključ. Gole je strasten tat, ki je šele prišel iz šestmesečnega zapora.	_
•	«Tatvina». Pod tem naslovom io bS v «Jutra» št, 51 z dne 2. marca 1923 objavljen članek, v katerem se je nujno osumilo tatvine krave pri Mariji Aljaž iz Doline pri Št. Viuu, posestnika iz-Toškega čela Jurija Zorca in njegovega delavca Antona Božiča. Imenovana sta biia dne 9. marca izpuščena iz preiskovalnega zapora, ker sta dokazala svoji* nedolžnost.
•	Sarajevski defravdant na Španskem V Sarajevu dobro znani pustolovec Korošec, ki je pri tamkajšnji tobačni režiji poneveril četrt milijona kron, je iz Sarajeva pobegnil na Dunaj. Ko pa se je du najska polici.a začela zanj zanimati, je izginil iz Dunaja. Sedaj so prejeli njegovi znanci v Sarajevu od njega pismo iz španskega pristanišča Vigo. Sarajevski-.
•	Vlomilci zopet na dela. Poleg številnih malih tatvin sta bila izvršena > pondeljek in torek v Ljubljani tudi dva drzna vloma. V pondeljek popoldne so doslej še neznani storilci vlomili v zaklenjeno stanovanje Frančiške Snoj v Beethovnovi ulici it. 15 ter ji odnesli za 88,000 kron zlatnine, srebrnine in drugega blaga. Vloma sta osumljena dv» elegantno oblečena moška, ki sta govo-rila med seboj italijanski. Eden je star 35 do 37 let. drugi pa 50 do 55 let. — Dober plen so napravili vlomilci tudi v trgovini Ivana Premeiča v Kolodvorski ulici. Odnesli so namreč za 55.000 kron raznega ženskega blaga. Težka izguba je zadela dalje perico Uršulo Brajer is Bizovika. V Sodni uiici so ji neznane-" ukradli z vozička skoro vse perilo, vred< no 15.000 kron.
•	Čevlji domačih tovr.rn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so naj-boljši in najcenejši. Zahtevajte !!h pr-vsod. Glavna zaloga na drobno in debe!: Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrov cesta št. 1.
celjski gremoj
44
stalno v ralogi vsako množino Dražba Ilirija, Ljubljana,
i Kralja ¡Petra trs E. — Tel. 220.
dovanja, a ministrstvo nima menda niti pojma, da obstoja še vedno taka pragmatična določba. Radovedni smo, kateri radikalski modrijan je spustil v svet ta novi ukaz. Radikalci zavlačujejo že peto
licija.
• Začasna opustitev pošte Dovje. S
privoljenjem poštnega ministrstva štev. 9570 od 21. februarja 1923 se dne 15. marca 1923 začasno opusti posta Dovje.
leto rešitev uradniškega vprašanja, ra- I Obenem se pridele kraji Dovje, Belica
dikalci so zločinsko onemogočili odobritev po JDS povsem pripravljene službene pragmatike. a ti isti radikalci hočejo zdaj uradništvo kakor hišne čuvaje z ukazi nepretrgoma prikleniti na urad.
•	Za železničarje v Zagrebu. Za uradništvo državne železnice se grad:ta v Za grehu dv trinaditropni hiši, ki bosta v kratkem dograjeni. Obenem pa se prične z gradnjo nadaljnjih dveh za železniške nameščence, tako da pride do prihodnje jeseni pod streho C4 želczničar-skih rodbin. Seveda s tem še ne bo odpravljena stanovanska beda. Nad 2f>0 železničarskih rodbin ostane še nadalje v vagonih.
•	Iz učiteljskih krogov nam poročajo: Deželno knjigovodstvo je pričelo z na kazili «poviškov» državnemu uradnišrvu. To niso nikaki poviški, ampak «ponižki». To je naravnost poniževalno za državno, uradniške trpine. Pesek v oči — uradni-štvu en teden pred volitvami! Časopisi piše'© o povišanih plačah in stanarini za uradništvo. Kmetje in drugi davkoplačevalci grdo gledajo uradništvo, češ to so tisti, ki nam denar kradejo iz žepa. Nihče pa ne ve. kaj zaleže 700 K mesečnih poviškov v današnji draginji, posebno pri oženjenih uradnikih s 4 do 6 otroci. Rod hina R članov, pride torej na vsakega člana 87 kron mesečno več. En teden za kruh za eno osebo, pa gi mora prokieto počasi drobiti. Po't8, pojte farizeji!
•	Razpisani mesti pisarniških uradnikov. V področiu delegacije min:strstva finano v Ljubljani sta izpraznjeni dve mesti pisarniških uradnikov (kancl:stov) s pre emki 11. činovnega razreda. Pravico do teh mest imajo poduradniki te kontrole, ki imajo potrebno kvalifikacijo in dosluženi podčastniki. Prošnje je vložiti v 14 dneh.
•	Nove uniforme za orožnike. Po vesteh iz Beograda namerava ministrstvo notrani:h zadev uvesti nove uniforme za orožnike. Nove uniforme so podobne onim. ki so uvedene za žandarmerijo v zapndnih državah.
•	Naši se vračajo iz NemSi'e. Iz Nemčije je zopet prispelo v Maribor 22 naših delavcev iz VVestfalskega, kjer so bi li zaposleni v rudnikih. Nekaj časa so b:li v taborišču Zoplusch pri Berlinu, dokler n;so dobili potnih listov za Jugoslavijo. Po izpovedbi teh naših delavcev nameravajo Nemci odpustiti in izgnati vse inozemske delavce. Naša vlada bo pač morala poskrbeti, da dobe ti naši delavci zaslužka v domovini Pri nas je zaposlenih mnogo nemških delavcev. Ti naj se odpravijo preko meje dadobe delo domačini.
•	Kdo so Cincarji? Vsem onim, ki hočejo v Beogradu polagati diplomatski izpit: «Cincarji so...» ne tako. nego: kaj
in Sedelčuik pošti Mojstrana. Dne 16. marca 1923 se uvede pri pošti Mojstrana dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši v kraju Dovje. Dostavljalo se bo vsak dan razen ob nedeljah.
•	Otvoritev telefonske centrale v Gu-štanju. Dne 20. januarja 1923 je bila pri pošti Guštanj otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo (L).
•	Otvoritev telefonske centrale v Sel-cah nad Skofjo Loko. Pri pošti Pelca nad škofjo Loko je bila dne 1. marca 1023 otvorjena telefonska centrala z jav-no govorilnico za krajevni in medkra-«vni promet z omejeno dnevno služ bo (L).
•	Za vpokojene geometre. Glasom no-
redbe finančnega ministrstva se sme vpokojenim državnim jreometrom. ki so prebili vsaj 28 let v državni službi, podeliti pravica civilnega geometra. ne da hi se zahteval dokaz o dovršenih študijah in predpisani izpit.
•	Zagreb za svoje nasade. Za vzdrževane mestnih parkov in nasadov je za »rebški občinski svet na zadnji svoji seji votiral 2.400.000 kron. V prvi vrsti se bodo izmenjale smreke in jelke, ki so se lani posušile. V parkih se bo postavilo sto novih klopi.
•	Nečuven škandal se je pripetil v Karlovcu v soboto dne 3. tiiarta. Kakor poroča tamkajšnji list «Kailovac», je pod pokroviteljstvom društva «Hrvatska žena^ priredilo društvo «Hrvatska omla-d i na i zabavo, ki eklatantno dokazuje, da obe društvi kar prekipevata od mržnjp na vse, kar je jugoslovansko. Ni naše svetinje, katera bi jim bila sakrosanktna in katere bi ne opljuvali. V dvorani je bila ob priliki znhave sneta z zidu in vržena na tla, slika kralja Aleksandra. l'od sugestijo Rariičeve skupščine in na zabavi izgovorjenih govorov blokaških ■epublikanskih korifej je znaJil ta škandalozen čin neko nepisano točko zabave. V dvorani so se po izvršenem zločinu videli veseli obrazi onih mračnih t pov. ki so ob početku svetovne vojne bili glav ni vodje protiirb^kih demonstracij. Kakor doznava «Karlovac», sta bila v zvezi s tem škandalom aretirana dva člana «Hrvatske omladine» v Karlovcu, dva pa v Zagrebu. Vsi so priznali zločin, navajajo pa kot olajševalno okolnost, da so škandal izvršili pod «psihozo splošnega razpoloženja». Krivda zadene torej tudi vse one. ki Inevno brizgajo svoj protidriavni in separatistični strup.
•	Smrtna nesreča. Hlapec trgovca Trpina iz Rakeka, Andrej Podgornik, je peljal vino iz Cerknice domov. Med vo£-n.io je na neznan način prišel pod težko naloženi voz. Kolesa so mu šla čez pr-
skupieina invalidskega udruiensa
Preteklo nedeljo je imel izvršilni odbor udruženja vojnih invalidov svo.« letno skupščino o'o številni udeležbi delegatov iz cele Slovenije. Letno poročilo o delovanju izvršilnega odbora je pokazalo zadovoljivo bilanco agilnosti in vsestranskega truda v borbi za izbolj- j šanje obstanka naših vojnih invalidov
, 1 ni debati je bila soglasno sprejeta na-J stopca
resolucija:
i «Invalidska, skupščina izvršnega oč-
1 hora Udruženja vojnih invalidov, vdov lin sirot kraljevine SHS. v Ljubljani je i dne 11. marca 1923. v dvoiani Mestnega i doaia v Ljubljani sprejela sledečo za
I solucijo:
1.) Načelnik oddelka socialne politike dr Goršič ss naj odstavi, na njegovo me-
obstanka naših vojnih .......— ,,	-
vdov in sirot. Zborovanju je predsedo- ! sto pa naj pndo človek ki bo bolj sova! invalid g. Zdravko Rus z Bleda, kot cialen in ki bo upošteval zastopnike or-
val invalid g.
zastopnika osrednje invalidske organiza- jganizacije. cije iz Beograda pa sta zborovalce po- ' 0 ^ '7ah*'
2.) Zahtevamo, da se nastavljajo urad-
zdravila gg7 major Kotlarič in Boguco- hiki pri oddelku za socialno politiko po
'sposobnosti m ne po politični protez ciji.
Vič.
niso. Pri zadnjih diplomatski izpitih so .	,	. „ . .., .
izmed 27 kandidatov položili izp't le tri- 5a ,n mu polomila rebra. Zadobi! je se je. Eden izmed kandidatov je dobil vpra ! druge notranje poškodbe, u katerimi je šanie: Vpliv istoka in zapada na naš Podgornik umrl v ljubljanski bolnici.
Glasom poročila tajnika g. Ušana je me! izvršilni odbor tekom poslovnega leta 47 rednih. 3 širše seje in eno dele-satsko anketo. Na sejab se je v glavnem razpravljalo o članskih interesih: o ureditvi glasila «Vojni Invalid», o pode-Ttvah služb in trafik, o reorganizaciji Udruženja za slovenski teritorij, o izdelani statistiki, o načrtu invalidskega zakona, o razdelitvi raonopolskega denarja i. dr. Tekom leta se je ustanovilo 15 podružnic: V Dol. Logatcu, Murski Soboti, Črnomlju, Brcžicah. Cerknici. Beltincih. Ribnici. Škofji loki. št. Petru v >av. dol.. Metliki, na Kozjem, v Šmarju pri Jelšah, Dol. Lendavi. St. Jerneju. Domžalah in Kranjski gori. Zaradi ne-ednosti ali nedelovanja raznih podružnic .ie bilo izvršenih 9 revizij. Vršilo se je 10 shodov: rednih občnih zborov je 'Mlo 52, izrednih 9. število članstva je na-aslo za 2S72. Sklenjenih je bilo 33 po-Todb z različnimi kinopodjetij in pa 14 pogodb za gostilne, ki Udruženju pripadajo po zakonu. Pri raznih okrajnih glavarstvih je bilo vloženih 29! prošenj -a razne koncesije, 416 prošenj za razpis in podel'tev tobačnih t rafik ter 106 oritožb zaradi krivične razdelitve sekve-strirane zemlje. V splošnem sam eks'ni-t.itni protokol s 5923 dop:si dokazuje, ila .«i izvršilni odbor vestno izpolnjeval svojo nalogo. Blagajnikovo poročilo izkazuje 182.456 dinarjev denarnega prometa.
Staremu odbora je bi! psdan absolu-torij s pohvalo za trud in prizadevanje ter je bil v celoti na novo izvoljen tudi »a tekoče leto. Predseduje mu g. Stanko Totnec.
Med slučajnostmi se je vnela huda debata, v kateri je posebno tajnik g. Ušan temperamentno nastopil proti osornemu in nekorektnemu obnašanju sedanjega načelnika oddelka za socialno politiko dr. Goršiča. Iznesel je več konkretnih slučajev, ki neslavno perlustrirojo dosledno nenaklonjenost načelnika Goršiča napram Udruženju in poedinim njegovim članom. Med izvajanji posameznih do-batantov je bilo čuti ostre medklice ogorčenja proti dr. Goršičn. Po sklenje
3.)	Zahtevamo, da se uzakoni takoj projekt invalidskega zakona, ki so g? sprejeli in pretresli naši zastopniki ■/ bivšim ministrom dr. Žerjavom mesew oktobra 1922.
4.)	Protestiramo proti ukinjenju izdajanja brezplačnih voženj našemu Udr,. Sen ju. Zahtevamo, da se takoj poveri ts pravica Udruženju nazaj.
5.)	Zahtevamo redno točno izplace vanje pokojnin in doklad.
6.)	Zahtevamo, da omogoči -fría-a šolanje vojnih sirot po zavodih.
7.)	Bolnica za tuberkulozne invade, ss mora takoj ustanoviti in tuberkuloz ne spraviti iz invalidskega doma ^ Celju.
8.)	Prireditve v prid vojnim Zrtsar; nai se oproščajo vseh državnih tala.
9.)	Invalidom učencerm in dijakom pc zavod h se morajo izplačati polne učne doklade.
10.)	Invalidom naj se dá pravic." brezplačnega zdravljenja trdi za vss bolezni, ki niso v skladu i vojno pc škodbo.
11.)	Brezplačne obleke se mersjo izdajati vsem revnim invalidom in r.e s.: mo onim. ki so po zavodih v državni oskrbi. Tudi revnim vdovam in si retarse mora podeljevati brezplačna oblek
12.)	Trafike naj se podelijo samo vojnim žrtvajn, pa tudi državnim usluž bencem.
13.)	Zahtevamo z z upravitelje invalid skih domov vojne invalide.
14.)	Vojnim žrtvam trafikantom se mc-ra.io odstotki dobička zvišati na 10<£-
15.)	Ivršnemu odboru se morajo preskrbeti primerni uradni prostori.
16.)	Ortopedska bolnica se mora takoj odpreti in dograditi ambulatorij n Mirju.
17.)	Vse pogodbe s kinopodietniki s morajo organizaciji še nadalje cmogočr-in se ne smejo zabraniti.
V Ljubljani, dne 11. marca 1923.
Lastnik In izdaiatelj Konzorcij «Jutra», OdRovorni urednik Pr. Brozovlč Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani
Vremensko
Llnbljun*. 14 marca 1923
poročilo
LiuMiana 3iiH ir. nnd m^riaiE
narod. Nasiel ie vse, kar je znal. a eden od najvišjih uradnikov ministrstva za vnan>e zadeve je opazil, da je kandidat
• Razne nesreče. Martin Cesar, posestnikov sin iz Goro pri Kamniku, je kopal vodnjak. Pri razstreljevanju kamenja zaboj predčasno
pozabil ene^a od najznamen^eSih naro-i* dimimitora, mu je dov «Pa lepo recite on.la, šta su tu Cin- I eksplodiral in odtrga! desno roko. - Ankari?» — «Cincari su jedno skitačko, ci- ; ton Jakljevi« iz Svršaka je !z*aknil nek-¡ransko pleme, koje skita po sclima i i jo smodnik, ki ga je potem zažgal.
°	« .	<•	______j . ¿¡mA^r.:!, .. !« ««<>1 rkithnil iiflilrtf V
vašarima...» Visoki uradnik se namrd- j Smodnik se
na. Kandidat to r>t»f.d. a da Ni »tver robrr: in ga
je vnel, puhnil dečku v
Krai	ob
ons/nvaiijs	
Ljubljana .	7.
Ljuiiijsnt .	14.
Ljiibljaua .	21.
Zagreb . .	7
Beuerad .	7.
i - una] . .	7.
Praga . .	7.
: doe; es t. .	7.
V Liubü;-	SErpirc
¿rae til flat
7693 7.VJ 2
7fi*.i-8 768 9 76Š9 762 7 7a«'5 7Ö3 7
Zračna terenerstura
4-8 54 36 4-0 40 20 1 0 1-0
Veter
Oblačno C-1Ü
I Pada
' id
rr.r.i
jug. vzh. jug. «p. 69T. z»p. jUg. E»p.
ur
zapsd
n
brezvetra : nls's ob C 15
¿ež
40 4 0
11-0 1-0 10
sneg
sak:-!t o'¿ 18-0*
M. Zevaoo:
Jirvavi kardinal"
Zgodovinski roman
xxvn,
Saint.Priac.
