• rmmamd a» miki butkl Saj vel JI akrvanskl črn ivnik ▼ Zdnftnlh drfavak. Velja ta vse Uto ........ $6.00 Sa pol leta........... IS.00 Za Na« Tork oelo leto... $7.00 Za inoaemjtvo oelo lato... $7.00 c*. d luiiuihm) if in aw ot owtwn 6i wt. 1» mi n ga jwt uujui i« et.lr % A. W. >. m. GLAS NARODA list slovenskih delavce? v Ameriki t»ri«n ta the United Daily •Terj day tiMfl Sunday« and legal Holidays, r 76,000 TELEFON: 2876 COKTLANDT. Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Poet Office at New York. N. Ym under the Aet of Congress of Ma reb 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLAND* NO. 253. — STE V. 253. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 28, 1921. — PETEK, 28. OKTOBRA, 1921. VOLUME XXIX, — LETNIK mi ZDRAVNIKI NOČEJO PREDPISOVATI PIVA ŽELEZNIŠKI DELAVSKI SVET ZDRUŽENIH DRŽAV. Z leve na desco: Horace Baker, zastopnik delavstva; G W. Hangar, zastopnik javnosti; O. O. Wharton, zastopnik delavstva; B cn W. Hooper zastopnik javnosti; Samuel Higgins. zastopnik železniških družb; R M. Barton, predsednik. Glavni namen tega sveta je bil preprečiti železničarsko stavko. Izjavljajo, da ne bodo dajali bol. nikom reccptov sa pivo. — Zdrav. niki nočejo biti bartendarji. V J ' " i . i Philadelphia, Pa., 27. okt. — Zdravniki ki prisostvujejo Ame-nškemu kongresu kirurgov, ae hočejo boriti z vho silo proti demonu rumu. Zadnji odlok zaklad-mAkega tajnika Mellona jih ne l»o i prizadel uiti v najmanj« meri. — Pripravljeni smo I mi rit i se do smrti proti onim žejnim pari-jentom, ki čakajo, da se vrnemo domov, da nas preplavijo z zalogo posebnih formularjev za recepte ter peresi. — je rekol včeraj eden izmed kirurgov. — Izjavilo pa k« je tudi, da ne bo kolegij kirurgo« vprizorili nobene oficijelne akcije glede te zadeve. — Večina nan je proti profcl-biciji, — je rekel dr. Wellborn iz Evansville, Indiana (v tej državi je veljavna poatava, ki prepoveduje pivo v zdravilne svrhe), — a mi ne bomo predpisovali piva « pomočjo receptov. Prohihicija mora ali popolnoma izginiti, ali pa nočemo imeti nobenega opravka z njo. Dr. Wellborn je rekel, da je izprašal glede te zadeve skoro vse zdravnike, ki se vdeleiujejo kon-veneije. V skoro vsakem slučaju je izvedel, da ni dotični zdravnik voljan ali pripravljen predpisovati pivo g pomočjo receptov, brez ozira na to, kako priti&k se bo izvajalo na dobro naravo drav-nikov od strani žejnih. — Mogoče bo najti tri odstotke »Travnikov v deželi, ki ae bodo lotili trgovine ■ pivom, ker ne morejo drugače najti zaslužka, da se prežive, — je dostavil dr. Wellborn — To pa bodo vedno isti ljudje, ko jih ni nikdo drugi hotel dobavljati. Dr. Melvin Franklin, zdravnik iz tega m<;st8, se je smejal vspričo mLsfil, da bi pontali zdravniki bartenderji. — Ne bo nič, — je rekel. — Vem, da ni tnkaj niti enega zdravnika, ki bi jemal kaj takega vpoitev in upliv teh bo zadosto-val, da zadrži manj odlične zdravnike, da se lotijo takega posla V istem času pa je pričel med kirurgi prevladovati strah, da bo pričele tvornice, ki izdelujejo ki-rurgiČne inštrumente, izpreminjat! slednje v jeklena peresa ter priporočati nove aparate za drav-tiiške urade. Dr. William Anderson, načelnik zveze farmacevtov v New Vorku, je izjavil, da so lekarnarji kot taki strogo proti temu, da STAVKA ŽELEZNIČARJEV PREKLICANA NA GLAVNEM ZBOROVANJU JE BILA SPREJETA RESOLUCIJA, KI ZAVRAČA ŠTRAJK. RESNA BESEDA DELAVSKEGA VODITELJA. — ČE BI ŽELEZNIČARJI ZASTRAJKALI, BI ZMAGALI BADIKALCI. ALEKSANDER SE BO VRNIL DOMOV Poročilo iz Belgrada pravi, da bo kralj Aleksander zapustil Pariz ter prišel v Belgrad. Belgrad, 27. oktol ra. — Ofici-j^lna časnikarska apeutura v tem mestu je objavila, da bo dospel Aleksander dne 30. oktobra v svoje glavno nnsio. Pravijo, da je oobila jugoslovanska vlada iz Pariza brzojavko, v kateri j<* rečeno, tla bo zapustil kralj Aleksander Pariz tekom dveh ali tri dni in da bo ostal nekaj časa v Zagrebu* predno bo prišel semkaj. Vse potrebn< za njegovo kronanje bo.odrejeno, ko bo dospel semkaj. Negotovost. Ui je mejila že na skrivno.t. j.^ obdajala podaljšano bivanje jugoslovanskega kralja v Parizu. Ko je umrl stari Peter, se je mudil Aleksander v Parizu, kjer ie bil operiran. Operacijo je u-speŠno prestal in pred nekaj časa je postalo znaro. da mu zdrav-• r-tveno stanje dopušča potovanje. BIVŠI CESAR NA [ANGLEŠKI LADJI Jugoslavija, Čehoslovaška in Bairn unska zahtevajo izroditev prejšnjega cesarja Karola. PRINC IZ WALES ODPOTOVAL PROTI INDIJI. WIRTH NEZADOVUEN Z DELITVIJO ŠLEZIJE bi s- njih lekarne izpremenilo v 10stal pa je še vedno v francoskem prodajalne za pivo. Treba je na I „Uvnem mestlI. kijub številnim kabineta, naj vsak način najti kako drugo sred-1 _ . . . , f , . . prošnjam svojega stvo kot lekarne da se upravi pi vo v roke onih, ki ga potreujejo. — Lekarnarji na drobno, — je rekel, — so skoro kot en mož proti temu, da bi postali vir piva. Mogoče je najti par ljudi v tem poslu, ki so bili preje trgovci z opojnimi pijačami in ki bodo prodajali pivo ma temelju novih regulacij. To pa niso famaecvti, ki bo za vršili potrebne Ctudije, pa$ pa ljudje, ki imajo v službi lekarnarje, ki so študirali ter do. bili tudi diplome. (To je vse lepo, kar govore kirurgi in lekarnarji, a vsakdo si lahko misli na