Kardinal o va četa je sedaj zbrana pied gradičem. Vendar na več vsa. Pet telesnih stražnikov je mrtvih, osem snatno ranjenih, med njimi kapitan od delka sam. Ta se pričenja šele sedaj •¿avedati iz svoje omodlevice, v liat&ro Je vrgel 6trašen udarec z mečevo ploskvo. Mrtvece odnesejo v gradič, ravno tako ranjence. «Na pot!» ukaže kardinal kratko. «Ej!» si misli Corignan. «Ubogega Tiascassa torej ne bon videl, to je, njegovega trupla?»
«Corignan! Corignan!» se zasliši sedaj vpitje iz notranjosti gradiča. «Corignan, dragi moj prijatelj, kje si, da me ne prideS rešit!»
«Rascasse!» zamrmra Corignan In !asje se mu naježijo.
«Na pomoč, Corignan! Dragi Cori-Snan!» ponavlja leti glas. «Kdo je?» vprača kardinaL «Raseasse . . .» za.eclja Corignan. ;<Toda ne ... saj ni mogoče . . .»
«Pozabil sem na tega zvestega slugo. Osvobodite ga brž!» ukaže kardinal.
Corignan je sedaj ves strašen in z ^mi povprašuje Saint-Priaca. Le temu je gospodinja bila povedala vse, kako ie Ra^casse pobegnil. Zato je sedaj Saint-Priac ves zmeden začudenja. Oba razjaSeta in stopita naglo v notranjost; Gospodinja je ta čas vsa plašna že otvorila Rascassovo sobo, katero je našla celo zaklenjeno, in vtsj trije obstanejo presenečeni, ko vidijo Rascassa, ki prihaja iz sobe in prijazno pozdravlja.
«Kaj . . . kaj pa delate tukaj?» »vpraša gospodinja negotovo.
«Ljubeznjivo vprašanje!» jej vori Rascasse. «Saj mi niste hoteli odpreti!»
«Torej niste mrtvi?» blekne Corig-san, kakor da Be veruje.
«Strašno vas Jez!, kajne, moj ljub: Corignan, da m o ne najdete mrzlega? Pa kdo bi me naj bil uhil?»
odgo-
Rascasse se je bil namreč spravil od 'naših treh junakov v šum o, odkoder je opazoval strašni njihov naskok na kardinal ovo gardo. Pri tem pogledu si je pa rekel: «Pri vsem tem eem vendar jaz našel in iz vohunil, kje je skrita gospodična de Letpar». Kardinal m»1 ne bo grajal, niti nima vzroka za to. Nasprotno! Postavimo torej vsako reč na ono mesto, ki jej pritiče!» In priveze svojega konja k drevesa, med vso borbo, med katero se je prav lahko potuhnil, da ga niso videli, se splazi v gradič in se vrne v svojo ječo, kakor da ni nikdar pobegnil iz nje. Ko pride sedaj prod kardinala, zapazi takoj, da je njegovo stališče nad vse trdno in zavidanja vredno. Richelieu mu sicer ni mnogo rekel, samo besede: «Rascasse, javite se nocoj pri mojem blagajniku!»
«In če pomislim,» si očita na tihem Corignan, «da sem jaz sam že tako hvalU Rascaasa!»
Kmalu n3 to odrine jo, Raecasse skoči po svojega konja, privezanega nedaleč, ir. se pridruži četi, ki ee vTača v Pariz. Annais zapro v dvorano v palači na, Kraljevem trgu, kjer čaka pičlo uro na dogodke, ki bodo prišli..
«Zakaj me neki niso zaprli v novo kardinalovo palačo?» se povprašuje, vendar ne najde odgovora in razjaš-njenja.
In se kmalu na to strese: Vrata, se odpro, in na pragu ¿e pojav! kardinal sam.
Pred tem dogodkom je kardinal še imel dolgo konferenco s Sivo eminenco, kateremu je poročal po vrsti vse dogodke, zlasti pa tudi Verdierove be-tede. Pater Jožef ni bil eden tistih, ki izgubljajo svoj čas, in je porabil tre-nutek, da iznova očita kardinalu, kake strašno in neaopustljivo neumnost je zagreši*, ko je v svoji ljubezenski blaznosti takrat napisal pismo za kraljico .. . ono prokleto pismo, ki jima dela sedaj toliko napotja . . . Richelieu je bil dovolj razumen, da ni krivil Corignana, d:', j? izgubil ono pismo,
ka jti voSun se j« bil Erabro branil in je bil tistega večera težko ranjen v boju . . . Obe eminenci ra zmižljujeta o položaju hladnokrvno in realno, kakor oni hladnokrvni igTalci, ki niti ne trenejo, kadar izigrajo evojo poslednjo in odločilno karto ... In prepričata se, da je položaj uprav strašen. V čigavih rokah je pismo? Da ni v prijateljskih, jo po Verdiorovih besedah gotovo. Kdo je bil tteti smešni neznanec?
«Pred vsem moramo vedeti, kdo je sovražnik in kje je,» pravi Siva emi-nenca. «Brez dvoma Trencavel m njegov vaditelj. Poznati je treba torej še ime tretjega, onega, ki je_ bil 2 njima, in pa onega četrtega, ki je govoril Saint-Priaca treba poslati na njihov sled.»
Kardinal trikrat ostro pozvoni. Kmalu na to vstopi Saint-Priac.
«Veste, kaj sva govorila danes.» pravi Richelieu. «Za protiuslugo zahtevam . , .»
«Zahtevajte, mccsinjor! Moje življenje je vaše!» ga prekine Saint-Priac s strašno iskrenostjo.
«Dobro! Vaša udanost bo poplačana z roko gospodične de Lespars ... Seveda, kadar postane krotka . . .» do-da kardinal s strašnim smehljajem.
Saint-Priac ss trepetaje prikloni do tal
«Dobro!» ponovi Richelieu. «Treba takoj na pot. Da pričnemo, povejte mi imena onih upornikov, to je, ime onega tretjega, ki je bil v dražbi s Trencavelom in njegovim vaditeljem. Trebam to ime najkeeneje v dveh dneh.»
«Mon?injor.» pravi Saint-Priac s naglasom mrzlega sovraštva, «. . . to ime vam povem takoj: Grof de Mau-luys.»
Kardinal in prior veselo planeta. Ta Saint-Priac je zares dragocen dečko'
«Maulujs? pravi Richelieu. «Slišal sem že ime . . . Anžovinec je, je li?»
«Proklet Hugenot!» klikne pater Jožee.
«To je bil grofov oče!» pojasni Saint-Priac. Ta, tukaj ni niti Hugenot niti katoličan. Za nikogar se ne briga.
V Pariza živi samcat. Nekega dre j primerno oko lahko zarezi to rasni
ca ervax«!« ima/1	_ t—	m___»_ -1 _	• -	_ ^
se srečala, med Saumurjemin . . .»
Saint-Priac umolkne in se zmede, celo zaradi.
«Dobro!» pravi kardinal in mu pomaga iz zadrege. «Nadaljujte! Kje stanuje v Parizu?»
«Tudi to poizvem, monsinjor! Lahko pa pripomnim nekaj, kar je morda važno. Človek, ki je tako čudno pro sil vašo eminenco za miloščino, takrat ko smo hoteli zasledovati upornika..»
«No?» pravi kardinal, ki je opazil SainUPriacovo namigovanje.
«On je sluga grofa Mauluvea. Ime mu je Verdier. Tudi njega sem spoznal nekoč, ko . . .»
In iznova umolkne zmeden.
«In ta Mauluys ima torej plimo!» vikne kardinal. Saint-Pria« se ne zgane, pater Jožef pa očitajoče in ostro pogleda kardinala, ki se je bil spozabil. «Pismo, katero moram vrniti kralju! (doda kardinal, ki spozna, da je napravil pogreško). Pojdite, Saint-Priac . . . brez šuma, ne da bi se opazilo . . . poizvejte, kje stanuje ta človek . .»
Saint-Priac se zravna.
«Vaša eminenca blagovoli mi dovoliti še besedico ... In enako vi, pre-častiti oče . . . Prosim vas za vašo pozornost, in za vso vašo bla-gohot-nost.»
«Govorite!» pravi kardinal nekoliko presenečen, pater Jožef pa išče v cbra zu vohunovem,
«Rad bi govoril o onem pianu!» pravi Saint-IVlac cdločr.o
«Pismo, v katerem predlaga gospod kardinal njegovemu veličanstvu nov načrt proti Hugenotom"» pravi trdno pater Jožef. «To pismo ne. sme ostati v rokah sovražnikov.}
«Prečastiti oče. ni treba, da bi jaz vedel za vsebino tega pisma . . . Mcn-«injor, ali najdi ni stanovanje Mau-luvsa, in potem pošljete kraljevega kapitana straž0 ali kriminalnega namestnika. da napravi peiskavo in za. pleni vse, kar je v t t. i stanovanju pismenega, ali pa pošljete svoje zaupne ljudi. V obeh slučajih se ono usodno pismo lahko izgubi. Ali vsaj ... ne-
Morda obrnete gospodje pažnjo tudi na možnost, o kateri nisem še govoril in ki je tudi zelo verjetna, da se sploh ne najde pismo v stanovanju grofe-vem. ampak da je skrito kje drugje .»
Obe eminenci se «pogledata, Sain* Priac pa klekne ir. globoko sklon je. in razlir jenih rek nadaljuje:
«Monslnjor. opišite mi ono pismo ia v treh dneh je najdem in prinesem.., Oj vem ... da prosim za dok&z neomejenega poverjen ia . . . Toda potrebno jo. verujte mi, da vam izkazem službo, ki poviša ponižanega, kakršen sem jaz . . . Monrinjor, bodite še enkrat usmiljeni, kakor ste hili davi, št enkrat . . .»
Siva in Rdeča eminenca »e spoele-data Molk. Končno Siva eminenca pritrjeval no pomežikne, in nekako vznemirjen se dvigne Richelieu, ves bled. skloni se k vohunovemu ušesu in mu zašepeta. kakor da bi prikrival besede celo pied Sivo eminenco:
«Pismo je obširen zavitek, z rdečim pečatom, mojim lastnim ... in na slov . . .»
Richelieu vztrepeta in njegova Me-d ost se Se poveča, in končno odločno. «Njenf-mu veličanstvu kraljici . . .» Saint-Priac vstane, ve? spremenjen ves jjtfen nepričakovanega veselja.
«Monsinjor, v treh dneh bo pismo v vaših rokah, ali pa bem jaz mrtev...» In odide.
«Ta možakar vas morda reši!» pravi pat*>r Jožef.
«Da!» zamrmra kardinal zamišljen. «Ljubezen ga vodi, in ljubezen premerr velike reči! . . . Toda mislimo sedaj rajo na državne rosle. Ta Trencavel in njegov vaditelj sta s& umešala va nje in sta po.-.ala vp.leizdajalca . . Na io pozvoni in ukaže slugi: «Naj prideta Corignan in Rascassel» Vohuna vstopita iz predsobe, kje» -ta skupaj pričakovala kardinalovega povelja, odkar sta skupno pri.jaha.la s kardinal ovo četo v palačo. Corigna.". se drži za želodec, Rasca&se ima ni av.; liso okrog očtsa. Ogividno sta drug drugemu pojasnjevala zadnje dogodke.
(Dalje prihodnjič).
ysahDBPSfro apefeo nudi too&orsflžn!!; cenaii
Križarska opekarna
A. LUMIK & DRUG
Fisarca: Ljubljana, Praia §tev. 19l Zahtevajte cenike!
Vinska trgovina Kerin in drag v Hrškem ima v svoji zalogi 40 hI Silvanca, 20 hI domače črnine iz leta 1921., ima tudi več 100 hI rdečega vina iz leta 1922. Cena po dogovora pri sodn.	339

iz vse kraljevine! urejene po posameznih strokah ALOMA COMPANY, anončna in reklamna družba
ta»
a Oih
LJUBLJANA, Kongresni trg 3 BEOGRAD, Sremska ulica 9
Kühse's fwri-IÉi
je adre&ar uglednih in dobavezmožnih indu etrijskih, eksporiuih in inportnih trrdk. Cesa Sin 60'—.
. Ogrske ¡o jus&siasije
L, IL in UL zrezek	363
Skupno Sin 400'—.
ALOMA COIVSPANY,
anončna ln reklamna družba s o. s Ljubljana, Kongresni trg 3.
za izdelavo čokolade ter išče v to svrho posojila do
PiSSlOl SiPBiS	*alcor tu<H 246 j Slaščičar z dolgoletno prakso v največjih dunajskih tovarnah slaščic, kan-
fo!?*'?!?!'? sfnnii	D3glnlrk8 (UBEžfSiOfJI)! ditov in čokolade želi ustanoviti sam svojo tovarno slaščic in pozneje tovarno
piUU&fci ,a,'.u.iSf	se popravljajo ia :
Hopirni etroil,	prenavljajo
laiim^lni gsroji, ? siehaoicni daisiais! i
JLfia.clO'Sri.Sc Bap&ga	Pos°i^° nu ie porok oseba, ki je soposestnica večjega posestva.
; Cenjene ponudbe pod „Nova industrija" na „Aloma Company", dr. z o. z., Selenburgova ahca st. 6/1. j	Ljubljana, Kongresni trg 3.	412
wnnmnrs:!;:;ni!:¡!i![y¡!!mi»n!nimnnninnnm
TVRDKfl
mnnnmüüünmuuiuiiüinünasniminuimmni!
fVV ▼▼▼
staroznana trgovina z avtomobili, motocikli, kolesi in posameznimi deli
poleg svojih dosedanjih prostorov
NOVE POSLOVNE PROSTORE
v petek 16.1. m. ob 8. uri zjutraj
V PALAČI
LJUBLJANSKE KREDITNE MNKE
na Dunajski cesti
HRnminncmniinimmnmiiRnniiimniuomimi
V UtIBUANI
nrM!unianimmiiiii!iinimuuiiumi!iii!iiiim:ufl
406
Dr» Pavel Avramovič
se Je preseli! na Aleksandrovo cesto štev. 7/1. in tam redno ordinira od 9. do 11. ure dopoldne In od 3. do 4. ure popoldne
Telefon S tov. 334.	«6

<2=
Vse vrste Map ln mehkega lesa
prevzamemo za rezanje v različnih dimenzijah, na naši parni žagi,
mesečno 500 do 600 ms. Plača po dogovora. Istotam se prodajajo bukovi, hrastovi in smrekovi odpadki, zadnji vezani v snope. Vsa pojasnila daje	ss
FRAN JO BRINC, d. d. paropiiarca, Črnomelj.
verzirana in spretna, se sprejmeta. Plača 3500 Din.
srpslia duorslia apoteka HuSa^ics nasi., Beograd, j
415 f
Išče se posojilo Din 80.000"—!
na prvo mesto za dobro idočo trgovino z mešanim blagom v večjem industrijskem kraju ra čas 1 do 3 let proti najvišjim obrestlm, l/i letno v naprej. Varnost zajamčena tudi v nepremičninah. Ponudbe pod „KAPITAL" na anonino in reklamno dru2bo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. 413
Priloga tJtstru« št. 62, dne IS. mara 1923.
Volilcem bele Ljubljane!
Potrebuje državne pomoči i v gospodarskem i v kulturnem oziru. Ljubljano moramo in hočemo dvigniti v lepo in moderno mesto že po njenem zunanjem licu. Ljubljana kot sedež višjih državnih uradov in visokih kulturnih institucij mora biti ne samo po imenu, ampak po vsej svoji globoki vsebini naše resnično kulturno središče. Država pa ne more nuditi pomoči Ljubljani, ki bi nad njo zagospodovala stranka, protivna od velike večine našega naroda priznani državni misli.
V LJUBLJANI
je naša skrinjica
četrta !
Ljubljana vas zopet zovfe na volišče, topot, da ji izvolite poslanca v našo narodno skupščino. Poslanca, nje vrednega, njej potrebnega.
Poslanec ene izmed treh prestoiic naše edinstvene države je dolžan, da ob vsaki priliki afirmira ta njen značaj. Zategadelj more biti izvoljen fe na programu onih strank, ki se brezpogojno priznavajo k našega ujedi-njenega naroda edinstveni državi. To sta stranki, ki tvorita napredni blok: Jugoslovanska demokratska stranka in Narodno-napredna stranka. Uvi-devši nevarnost, da bi celo ljubljanske volitve utegnile dvigniti na ščit poslanca iz vrst strank, ki danes očitno in brez sramu, izrabljajoč naj-ogabnejša demagoška sredstva, delajo na razkroj države, ki prav v ta namen zavestno med ljudstvo sejejo plemensko mržnio, ste obe imenovani stranki zapostavili osebne in strankarske interese, si podali roko ter odločili, da v sklenjenih vrstah stopata na volišče. Naj bi nas v tej borbi za visoki naš cilj podpirali vsi, ki jim je na srcu vrhovna programa tič-na točka vseh državotvornih strank: nedeljena in nedeljiva kraljevina Ju-goslovenska, osnovana na pravičnosti, bratski enakosti in svobodi!