temelju izkušenj, da ne bodo zdravniki in lekarnarji izpustili iz svojih rok tako lepega vira zaslužka kot je to. Na zunaj se seveda delajo moralne in znaeajne, a ko je treba napraviti denar, bodo vsi takoj pri koritu. Če je kje kaka dešela na svetu, kjer ima denar večjo moč in veljavo kot pa prepričali je in poštenje, je to Amerika. O tem nam ptiča zgodovina pro-Libicije izza kratkega časa njene-pa obstoja. Molje, ki so glasovali r kongresu za prohibieijo, — seseda pod velikanskim.pritiskom, — ki so na tunaj prohibici jonisti. kršijo na skrivnem prokibicijsko postavo prav tako dosledno In jrade volje kot zadnji Iganjarček, pride v Belgr?d. Krožila so poročila, da se namerava odpovedati prestolu ter se umakniti v privatno življenje. HAYWOOD BO OSTAL V INOZEMSTVU. ' Chicago, 111:. 27 oktobra. — Big Bil Haywod, prejšni glavar I. W. W. se ne bo vrnil iz Rusije v Ameriko, da se izroči zveznim «.blastira. To je razvidno iz tega, ke * je pričela njegova organizacija kolektati $65.000 da vrne to svoto onim, ki so položili jamšči-no zanj in za. devet drugih. Pariz, Francija, 27. cktobra. — Svet zavezniških "poslanikov je danes klenil, naj vzame neka angleška bojna ladja, ki pluje po Donavi na hrov bivšega kralja Karola in bivšo kraljico Cito. Po-slaniški svet bo pozneje odredil, kje bo. njuno stalno bivališče, odkoder ne bostu mojjla nikdar več nazaj. London, Anglija, 26. oktobra. Princ iz Walesa je danes opoldne zapustil Victoria p(-.:tajo, da od-; " putuje v Portsmouth, kjer se t>o;Začasni nemški kancler je izjavil, vkrcal na bojno križarko Renown, da krši razkosanje iLirovno po-s katero bo odpotoval proti In- j godbo. — Odgodenje drŽ. zLora. diji in Japonski. Velike množicej - • izven ppstaje so priredile angle- Berlin, Nemčiia. 27. oktobra.— škemu prestolonasledniku bučno Vemški držvm zbor> ki je dal za-slovo, doeim so bili zbrani na peronu kralj, nja Mary, Lloyd Gčorge, več Čla- . ... . . .upnico novemu kabinetu, kojega kraljica, princesi- ~ . . . .. „ . . . 1 <*lane je objavil včeraj kancler nov angleškega kabineta, ameri-1 AVirth' se Je dants od°odil do dne ski poslanik Harve~ jaDonski po-i 3 novembra. Pred cdgodenjem pa planik Hajaši in številni državni zbor zavrnil resoluci- odličnjaki. Slovo princa od kraljeve dru-ižine je bilo ganljivo. Vsi so bili London, Anglija. 27. oktobra, [globoko gin jeni. Princesinja Mary Mala ententa, obstoječa iz Jugo-!Je jokala, doeim je kralj Jurij slavi je, Čehoslov&ske in Rumun- |^«no govoril s svojim sinom. ?o kateremu ni še nikdar padlo v glavo proglasiti se prohibicijoni-stom. Hinavščina, javna in privatna, je dospela v tej deželi do svojega viška in zadnji Čas je, da se izpodreže glavne korenike te hinavščine in javne demorali-zacije, ki je posledica tega, kar proglašajo prohibicijonisti za največji uspeh v moderni zgodovini človeštva, namreč uvel javi jen je splošne prohibicije v tako kozmo poEHski <5t>želi kot je ravno-Ame* lika.) ___ ske je soglasno s poročilom na Central News agenturo z Dunaja pcslala ogrski vladi poslanico, v kateri zahteve, izročitev prejšnjega cesarja in kralja Karola, demo-bilizacijo mad/arsk*? armade ter končno* odškodnino, ki bi zadostovala. da pokrije mobilizacijske stroške malih zaveznikov. Če ne bo Madžarska tekom dveh dni odgovorila na zadovoljiv način, bodo čete male entente korakale v Madžarsko. Dunaj Avstrija. 27. oktobra. — Avstrijska poslanska zbornica je .sprejela- resolucijo, ki odreja po-množitev armade do števila kot ga je določila mirovna pogodba, sklenjena v. Saint tlermain. Resolucija nadaTjc določa, da bo Avst/ija naprosila Ligo narodov za dovoljenje, da sme vstano-»iti sistem milice. Nadalje bo prosila za takojšnje razoroženje Madžarske ter definitivno izročitev Burgenlanda soglasno z določbami Trianonske mirovne pogodbe. Ustaike tolpe v Zapadni Ogrski, ki so počivale tekom pone čenega poskusa Karola, so včeraj obnovila svoja plenjenja in svoje izgrede. V Parendorfu so napadle neko avstrijsko zandarmerij-sko postajo, ubile dva moža' ter ;ih veliko ifenile. Neki častnik in štirje možje so padli ustašem v roke. Ustaši so tudi vprizorili ob streljevanje mesta Bruck ter pošiljali izstrelke daleč v notranjost avstrijskega ozemlja. Kljub dogodkom na Ogrskem se ne smatra položaja v Burgenlanda nevarnim. . odhodu vlaka so elani kraljeve družine ostali še dalj časa na peronu in kralj je imel dalja pogovor z ameriškim poslanikom. JELEN SKOČIL SKOZI IZLOŽBO. Scranton, Pa.. 27. oktobra. — Odrasel jelen z velikim rogovjem je begal včera j ves plah po šte-\ilnih ulicah tega mesta. Nikdo :te ve, odkod je prišla žival, ki je pozneje izginila proti hribom. Na svojem begu skozi mesto se je zaletel jelen v veliko izložbo neke grocerije m delikatesnice ter zbežal skozi zadnja vrata zopet na prosto. AUSUA HOČE PLAČATI DOLGOVE. Kodanj, Danska. 27. oktobra. V nekem poročilu iz Revala na tukajšnje glasilo soeijalnih demokratov se glas?, da je rekel Maks Litvinov, načelnik i-uske sovjetske delegacije v inozemstvu, naslednje : Mi sm ©informirali Anglijo in Francijo, da je sovjetska vlada pripravljena priznati carski ruski dolg pri inozemskih kapitalistih, da pa bo absolutno potrebno posvetovati se glede potov in sredstev, kako odplačati ta dolg. WIRTH BO SKUŠAL 8TVORITI NOVO MINISTRSTVO. Berlin, Nemčija, 26. oktobra. —■ Kancelar Wirth,^ dosedanji nemški ministrski predsednik je sprejel mandat, poverjen mu od predsednika Eberta ter je skušal da- jo nemške narocli;c ljudske stranke, v kateri fi protest proti sklepu sveta Lige narodov glede razdelitve Gornje Slezije. TeLom svojega govora je naštel kancler Wirtli izgube, katere ba imela Nemr'ijt. vsled razkosanja Šlezije ter izjavil, da je gospodarska sila Nemčije tako r.manjšana. da ne bo mogla dežela izpolniti svojih reparacijskih obveznosti. Koncem svojega nagovora je ojačii kancler stališče svoje vlade takole: Vlada smafra najnovejši gospodarski dekret zaveznikov za krivico, storjeno nemškemu narodu ter kršenje pogojev versaill-ske mirovne pogodbe, kajti odločitev nasprotuje sklepu štirih velesil. Novo stvorjeno ministrstvo dr. Wirtha je dobilo zaupnico v razmerju 230 glasov proti 132. Nov kabinet so podpiraL' klerikalci, večinski in neodvisni socijalistl ter domokrati. Danes so tukaj zatrjevali, da se smatra glasovanje kot čin uljud-nosti napram kanclerju in njegovim tovarišem v priznanje njih poguma v času. ko je bil politični položaj skrajno napet in kot je vsakdo pričakoval kaosa. Zaupnica pa nikakor ne pomenja sile novega kabineta v parlamentu, Ltvorjenje novega ministrstva se smatra za začasno odpomoc. Chicago, 111., 27. oktobra. — Stavka železničarje-, ki je imela izbruhniti dne 30 oktobra, je preklicana. Tozadevna resolucija je bila sprejeta ha tukajšnjem zborovali ju switchmen«:? v, trainmenov, 1-onduktorjev, strojevodij in kur-:ačev. Uradniki organizacije brzojavnih uslužbencev so sklenili slediti temu vzgledu. To su bile edine unije, ki so *voj čas glasovni«* Strajk. Cleveland, Ohio, 27. oktobra. — vVaren S- Stone, predsednik bratovščine strojevodij, je v nekem ugetovihi, katero jc objavil vče-aj, trdil, da se bore bratovščine 78. svoj obstoj ter sparil, da se Sodo pojavile radikalne delavske »rganizacije tekom par let ali celo tekom par mesecev, ki bodo rtopile namesto dosedanjih bratovščin, če bodo slednje uničene. — Zagotavljam pa vam, — je rekel Stone, — - da je strmoglav-'jenje naših organizacij vse prej kot pa završeno dejstvo. Stone pravi v nadaljnem, da je sila javnega mnenja najbolj mogočna sila pri odločitvi tega železniškega spora. Vprašuje, če noče dajati javnost prednosti izkušenim uslužbencem bratovščin na potovanjih mesto negotovosti, ki bi bila posledica dejstva, da bi ^topili neizkušeni fjudj'e na mesto sedanjih izkušenih železniških strojevodij in diugih uslužbencev na vlakih. Stone pravi, da so železnice z značilno pretkanostjo predočile javnosti kot d.a so bratovščine povzročile celo zadrego. V nadalje pa je obrazložil različne dogodke, ki so dovedli do končnega odobre-nja stavke. Načelniki železnic so dajali voditeljem petih velikih bratovščin le izuežne odgovore glede nadaljnega obstojpa različ nih pravil, tikajočih se službe ter delavskih pogojev. Voditelji železnic so jasno povedali, da so sili kolektivnega postopanja z izjemo postopanja v zvezi z železniškim plačilnim svetom, ki je vedno pripravljen odo briti vse njihove načrte. Neformalno se je napolnilo ozračje govoricami, -da je končno napočil čas za zdrobite v unij. — Železniški delavec je prepri-in. da zasluži vso obzirnost od Irani občinstva — je rečeno v njegovem ugilo\ilu. Prvi princip •ljegove vere je. da mora zavarovati in ohraniti pod vsakim potjo jem življenja, katsra so mu za-npali. Predno se občinstvo odloči, tla hoče cenejšo železniško službo ter obenem tudi npropastenje sedanje Izvrstae morals železniških uslužbencev, bi moralo vpoštevati posledice takega postopanja. Vzemimo slučaj, da bi razbili bratovščine. Prva posledica tega bi bila gotovo zAižanje telesnih moralnih standardov z neizogibno izgubo življenja in lastnine. Takoj temu bi pc. sledila neizogibna reorganizacija delavcev ne na podlagi starih bratovščin, temveč na temelju en velike unije, ki bi se posluževala predvsem sile direktne akcije in ki bi se ne vstavila pri nobeni stvari, da pov-speši svoje revolucionarne politične naklepe. To je bila rednn rer»ke:ji nebrzdani burbonski nadvladi. Mi opozarjamo na svoj dolgi rekord zmernih in treznih delavnosti v prilog pravičnim in naprednim odredbam. Opominjamo vas na dejstvo, da so bile stavke železničarjev najbolj redka oblika delavskih sporov. Vprašujemo vas, ee hočete prevzeti liziko, ki je spojen z našim strmoglavlje-njem. Zagotavljamo pa vem, da je to strmoglavljenje šg vse" prej kot pa završeno dejstvo. Naš rekord zmernosti in spravijivosti v tej zadevi je tako čist, da se podajamo v boj z dobro vestjo in polnim pogumom. Lagali bi sami sebi, svojim družinam in javnosti, če bi se vklonili ter dovolili, da se izvrši program ponižanja na naš račun. Mi se zavedamo, da je sedanji čas najslabši, kar si ga je mogcce misliti za stavko. Taka stavka pa je neizogibna, 5e skušajo železnice vsiliti svojim delavcem nemogoče delavske pogoje. Javnost ne bo prav nič bolj trpela ali, mogoče eelo manj, kot pa železničar, ki je glasoval za stavko. ES Egg 32S3 ms PRIDELEK PŠENICE V ARGENTINI. Buenos Aires, Argentina, 27. oktobra. — Poljedelski minister je izračunal, da bo znašal pridelek pšenice v Argentini več kot pet miljonov in pol metričnih ton. ali približno dvesto sedem miljonov bušljev ter pridelek: lanenega semena en miljon in pol metrskih ton nes pestaviti nov nemiki kabinet, ali približno 52 miljonov buJRjev Denarna izplačila v jugoslovanskih kronali, lirah in avstrijskih kronah haulco Izvršujejo pa altH ceni, zanesljiv« in hitre. VferaJ m bile naše eeoe sledeče: Jugoslavija: tae in IspiaCnJe ~Mr. pofttnl iefcmi nrad" v UafrttanL 300 kron......