Samo poslanec, ki pogumno in neustrašeno dosledno in z vsem poudarkom nastopa kot zagovornik te vzvišene misli, oživotvorjene v naši mladi upapolni državi, samo tak poslanec je vreden, da zastopa našo belo Ljubljano, to staroslavno sloven-sko kulturno središče naše. Bila bi j
neizbrisna sramota zanjo, ako bi bilo | sp^tva'ter jih' blažiti"Delovati'"na drugače.	j ^er0) ^a se v ustavi predvideno so-
Pa tudi škoda, Ljubljana potrebuje: delovanje naroda v upravi in v vod-državne pomoči in država jo je kot; sivu okrajev in oblasti čimprej ures-eni svojih prestolnic tudi dolžna dati.! niči. Samoupravo je razširiti do čim
Ljubljana, 12. marca 1923.
Osrednji volilni odbor „Naprednega bloka**.
; Demokratski vodni shod v Hrastnika
j V Hrastniku se je vtSI ▼ nedeljo po-; poldne shod JDS., katerega se je udele-jžil okrajni kandidat dr. Fran RoS. Obe ! sobi m veža gostilne Franca. Logarja večje možnosti, da razbremenimo'bili P0111' naSih somišljenikov, zunaj centralne urade nepotrebnih, pa tudi hi5e P4 80 bUi P°leS našlh tudi pristaši nemogočih poslov. Naš poslanec naj raz!iih socialnih sirank. Klerikalcev ni zahteva vestno in napredno upravo, b5,°- Izvajanjem dr. Rosa so sledili po-osvobojeno od strankarstva in samo-: ^šalcl 2 vidaim «teresom ter mu je volje, delujočo v duhu zakonitosti in tndi delavstvo večkrat glasno pritrje-
sočijalne pravičnosti. V svesti, da je va£°- ,	,
predpogoj taki upravi sposobno in j „ ^»«k» sta dobila tudi rodar-komumst
dostoino plačano uradništvo. naj naš Bedenfk,,n L<fac- ^ s.te..ob?, poslanec ne zamudi niti trenutka, da ka^ar teden PreJ ^nstofski župan
fckaza, da spoštujeta kandidata Rosa kot moža poštenjaka ter bi ga kot takega tudi volila, a ga kot demokrata ne moreta. Ker je «Jutro > po Hrastniku izredno močno razširjeno, sta oba udarila po njem s vso vehemenco, a sta se pri tem po služila neresnice. Vsakomur
vodi do popolne zmage upravičene zahteve vsega našega javnega name-ščenstva.
Državnemu gospodarstvu mora naš poslanec posvečati posebno pozornost. Zahtevati mu je kot temelj ureditvi naših državnih financ demokratsko reformo obdačenja, zlasti pa s progresivnim obdačeniera osebnih dohodkov vseh državljanov enakomerno brez razlike stanu in sloja.
Volilci! Napredni blok Vam je s tem, da je postavil kot kandidata
prof. Jožefa Reisnerja
dosedanjega ljubljanskega poslanca, njegovim namestnikom pa
dr. Vžadimirj a Ravniharja
Ljubljanskemu poslancu so torej jasno začrtane smernice njegovega delovanja v našem centralnem parlamentu! Za državo in za narod! Za notranjo konsolidacijo države! Za narod v vseh njegovih stanovih in slo-Ijih z načelom socijalne pravičnosti. V tej smeri zgladiti interesna na-
bivšega dolgoletnega zastopnika ljubljanskega mesta,
olajšal volitev. Izbral Vam je moža, katerih imeni in vsa njuna preteklost jamči, da bosta vestno in po svoji najboljši volji pošteno izvrševala svoj mandat. Zategadelj Vam z mirno
radostovato Se oetaSb 88. Mar (¡3 bCJ ostali demokrati, g. Lenarčič, pa ne bj
bili doživeli take Mamaže! V Logate: bo Vaša skrinjica prazna!
Druge vrste polomijo bo doeegS klerikalci V «Slovencu» so šteokonetno va. bili na svoj shod tndi pristaše nasprotnih strank in jim zagotavljali popolrr svobodo govora. Zaradi tega je skleni odbor naše krajevne politične organizacije. da se ndeležimo shoda, v polnem številu. Shod je bil sklican v GoTenjG vas — Gor. Logatec sam so za kleri-> kalce malo provroča tla — na 4. uro popoldne. Ze ob treh so se jeli polniti prostori Ambrožičeve gostilne. Naši možje so zasedli skoro vse omizje. Polagoma so pa jele prihajati klerikalne bojne trume predvsem Orli iz Blekove vasi jc Dol Logatca. Domače klerikalce si lahko naštel na prstih ene roke. In namab je bila glavna soba nabito polna, da naši niso mogli več noter. Tako je ostalo mnogo ljudi zunaj, drugi so zasedli po-
usmiljenostjo takratni orožniškl komandir, nemškutar, ki ga je sedaj vzela v službo nemškutarska naša kemična tovarna. Trditev, da bi hujskalo «Jutro» o priliki štrajka proti! delavstvu, je neresnica. Ako priueseta gg. Benedek in Kovač dotične številke naši krajevni organizaciji ter svojo trditev dokažeta, dobita za dokaz lepo nagrado.
Če nimata Številk «Jutra» pri rokah, jih dobita pri tajniku JDS., učitelju Košu, kateremu po kažeta mesta, kjer se hujska proti delavstvu.
Kot tretji je govoril sociaini demokrat Verden, naposled pa ie nek nepoznan komunist iz Trbovelj, ki pa s svojimi «hudiči», «kršenduši» itd. ne spada med dostojne ljudi.
Sicer se je pa izvršil shod dostojno, kar kaže, da ie naše delavstvo visoko
vestjo priporočamo njihovo izvolitev Vi pa s svojim enodušnim pristopom | nad pijanimi kričači na Dolu, ki so pili na volišče dokažite, da hočete tudi;vso noč, zjutraj se zalili še z žganjem za naprej ohraniti našo staroslavno:— pravijo, da najbrž iz županove pro-
Ljubljano: belo, narodno, demokrat-i dajalne!
sko in napredno!
potem pa prišli razgrajat na je bil sklican po prvi maši na
Pred volitvami
Železničarji!
Naša dolžnost je, da vse železničar-»ke politike, ki uganjajo med nami de magogijo, enkrat vržemo med obrab Ijeno šaro. Dosti razočaranj smo že doživeli. Komunistični prvaki eo nas vodili na Zaloško cesto, kjer so nas klerikalci dali streljati, razni «soci-jalni» pi iitiki so na* izdajali in de-nuncirali. Siti smo že komunističnih, klerikabuh in narodnosoeijalnih fraz, sedaj se nam hoče enkrat bolj tečne brane. Tudi nskokom v radikalski raj n-3 moremo slediti.
Dosedaj smo bili lahkoverni, kdor je bolj kričal (a je bil naš pastir, če je še take kozle prevračal. Resnost našega gospodarskega položaja nam kaže na katero pot je treba kreniti. Prava pot je tam, kjer ni demagogije kjer se Tebi železničar ne kaže in ne odpira niti zemeljski »vt? nadzemeljski raj, kjer se Ti obljublja samo to, kar je mogoče in kjer se ti razgalja pravi realni svet. Železničarji moramo postati realni politiki!
Stranke, kojih cilji plavajo v daljnji bodočnosti ne smejo imetj več vpliva na nas. Tudi cilji stranke morajo biti taki. da Ze naši generaciji lahko kori stijo.
Razredni boj politični voditelji popolnoma drugače razumejo kakor ga Vi domnevate: Vi si predstavljate boj j didato! kot smotreno in trezno borbo za dosego materijalnih koristi, gospodje ko-
munistični in drugi Teijalni politiki ga pa umejo kot boj vseh proti vsem, kjer bi tekla kri in zoj/et kri. Tem generalom še ni bilo dosti krvi v svetovni vojni, nenasitni so človeških žrtev zaklical: To je rudi eden, ki Zato pa smo mi siti krivih prerokov naših žuljev) so se opijanjeni in naj se kličejo Makuc, Gosar ali Deržič.
hod, Iri Dolu.
Ker si niso hoteli naši možje uma-zati rok, da bi pometali kričač« na. gnojišče. so se umaknili v druge prostore iste gostilne, kjer se je potem nemoteno govorilo. Na obeh shodih se je uaia stvar znatno ojačila.
Mnogi od nas se pridružujejo stranki, ki r.DČe nasilnega političnega razvoja naše države, temveč mirno sožitje weh slojev in koji je že do danes usjrelo, da je vsestransko branila delavske in druge gospodarsko slabotne sloje v državi.
Demokratska stranka lahko edina reši železničarje pred neznosno nasil-
Klerikaini polom v Logatcu
Iz Gornjega Logatca nam poročajo: V nedeljo dne 11. t. m. je bilo pri nas
nostjo radikalnega terorja in soci- ____t
jalno brezčubnostio radikaïske gospo- j ¿en!»
i Na vseh shodih skuša Zebot kvariti učiteljstvu ugled. Naravno — kajti vsak
Iz volilne borbe na severni meji
«Serbischer jJand» so titulirali Nemci in nemcurji narodnega delavca naduči-telja Jakopca med Žebotovim shodom pri Mariji Snežni v Slov. gor. Na dano Žebotovo znamenje (dvignil je pesti in
živi od nemšku- |
tanki in klerikalni razbojniki zagnali silno živahno. Imeli smo kar dva volilna na g. Jakopca, ki je dobil več zabod- ! shoda.
ljajev z nožem in neštevilno udarcev z Radikalski okrajni sandidat Lenarčič gorjačami.	\z Vrhnike se je napovedal ob 2. ari po-
Preiskava je v teku. Daleč ste prišli, i poidne. Ze prejšnji teden je poizkušal g. Hribar, s svojo politiko! Značilno je j teren, ko je v družbi z ministrom Zupa-pri Zebotovih shodih, da pridejo orož- ; ničem obiskal okrajno glavarstvo. Oba niki vedno prepozno! Morda tudi migljaj \ sta pritiskala na posamezne tukajšnje od zgoraj, Pa Zebotovih shodih se hva- i veljake, g. Zupanič ie celo mogočno pre-lijo naši Nemci, ki gredo po opravkih , tU, da bo Logatčacom silno škodovalo v Avstrijo po Cmureku tako-le: «Jetzt | pri ureditvi meje z Italijo, ako ne bodo wird 'ma anen jeden Windischen dttrch- i volili radikalsko! Nič ni pomagalo. Ra-hauen! Bei uns muss man deutsch re- jdikalija je bila povsod vljudno odklo-
, , , .	...... i----------i njena. Toda g. Lenarčič ni verjel prija-
de, kateri smo tzstradam javm ca- N-a vseh shodih skula Zebot * ' -
mescenci le dobri kot stimfih.
Niti Nfakuc in njegovi prijatelji, niti Deržič in niti Gosar s Korošcem Vas ne bodo ubranili radikalske strahovlade, ki se Vam obeta. Ako radikalija zmaga, potem gorje vsem državnim nameščencem in ' udi železničarjem.
Vsi sedanji nestrankarski strokovni shodi bodo pomagali in vse takoime-novane akcije bodo imele uspeh le. ako zmaga demokracija nad radikalci! To mora biti državna realna politika nas železničarjev! Zatorej v boj za demokratske kan-
učitelj pobija ujegove laži. Zato se skuša iznebiti zlepa ali zgrda vsakega, kakor hitro odpre usta. V ta namen ima žo pripravljene svoje nahujskane backe. Psovke, ki letijo ob takih prilikah iz n figovih ust, so: «Podla dušal^ «Srbski plačenik!» itd. Državne oblasti, zganite se! S tem. da mirno pustite, da j željeno tak defetističen element kot je Zebot zmerja državne uradnike z imen: «Srbski plačenlk» pred maso, gojite gada na svojih prsih. Učiteljstvo se trudi, da bi vzgojilo mladino in odrasle v narodnem duhu, pa pride tak rimski piačenik ter podere na mah vse, kar je učiteljstvo s trudom pridobilo in doseglo.
v Hrastniku ie znano, da o priliki tat- stranske prostore. Shodu je predsedoval vine dinamita ni trdilo «Jutro», da bi j d°mači g. župnik, Id je ponovno garan-bili iz Ljubljane se vračajoči delavski tiraJ svobodo govora. Zato smo še za-zaupniki sokrivi tatvine, pač pa je pri- dosti mi"1» poslušali oba klerikalna go-jemal rudniške uslužbance z vso ne- vomtka. Prvi je govoril klerikalni okra;-
ni kandidat g. Gostinčar še dosti stvarno. Ce bi ne bil povedal, da ga kandidira SLS. in oe bi ne bil pel glorije avtonomiji, bi bilo težko uganiti, kateri stranki prav za. prav pripada. Imeli smo vtis, da mož dobro ve, kje govori in da ne mara po nepotrebnem vzbujati strasti Drugi govornik, prof. Mazovec. iz Ljubljane, je pa napel druge strune. Iz spisanega seznama je deklamiral i-jokavnim glasom grehe Jugoelavije. Tožil je med drugim, da se zatirata naše šolstvo in katoliška cetkev; da Srbi, Hrvati in Slovenci nismo res en narod-ker ga Planinci dopoldan niso razumeli, ko jim je govoril 6rbsko; da nam hočejo Srbi vzeti medicinsko fakulteto v Ljubljani, in sicer samo zaradi tega, da b: morali naši dijaki študirati ▼ Beogradu: da ga obdaja zla slutnja, da bodo zapravili tudi Baroš; da eo demokrati k-furali agrarno reformo; da hočejo demokrati krščanski nauk vreči iz šol, ker bodo smeli poučevati krščanski naci tudi lajiki (neduhovniki); da je zaradi tega posebno on v skrbeh, ker ima i otroke; da morajo ubogi kmetje plačevati od naše vlade naročena članke v pariškem dnevniku «Journal de debate»; da bi si pa te stroške prav lahke prihranili, ako bi bila vlada pravočasno sklenila konkordat b papežem, ker bi bilo v tem slučaju vse svetovno katoliško časopisje na naši strani in bi nam nadomestovalo vso drago državno propagando. Končno se je zadri tudi v Sokola, nakar je takoj pričel vihar. Moral je končati.
Nato se je oglasil k besedi predsednik naše politične organizacije g. nota: Tavzes. Konstatiral je predvsem razlike med obema predidočima govoroma te poudarjal izrazito protisrbeko propagando in demagogijo drugega govornika. Navajal js posamezna zgodovinska dejstva, da so klerikalci v največji meri krivi današnjih slal ih razmer, ker so ščuvali na vojno proti Srbom in tako dajali korajžo dunajskim mogotce»; da so oni podaljšali vojno, ker so agitirab za avstrijska vojna posojila in dajali Avstriji vdanostne izjave; da je bilo njihovo jugoslovanstvo ob prevratu le hinavščina; da 60 pa pozneje kmalu vrgli krinko z obraza, ko so videli, da zgubljajo moč in oblast itd. Kakor udarci z bičem so zadevali kratki in jedrnati stav. ki govornika na razjarjene Orle, ki so hrupno protestirali. Tudi predsednik shoda se je oglasil, da ne pusti žaliti svojih somišljenikov. Ker govornik ni mogel preobračati resnice, je seveda zadeval vedno bolj v živo in hrup je naraščal, da je bilo kot v Babilonu.
Klerikalci so sprevideli, da niso za-deli terne ta dan in s strahom so pogledovali na našega govornika, ki ni kazal nobene dobre volje, da bi prenehal s svojim šiba njem. G. predsednik se je drl, da ne pusti, da bi se klerikalni shod izpremenil v demokratskega; ljubljanski g. prof. bi bil pa rad vedel, ko-
teljskim nasvetom, hotel je imeti shod, — zadovoljil bi so bil a 20 poslušalci — in doletelo ga je, kar mu je bjlo usojeno. Grozanska blatnaža! Demokratje smo bili sklenili, da ne gre nihče na njegov shod. Poslali smo le malo patruljo, zaradi kontrole. Ko je vstopil g. Lenarčič v zborovalno sobo, je bilo navzočih 15 do 30 gostov. Vesel, da je dosegel za-itevilo, je takoj pričel govoriti.
V tem trenutku pa naši možje vstanejo in zapuste zborovanje. Ostalo je le še par ljudi — iz radovednosti — in tem je g. kandidat v kratkih besedah razložil svoj «program». Med poslušalci sta bila tudi dva revna delavca iz Kale, ki bi bila rada imela vsak eno hišo od gospoda Lenarčiča, češ, da bi jih njemu
Janez Potočnik:
Kako sem se registriral?
Povedal sem že, kako se nama je s Tonetom porodila ideja registracije in kako navdušeno sva jo ~ pozdravila, zdaj naj še opišem v pouk in zabave vsem tistim.^ ki se mislijo te dni na covo opredeliti, kako sva jo izvršila.
V nadi, da se nama bo pleme radi-kalskih Mehikancev že jutri pošteno pomnožilo sva cbredia tisti večer še tri gostilne in v poznih nočnih urah tavala precej šibka v kolenih pror domu.