$ 130 1,000 kron......$ 4.10 400 kron......f 1.70 5,000 kron......$30.00 500 kron......$ 2.10 10,000 kron......$39.00 Italija in »fdsno ozemlje: »rito ta izplačuje 500 lir ..... $31.50 1000 »r ..... $42.60 50 lir ..... $ 2.50 100 Ur .....$ 4.60 300 lir ..... $12.90 Kemika Avstrija: m faptetaje "AJrlaiiseke 1,000 necL-avztr. kron f 1.30 10,000 nem.-avstr. kron $11.00 5^000 neoL-avtr. kron $ 6.00 50,000 n«n.-avztr. kron $50.00 nepri/sko-eene vnaprej, v roke. peiraS- '-ZZm'-MSH » tU pa pa Near Y«rk Brni FRANK 8akheb STATE BANK, 82 CorUandt New York . ■ mi "GLAS NARODA" •LOVEN I AM DAILY -- ______■■>■■< and Published by . ---- HATDOQ PUBLISHING OOHPAMI Ja aarporaUon} HANK IAK9ER, Preeiaent ^Mt LOUIS BENEDIK. Troaaurar Pl«c« of Bu»lnm of m Cortlantft Stroot. tho Corporation and Addroaaoa of Above Off Icier«: of Manhattan. Ne\«f York City. N. Y. **Olaa Narod«* M*ajfl voakl dan Imwntt nedelj I« pfiwlkoo Zm «Uo i«*o volja Hot aa Amarttaa Za Now York ia ceio lota tm Caaata IMI za pol E«ta Za pol lota * f&.ooza Er.oumitvo za c^lo lota Za eatrt lota »i.5C za pU lata 9T.tO 17JOO UM IMIIII B* • 1. A a N A ■ O P A (Vrtw «r U« PMF'») wry Day Ixcar, Sundays and Holiday«. •voarr'^tlor yearly (MC AtfvdtatJiiant* on A^timint tMfU faror Sa 4 B)a*l po Mono? Order. tudi projflajo Mv ■Hocatf an m prlofeStyjo. Denar na| aa btecorot: 3M aimrsaaabl kraja narota«koT » <■■. da. m 9mm. mlMBa i—nin1. da httr«)^ najdemo nadoruftt. m Cortlandt M GLAS NAHODA root, Borouvh oi Manhattan. Now York. N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 ^TRADES COLJHC^^ I NEKAJ O PORAVNAVI. Predsedniki raznih železniških družb Lii njihovi pristaši so pa res dobri ljudje. Sprva smo mislili, da nameravajo železničarjem znižati plače ter jim naložiti še večje breme dela, samo iLa bi mogli povečati svoj dobiček ter železniške divi-dende. Kapitalisti pa nikakor nimajo tiiko sebičnih misli. l*ri sreu so jim oni ubogi delavci, ki manj zaslužijo kot železničarji. Samo pravic-oljubnost jim naroča, naj izpolnejo svojo dolžnost. Temu hočejo tudi dati izraza v svojem časopisju. Pred kratkim je bil v tem listu članek o železni-• arskih plačah. Iz njega je bilo jasno razvidno, da železničarji niti malo toliko ne zaslužijo, kot jim kapitalisti očitajo. Kapitalistično časopisje ni s tem zadovoljno. Od-! krilo je, da je v tej bogati deželi tip miljone delavcev,j eu si je Grabnar pretresel možga- sklenila otroka izpostaviti na vrne jn drobovje, leva stran prsi je iu Gerliea, prepričana, da se bo bila zmečkana, zlo liri jem ill je bilo Gerliea otroka usmilit. Ker je za-vee reber in noga. Grabnar je govor deloma verojeten, je bila vsled dobljenih poškodb umrl. [Ivana Poš obsojena samo na šest .tednov zapora. Smrtna nesreča na železnici Pod&radnik državne železnice! Divje in domače koze. Rupert Radienik iz Spodnje Šiške j Posestniku Plesni k n v Logarski št. 21-1 *e je pripeljal 2. oktobra dolini je spomladi izginila domača zvečer s tovornim vlakom na po- koza, ki se je kasneje pojavljala stajo Grosuplje. Ker se je Radič- v družbi divjih koz pod Ojstrico, iiiku mudilo s službenimi papirji Te dni je šel P lesnik na lov. Do v pisarno, je hitel tjaT toda med- strela je prišel dvakrat. Obakrat tem je vozil osebni vlak. prihaja- je zadel. Ko je prišel do svojega joč iz "Novega mesta na j>ostajo plena, je opazil, da je ustrelil tudi Grosuplje. Radienik je prišel pod domačo kozo. ki je spomladi utek-vlak. ki ga je popolnoma razme- la k svojim divjim tovarišicam. *>aril in je obležal mrtev na lieu mesta. Slučaj je hotel, da se je vo-j Posledica zaplembe žganja, žila v Ljubljano s tistim vlakom.; Dnp 21 -uuija ^ zap!eni! kateri je povozil njenega moža, |orožnik lvan šnabl Ivanu Megli- žganja, __________________„ „ prodaje slišala gospa klicati na porta ji.'ja| s^top orožnika na ni u-ajal Zena je li.tela k možu, toda tisti. Mihaelu Mandeljcn. ki v• nahnilil ki so se vozili ž njo. so jo prego-" ^ rek(M-: "Bežite ^ ..... 1,orožnik Ivan SnabI Ivanu tudi njegova žena. "Nesreča se je ^ y z„m.nji Kokri Utpp zgodila! Radienik je povožen!",^ ga jdjIo )Iande!jou in Poljaneu vsa-Ljubljano. Ponesrečeni Radičnik , u po 48 ur zap(>ra vooAre_ je bil star 46 let. pi i državni že-. z enjm ^^ leznici je služil 22 let. Zapustil je< . šest otrok in vdovo, t I Požar v Narodnem domu. Vsb*d pomanjkljivega snažen j a dimnika so se vnele v dimniku Narodnega doma v Ljubljani saje. Požarna hramba je v četrt ure o Primorsko pismo. Trst. 29. septembra. 1921. ,Z njimi ali brez njih V tem trenj pogasila in preprečila, da se smislu si je slavila naša dežela požar ni razširil. Požarna braanba vprašanje, ko je šlo za to. da j<- ugotovila, da ni bi! dimnik naj- sprejmemo "avtonomijo", ki je hnanj eno leto osnažen. prava pošast* skrpucalo, ki je ne pozna zgodovtna in baje predla- Nesreča pri delu. i-. . . Dne septembra ki ne zasluzijo toliko, da bi se mogli do sitega najesti. ]jal k(>pil£ Miha MartinSek v f)d; tiste, ki jih bonu In vsedtega zahtevajo, da bi ne smel biti noben delavec J kopu rt. :i9 v podkraju stojko.!