Drugi dan me je nekoliko glava V,!ela in obupan sem ugotovil smešne, majhne ostanke včerajšnjega stotaka ^'ic kaj mi ni bil po godu novi dan, doiočen za tako važno opravilo. Ton« mi je ob desetih telefoniral, da ostane pri načrtu in da si obeta lepega uspe-kei da je takoj zjutraj srečal kot Prvo osebo brhko perico ter se ji malone zaletel v bujno naročje. Spomnil -■em se pri tem, da je meni po dvorišču grede pretekla pot velika črna mačka, Ia se je vračala s svojih ponočnih nemoralnih pustolovščin. Sicer na vraž"* ne dam nič. toda pomen je pa le imelo najino jutranje srečanje, oj daleko-sešen pomen!
Sestala sva se s Tonetom ob dveh popoldne in jo krenila k «Belemu volku», da si pridobiva poguma zr.
..-.i -—r
Sklenil.?.
greva obenem tja, ampak lepo drug za drugim. Žreb je določil mene, da grem prvi poskušat svojo srečo. Dam Tonetu denar za prvi liter ako bi me nepredvidene okoliščine prisilile, da ostanem dalje časa v tajništvu.
«Veš kaj,» pravi Tone, «kar ves denar daj sem. saj ga ne boš rabil »
«Pa če bo tri ba plačati kako vpisnino ali kaj podobnega,» mu odvrnem.
«I, menda vendar ne boš tako bedast, da bi jim še kaj plačeval,» se odreže Tone. «Sicer bo pa to kaj lep miglj-ij, po kaj si prav za prav prišel, če ne boš imel niti bora, da bi plačal radikalske monopilne takse. Kar brez denarja pojdi, ti bi nama z denarjem še kaj izpridil, kolikor te poznam.»
Tem logičnim besedam se ni dalo ugovarjati; izročil sem Tonetu ves denar in odšel. Dvakrat sem prekolovra-til \Yolovo ulico, ker me je vedno kdo izpraševal, kam da grtm: no, tretjič se mi je pa le posrečile, da sem se neopazen zmuzal v hišo, kier dele novac in jemljejo dušo.
Tresel sem se in srce mi je tolklo kakor kmetu, ki se gre zapisat v lu-trsko vera in mislim, da je moral ž p moj obupani obraz slabo vplivati na poslevodečega tajnika, ki mi je prišel najH-oti z dv.nnljivo prijaznim obrt zom. češ: ali si se vjel. caizelc poli mani? Nekam zviška in osladno pri jazno me je vprašal: «Želite, prosim?» Zajecljal sem nekaj o strankarski
šega političnega življenja in da se mi gi sem prestopil z noge na nogo in
zdi. da je najboljši način priti na zeleno veio v t?m kaosu, vstop v radikalno stranko. Cul da da se jih je že več zapisalo in da se še nobeden r.i pokesal ker so ie vsakemu trud bogato izplačal.
j «Zelo me vesel:,» je začel posle-j vodeči z agitatorsko gesto, «da raste ¡zlasti med uradništvom zanimanje za : našo stranko, ki je edina zmožna, da
sam ne vem. kako mi je ušlo:
«Kaj pa. denarja nič ne daste?»
«O. damo. damo, celo velike vsote dajemo, ali sami> za uspešno pomoč stranki.» Pr-glcdai me je pomilovalno: «Kolikor razberem iz podatkov o vašem službenem mestu, nam vi te pomoči ne morete nuniti glas pa imate v Ljubljani in tu ne kandidiramo, zato že dober teden ne dajemo denarja
reši ptreče uradniško vprašanje radi- navadnim voliicem. Vendar nas veseli, kalno. Obenem pa vam kot zvestemu J~ ""	"	1 :
somišljeniku lahko zaupam, da iz vsei. slojev silijo ljudje k nam. Zdravniki, inženerji. celo župniki so naši zvesti pristaši in...»
da imamo tudi idejne in moralne pristaše in . . . med te sem zapisal vas. Takim se pa po naročilu centralnega volivr.eara odbora ne sme plačati riti I pare. da se ne kvari morala stranke.
Zataknila se mu je govoranca. zato j'cad Vie! Zto?°m'
sem nadovezal sam:... «odjemalci.
«D-da. odjemalci, oziroma somišljr-rdki.» brž popravil.
Nato je poskvodeči zahteval moj«.-ime, čin in službeno mesto, kar je vst vnesel v neko preparacijo. kjer je bila vsaka stran določena za posebnega prijavnika. Kolikor so mi znane pre-
spod. kličejo me.
Izgir.il je. jaz pa «ern se omahovaj? vrnil k Tonetu, h- od daleč mi je vpil • «No. koliko so ti dali?» Postavil sem =e v pezo govornika, ki govori ob sveže izkopanem gr< bu in rekel:
«Dragi prijatelj! Zdaj šele vem zakaj se pišem Potočnik. Prepozna sva. Tone. nič več ne dajejo.»
paracije še iz šolskih let. ni moglo biti j «Ne razumem, kaj ima vri tem opra zapisanih več. kakor kakih dvajset do viti tvoje pošteno rodbinsko ime.»
«Pa še prav dorii To je ravno:
petindvajset kalinov rred menoj. . To odkritje me je navdalo z velikim veseljem: Fond je velik, rc-flektantov pa malo. dosti denarja pride na posameznika
Vpis je bn kmalu končan in regi-
Potočnikom ne dajejo nič. kajti Potočnik je titti. kdor ;>ride povsod prepozno. kdor po toč! zvoni. Saj ne kandidirajo v Ljubljani čemu bi neki dajali. Pretekli teden so še dajali, ke*-
da nr. : rsziraranc
stxator se je že pripravljal, da iz-, lista še ni bila zavrnjena, zdaj pa na-
o potrebni asanacni na- bruhne v rciovitv«*» čenče. V zadre- biraio rrmo i-Ieinc !n
še; ideje in morala pa je blago, ki ni ma ne teže ne cene pri radikalih Vloži prošnjo za izpremembo imena: Tone Potočnik bo nomen — omer. Tone Bister pa jc kruta ironija . .
Tone pa ga je v moji odsotno?:' ravno prav izjil in moj obupni refera ni nanj napravil kar nikakega vtis; Nenavadno mirno in stvarno mi je odvrnil:
cEtimologična izpeljava tvojega imena mi je popolnoma nova in kar rač priznam, da niti od daleč nisem sluti: da bi bili tvoji pradedje dobili to im-vsled svoje mežnar*ke nesposobnost Ampak zdaj grem jaz in glavo sta vin; da hom delal čast svojemu imenu.» Oc. vihral je Doln vinske samozavesti js pa sem si obup zalival z vinom, kolikor mi ga je bil Tone pustil. V tolažb-mi je bilo, da se bo tudi on osramoti! in kmalu som se pomiril ter postal ve sel, kajti škodož---ljro«t je najčistejš: veselje tega sveta.
Toda varal sem se temeljito! M m: nilo |X)1 ure, že ee je vrnil Tone. ponosen in sijajočega obraza. Pod miz-: mi je pokazal na skrivnem celo kop Mohikanc»v, da sem kar usta odtrr' od začudenja. Ko sem prišel k sajfi sem bolestno zajavkal:
«Kako vrndat^ da jaz nisem tk:: dobil, ti pa imas cel šop stotakov?-. Milina in nesreča, ki je zvenela iz mojega glasu je gat-.ila Toneta; objel m " je in mi zagotovil: «Nič se ne bc ? I s d. ki brat?! K^* ir ir-ojc. % č^oi -
iS» ZasS nataer^va gwariti g", co-ar. Na odgovor, da 6e dolgo, jo on za-■jroeil za besed«, da bi zborovale! ne mogli zvedeti resnice in da bi jim naša! že nekaj peska v oči. Zato predsednik vpraiai zbctrova2ce, če sine de-aeokr&Ukemu govorniku vzet; besedo; hitro <s «egotovii» neresnico, ria. je večina zia. njegovi slraii — in je vzel notarju besedo.
Ib krava! je bi! Se večji. Govorit! je totel .4s g. profesor, pa ni šlo več. De-ziokmije so bili cdioüsni, da ne puste rr&voriti nikomur več, dokler ne dokonča govora njihov govornik. Tako ja bil g. župnik prisiljen zaključiti shod. ne da bi bila predlagana žo pripravljena fesolttetia.
KteriKnlci eo se nato zgubili kot ka-fra. Deceoiratio smo pa pozvali svoje prijatelja naj ostanejo na mesta, da prične takoj demokratski voiilni shod. .In giej, iz vseh stranskih prostorov so se vsipali naši somišljeniki, da je biia ::cstilniška. velika soba takoj dupkom trtica. Za predsednika shoda je bil izvoljen domači g. župan. Kot glavni go--rornjk je nastopil g. notar Tavzes, ki je točko za točko zavrača! in izpodbijal Uvajanja klerikalnih predgovornikov ter tudi odgovarjal ua nekatera stavijo-sa vprašanja. Zborovalci so so mogli prepričati, na kaiari strani je resnica. Vsi so pritrjevali govorniku, ko je polival k siožnosti in bratski ljubezni ter ■a. vraža i sejanje sovraštva med rodne brate. Živela demokracija! ?.ivela Jugoslavija! je završalo enoglasno po dvorani. G. župan je še pristar'1 par vzpod-bajevalnih besed in zaključil demokratski shod, ki mora roditi le dobro posledice za napredno stvar v naši občini.
Dogodki zadnje nedelje tvorijo predmet govorjenja in deost pri nas ter v bližnji in da!>ji okolici. Klerikalnih sdražbarjev ne bo več tako kmalu k aan. Ce pa. pridejo, jih betno še drugače sprejeii.
a sklepa bodi omenjeno, da je go-ipod prof. Mazovec apeliral na razsodne
!jndi nasprotnih strank, zlasti na urad-»ištvo, naj vsaj to pot. ko gre za dosego avtonomiji;, glasujejo s klerikalci, !;ot bodo to baje storili ljubljanski vse-ačiliški profesorji! Poročilo v «Slovencu» ä zlagano in zavito.
-r O pakta med komunisti in klerikal-,1' v Ljubljani ve poročati «Nova Pravda», ki trdi, da so se komunisti obve-aali dati klerikalcem tol ko glasov na razpolago, da bo Gosar izvoljen. Tak pakt bi sicer povsem odgovarjal morali :-srečevalcev proletariata, vendar kakor ta ram zatrjuje, so vesti o komunistično-"rlerikalnern pakta v Ljubljani neresnične.
4- V kronii.o mariborske pete in osme
skrinjice. V Mariboru kot menda tudi po drugih mestih so že vsi hišni ogli tsosejani z volilrrmi lepaki. Oko prijetno •n neprijetno iznenadijo razne barve, -tränke se prehitevajo z več ali manj posrečenimi duhovitostmi in zmerjanjem, 'fajveč veseiosti vzbujajo doslej socialistični lepaki. Najprej so bili nabiti do!-;1 beli manifesti celjskih kandidatov so-.'Zn^rev, iz katerih je bilo jasno razvidno. da so mariborski socialistični vodi-eli: največji škodljivci proletariata in »jtafaaei kapitalistov. 2e čez par dni so '.:riw!! jned obledelimi lepaki sveži he-jldi galonhovcev, ki so nedvomno do-'■as&vafi vsakomur, ki je hotel verjeti, la je !e mariborski socializem edino iveličaven. celjski in ljubljanski rdečk ar ji
so rešilci enotne fronte Proletariats., :orist»lovci in zavezniki knpitn!:stov —
že so se nliina sijala zopet nagibala "roti Ruški cesti, kjer čuva Golouhov tab edino zveličavne socialistične svežnje. Toda naslednje jutro se je tik ajevitih čuvarjev pete mariborske so-• "aljstične skrinace naselila moskovska krvavoideča osma Kotenova socialistična skrinjica. In zopet se nam na podla-.ti dokumentov dokazuje, da je Golouh ?-.or;stolovac. diktator, delavski slepar, zahrbtni sovražnik ubogega proletariata. 7-e prvo noč pa je neznani delavski pri-rttelj te krvave lepake namaza! z ogljem i sedaj so črni — mogočo simbol? Ljud-
je fiiaji?, gTeJaTo kimajo — bedijo n& tp.o in cesto kdo upravičene zavzdihne: Ubcgi proletariat, ki imaš toliko prijateljev in generalov.
-f " Volilni shod JDS v Vojnlkn se jc i vrši! v torek dne 13. marca ob obilni | udeležbi domačinov in vseh slojev. Kot govornika sta nastopila sreska kandida-j ta g; Rebek in njegov namestnik prof. | Mravlja!:, ki sta žela za svoja mirna in j stvarna izvajanja veliko odobravanja. | Shoda je predsedoval ravnatelj meščanske ž>!e g. Rizmsl.
■-¡- Štajerski Nemci so izdali za volitve tudi slovenski propagandni letak, s katerim se obračajo do vseh slojev, tudi do de!aveev in viničarjev.
-j- O volilnem položaju v Sloveniji pri-občuje daljši dopis beograjska «Pravda». Razen tega priobčuje tudi dopis o namestniku Hribarju, kot eksponentu radikalne stranke, ki je s svojim nastopanjem več Škodil stranki kot katerisi-bodi nasprotnik radikalne stranke. Ta članek končuje t. besedami: «Po volitvah prido obračun! Jugoslovanska demokracija nikdar ne bo dovolila, da se v inozemstva smatra naša država za reakcionarno, ker predvolilni radikalni režim je že močno podoben Horthvjev-ščini».
+ Radikalske metode. Predsedniki volilnih odborov v Srbiji, ki niso radikal-1
ce dobivajo legitimacij državnega. j nam omogoča, da slišimo d sto kot ce-odbora, ker iih politične oblasti nočejo \ lota Cntimo takorekcč misli in razpo-izrečiti. Takih nezakonitosti še nikoar , (ofenjc komponistovo, s katerim se spre-
ni bilo in «Pravda» poziva vse one. k: ' i,aja p3 razstavi, jim politična oblast ne bi izročila legiti- Niso vsi d-!i n;
je originalna židovska melodija. Debeli.
ošabni bogatin se s triolno gesto ohranjuje nadležnega siromaka, ki ga |eZ>. , kavo moledujoč cbskakuje. Niso vs! deli na enakem višku, vendar Globoko zamišljen je andarte «C02
i neznosne. Po vseh vaseh, ki so znane 1 kot protiradikalna, je razvrščeno voja-| Stvo in dobro instruirani podoficirji žu-igajo onim, ki ne bodo glasovali za radi-jkalce, z razi.imi neprijetnimi posledicami. Ali naj takim namenom služi naša j armada? V javnost so prišli tudi glaso-' vi, da misli vlada proglasiti v južni Sr-jbiji obsedno stanje in pod obsednim sta-' njem — izvršiti volitve! Upamo, da se ■ vsaj ti glasovi ne uresničijo, ker to bi
Navzlic enostavnosti, se ml dozdeva poetično učinkovita štev. 4: *Byd!o», poljsk! lestveni voz z zelo velikimi kolesi, vprežen z vo!i. Ne nosijo težke vpre-
a vzet mu Je ritem, v izjednačenih notah žaluje za prijateljem. Skoro osupr.; ga pogled na kočo Jaga-babe.
Veličastna je zsdnla slika, k! predsta*. Iia velika vrata kijevska. liartmanov r.a-
ge samo voli, tudi kmet tlačan vzdihuje ! črt vhodnih vrat v staroruskem slogu za
bilo vendar tudi za radikalea malo preveč!
-r Harač za Stipico Radlča. Petrirjska ¿Hrvatska Banovina» javlja, da so v llrastovici seljaki sklenili, da mora pri volitvah vsak pristaš Hrvatske republikanske seljačke stranke plačati na roko Radičevih poverjenikov pri voiilni skrinjici 1 Din ali vsaj 1 krono za pokritje volilnih stroškov in agitacije. Na ta način se bo za ubogega Radiča nabralo do-2 miiijona kron.
?>3ejo «i dal ti, izvršil sem .jo jaz. SIcer pa tudi zate potegni!. Na svojo no'ovi»-p.»
Prekrivajoč vesel jn sem spravii ?enar in sili! v t-rijttfflja • «D.;j, povei vet ran božjih, kako je vendar bilo?»
«O, prav "epo jo Slo.» se je nasmehnil samozadovoljno in zvrnil dvakrat 5ks. «Tndi meni ji> Vizirec nekaj klatil ■j rnomlnih in idejnih i»ri-ta>ih, jaz r>n sem ndaril r«'< mizi, rekoč, da sem že -:tar radikal in poznam prakso v stranki. mr>ni da n? bo pel. nisem jare radi '-.tiski« srrsspcde ev<?t. 7ate sem dejal. '2 si doma iz tistih Gribelj. kjer se -ona prvi tfot-tojanstvtniki naše parti prrre» mi je, prgn tainiška. odštel kar nama grre po v«eh božiib in človeških postavah. M"n! bo trobil o mo rali in idejah! Globoko s? mi je t>o!<lo ni!, ko s"m poVm' r.ov.ic in odšel. Šf iareerlr-triral me ri' Vidi" tako se na stoii. ti za registrirani radikal!»
Tako sva s Toni-V-m prišla do de-?ar'.i, do 1?. bova pila na žive in jirtvo. pravj Tone, j'Otem fco pa ž? mora stranka rešila «radikalno» uradniški problem.
Oi/f.zarjam tovariše, naj ne posnema io Tonetovega načina, ker stari!; radikalov ni dosti v Slovrniii in, m»; bo?, 'z Gribelj pa f"dj ne moremo bi*i 7-st' Kak nor nnfin «i Izmislite, tovariši!
Anton Trostr
Nekaj podatkov k daaslssjsmu koacerhi
V	svesti si pomena koncertov za glasbeno vzgojo, bi izvrševal svoj poklic na poi, če b! pripustil, da pride občinstvo docela nepripravljeno v koncertno dvorano. Ce'o oni, ki se bavijo s klavirjem, dostikrat nimajo prilike, ogledati si vsako skladbo, tembolj velja to za ono veliko večino, sicer glasbo ljubečih ljudi, ki se vsled drugostranskih poklicev sploh sami ne bavijo z godbo.
Zato sem si dovolil riipisati nekaj besed k sporedu današr.ega koncerta.
Chopinov a sonata (op. 35) v b-molu spada med najstarejše kompozicije klavirske literature. Zasnovana ni povsem strogo v formalnem smislu kot sonata, osobito prvi stavek in zadnji se ne ve-žeta docela na sonatne predpiso klasične forme.
Z elementarno silo nas povede prvi stavek v bujno, strasti pnlno življenje. Obvladujeta ga dve misli velikega kontra- j sta: prva z nemirnim hlastnim motivom, ; druga z lepo kantilenc n.ajplemcnitcjšega ; občutka.
Drugi stavek je «cherzo» krepkega rit- j ma in možate sile, z nežnejšim srednjim j delom.
V	velikem nasprotju s tema stavkoma J sledi drugi del sonate Dobro znani (žal, še preveč pcpularizovani) «marche fune- ; bre», in zadnji stavek — v pritajenem ppp . unisonu obeh rok — «kot, da šumi nočni, veter preko grobov», po izreku Rubinstel- ' novem.
Po skrajni pozitivnosti prvega dela skrajna negacija v drugem — tragična usoda življenja.
Schumann op. 9 Carnaval. Scenes mig- ' nonnes sur quattre notes (male slike po štirih notah).
Kot že označuje naslov, je vporabil, Schumann štiri tone. na katerih so osnovani motivi vseh slik v karnevalu, in sicer so to toni A—S—C—H, to so črke mesteca Asch, kjer je bila rojena njegova prva zaročenka Erncstina pl. Frickcn.
Nobeno drugo delo Schumannovo ne stoji v tako neposredni zunanji zvezi z njegovo dobo. Pestra množica karakterističnih slik, v katerih nastopa vrsta običajnih karncvalovih tipov, kot so: Pierrot (šaljiv, s plazečimi koraki), Harlekin (gibčen, z elastičnimi sknki) in veseli Papillons (metuljčki) ter Pantalon in Ko-lombina. Potem osebe, s katerimi jc bil Schumann v zvezi ali kot umetnik: CI10- j pin. Paganinl ali rodbinsko: Estrella (t. i j. Ernesiina pL Fricken), Chiarina (Klara Wieckova, poznejša njegova žena), ali literarično: Florestan, Eusebius, «Davids-. fcund».
Slednja skupina pomeni le fiktivne ose- ! be, za kalerimi je mišljen Schumann sam.1 Osnoval je bil v uredništvu svojega glasbenega časopisa, kjer je kritikoval novo literaturo in se boril proti filistr-1 stvu v umetnosti, celo zvezo bojevnikov, takozvani «Davidsbund». Ta zveza je obstojala z izjemo nekaterih sodelavcev njegovih le v fantaziii in on sam je bil, ki je podpisoval članke enkrat kot Flo- 1 restan (temperamentni, strastni, ognjeviti), drugič kot Eusebius (sanjavi, nežni), i kakor je pač hote! karakterizovati svoj nastop. Kakor se je boril mladi, ognjeviti David proti Fillstejcem, je on nastopal proti starim, v dogmatičnih formah okostenelim filistrom.
V	drastičnem humorju je razumeti finale karnevala: pohod «Davidsbiindler-jev« proti filistrom, kjer naskakuje koračnica bojevnikov melodijo starih očan-ccv. seveda s končno zmago mladih.
2e omenjeni karnevalov ensemble poživi Schumann s slikami iz proste fantazije, to so: Préambule (uvod), Coquette, Repliaue (odgovor). Lettres dansantes (plešoče črke A-S-C-H. S-C-H-A) Promenade. Reconnaissance (spoznanje) Aveu (Ijubavno priznanje).
Vsak posamezni kos je duhovito karak-terizlran. Opozorim naj !e na Izborno imitirani klavirski slog — baladnl In nokturr! značaj — v Chopinu, potem na orsiolomno tehniko Pazar.'nlïevesa lokn.
De!o predočuje z ozirom na mali začetni metiv veliko iznajdljivost v ritmiki In melodiki.
Liszt: Funérailles (Pogrebna svečanost.)
Zelo redko igrana skladba. To ni l.iszt vlrtuoznosti in zunanjega klavirskega bleska, temveč globoko resna, poetično zasnovana skladba. Nad veličastnim zvo-nenjeni vstajajo dramatični akordi In nas vpeljejo v žalno melodijo, ki plaka nad smrtjo junaka. Po grandijoznein stopnjevanju preide v srednji del, ki nad ponavljajočo se basovo figuro razvije slovesni sprevod, na kojega višku v tragič-
v otožni pesmi, dela težko pod jarmom. Pač v mislih na domovino se loči v tako globokem rrcmišlievaniu Musorgsklj od te slike in vldino ga naravnost, kako se oddahne, ko zagleda nežno risbo «baleta piščancev».
Groteskna je slika dveh poljskih Židov. bogatina in siromaka. VporaMjcna
mesto Kijev, s kupolo v obliki slovansV. r čelade.
Veliko slavlie je to, kar nam predstavlja Musorgskij! S slavnostnim Kt-ralom prične, orgije molijo, zvanovl pelo in v triumfalnih zvokih se zliva zve-nenje s koralom v velik slovanski pra" nik.
življenja in
Rcnaa iz življenja Ža. Parižanka se navdušuje aa junakc-
OorklJ je zaoisal: «Včasih, žal. da pre- v.'oman,Jlh' f.,^»1« P" redko. je istlna bolj resnična In lepša ne-	fas nikc,	unlfo™
go najboljša povest, ki ,0 ustvariš, j ££ \ ^ ^ ^
? i,let',!l « oče umrl. mat, pa se ¡n(iuitriial<.a. ^ 30.000 0.-ltovori f je omožila drugič z Igralcem. Par let
nato ji je umrla tudi mati. Očim je pustil igralski poklic in posta! fotograf. Za si-
je izreklo nič manj kakor 0000 za moža ustvarjajočera dela. za pocljetnrgs industrijalca, tovarnarja, veîervyljet-
roto se m dosti brigal. Stirmajs! let sta- nika. šeIo na drugem mestu jc nV ra je pr.ila v Prago za kruhom. Dobila je j r;iak jn na trotjem hlnkir. Ta dva s-službo v upravništvu nekih novin. S 16. i (TejcIa ]e gooo eiflsOT. Umetni"
.	,	i ti k s 500, komponist s 300 in konCr.-c
stvo in se vrnil šele leta 1919.	I novinar s 10-1 glasovi. Čudno «e,
Mcotem se je Vera zaljubila doma v ni ¡^alcc prc-jpl sploh nobene-^ -\s
mladeniča, ki ji je bil po starosti bližji. Pozabila je že na W„ ki se na vsa njena pisma ni oglasil več, dasi ie bil pustil pri nji kovčeg z oblekami in perilom. Naenkrat je bi! VV. tu; prva pot mu je bila k Veri. Zvest jI je ostal le v srcu: teles-
sil. dočim se je izreklo za pevca vsa; 50 žensk. Tudi pisatelj in sjikar sts ostala za odvetnikom.
Parižanka je očividno bladna rnfr-narica; senzacije, interesantnost in nr mir imajo zanje veljavo le v samstvt.-;
'endarjv zakonu iščejo miru in solidne poč-udati lage. Gotovo je, da bi se glasuj odgr
ni večini zopet vstopi prva žalobna me- j no ne. Vrnil se je bolan, okužen. Vendar loJija — junak sam — dokler se končno ! je W. zahteval, da se nora Vera
ne prelije iz žalovanja v tolažilne zvoke, i njemu, ga vzeti za moža in novega liu- vori čisto drugače, ako H bilo vpra-odpirajoč nam pogled v nebesne višave, j blmca ie kar brutalno sam odstranil. To- -ianje: kosa si žolito za kavalirja al: Čutimo zapuščeni sicer praznino, a spra-! da Veri je bila prva ljubezen že umrla in j prijatelja? Zato so moški pra«-- zadevo in uteho v sreu. L M. Skcrianc, štiri klavirske sklad-
z oknžencem ni hotela Imeti nikakih zvez (voljni, več. V/, pa je bil ljubosumen, nesrečen in;
bc. Rokopis, prvo izvajjnie. Založila ' izzival je dan na dan nastope. Cesto jc
Glasbena Matica v Ljubljani,
So kratke Impresije, zanimive, v moderni smeri zasnovane kompozicije z lepo, izrazito melodično Unijo. V neraz-vezanlh sklepnih disonančnih harmonijah se mi dozdevajo kot štiri vprašanja mlade duše...
Modcst Petrovič Masorgski]: Razsta\a slik.
Musorgskij zahteva drugačno presojo kot večina drugih komponistov. Razvil se je takorekoč sam, brez pravega mu-
dobila Vera take srčne krče, da so morali! klicati zdravnika.
In celih 31 let starejši zdravnik se le v Vero zaljubil in Vera sc je zaljubila vanj. !n dogovorila sta se In se poročili Danes je Vera žena v Pragi uglednega, v javnosti zaradi plemenitosti splošno spoštovanega zdravnika. VV. pa se je maščeval: šel ie gospo Vero tožit, da mu kov-čga z oblekami in perilom ne vrne. Vera ie bila med vojno vse skupaj prodala, da se je nicgia preživeti. Državno pravdni-
zikalnega pouka. Rojen 28. marca 1S39 j štvo je tožilo Vero zaradi poneverbe, v Karcvu, gubernija Pskov, je bil name- I Zbegana gospa je skušala spočetka vse njen prvotno vojaškemu stanu in je vsto-; utajiti. Bala se je pač za svojo čast in pil po dovršeni kadctnici v vojsko, kjer srečo. VV. pa Je dokaza!, da sta imela
se mu je obetala, vsled vplivnih družabnih zvez, sijajna pot. Do takrat moremo
pred leti intimno razmerje, da mu je pisala več ljubezenskih pisem in da mu je
imenovati njegovo muziciranje dllctant- jf,,di sporočila, da proda vse njegove reško. Sicer je bil dober pianist in pevec,1 či. ker bi morala drugače zaradi draginie a zabaval je svoje kroge, v katerih je : stradati. Kot priča je nastopil tudi Verin bil po svoji družabnosti ljubljenec, raje. mož, zdravnik. In pokazal se je zopet z lahko umljlviml prireditvami iz oper, i blagega, modrega moža širokega obzorja, kot da bi se nameraval resno baviti z : Dejal le, da se je zaljubil vanio tz naj-glasbo. Šele znanje z Borodinom in Dar- dobljega sočutja in jo vzel za ženo, da
gomišskim ga je privedlo docela na polje glasbe in ga tako navdušilo, da je celo zapustil vojaško karijero. Svoj idealizem je plačal s težkim bojem za kruh in tudi v bednih razmerah umrl 28. marca 1S81.
Skupno z Borodinom, Dargomišskim, Cezar Kuj-em in Balakirevom, (zadnji ie bil deloma tudi učitelj njegov,) je vodi! reiormatoričn-o gibanje, ki jc stremi-!o za tem, oprostiti rusko glasbo povsem I
bi ji po tcHketih razočaranjih ustvaril ob svoji strani srečno in mirno življenje.
«Rešil sem jo iz kremcljev izsiljevalca. Bolest združuje srca. MoJe življenje je bilo le trpljenje in čmerr.ost Pričakoval nisem od žlvljcnia ničesar več. Teciaj sem našel, SOletnI samec, to lepo. nesrečno dekle. Razumela sva se. In sledila sva srcu. Mislim, da nisem mogel ravnati drugače», je dejal biagi zdravnik.
In senat je obtnženko oprostil, češ,
vpliva zapadne glasbene kulture In ustva- j ^ ravna'a ^ c|obrem narr-cnu in v za' riti samosvojo rusko glasbo, osobito v j vesti, da na dela knv.ee.
operi. Protiutež VVagnerjenstvu.
Musorgskij ni pripoznaval predpisane forme In komponir.nl čisto inicijativno. Njegova glasbena misel ni bila absolutna, temveč je izvirala neposredno iz govora, deklamacije. Zato Jc njegova glavna sila tudi v pesmi in v najvišji obliki deklamacije, v operi. Opera «Boris Go-dunov» (1870) si je osvojila celi svet vsled njene dramatične sile.
Za klavir ni napisal mnogo, ker mu je v skladu z njegovim prepričanjem manjkala direktna inspiracija za ta instrument. Najboljše klavirsko delo ie
MaiboI$Š! zakonski mož
Pariški ženski list je otvoril anketo z javnim vprašanjem: kakfnesra moža bi svetovali svoji prijateljici? Pari-žanke so očividno zelo trezne ženske. Vprašanje jih je zanimalo, vzelo so si časa. da so o njem razmišljale in nato odgovorile. Znano je, da ženske ne pišejo rade; tu na je došlo kar 20.000 odgovorov. Večinoma so odpisale žen ske iz meSCanskih krogov. Iz teh odgovorov je razvidno, da je doba romantike minila. Zcnstvo pač dobro razločuje, kosa je pri izroča ti za če-
mo-
«Razstava slik».
Povod h kompozicij! le bila razstava j =iilca aH ljubimca in koga za akvarelov in risb arhitekta Hartmana j — (18), dolgoletnega prijatelja komponlsto- ^ vega. Vtis te razstave Je bil tolik, da mu ■ -je mngel podati misli za klavir, ki se ga ; je sicer izogihal v kompozicijah. Poi z- i kusil je podati glasbeno vtise slik in z na- i slovi slik uglasbil deset klavirskih ko- i sov.
Uvod in medigre. Imenovane «prome-1 nada», tvori tema z varljacljami. ki ozna- i čuje, kako hodi komponist med slikami. | V teh promenadah se zrcali tudi jasno! vtis, ki ga je napravila slika. Njegov bio- j graf V. Stasov piše o teh promenadah: J Ničesar ne obstoja, kar bi bilo tako prož-1 no In učinkovito, kot duhovito ritmizo- j vani, vedno plemeniti in vzvišeni deli te . hoje.
Podrobna vsebina skladbe Je navedena I n3 koncertnih sporedih. Brez te opore je ; težko slediti izvajaniu. ker organlčne! zveze nI v posameznih slikah, temveč je vsaki zase dan program v naslovu. Vezane so le z ©menieno «nrnenen.-! .'o>. ki i
Nova prerokovanja
Anton Jolianson. star kmet iz Fin-markena trdi, da je vedel, kaj se ¿goč: v dobi 1914—1918 ter da ve tudi. ks, •e zgodi do 1. 1953. L. 1907. je v duhu doživel vsa vojna leta in je o njih vnaprej pripovedoval ljudem. Hotel je opozoriti tudi vladarje na pretečo vojno; bi! je v Berlinu, Kristijani ji ir Stockkolmu, a nikjer ga niso pustili nc. dvor. Ko se je vojna nato res začela-je hotel pisati Viljemu; 21. septembra 1917 je izročil nemškim ribičem pismo, ki ga pa bivši cesar ni preje!. Prosil je za potni list v Berlin, a niso mu ga dali. Sele 1. 1919. je sme! od potovati v Berlin. Tam so ga sprejel; visoki cerkveni dostojanstveniki, k: so ga predstavili krogu profesorjev pisateljev in dam. Zdaj je izšla knjižica, ki jo je &pisal Karel P.ohri<? pr švedskem originalu in ki popisuje vsa Johansonova prerokovanja in doživljaje.
Glede preteklosti je resnično ugani! marsikaj; glede bodočnosti ra pravi: Okoli 1. 1925. izbruhne angleško-indij-ska vojna. Po ustaji na severa sč začno strašni boji. ki požro 25 milijonov ljudi in vojna se zaključi v Del-hlju in Kalkuti Angleže vržejo Inai v morje in se osvobodc. Nato se osvo bodita še Egipt in Afrika.
Amerika bo imela pe* vojn, me«i njimi državljansko vojno in vojno rad; Knnade.
L. 1930. se vname vojna med Francijo in Španijo v Španiji. V Nemčiji bodo prevrati do 1953. Revolucije bodo tnui na Angleškem, Ruskem, Avstrijskem. Kitajskem in po kolonijah. Polei: 1053 se začne vojna proti Škandins vt.it; Francija napade Norveško, Ku-sija Švedsko. Zmago naiodalcev odločijo nova letala v treh nadstropjih. Jolianson prorokuje tudi strašna epidemije: špansko bolezen, pljučno kugo in neznano kugo, ki vzame bolnika najprej vid, nato pamet. Zlasti bost,-trj>eli Rusija in Francija, a četrtina človeštva izumre na svetu.