žili- si>,'e/jm€ Stojka ie bila precej dol-a. Ko je'st' pravi -"av Slt. gamo ona imena, ki naj jih potem vlada imenuje. Če sploh imenuje Slovenci predlo-jmemo avtonomijo? To tonomi i i " je že spre- Peter Zgaga Precej natančno čitam poročila reformatorjev in pridigarjev in na tihem hvalim Boga. da se še nisem popolnoma izpridil. • * * Korliček ni izgubil samo krone, pač pa tudi glavo, ko je šel na Ogrsko. • * • Japonska je naročila pet tisoč ton oklopnih plošč. Odtod pride i udi ime: razorože- valna konferenca. * Tisti človek, ki pravi, tla ne bo nikdar več napravil nobene neum- uosti, se je pričel siarati. * * ■ Učitelj na deželi je takole naznanil svojim učencem; — Jutri boni imel predavanje o Kolumbu. Vsak učenec naj prinese seboj eno jajce. Oni. ki nimajo kokoši doma, naj pa prinesejo masla ali špeha. * * * Sedan jn i >vet sar.ja o pomla-jenju. Pojavljajo se zdravniki, ki vcepljajo opičja žleze, in na trgu je vse polno zdravil z najrazličnejšimi vabljimi imeni: "Vir življenja", "Vrelec, mladosti"'. Zadnjič se je bilo v DowntoAvnu nekaj posebnega pripetilo. Tam namrc'"- živi Slovenec, ki je že precej v letih, toda njegovo srce je mlada kot srce osem-najstletnega mladeniča. Dekleta se na ne brigajo samo 7a 'jrce, ampak tudi zunanjost mora biti lepa. Dragi rojak je čita* vsa porodila o pomlajenju. Opičje žleze si ni hotel vcepiti, ampak po patentnem zdravilu "Vir mladosti** ie hrepenel. Prodajajo ga v le- 9itg0filntm, CHic»««, II*. FAAKK SKRABEC, 482» Washinctoo St.. Denver.. GMo. Parotnl odbor: LEONARD SLABODNTK, Bos 489. Elj, Min«. GREGOR J. POREIiTA, Bo; 170, Black Diamond; WmJl FRANK ZORICH. 6217 St Clair Ave., Cleveland, O Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 019 l^dow Ave., Rockdale, J oil e t. 111. PAULJNE ERMENC, 539 — 3rd «treet, U Salki, IU. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa A*enue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street. Waukegaa. HL - Jednotino madiio glasilo: "Gla« Naroda**. f Vse stvari, tikajoče se uradnik zadev kakor tudi denarne poftitja-tvo nsj se poSiljcjo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotne«*, odbore. Prošnje za sprejem novin čJancr in bolniSka spričevala naj se iM>gilje. n« vrno%"nega ztirn>nika. Jugoslovanska Katoliška Jcdnot.-i si? priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se sglasl tajnika bljižnega druStv* J. S- K. J, Za ustanovitev novib druStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se laltko vstanavl % 8 'člani aH čla.nie*Mi. Šop krizantem. Mart in še k z močjo udari! lianjo, da io uti'di., se j<» udaril s koniol- Prej smo vedno slišali zvoniti, kako dobro je delavcem j »o Združenih državah. Sedaj se je pa naenkrat izvedelo, da ie v Združenih fem.n.a St°j,k?\kiLje staiLa njim . v , ' .r. , , y .. 7 v. . v . . .'m si je zatial t«dvt» poškodbo. o trideset dolarjev na teden. j Ljubljani Imajo gnojno jamo, V Farmski deiavei morajo delati dvanajst do štiri- -atem je padla dvakrat 4letna ^ najvt ur vsak dan, da dol>e vsak , po štirideset dolarjev na teden. Ta zadnja trditev je napačna. Soglasno s statistiko, ki jo je izdala železniška de-lavska oblast, znaša povprečna' plača železničarjev lepbsojen na 50 kr(m -lobe' tridr set .htlarjev na teden. Predrzen tat. Pa tudi štirideset dolarjev bi ne bilo preveč z j v ('ešuovarjevi gostilni v Ljub-ozirom na sedanjo draginjo. iljani je sedel neko i>opoldne ne- delavci, ki manj zaslužijo in teli je velikan-fenaui 261etni mladenič, ki se je ži- varjala »lezeli. Tudi je — posebno v delu na Goriškem ljudstvo vahno razgovarjal z gosti. V gostilno je prišel medtem, kro-šnjar Matevž K rolo iz Šiške, -ki je po-< (laT1" Jnujal gostom blago. Neznani mla- uslužbenceni j denie jp vzel iz košare 400 kros vredno uro z verižico in hitro pobegni! iz gostilne. Predrznega tatu še niso dobili. 1 >ruiri dan j«* bit Vseh mrtvih dan. Malo d:-kletce ;•> hitelo na vrt, kjer so cvetele krijtanteme. — ska večina, ne sine po nuienju kapitalistov noben delavec zaslužiti več. Nihče si pa ne pre:lrzne tega javno povedati. Ko je znižal jeklarski trust svojim plačo nr. trideset centov za uro, ni v imenu osramočene "pravičnosti** nihče protestiral. Sedaj pa nočejo vzeti to plačo za temelj, na podagi kojega bil se uredil ves plačilni sistem. Z znižanjem plače nimata opraviti niti pravičnost niti obzir do prebivalstva. Podjetniki strižejo plače, kadarkoli in kjerkoli jih morejo. < Železniški magnati zahtevajo več dela za manjšo plačo, ker hočejo imeti več dobička. Edino vprašanje, ki si stavljajo Rockefeller, Ciarv in drugi, je pa: ali bodo delavci mirno trpeli to skrčenje plač, ali so dovolj močili, da se bodo uprli [pod Rakovnikom sta se obe sku-| Vse nešteviln^-resolucije bodo tu proti poskusu, katerega namen je poslabšati njihov živ- pini udarili. Boj je bil zelo hud. di poslane na pristojno mesto. trustelj Ž i be rt iz Rudnika je bil j Četrto, kar je pričelo vznemir-z nožem dvakrat udarjen na gla- ."fiti našo javnost, j.