Jolianson pravi: «Vse to se zgod'.: kdor ne verjame, pa naj pu£ti!»
iRasšEPisite „JUTOS"?
. Lumir in drag
sprejema naro
za naslov:
HiMe opB&amelamip in drug, HrižcucI pri Liotomira,
in IndustrijsMI mm Siosens&s banliB, Lifl&ipa.
Naročila bivie poslovalnice v Ljubljani se ne izvršujejo.
Vplačila samo na Slovensko banko v Ljubljani, oziroma njene podružnice.	«os
Gospodarska vprašanja
j d» d >5oča davčno dolžnost z malimi iz-
baška pšenica, prodan 1 vagon po 'Í5, ječmen ponudba 315, oves 4 vagoni PO £85 — 287, sremski dupllkat kasa, dva vagona po 315, kcruzs za april 15 vagonov po 275, 4 odst. kasa 6 vagonov po 27ft, protnptro 7 vagonov po 250, koruza baška" 40 odst., 5 vagonov po 255, fižol beii ponudba 450, moka «0= ponud-'-a 650, obrobi v papirnatih vrečah, 3 vajeni po !57 — 160. Tendenca neizprc-
menjena.	. . „
Zagrebški žitni trg (13. t. m.) Po-
stavno t«š'Ka odnosno vojvodinska po-stab notirajo: pšenica 445 — 457.50, t-jršlica žolia nova baška 250 — 2ft0, aova sremska 270 — 277.50, posušena *!7.50 — 300, rž 350 — 410, ječmen za ólvovaroe 325 — 362.50, za krmo 300
—	325, oves 295 — 310, fižol pisani 450
—	450, beli 425 — 450, moka c0» 650 — 709, <-2* 625 — 675, *4» 600 — 650, za Icrmo 225 — 250, otrobi drobni 170 — '90, debeli 250. Tendenca mirna, nekaj č-^šča.
= Jugoslavija in Avstrija glede vprašanja južne železnice. Z Dunaja poro-óajo: V tukajšnjih političnih krogih se izraža, mišljenje. da bi se Avstrija in •Jugoslavija morali v vprašanju južne železnice dogovoriti. Avstrijci se nadejajo, da bo prišlo v tem vprašanju vsaj lo zbližan ja med cbema državama. \v4trij« žeii to. ker se boji. da bi mogli üiti rezultati rimske konference za njo nepo vol in!.
= Čekovni promet pri čekovnih zavodih v Zagrebu in Ljubljani ter pri poStni hranilnici v Sarajevu izkazuje tekom februarja t. L: vlog 250.161. v skupnem znesku 825,496.847 Din. izpku ::-l 118.559, v skupnem znesku 849,693 tisoč S20 Din; od tega odpade na klirinški (virmanski) promet 9883 manipulacij v znesku 191,967.423 Din. Novih ra-šanov se je otvorilo 111, a zatvorilo 24; število imetnikov čekovnih računov je :!o koncem februarja 8505. Stanje vlog je bilo koncem februarja 193,017.880 dinarjev.
= Delniška družba za rečno plovbo.
Prometni minister Jankovič je predio-Sil predsedniku vlade Nikoli Pašiču projekt glede osnovanja nove delniške družbe za rečno plovbo, ki ima prevzeti ves rečni plovitveni park. Načrt je izdelal odbor 10 članov, v katerem se nahajajo pomočnik prometnega ministra Avramovič, direktor Podunavske banke Karamata ter zastopniki industrijske in trgovske zbornice poleg predstavnikov brndar-kib društev. Načrt določa, da prevzame nova družba ves inventar Brodarskega sindikata^ Družbi morejo pristopati tudi zasebni lastniki ladij. Država, bo adeležena z 52cJr: vseh delnic. Družba zgradi posebno ladjedelnico.
«= Carine oproščeni uvoz opeke. Car rinski svet je na svoji seji 27. februarja sklenil odlok, ksterega je finančno ministrstvo odobril» pod C. št. 13.005: Odredbe čL 193. finančnega zakona za 1922./1923. se naj razumevajo tako, da se oprosti uvozne carine samo opeka za "■'Janje iz točke l./a in strešna «peka ¿smo vzorec iz točke 1./6 T št. 493.
—	Čebulno seme prosto uvozne carine. «Narodne Novine» od 10. t. m. prinašajo odlok, da je seme od čebule oproščeno uvozne carine.
-p Izvez bučnih semen je prost izvozne carine.
« Izvoz tobaka. Uprava državnih monopolov v Beogradu pripravlja drugo partijo tobaka za izvoz. Ta partija bo jTiašala 250.000 kg tobaka boljše kakovosti.
—	Naši konji za Grčijo. Grška vladati je dobila dovoljenje za nakup 6000 %onj v naši državi, je poslala k nam feouiisijo, ki je nakupila že 5090 konj, rečinoma v Vojvodini.
= Število lokomotiv in vagonov v naši državi. Is Beograda poročajo, da zna-5a po najnovejšem štetju 'tevilo lokomotiv v naši državi 1993 (cd tega 1045 uporabnih) za normalne tire tn 46.555 vagonov (od tega samo 29.918 v rabi) za normalne tire.
= Avstrijski davek na poslovni promet. V Av»fiji se uvede najbrže že z dnei» t. p.pnla 1923 davek na poslovni promet, ki pnde za nas toliko v poštev,
TRŽNA POROČILA.	()uum. t;i(J. ia nvoi ,ivoz h Av8trije
Novosadska blagovna bcrza	^ pr0?t davka M p^vni pr0met, rav
no tako tudi "-anzitni promet, dočim so za oplemenilni promet predvidena nekatera izjemna določila. Avstrijski načrt se v tem oziru bistveno razlikuje od našega zakona o davku na poslovni promet, kajti po našem zal-onu se uvoz in izvoz r.e smatrata za davki, zavezani promet. Raz 1 ka js tudi v izu.eri davka, ki se pobira pri nas v vs;ikem primeru z I odst., dočim se i.itnerava v Avstriji pobirati za I ti k h m z n o t 'ugo pri prehodu v kon-zum poleg 1 or.M. davka, ki «e 8 1. > miarjetn lt'21 poviša na 2 odst., šo jk>-pebiii 1? od.-t. davek.
= Proizvodnja sladkorja v Češkoslovaški V sladkorni kampanji 1922./23. se je proizvodilo do konca januarja t. 1. 7.163.780 q nepredelanega sladkorja.
= Mednarodni vzorčni sejem v Milanu. V Milanu se vrši od 12. do 27. aprila 1.1. mednarodni vzorčni sejem. Podrobni podatki so na vpogled v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani med uradnimi urami.
= Občna zabrana Izvoza živine iz Ru-munije. Rumunsko ministrstvo trgovine in industrije je zaradi občutnega pomanjkanja mesa na domačem trgu in zaradi draginje zabranilo vsak izvoz živine iz Rumunije za razdobje od 10. marca do !. junija.
= Obtok bankovcev v Madžarski je znaša! 7. t. m. 75.6 milijarde mK.
= Izvoz mesa iz Južne Amerike. Iz Argentinije in Uruguaja se v zadnjem času izvažajo velike množine mesa v Evropo in Severno Ameriko. Zlasti Ar-gentinija prejema toliko naročil, da še primanjkuje transportnih sredstev.
pri
A. Šinkovec Basi. K. Soss
Ljubljana, Mestni trs 19»
vseh vrst, priporoča
t. Tičar
Ljubljana 418
R
Priporoča se speuicija
, RANZiNGER
Ljubljana — Jesenice. 33
Oglase za vse časopise fjjjj «
sprejema
ALOMA COMPANY
anonena ¡a reklamna cružSa z c. z. Ljubljana. Kongresni trg 3.
Otofave
*	J. S. A. D. <]atlran*. Prvi debatni večer se vrši danes, dne 15. marca ob 20. ari. Predava tovariš Milan Zadnek, stud. teh. o «Svetovnem nazoru». Udeležba obvezna. Nečlani dobrodošli!
*	Slovenskim knligarnam na znanle: Matična knjigarna v Ljubljani, Kongresni trg 9 ¡e prejela v komisijo vse knjige, ki jih Je Izdala «Naša založba» v Trstu. Dosedaj so Izšle sledeče knjige: Pregelj: Piebanus Joanes; Bevk: Faraon; Majcen: Za novi rod; Jadranski almanah za leto 1923. Zato naj se naslavljajo vsa naročila odslej le na gori omenjeno knjigarno. — cNaša založba v Trstu».
*	Sokolsko društvo na Viča priredi v soboto 17. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani viškega sokolskega doma plesni vence!;. Nanj so vabljeni vsi prijatelji in člani sokolskih društev. Ako bi morda kdo izmed teh pomotoma ne bi prejel vabila, se bodo ista izdajala vsak dan od srede do vštevši petka tega tedna v garderobi viškega sokolskega doma od 8. ure do 9. ure zvečer. Vstopnina znaša 8 Din.
*	Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori v nedeljo, 18. t. m. ob sedmih zvečer in na praznik ob treh popoldne veliko zgodovinsko sliko iz časa preganjanja kristjanov v Rimu «V znamenju križa». Zanimanje za to predstavo je jako veliko, zato priporočamo, da se je domači udeleže v nedeljo, tako da bo v ponedeljek dosti prostora za tujce. Da se pričetek radi prepoznega prihajanja občinstva ne zakasni, prosimo točnega prihoda. Priporočamo nakup vstopnic v predprodaji, ki jo oskrbuje br. Jaklič.
*	Akademski klub montanistov v Ljubljani. Na II. rednem občnem zboru dne 3. t. m. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Vukanovič Branko, tajnik I.: Uratarlč Vladimir, tajnik II.: Sieber Andjelko, blagajnik: Radivojevič Bor., gespedar: Godec Božo, odbornik: Ma-kotar Josip; preglednika: Vončina Viktor Culafič Milan; častni sod: Sačiragič Ibrahim. Vragolov Niko, Teply Ervin.
*	Izgubila se je Štefanija Obrol, učenka 4, razreda rajhenburške osnovne šole. V sredo dne 28. februarja popoldne so io starši poslali po poslih v Rajhenburg, a od takrat se ni več vrnila. Poizvedbe so dognale, da je prvo noč prebila pri g. Pongracu v Krškem, od tnd vodi sled do Zagreba, kjer se pa izgubi. Dekle je v 13. letu, precej razvito ter ima kostanjeve lase. Vprašajočim ne podaia resničnih podatkov. Prijaznih poročil pričakuje Matija Obrol, rudniški paznik na Senovem pri Rajhenburgu.
*	Podporno društvo želez, uslužbencev v Ljubljani /avlja na podlagi sklepa občnega zbora svojim članom-vpokojencem, da je mesečna članarina od I. aprila t. I. na 3 Din povišana. Od 1. maja 1923 se izplačuje za vsak smrtni slučaj 2500 Din. Občni zbor dovoljuje članom vpo-kojencem, da plačujejo dosedanjo članarino 2 Din, v katerih slučajih pritiče istim podpora v znesku 1500 Din. Vsi vpokojenci se prosijo, da najkasneje do t. julija t. 1. zanesljivo sporoče društvu, katero članarino žele v bodoče plačevati. Obširnejša letna poročila so izvešena na vseh postajah. Odbor.
•tsn»;a 23 bt:edl Ol*. 3'—, vsaUh i»d«i|n|ih S b«3e-fl 1 C:«, — TrganU ¿acitara*;*, tia-»ramiir.na da SO t stali S Din., »»«tih r.addlnjik s bm-ei S OI*. — Pitia «s sjprai- (LaUto taél * i ■ Crarr I..,.: Na vpraftania eo aúrsverja ta, ake I« »praiinju prüaiana t.amVa ca ed-o-er. ---■
20.0G0 kron
Kalo hUloo
Ercjiški pomočnik
¿a malo in veliko delo se
' nagrade onemu, bi mi pra-1 r vrtom, oe daleč «d «■redine skrbi v mesta stanovanje, ob- i mesta, k trpim. Ponudbe pod ►tojore iz 3 do 4 soli s pri- " tikliuami v štiri sli nori faiSi,
sprejme takoj. Naslov ;ovo pri>ti visoki oajemniui, bi se
upravoištvo «Jutra».
i-OS
Primerile slažba
v kad i pisarni večjega podjetji ali pri odvetuiku teli j 21 iotu* drža'Da uradnica t petietuo pisarniško pra so, vešča slovetii ¡De, nemščine in strojepisja. Cenjene ponudbe z navedb.) plz.če na opravo «Jutra». 903
Cestnt delovodja,
vešč slovens ega in uetat-kega
pbča erciitueluo ia več let mprej. Naslov pri upravi „J airs'". a00
Zora
že rabljena dobro ohranjeni, Se kupi. Potiud!»e us upravo ,Jutra" pod Zola. 893
tfcscu kupec» aa «Jutra».
oprs»c 90S
Hiša, 907
pritlična, s trgovskim lokalom in inventarjem, n& pri^ ' metnem kra u, na periferiji i Ljubljauo, se proda. Eventualno ftauoratije takoj prosto Poundbe poj «1'rgovbki lokal» ua upravo «Jutra»
SZotorno kolo,
dobro ohranjeno, z dvcu, j
Zida se lokal
za trgovino 3 meíanim bk-
jezika v govoru in pisavi ter j Up küp¡. Auton Bučar,
<1 i .Ln»	...or ÍIAn	I	*	_________
ali en m cilindrom, 3 do 3'/, ; g0n blizu mesta, v trgn ali
dober računar, išče primerne | služIte. Pouutlbe na upravo «Jutra» pod «Zanesljiv SIX)«.
»10
Brežice.
8a0
na deželi. Naslov pod it. 40C pov« podružnica «Jatra» v Maribora. 881
Tlpkarlao,
popolnoma izvežbann. odnosno uradnika, veščega posluvüoja notarske pisarne, sprejmeui Alojzij i'egan, no ar v Radovljici. 897
N&takar!oa, 892
ki opravlja tudi druga hiena dela, močna, sdrava in poštena, ee išče. Prednost imajo z dežele. Ponudbe t n&iedbo statosii in dosedan ega slnt-bov&nja na Val Kosa, Bo tiiujska Bistrica.
Dekoraoljski divan,
plinast, temuordeč, in dobro ohranjena violina, se ceno preda. Naslov pove uprava «Jutra». 309
Pisalni stroj 9(5
znamke «COURIER», dobro ohranjen, jo naprodaj. Naslov v upravi «Jutra».
Dva ključavničarska
pomočnika in kurjača potrebuje tvornica .Vulkau', Kranj.
«38
Delo na dom 86'J
sprejme več železuukib uradnikov. Ponudbe pod «delo ua dom» ua upravo «Jutra».
Trgovski aotradnlk
se sprejme. Aotou Bučar, Brežice. 851
Kože
dÍ¥!3Íͧt@
j
; 38
; vsaka vrste, tudi zajčje, kupuje trgovina s oe-j njem D. Ziiravič. Ljub! sna. Sv. Florjana si. 9
Samostojen knjigovodja, bilancist,
absolvent trgovske akademije, vešč vseh trgovskih poslov, doher onjnnizator in knlkulant, ki se je do sedai havil s komercijalnim vodstvom industrijskega podjetja, vešč poleg slovenščine hrvaštine. nemščine in francoščine, že i spremeniti dosedanjo službo. Gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe pod ,Komercijalistu na anončni zavod „Aloma Compauy", dr. z o. z., Ljubi ana.
Kongresni trg 3.	411
Vrtnarja 877
samca, nni ii let starega, išče uprava Turniiče. Spre-iem takoj. Prožuje na upravo Turuišče, Kouščina pri Zla tarju, Hrvauko Zagorje.
Proda se po nizki cen!
pet iamo en mesec rabljenih Siugerjev.b šivalnih strojev in eu če ljarsti šivalni stroj, radi preuredi« obrata na motorni p:>gon Vpraš.mja ja uasloviti na A. Je'euc, tovarna čevljev, Triit 876
I£čem gospodinjo,
ki bi imela veselje :ti na deželo b.izu Ljubljane. Starost se iflbtcva od 40 let naprej. Hra ia in efciuovanje v biši, plača po dogoioru. Ponudbe nod «PoStenust= na tipravujitvo «Jutra». 880
Konjska oprema,
doprsna, ma!o rabljena (medeno okovje), Diu «0U —; izvanredno lepe enovprezne sanke, Din 1500—; zel« velika, skoraj nova rlamo-reznica, Diu 2tXX) —; čisto malo rabl.ien, zelo !ep voziček (zapravljeuček), z oljn. oiiiui. Diu 5(X>'J*—. Naslov v upravi «Jutra». »76
Šoferji, pozor! 881
D broo'iranjene usnjateblare uaprodaj, primerne za vsako velikost. 1'ouve te v Prešernovi ulici 52, ni dvorišču.