* naznanitev, vi in so ga odpeljali v bolnišnico. J d« pride v kratkim obiskat nase Z nožem je bil vsekan po glavi! dežele italijanski krr-ij. Kako naj protestom predlagati imena, ki naj jih vla-dč imenuje. Bile so že seje in sestanki v ti zadevi: ne vemo sicer, kaj se je sklenilo, a upamo, da je naše politično vodstvo storilo tisto, kar je zahto\alo ljudstvo. Rok je bil kratek in imena morajo že biti v K i mu. Vsaka zamuda v tem po-f.'ledu bi imel j iahko z:t posledico, da bi vlada imenovala par poljubnih oseb na to mesto. Vemo sicer j _ Pa vsaj Hj ^ žena prož da je Istra po novem še veliko nalorj tebe" slabšem kot Goriška, a treba je' kov od njegove«_'a stanovanja. Tja >e je peljal s karo Steklenica do-ličnega zdravila stane tri dolarje petinsedemdeset centov. In ravno tri dolar.p petinsedemdeset centov je imel vojak pri sebi. Sklene kupci io, stop: v kot ter izpije na dušek vso vsebino, čes, čimprej se pomladim, temboljše Ker ni bilo denarja za karo, je moral peš domov. In ulej, čudež božji! Mahoma so je pomladil, še p redno je prišel domov, je bil podoben enoletnemu otroku. Plenice je bilo treba ... • * * Zadnjič Si*m srečal starega znanca. — No, kak-) je kaj? — ga vprašam. — T ruber imam. trubel — pravi. — Kakšen trubel? — A. domači trubel. domači. imeti vsaj kontrolo nad delom vse do tedaj, ko bomo v neizprosnem Boj med Rudničani in Štepanci. bo iu dosegli svoje pravice. V Rudniku so popivali nekega] Drugo je radeva vojaškega služ-večera v Slepiče v i gostilni fantje .bovanja. Dežela je zavzela v mno-iz Rudnika in Lz Strpan je vasL'gih resolucijah, sprejetih na zb«o-Prepirali so se že v gostilni, toda! i ovanjib popolnoma odločno sta-stepli se France Moškerc,' lišče proti službovanju, ki je za Miha Otrin in Ivan Mekinc iz Šte-fnaše razmere hud gospodarski u-panje vasi so prvi zapustili gostil-idarec in popolnoma nenaravno. — no, Rudničani so odšli za njimi in, V tem je cela dežela enih misli. ljenski j>oložajf Iz Slovenije. Požar v Stranski vasi, jorožni^kega narednika Jožefa Po- n , i j o , • .»,,'rl aja. ki ie navduševal ljud", da Dne jTS septembra <»•» h. uri .H' " * * » .i ; t . „pridno gasili, gre zahvala, da minut /Hitraj je pričelo goreti v| ' " - i _ .. - r^____ni zirorela cela va». Poafir .i*1 P°- «1 *vamnM pnscvtiiicf rran«'i»Ke . - , ... i - • A vzi-očd iletn: Slavko Krmee iz Mhiidko \ stranski vas: st. 4. «>b- i <'ma Dobn.va. Ogeni se je z^lo' i'^utika. Prišel .ie k Marmkov. hirn. rami ril na konjski Hlev. na'il1 -1e P«*"1 kruha- katerega mu /itn.« o. na Marinkovo hiAo in na1^ dala" Kor -1e otr?ka h^o Franceta Vel ko vrha. Požar v -jamico in si je zakuril, se je tako narlo štril je prišel du-žalo po tleh. uničeno in brez vonja, hovnik in molil v sredi pokopa-Mrzla burja je brila, drevje je lišča. pod velikim križem, za več- ječalo. kot da toži po suhem listju. ki r ga odnaša bogv?-ili kam. po praznih lehah. .lesen je vzela vse. povsod je vel njen mrzlo-ledni dih. — 1j«' tam pri skromni hišici, na zapuščeni gredi je stala krizantema. zadnji jesenski cvet. . . Njeno snežnobelo cvet-je se je obračalo v hladne solnčne žarke, stiskajoč se v kot. kakor da išče zavetja, da era ne zlomi kruti jesenski vihar. Sama je stala v tej ubogi prazni gredi, kot da kljubuje viharju, ali pa iz usmiljenja cvete tako nežno. Vanjo se je oziralo milo p rose'-e oko mlade d< klice, prosilo jo j<\ naj cvete, da olepša ž njenim cvetjem grob drage mamice na Vshii mrtvih dan. Odkar se je razvil pi vi cvet kri-zanteme. je čestokrat stalo ob njej mlado dekletce, štelo cvetove, boječ se. da jih potrjra zlobna roka. Kje naj potem ona. sirota, dobi drugega cvetja, da a položi na rušo materi ? Prišel je dan. ko vsak. ki ima r.a pokopališču ko^a izmed svojih dragih, pohiti, d-v zrahlja zemljo ter olepša grob z venci in cvetovi. Tedaj se je odpravilo tudi mala Lizika, desetletno dekletce ter njen. nekoliko mlajši bratec. Hitela sta na pokopališče, da zrahljata rušo drage mamic*5, katero so položili v grob pred nekaj dnevi. (Join^n j«* bila velika, sveža, še ne vdrta. polna kamenja. Kako sta se trudila uboga otroka, zbirala kamenje, zdelo se jima je pre-\ eč težko na rakvi. v kateri počiva njima najdražje. Saj sta še ?cot ži/ videla pred seboj njen ljubezni poln obraz, njene ljubeče roke. ki so ju božale še pred nekaj dnevi, videla sta Jo v krsti in potom, ko so jo spuščali globoko doli v zemljo. . Čudno je bobnelo kamenje izpod desk se je vsula zemlja, izginila je krsta, v kateri je ležalo njima najdražje bitje, njuna mamica. — O. ee bi ona danes videla svoja dva otroka, kako s.' trudita na njenem grobu! Zrahljala sta zemljo. obložila grob z mahom ter s smrekovimi vejami. Ko sta končala, sta postala še ter molila, poslovila sta se od mamice ter se napotila domov, v prazen mrzel dom katerega ni več polnil in ogreval materin sladki glas; pusto in mrtvo je bilo sedaj na domu. Ostala je še kopica ostalih sirot, ki so se stiskali okrog peči ter plašno zrli po mračnih stenah, kot da jih gleda in straši z vsakega okna in ' kota grozna črna senca smrti, one ni mir pokojnim. — Gomile so bile r k rasen e z venci, ob njih so klečal' v gručah ljudje, otožno sklonjeni, na tisoče sveč je metalo svoje medle žarke v nebo. V tem čftsu so r:am vstajali pred očmi vsi naši dragi, ki so se ločili od nas ž«' davno, a danes kot da jih vidimo žive pred seboj. . . . In vendar — mrtvi se no vračajo! Prod seboj smo videli le njih •rrobove, križe in soomenike, na katerih so viseli venci in žalni trakovi v zadnji pozdrav. Mnogo smo jili videli pred seboj, brez spomenikov. brez vsega: gomile siromakov se ločijo od iromil bogatinov. pa vendar zemlja je vsem — enaka! Tam ona sveža gomila, na ka-teri sta klečala uboga otroka, slcle pala sla roke. nista se ozirala okoli !