IGiaSa gospodična,
resna, želi korespondence s inteligentnim, retnim gospo dom. Predpogoj erčus izobrazba. Tajnost zajamčena. Dopisi s sliko pod «Sanje» na upravo «Jutra». ŠOi
Zeaitna ponudba! «'-»
Trgo es z lesom, 83 let star, inteligenten, vešč več jezikov, srednje postave in iepe zunanjosti, žel! vsled pomanjkanja znanstva poznati vsvrhc ženitve inteligentno gospodično, staro 18 do 25 let. Mi ¡¿ključena tudi mlada vdova — Za povečanje iake dobro vpeljane trgovine želi tudi naj man i 2(JO.lXX) — Dia dote v gotoviui. — Prednost imajo tudi it^lijanskegi jeziks v govoru iu strojepisja veiče-Samo rerne ponudbe x najnovejšo sliko ia točnim, natančnim na-lovom «lo 25. marci pod šifro «Srečna bodočnoj» 33» na upravo «Jutrv». — Tainost strogo sajsmrera, slika se na zahtevo vrne.
Gospodična 911
s črnim klobukom, ki je bi!s v soboto na izleta iu pred odhodom vlaka ob '/,5. nr popoldne v Liubljauo v ba varui pri oknu, se prosi zs naslov I ateregi naj aporoč' pod «Europa» upravi «Jutra^ Ljubiiaea.
Pozor, tr^ovol s lesom
Prodam zemljišče tik postaje' bli/.u Celja, pripiavuo za vsakega z lesom treovca ali za. stavbišče. Naslov se izve pri npravi «J itn». 832
Enonadstrop&a hiša,
STeblirano sobo
! prosim vliiMiom iiče soliden gospod v bližini skladišča
„Balkan" in v sredini mesta.
1'onudlie na „Pomorsku Tr-1 , . _ . . _ ___._.
govacku Agenciju", Dunaj-ka i T <1o,,rcnl. s.Un,a.'. z 0f°,nl!
cesta 33. ^ ! stasovan,, ,u vehk.m vrt,®
____ v predmestju Ljubljane, sc
! po tigndni ceni proda Po-Sostaaovaloo-akademtk j niujlw p0(i Sifro .Onem sta-
se i-prejme. Naslov pove upr^v ništvo „Jutra".	5)01
j novsnj»
I
na upravo «Jutra»
67»
50 let star upokojenec
^ pokojnino pribliiuo 16Ct kron mesečno, želi znanjs r svrho ženitve s kuharico primerne starosti, z nekaj premoženjem, ali s samostojne pose*tnieo. Ponudbe pošteo-ležeče Maribor pod št. 200.
»P7
Ka fino domačo braac.
se «prejme več gospodov. — i'oizve ge v upravi «Jutri».
MS

Odvetnik
Bukova, borova In brezova, prodaja na drobno In dsbslo v vsaki množini, na dom postavljena
Drago Sčekič, Maribor, Rajčeva ul.7
DR. OTON FETTICH
naznanja, da preseli svojo odyetniško pisarno z 20. marcem 1923 v Dalmatinovo uiico štev. 7, visoko pritličje (prejšnji prostori pisarne Dr. Triller — Dr. Treo).
Telsfon štev. 355
296
VC3,
t m » j?»mt
Zalivala.
Za ljubeznive izraze sožalja ob britki izgubi mojega blagega moža
Miroslava Schmidingerja
izrekam vsem prijateljem in znancem, gg. pevcem za ganljive žalostinke, kakor tudi mnogobrojnemu občinstvu ia spremstvo naj.skrenejšo zahvalo.
V Kočevju, dne 9. marca 1923.
IVAN KRAV0S
Maribor»
Ana Schmldinger-Bučar,
soproga.
Trgovina — Delavnica ;N&ibo,'še b!aS0' kakor koruzo, Žito i. t. d. po dnevnih cenah
razpošilja samo na vagone
BartoS JesenovskS, Huma, Srem?
Import - Export živežnih namirniea.	417
Takoj stanovanje, trgovski in obrtni lokal!
Dns 27. marca 1923. ob 9. uri zjutraj se vrši pri okrajneir ¡sodišču v Ljubljani, t sobi 6i 36
javna prostovoljna dražba hiše štev. 8 v Ljubljani na Martinovi cesti
z vrtom in pilaroo a «troji. V stanovanje iz treh sob in pritiklinam!, j trgovski lokal z dvema stranskima prostoroma in pilaroo se zdražitelj lahko • takoj vseli.
Dražbcni pogoji in pojasnila pri dr. EmUt; St&rcfctE. odvetniku v
Aleksandrova c. 13. — Koroška c. 17.
Talefoa lat. 207. 67 Opreme in potrebščine za konje, kovčegi, torbice, usnjati izdelki, | j gamaše itd., gonilni jermeni.
Meblirano sobo
čedno, s posebnim vhodom
in vso oskrbo, iSče za takoj al! pozneje | uiaduics. — Ponudbe p<"h1 «Prijeten d>>m» '
na nnrseo »^utra»-
852 I Ljubljani, Sodaa ulica 4.
APC
fveseUIo, zafitevemo pa, 'Ča. » teh""!® ffli-L lijonov lir no razdeli, dokler ne vemo pri čem, da smo. Na vsak način pa morajo Imeti zadruge prednost pred bankami.
Volilni sftočT naprednega bloka
v Li&g&Bsani
se vrsi danes 15. t. m. ob 8. uri zvečer v UNIONU. Govorita gg. kandidata prof. JOS. REISNER in dr. VLAD. RAVNIHAR. Naprednjakl vsi na shod!
Sanke in zadruge
Pednčno poglavje iz Santamarghe-riiske konvencije.
V St Margheritskem sporazumu Se odškodninsko vprašanje glede konverzije avstroogrskib kron v lire deiinltivno re-&30. Italijanska viada se je obvezala 'dati na razpolago naši vladi 16 milijo-aov lir, da jih slednja razdeli na one kreditne zavode, ki so trpeli škodo vsled konverzije a.-o. kron. Naša vlada pa je izjavila, da se za sebe in za svoje dr-■iavljane odreka pravice terjati še kako sirski f«vet na predlog finančnega mi-cirugo odškodnino, ali izplačilo radi za- nistra v sporazumu 6 finančnim od-menjave teh ki on (§§ 3 m 4 člena 32 St. borom (§51.).
Marg. sporazuma). Brezdvorono .ie torej, Maksimiranje je odobril finančni odda je s temi 16 milijoni lir zadeva kon- bor meseca aprila 1922. Tedaj prof. erzije za italijansko vlado končno re- Reisner še ni bil ne član, ne namest-sena. Kdor ne dobi odškodnine iz tega v finančnem odboru, minister dr. fonda, je ne bo nikdar več dobil.
Maksimiranje draginj-skih dokiad državnim nameiiencem
Na volilnih sestankih po deželi 6e jc pokazalo, da nasprotniki demokratov. predvsem naredili socijalisti v vr-stah nižjih državnih uslužbencev agi tirajo s tem, da so slovenski demokrati. posebno prof. Jorip Reisner zakrivili lansko leto maksimiranje dra-ginjskih dokiad. Z ozirom na ta očitanja, ki so bila že na javnem shodu v Kazini v Ljubljani kot neresnična in popolnoma izmišljena zavrnjena, je prof. Reisner na sinočnjem volinem shodu v Šiški še enkrat ugotovil:
Zakon o draginjskih dokladah more v slučaju potrebe izpremeniti le mini-
________Žerjav pa je ležal težko bolan v do-
Zunanji minister dr. Ninčič je sedaj j movinL Poslanski klubi niso bili o
izjavil, da je ta vsota od 16 milijonov Tir že razdeljena, in sicer da dobi Jadranska banka v Trsta 13 milijonov, podružnici Ljubljanske Kreditne banke v Trstu in v Gorici pa 3 milijone lir. Pristavil ie sicer, da bo skušal dobiti še 10 milijonov lir. To so z ozirom na citirane 3 In 4 čl. 32 St. Margheritske pogodiš prazne besede.
Sedanja vlada je namenila teh 16 ml-
nameravanem predlogu finančnega ministra prav nič obveščeni. Prof. Reisner je izvedel za maksimiranje šele ko je bilo v finančnem odboru že odobreno. Minister dr. Žerjav ne bi bil v ministrskem svetu nikdar podpisal takega predloga in bi bil pravočasno preprečil njegovo izvedbo, če ne popolnoma vsaj gotovo na sedanji ostrini Poslanec g. Ivan D e r ž i č je s svo-
lijonov "lir bankam, ker baje ni vedela, ¡1?	pogreško, da je stavil v
..	.	_	fiiriirvïPtni twitti 70L* rt-n-bi r-t^^kHr«»o
ca so tudi naše zadruge v Italiji hudo irizadete. Ali temu ni tako. Gosp. dr. Ninčič je bi! že prošlo leto natančno podgan o težkem položaju, v katerega so prišle jugoslovanske zadruge v Italiji baš > sled konverzije a.-o. kron v lire. Že 11. marca 1922 je Gospodarski svet za Jamsko Krajino v Trstu predložil gg. Pa-■iču, dr. Ninčiču in drugim ministrom /¿širno spomenico o obupnem položaju :*2oslovanskih zadrug na Primorskem. V spomenici je konštatirano, da imajo naše zadruge v Italiji terjati od svojih •adružnlh centra! v Jugoslaviji nič manj i;akor 16,484.438-48 K in da vodijo te na-ržbe v svojih knjigah na bazi 60 lir za 100 kron. Velik de! naših zadrug je obsojen v nedelavnost, ker jim vsled ne-¿vršene konverzije primanjkuje obratni Kapital in računati je z neštetimi kon loirrl, ako se tem zadrugam ne pripomore do pravične konverzije, v Julijski Krajini imamo nič manj kakor 414 jugoslovanskih zadrug, od kojih je 119 nepo-■redno prizadetih vsled neizvrSene konverzije. Ostale zadruge pa bi posredno -:?ele. Ako ne pridejo sedaj naše zadruge do svojega denarja, ga ne bodo ni-i dar več videle in posledica bo, da bo vse naše zadružništvo v Italiji uničeno.
Zadnja gospodarska opora našega nahoda v Italiji so zadruge. Z njimi bi pad-' : naša nacionalna gospodarska organizacija. Ali bedo potem, ako bi propalo ::aše zadružništvo, gojile in branile nasilne ideje v Italiji banke? Ali bo to storila Jadranska banka v Trstu, ki je ime-i<i že prošlo leto preiti v italijanske roke, ; iko da bi bili Italijani prevzeli dve tret-nr delnic? Celo lansko leto se ie vršila ■jlioli tega vprašanja srdita zakulisna ' orba. Jadranska banka je sistematično ripravljala svojo «nacijonalizacijo» v • raliji, ker je upala, da se ji tako posre-1 iztrgati milijone našim nacionalnim za-irugam, glavnim stebrom našega narod-^sga obstanka na Primorskem.
Prava vzroki boja, ki ga je pričela Jadranska banka proti demokratom prošlo ■sio, leže v razdelitvi teh 16 milijonov lir. Aii smo že takrat stali na stališču, da e treba ia denar pravično razdeliti med oškodovance in da je treba predvsem ■joravnati vso škodo, ki so jo imele za-■Jrugs vsled neizvršerte konverzije. Ja-Iranska banka je vedela, da slovenski demokrati ne bodo nikdar dopustili ne-¿aslišne narodne sramote, da bi dali prvenstvo bankam pred zadrugami. Zato je Kamenarcvič skuša! z lažmi, sumničenjl, : jžbami, ovadbami in enakimi sredstvi spodkopati slovenske demokrate da bi mogla njegova banka odjesti denar našim nacijosalnim zadrugam v Italiji.
Demokratov ci momentano v vladi, m dej! z vso naglico razdeljuje radikalska vlada milijone. V St. Margheritskem sporazumu je določeno, da bo italijanska -iada plačala teh 16 milijonov lir 40 dni jotem, ko stopi v veljavo sporazum. Niti 10 dni ni preteklo, pa je vlada že sklepala o razdelitvi! Treba je bilo hiteti, ker do 18. marca imamo še komaj par oni! Radikalska vlada ni vprašala, kateri zavodi so bili oškodovani. Vedela je sicer, da so jugoslovanske zadruge vsled konverzije hudo prizadete. Jadranska banka ni nikdar predložila pravičnega izkaza o svojih izgubah povzročenih po konverziji. Zadruge so to storile. Vkljub temu je radikalska vlada predčasno prisodila Jadranski banki v Trstu od 16 milijonov lir kar 13 milijonov lir ta to :;a škodo našega nacionalnega zadružništva.
Bodoča skupščina se bo bavila s tem vprašanjem. Sedanja vlada ima še čas, ¿3 revidira svoj sklep. Minister dr. Ninčič Je sicer obljuba, da bo za enkrat utiral razdelilni sklep. Ta obljuba pa «e nam zdi nekoliko sumljivo, ker je
skupščini nujni zakonski predlog za ukinjenje maksimiranja, ne da bi bil prej druge poslance o tem obvestil in z njimi poskusil pridobiti finančnega ministra za nujnost, toznejšo akcijo za popravo maksimiranja močno po kvaril. (Finančni minister Stojadinovič (radikal) je na shodu v Mariboru izjavil, da se maksimiranje ne more odpraviti zaradi razmer v Srbiji!)
Maksimiranje vpokojencev .je bilo odrejeno šele novembra leta 1922. z odlokom državnega računovodstva in to na vprašanje podrejenih oblasti! Če bi te oblasti ne bile opozorile financ nega ministra^ bi vjokojenci ne bili maksimira.nL
V seji finančnega odbora 7. februarja je na vprašanje prof. Reisnsrja. ali ostane § 22. zakona v polni veljavi, tako finančni minister g. Stojadi-novič, kakor tudi načelnik državnega računovodstva Vasovič to izrecno potrdil. Ker § 22. odreja vsem vpoko-jencem stanarinsko doklado, maksimiranje pa se glasi samo na vsoto osebnih in rodbinskih dokiad. morajo vpo-kojenci po zakonu dobiti zvišani maksimum in še stanarinsko doklado. če bo v tem pogledu j>rišel kak nov, za vpokojence neugoden odlok, bo prišel zopet le zaradi kakega vprašanja podrejenih oblasti in po saroolastnem tolmačenju državnega računovodstva.
Klerikalci
in uradniSftvo
Ljubljana, 14. marca.
Dr. Korošec in dr. Gosar sta imela danes zvečer v veliki dvorani Union a Javen shod za javne in iz previdnosti obenem tudi za zasebne nameščence. Dvorana je bila sicer polna vendar pa je bilo le malo onih, za katere Je bilo zborovanje pravzaprav sklicano. In ni jim treba biti žal, da niso prišli.
Prvi sovernik dr. Korošec Je uvodoma izpovedal veliki confíteor klerikalne stranke in javno proklel njeno dosedanje geslo, «da uradnik samo žre in žre». Skuša! ie nato zapeti visoko pesem o spo sobnosti in poštenosti naših uradnikov, ki bijejo sedaj najtežji boj za svoj obstanek, vendar pa se mu je videlo, da na tem polju nista domača niti on niti klerikalna stranka. Zato med poslušalci tudi ni našel pravega razumevanja za svoje najnovejše nazore. Sicer pa si Je dal dr. Korošec s svojim današnjim uradniškim govorom slabo spričevalo. Odpravil je namreč uradniško vprašanje v petih minutah !n prešel nato, da bi bolje podžgal zborovalce, k drugi taktiki — avtonomiji Slovenije — kjer !e pokazal več spretnosti in prišel tudi na svoj račun. Tembolj pa so bili zato razočarani oni, ki so prišli na zborovanje, da slišijo Iz njegovih ust klerikalni uradniški program.
Dr. Gosarju, klerikalnemu kandidatu v Ljubljani, se fe videlo, da se kot bivši klerikalni ljubljanski poslanec nikdar ni zanima! za interese javnih nameščencev v skupščini ln da Jih tudi ne pozna. Na dolgo in široko je razpravljal njihov obupni položaj, slišati pa ni bilo niti besede, da bi se kdaj zanje zavzel. Svoj uradniški zakon je zaključit s priporočilom. naj se uradniki depolitizirajo — in stopijo vsi v klerikalno stranko.
Kandidatov namestnik, Josip Pire, Je imel prazen demagoški političen govor, istotako tudi naslednji govornik Žužek.
Splošen vtis z današnjega prvega klerikalnega shoda za Javne nameščence je bil: da klerikalci pač vidijo neznosno bedo državnih nameščencev, storili pa Se niso nikdar ničesar zanje, ker ne poznajo In tudi nočejo poznati njihovih interesov. Zato tudi nobeden izmed govornikov ni vedel povedati, da bi bila klerikalna
Sinoči je bil pri Kosmatimi ▼ Šiški volilni shod, na katerem sta govorih prof. Rei«ner in Rasto Pustosiemšek. Shod je bil dobro obiskan in je lepo potekel. Na koncu se je oglasil k besedi še g. Makuc, ki je seveda govoril za delavsko listo, pobil ga pa je e prav krepkimi izvajanji govornik Gra šič,
-f Demokratje v mariborskih predmestjih. V torek je priredila demokratska stranka volilen shod tudi Pobrežju pri Mariboru, dosedanji do meni nemškutarjev, klerikalcev in so-cijalistov. Številni nasprotniki so spočetka našim govornikom ugovarjali, kmalu pa so jih rtvarni govori tako osvojili, da so končro nosilcu kandi datne liste dr. Kukovcu vsi navdušeno ploskali. Včeraj zvečer sta dr. Ku-kovec in g. Novak imela lep shod v Rušah. Za prihodnje tri dni se pripravlja če več sestankov in shodov demokratske stranke.
+ Velik demokratski shod v Mari bora se vrši v eoboto zvečer v velild dvorani Narodnega doma. Nastopilo bo več govornikov s kratkimi izjavami.
Pilič ne pride v LJubljano. Iz
Beograda poročajo, da je ministrski predsednik Pašič definitivno opustil načrt, da bi priredil volilni shod n* dikalne stranke v Ljubljani, pač pc odpotuje v soboto v Vel. Bečkerek, kjer je izvolitev zunanjega ministra dr. Ninčica močno ogrožena. Pašič upa. da mu bo s svojo prisotnostjo vendarle še rešil mandat.
-f Deputacija koroških Slovencev v Beogradu. Kakor čujemo, se poda pri hodnje dni deputacija v Jugoslaviji živečih koroških Slovencev k ministru zunanjih del, da se pritoži nad postopanjem našega dunajskega poslanika Tiče Popoviča ter zahteva, naj naša vlada spravi koroško vj.rašanje znova v pretres povodom trgovinskih pogajanj z Avstrijo.
-f Netočni komentarji. V svojem beograjskem govoru se je Ljuba David ovič izrekel proti reviziji ustave, pa za revizijo zakona o razdelitvi na oblasti. To navidezna nasprotje je iz zvalo povsem napačne komentarje. Vedeti je namreč treba, da so nove oblasti, zlasti v Srbiji, zelo majhne in da obsegajo nekatere manj nego 100 tisoč prebivalcev. Proti tem malim oblastim je bila demokratska stranka od vsega početka. V tem smislu postavlja gosp. Davidovič revizijo zakona o upravni razdelitvi države na dnevni red novega parlamenta. Kakor znano, je okvir za velikost oblasti določen v ustavi na 800.07)0 prebivalcev.
-f Zelezničarske doklade kot volilna vaba. Že včeraj smo opozorili na demagogijo, ki jo uganjajo radikalci z železničar? kimi dokladami. Samoumevno je, da t-e mora oglasiti k temu tudi neizogibni gospod Hribar, čeprav ima z železniškimi zadevami ravno toliko opravka, kakor ljubljanski škof. Tudi g. Hribar izjavlja, da se bodo železničarjem «brezpogojno izenačile draginjske doSade» in da se jim bodo «te povišane doklade priznale od 1. marca t. 1.» Gosp. Hribar pa je namenoma pozaldl povedati: 1.) da teh dokiad ne more dovoliti niti železniški minister, uiti vlada, ampak edino finančni odbor: 2.) da bi radikalska vlada, ako bi ji bili železničarji res tako pri srcu, kakor zatrjujejo sedaj, prav lahko uredila zelezničarske doklade povodom zadnje regulacije uradniških dokiad. da pa tega kljub opozorilu posl. Reismerja ni ho tela storiti; in 3.) da ~e sestane finančni odbor, ki more dovoliti doklade, _v najboljšem slučaju v začetku maja in da je več kot dvomljivo, ali bodo takrat še radikalci gospodarji, česar si gotovo tudi železničarji sami ne žele. — Razglas g. Hribarja je torej prav rekordna volilna vaba.
-f Nasilja SLS. SLS. ki toliko pri-diguje o politični svobodi, je za pretočeno nedeljo izdala parolo, da s e morajo razbiti vsi nasprotni shodi. To seveda ni kar tako šlo. Večji del so razbijali otroci in ženske. V Št. Jerneju 'e ubogi g. Fab jančič moral bežati v prvo nadstropje pri Kajzeljnu, par komunističnih agitatorjev pa so klerikalci pohodili v blato ter jim sfcriali obleko. Ko so napadli katoliški boljševiki sodruga Fab-jančiča, je navzoč pristaš JDS zakričal kaplanu, ki je dajal takt na-sil-stvu: «Teza je škof v Ljubljani volil, tykaj ga pa dol mečejo!» To je klerikalce zbodlo, da so kar zdivjali.
prtavete« profesorja
.	- - i - - - — ----rednega S».-
padlo poa režimom jugovincev na na akademije.
nivo avstrijske krone, srečna naj nam« Svetovnoznani češkoslovaški virtnoj bo in dolgotrajna «reakcija», ki na na gosli Jan Knbelik priredi ta meeee znotraj pobija anarhijo iu ki z uspe- v Pragi kvartet, katerega vstopnino je hom dviga v .javnosti zavest države 1 določil za dar zlatemu fondu čeiko-L» in narodne slobode v njej!» — Tako vaške republike.
poje «Balkan» slavo režimu, ki mu ■ ■-
enakega ni blizu!
-j- Zanellin list na Sušaku. Te dni je pričel izhajati na Sušaku Zanellin list pod imenom «La Difesa». List prinaša seznam vseh od fašistov napadenih Rečanov, ki so morali pod silo prenapetežev zapustit; Reko. Isti list tudi poroča, da so reški fašisti organizirali čete, ki imajo braniti luko Ba roš. Vsak teh fašistov dobiva dnevno 20 lir.
Spori
Po sveiu
— Napetost med Rainnnijo in Ma-džarsko. Iz Bukarešte poročajo, da nameravajo parlamentarne stranke zahtevati od vlade, da radi poraznih razkritij o procesu proti madžarskim atentatorjem prekine diplomatične odošaje z Madžarsko. Preiskava je, kakor znano, dognala, da sta dva glavna obtoženca bila v ozkih ! vremenu"
Nogometna sezona v Ljubljani st otvorl 18. in 19. t. m. z dvema tekmama med Ilirijo in Sportvereincnn iz Beljaka. Ilirija se le pogajala za otvoritveno tekmo z zagrebško Ilirijo, ko pa pogajanja niso uspela, je pridobila v zadnjem hipa SV. iz Beljaka, oficijelnega prvaka Koroške, čegar moštvo sestoji večinoma iz dunajskih in graških igralcev. Tekmi pričneta oba dni ob 16. Predigre: v nedeljo ob pol 15. Akademiki : Ilirija rez., v pondeljek ob 13. Slavija : Ilirija II. ob pol 15. uri Hermes : Slovan. — Cianske ln dijaške vstopnice se izdajo za te tekme le v predprodaji pri blagajni ca športnem prostoru v soboto od 16. do 17. ter, v nedeljo ln pondeljek od 10. do 11. Pred-tekme v slučaju deževnega vremena od« i padejo, glavni tekmi se vršita ob vsakem
zvezah z madžarskim generalnim štabom in oa so pri atentatu kompromitirani poveljnik mesta v Segedinu in posla-
Iz Ljubil, nogorn. podsaveza. (Službeno.) Seja poslovnega odbora v petek 16. t. m. ob 8. zvečer v Narodnem domu.
nec Vilagy. Bukareško časopisje nagla-. seja upravnega odbora uro kasneie (ob ša, da ta poskus atentata ne bo ostal; 9.). _ Tajnik.
brez diplomatičnih posledic.
S. K. Jadran v Ljubljani skiicuje v
— Volilna dolžnost v AvstrilL Te petek dne 16. t m. ob 20.30 uri sestanek dni bo avstrijskemu parlamentu predlo- nogometne sekcije v salonu gostilne pri žen nov volilni zakon, ki predvideva ko» j «Sodčku» v svrho postave moštev. Ude-
posebnost uvedbo volilne dolžnosti. Sedanji kancelar dunajske vlade meni, da je uvedba volilne dolžnosti najboljše jamstvo za odpravo volilnega terorizma in da more Ie na ta način priti ljudska volja do pravega izraza.
Kerenski in sovjetska Rusija. Prvi predsednik ruske republike Aleksander Kerenski, ki se ie izza boljševiškega pre-
ležba obvezna! — Načelnik.
Dopisi
SLOVENSKA BISTRICA. V soboto b
v nedeljo je uprizorila naša šolska mladina igro «Šivilja Klara», ki Je nudila številnim gledalcem mnogo užitka. Kako r, .. j-, r> - - : izvežbano in ljubko so nastopili otročič-
i kL Občr.stvo je bilo presenečeno nad iz-
kaj časa nahaja v Berlinu. O političnem i položaju svoje domovine se je Kerenski
urjenim nastopom malčkov. Režiserka Je
. ., , , ,	,	bila gdč. učiteljica Puc, pevske točke
izrazd takole: «Gospodareko-pohtičm	vadila gdč. Goričan, rajalr.e vaje
preokret v sovjetski Rusiji bo nedvom-:	ha	Cefc.
no imel za posledico gotove spremembe. posebne ske točke pod vodstvom g. Sem mnenja, da se bo setonja vlada ob- nadlji;telja Frana Karba|a so bSe jak{J
držala, vsled cesar ue odklanjam soae- ,	, . ... . , , ,
e	i» L,i	lepo izvedene, da občinstvo ni nehalo s
lovanja s sovjeti. Vendar je prvi pogoj za tako sodelovanje uvedba politične svobode. Ako sovjetska viada zajamči to svobodo, sem takoj pripravljen vrniti se ! v Rusijo in delovati za njeno obnovo.* | — Dolg poljske republike. Poljska država dolguje sedaj sledeče svote: inozemstvu 1.519,000.000 zlatih frankov, svoji mnotranjim upnikom pa 228 milijonov zlatih frankov, tako da znaša celokupni dolg poljske vlada 1.747,000.000 j zlatih frankov.
ploskanjem. Vodstvo dekliške In deške I šole (gospa Otiiiia Feigel In g. Fran Kar-baš) je lahko ponosno na tako lep nspeh šolske mladine. 2elimo le, da bi nas šolska mladina zopet kmalu osrečila s kako predstavo.
Sodnifa
Prosveia
Ljubljanska drama.
Sreda, 14.: «Ugrabljene Sabinke». B. Četrtek, 15.: «Otheilo». C. Petek, 16.: Zaprto. Sobota, 17.: «Za pravco in srce». A. Nedelja, 18.: ob 3. popoldne: «Madame
Na smrt obsojen. Pred sodiščem v Beogradu je stal te dni res zanimiv tip. To je neki komaj 29 let stari Kari Leit-heim, po poklicu harmonikaš. Ze pri svoji poroki se je smrtno zaljubil v sestro svoje žene in ker so skupaj stanovali, je stopil žnjo kmalu v intimne odnošaje. ■ Zena Je to trpela in končno je privolila I tudi v to, da sta se nien mož in sestra j odselila v drugo stanovanje. To je traja-! lo dve leti in pol, v katerem času jc imel obtoženec s svojo svakinjo tudi otro
_ '	_	, „	-_ rWU„T i UUCI UUÍ.UÍCUCV 3 3VUJU aVtZAliJjU IUUJ uuv
Sans Gene». Izv. ob 8. zvečer: «Othel- > ka_ k¡ st> „a pa izroeila njegov1 ženi
lo». Izv.
Ponedeljek. 19.: ob 3. popoldne: «Za pravdo iu srce». Izv. Ob 8. zvečer: «Ugrabljene Sabinke». Izv.
Ljubljanska opera.
Sreda, 14.: «Seviljski brivec». A,
Četrtek, 15.: «Jenufa». D.	>
Petek, 16.: -Vrag in Katra». B.
Sobota, 17.: «Tosca». C.
Nedelja, 18.: «Vrag in Katra». Izv.
Ponedeljek, 19.: «Gorenjski slavček».
Mariborsko gledališče.
Sreda, 14.: «Kovarstvo in ljubezen». B.
Četrtek, 15.: cUrh, groi celjski». A.
Petek, 16.: Koncert g. Zdenka Knitiela in gospe Marte PosplšiUvanove, članov zagrebške opere.
kjer je otrok kmalu umrl. Leitheim ie i končno zaparil, da ženina sestra ni sa-j 310 njegova ljubica, temveč da ima tudi j druge ljubimce in postal ie silno ljubo-(sumen. Preselila sta se bila med tem že I zopet k njegovi- ženi, kjer je pri nekem l prepiru ponoči Leitheim svoji svakinji in I ljubici kratkomalo pognal nož v prsa, ! da je bila takoj mrtva. Njegova žena le j na to zbežala na ulico, on pa je odšel či-! sto mirno na policijo in tam prijavil kr-I vavi dogodek. Tudi pred sodiščem se ie vedel popolnoma mirno, in se nič branil ln čisto mirno sprejel tudi — obsodbo na smrt. Dobijo se pač čudni ljudje na svetu, posebno zadnja leta po vojni, ko se množijo umori in razni drugi zločini to
Sobota. 1*7.: «Pri treh mladenkah». C !n ko sodijo sodišča ljudi, ki ostanejo tudi kuponi.	i Pri poslušanju smrtne obsodbe popolno-
Nedelja, 18.: ob 15.: «Baron Trenk». Izv. i ma^mirm. Znižane cene. Ob pol 20.: «Težke ri-; ~ c" be». Izv. Premiera.
Dva Slovenca pred zagrebško sod»
nijo. Zagrebško kazensko sodišče je dne Ponedeljek, 10.: ob pol 15.: «Urh, grof; 9. marca obsodilo dva Slovenca, name-celiski». Izv. Znižane cene. Ob pol 20.:: ščena v Zagrebu ki sta se prvikrat pre-- Kovarstvo in ljubezen». Izv.	j srešib zoper seomo bozjo zapovedJPm
.	1 je Alojzu Leskoses, doma iz Laškega,
_ _...	o „.1 r.r;_ ki si je kot nameščenec tvrdke «Jugoslo-
reditaTd^"' S^trZ vensko Pomorsko d. d, prisvojil 50 ti-m. Claire Tro<t g. Anton Troet kla- soc dinarjev, katere bi bil moral oddat! virski koncert z izredno bogatim ia z^ na pošto. Nakupil si ie lepih stvan, sc nimrvim sporedom. Sestava koncerta se elegantno preoolekel, a detektivi so ga odlikuje po tem, da so ca sporedu v vseeno še isti dan izsledili. Pred sodmjo
¿sSr'S sÄÄ^l? sms
narodnimi interesi torej še kljub i kalski blamazi v Apačah ni končano, -r Zveza zemlioradnikov z Bolgari?
«Tribuna» poroča, da se je sarajevskim oblastim pcsrečilo. odkriti zvezo
ena najkrasuejših klavirskih kompozicij, oele svetovne klavirske literature. Občin etvo prosimo, da se v obilnem številu udeleži tega koncerta, ki bo nudil prav
prvi vrsti in po Večisi zastopani slopn- j je priznal krivdo, izgovarja! pa se je na «ki avtorji s svojimi najzanimivejšimi ¡nekega svojega tovariša, ki mu je kakor
zloduli vedno prigovarjal, naj enkrat «aa-maže kapitaliste». Leskošeku so prisodili dva meseca težke ječe. — DrugI obtoženec je Josip Carman, rodom Iz Gradca, ki pa je prebival kot upokojeni železniški uslužbenec na Gorenjskem. Zadnje mesece je bil nameščen pri zagrebški podružnici «Balkanaj, kjer Je pone-veril 2000 Din, namenjenih za carinarnico. Carman je priznal krivdo, a se je izgovarjal, da Je isti dan prejel vest. da mu mati leži na smrfcii postelji. To ga !<' tako pretreslo, da je takoj sedel na vlak In odnesel seboj poverjeni mu denar- Mater Je našel mrtvo, pa ji je s tajim denarjem oskrbel pogreb, javil pa ie tvrdk; istočasno, da hoče denar povrniti. Misleč, da Je s tem vse poravnano, se je z mirnim srcem povrnil v Zagreb, kjer pa ss ga takoj prijeli. Sodišče je uvaževalo ProSli petek se je v Beogradu vršila let- j tehtne razloge in obtoženčevo cepokvarfen os t, ter je Carmana le pogoino obso-
zemljoradniike stranke z Bolgari. Do- gotovo vsestranski in izredni umetniški e gnalo se je, da je bolgarski zemliorad- užitek. — Vstopnice so cel dan v pred- 1 niški agent Jovo Haranačev prinesel 600.000 kron in jih izročil za agitacijo enemu od najodličnejših bosanskih zemljoradnikov Spim SoldL
+ Slavospev reakciji je zap?I, seveda, zntni beograjski «Balkan». V Beogradu se bo vršil protestni shod proti reakciji, ki je zavladala v državi in «Balkan» poje: «O, blagoslovljena! Blagoslovljena bfla ti ln taka reakci
pred
prodaji v Matični knjigarni, na večer koncerta pa pri koncertni blagajni od 7. ure zvečer dalje.
Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani Vaja za ženski zbor se vrS v četrtek dne 15. marca zvečer ob 6. uri to 6etrt, za moški zbor pa v petek dne Iti. marca ob ieti uri, Polnoštevilnol Odbor. Iz beograjske akademije znanosti.
pristavil, da uoa dobiti še nadaljnih 10 stranka napravila kdaj vsaj kak korak v ja, Id sj se pojavila v naši državi in na skupščina Srbske akademije znanosti., te:
nsSfiOBCT lir. Ako lili to doba. tias fco • nrld državnim nameščencem.	t s? ra-z£Iri!a ooa *?danjo. vlado i Pa-! Skupsčbi ie priscstroral tudi kralj Ale- '.¿L
iilo aa tri uiesccs.