>o bogato, ovenčanih gomilah, katere so krasili dragoceni venci, ker njun grob jima je bil najlepši. kt*r v njem je spavala njuna mamica, najljubši obraz, kar sta jih kdaj in kar jih bosta Še kdaj * idela v življenju. In ta obraz je izgini! tako kmalu, da se jina nikdar več no prikaže* (»rob. dragocen spomenik, na n.'am se bleste zlate črke. p osti t je z venci, kaj je ta proti onemu, še svež, brez križa. brez kinča. brez kamna, krasi l-f le zadnji jesencki cvet. šop pr-sTrih krizant/m. dvoje sveč ter dvoje tnalih, nedolžnih bitij, ki sta mirno zrli kot izkleeani v dvoje plamenov, ki sta trepetala pred njima sredi groba. — Ta spomenik se jt* ni:-m zdel najlepši, kar sem jih videla; ni bil mramornati kip. put" pa živ simbol prave otroške ljubezni na grobu pokojne, matere. Solnce je metalo svoje medle žarke na gomile, kot da jih poljublja v slovo, predno vtone za gore. . . . Kmalu .»e padel večerni mrak. Sveče na gomilah so vga-šale. ljudje so odRajali. Tudi Li-z;ka in njen bratec sta se poslavljala. saj sveče so že davno vga-snile. Priporočila sta se materi, naj čuva nad njima ter .sta odšla domov, v ta pusti, prazni dom — brez matere. V hiši ni matere, na vrtu ni cvetja! Vse jc- tam na pokopališču, mati, na njeni ruši kitu krizantem. zadnji jesenski cvet, katerega je položilo nedolžno otroško srce iz ljubezni na grob svoji dragi pokojni mamici. . . »A.na Marin. BOJAKZ. HABO&AJTZ BM KA "*xlel na mizi sredi Hobe. 4'Tako!" zaklieejo veselo mladeniči. "Tu na visokem vas bomo vsi dobro videli in t ali. Ve gospodične pa se le bližje f>omaJvnite. ako vam se ljubi!" Gospodične, četudi nerade, se Komtesa Vanda išče na tem gradu čistega zdravega zraka in ga tudi najde, ali okusnega stanovanja ne išče. Komtesa Vanda? ponovim jaz ves zavzet. Nate, čitajte! pravi nevoljno grofica in vrži pred me pismo, katero je preje vedno v rokah obračala. Moj bratranec, general Le-teinski, piše mi iz Lvova — nada- .. . . , _ . Ijtije ona. nemirno se mencaje na povztligoejo z mehkih sedežev m . , , , - stolu, medtem ko sem jaz prečrta- le /.berejo potem okoli Teodozija. Teodozij se sprva nekoliko brani svojega miznega prrcrtola, a naposled se je videlo, da mu ni neljuba porttrežljivoj*t njegovih no-^ ill gospodarjev. Obriše si potno čelo z veliko pisano nito. zapne suknjo, dokašlja in začenja takole: val pismo, — da je njegova dva j set letna hči Vanda nevarno na pljučih zbolela. Zdravniki zahtevajo. naj nemudoma zapusti prašno m»»sto in nekaj časa živi na debeli. < Jeneral me pri vsem, kar je svetega, prosi, da mu ne bi odrekala te prijaznosti. Kaj čem srto-jriti? V Lvovu seru znana v vsaki Nic ni veselega, kar hočem po-| , ........ .. . 1 . I plemiški hisi. Ako brat veuati, in tudi nte posebnesra. Je; , - . ... . ... - - .i i nJ(> Preceni, brus»ili si to vsakdanja stvar in žalibože, da se ona le prepogosto ina ponavlja. A mladostna je vendar, torej zui, ,. , , , - ... - i ho spremljala, vas. kakor menim, nala.se stvar je-1 na.. Dolgo je tudi že od tega, kar! Ah' S™^*8' zdajci jaz se je prigodila; torej odpustite.!nekoliko »evoljen: celo de*no krinko bo pri tem kaj nejasnega. 8tar'Io Prve«a nadstropja je prazno. ' 1 u bi lahko izbrali dve ?*>bi za Večkrat sem hotel ž njo pogovor naplesti, da bi bil kaj izvedel o komtesinem življenju; ali ona se mi je vselej vedela s kakšnimkoli izgovorom umakniti. Komtesa Vaaida je brla že drugi mesec naš gost. a vedel semo njej toliko kot tedaj, ko je bila došla. Da se pa njeno zdravje maefctem ni zboljšalo, pričalo mi je njeno hudo kašljanje, katero mi je celi dan donelo na ušesi, in mi pretresalo srce. Nekaj jako karakterističnega pa je bilo v njenem obnašanju in tega si nisem mogel tolmačiti. Pri-godilo se je večkrat, da se je po jmtrih in po večerih sprehajala v lahkih oblekah. Tedaj pa je v sikr-beh hitela PKza za njo. zavijala jo v mehko ogrinjalo, očitaje jej z jokajočim glasom: Ali. komtesa, ako boste tako malo pazili na svoje zdravje, boste shujšali, pa ne okreval i! Komtesa se ni pri tem branila. Mirno se je pustila zavijati, kakor Modre rokavice. Francocki spisal Frederic Boutet. ADVERTISEMENTS. Ko je odšla iz otroškega zaveti-I tudi gotovost nagnenja. Čutiti šča, v katerem je izza prieetka ! mora, da je nekje v ozadju, v ne-vojne preživela svoje dneve ter j ki hiši, katero pozna on, pri ne-skrbela za otroke, katere so sta- j kem ognjišču, ki mu je znano, ne-riši pustili tam, se je madama j ko nagnenje. o katerem je lahko P res les počasi napotila proti do- ] prepričan, da prihaja ven k njemu. ; ircu. da je v skrbeh zanj. da trpi. Ura je ravno odbiia sedem. Bi- j in sekunde. To mora lo je mrzlo, ceste so bile temne |bitl kot upanje, kot obljuba in in sneg je naletaval a madaml I l:ot nagrada. Vsi. ali skoro vsi Presles se ni prav nič mudilo. I =cro? mene so imeli to- Vsi* na ta ranču pros-bodo jezike na moj račun. Pride pa komtesa;otrok, ki si ne ve sam pomagati, sama. Le ena priletna služkinja jo Le malomarno je odvrnila: Ne boj se. Liza! Kdor hoče umreti, temu ne more nič škoditi! A pri tem. ko je tako brezčutno govorila, zibala se jej je vendar grozna bridkost na listnih. Drugi- postajam, ne spomin me že neko-' lil:., zapušča. A za silo. da namreč|:bolno komteso! gospodi za kake rol urice pozor-j Kai? odgovori grofica, in pri nost drugam obrnem in da bi ne-item me nadene eden njenih stro krat je Liza prinesla kozarec ravno podojenega mleks, proseč jo, naj bi mleko toplo izpila, če§, to koliko manj občutili današnjo ne-Vih- ** znanih pogledov. Da,J°J ho ka^j ntesilo. prenosljivo vr«M*ino, bo moja po-!1" iaz f>«tem celi dan in celo noči Vanda pogleda najprej na povest menda tudi ugajala '' [poslušala njeno votlo kašljanje!]1111^™ mleko, potem pa se ozre "Grofiea Veronika" tako začne Da hi nekega dne zvedela, da Ježi]«* P^eči obraz svoje zveste služ-nato Te« »dozi j z bolj krepkim ~la-!v »»oji bližini mrlič na parah *! — kinje. a uapos-Ied se obrne v stran prav me Vedno se je nekoliko bala vrniti sc v svoje stanovanj*. kjer ni bilo lo ničesar, s čemur bi rastresla svoje misli tekom dolgih večerov. — Nikakega pisma za vas, — ,-e rekla vratarica. Madama Presles je pokimala z glavo ter šla naprej. Vedela je vnaprej, da ne bo nobenega pisma ;-a njo. Kdo pač naj ji piše ? Šla je po stopnjicah navzgor v drugo nadstropje ter bila doma. Živela je tam že tri leta, vedno sama. Njeno stanovanje je bilo mrzlo, brez barve in pusto. Čeprav je bila dobrostoječa, ni imela nobene služabnice, kajti najrajše je delala vse sama, da se razvedri in mi vrata, in u"1" * - star v i ter, najbrze njen sorodnik | ^polnite, kar sen, vam ukazala ! *ljubi. Ko je pa Liza to storila in * skrbela za ranjence. ' *"* Madama Presles je pridno de- lala naprej +er skušala osredoto- potoval. Ženskih .gostov nisem j',", i Recite jej, da sem b<.lehna. da semjin v eueni požirku še toplo Ls-iČiti svoje misli na to mehanično k dar vhM. V /klinih dvajsetih! tmnpaata . in 55. St. Vse je izmišljeno in neresnično, zato prosim, naj i- •• iv«. iii/ uu >J. uil uiriM-M- ; j ... ■ . . •», i ... A afi o^ „ , • ™ ,m doticni oprosti. — Math. Cmi- dne na 62 St. Mark's Place v New 1 „ #„ -r i ^ ... i perma n, 1 E. b2. St., Cleve- y orku. Tem potom se vljudno , , . ' potom se vljudno vabi vse rojake oziroma rojakinje, da nas blagovolijo posest it i v o-bilnem številu. Za okrepčila bo tudi preskrbljeno. Po igri prosta zabava. K obilni vdeležbi vabi Odbor. land. Ohio. kini hrepenenjem popraševala) f]je. Naenkrat pa je pozvonil zvo- ^ lužkinjo: Kaj ne, Liza, da zdaj j nec> Stresla se je, vsa presenečena. "Aha. bala se je smrti!" opazi1,bo,je da ^sem vež takoj 0dpr,a je ic na J)ra?u jc stat Jnekido v krogu poslušalcev. "Slu-.^r1^1^ , ^ 1 m j vojak, v dolgi vojaški vrhnji suk- ! trla je. da T,ride tudi ona kmalu tak? Jn p"te? Upre..V Bil je Claude Presles. njen ua vrsto." (svoje vehke prestrašene oei, Teodiza, njen«Jz meni nerazumljivo srčnostjo in! sek ~ Prišel Prišel sem... .ijo, nisem tuai nikaar popra-j^lufkinja. sta prišli. 1 . , . - + , - .• , i Vstonil ie - . f -s tako mirnostjo zagotavljati, da »»lojwije. ' ," "'"• , , ' ^"'rt^a - zdi se .111, da ju „j(. zdravje vf.,j„„ 2boljiuje, dal Ona ni rekla nieesar. Gušilo jo \,k, MM-er U v.,„ rav,... >ed..l zdaj v,d,m pred oo.aj - je bila jej Je k(,mt^a verje)a iu se je. Ni ga videia skozi tri leta. Ve- ZLrT ' '." T "" .k v':1,",r!T"a ra" i pomirila. Iliko in neprestano j; morala tr- se,,, £ me ,e ne..»pn.lo.Uu ..hijena vedno najjasnejše.K„ mi ineK enkrat ^ vef peti tekom'Stirih Iet ko sta žive. A _^rot>i*o sHtii se nar;i e mi .»na n;isjn-ot 1.1 na ie bila n ie -prikazen iz bližine' - . ..... , j t' se vedno ga je ljubila, kljub . , . , 1 I »" ou/.uiL-,s- iu vest ..........................60 9. as v.: Breucelj: Kako »em se jaz likal, 1. zvezek 1.00 10. sv.: Brencelj: Kako sem se 8ftl jaz likal, i*, zvezek 1.00 11. zv.: Iirei:pod Teodozij, vedno IvujŠe! 1 *<>• Rmena luč svetilke je napol mu vratu, na katerem se je po- Komtesa vam dela uinogo pre-; osvetljevala .ijegovo lice. ki je no-I-—.-. - M, ua.vn«)jzuala vsaka žilica. Nos, ki je mo- glaviee. nadaljujem ja^ pomilu- bilo znake utrujenosti in trplje- imeia navade storiti. prazni ral nekdaj hiti lep bil ie zdai sa-|;(M- jo dja na onem ko,um graxlu. h p,»- ma kost in hrust.uec, prevlečen; oh ko bi me le ^ pr4v dolgo| J_1 Bi, gem ranjen _ je rek ixT u' i n 54 tank° Ma,a mučila! vzdibne dobra ženska m'resno Z en l\m okrepi k;H>I.N' pri Oknih v nje. m [ nš.^a pa so se zdela, da jedva pre-J ioL. io nosili. .. hoiim _ da io r»nJen' a . - ■ * - j w * i Vi* 1 -u J J posili, a noji m se, aa jo I)obil sem dopust za par dni. Ve- inasajo tezo drobnih briljantnih ^toro i,„ , , , . Ne k morite mi v«e o tek aM otewr. Sa»o velikim, kal.or ne-j -- - - .— \a*1 da zivif tUjiaJ' ~ sama- pretrga mi gr.#tiea b«*n(lo. S tema■ bo modrim . da uporablja sovjetska vlada i _ , ... . ; . 1 . ' - ^ .... 'Jos. Jureic, 4. zv.: Cvet in sad. se vedno svoj stan sistem politic- H-j mestlie;;a S)H,riika iui .. nega preganjanja, ki obstoji v Jaftf, 3. 2V: sosetlov sin. Sin tv-m. da se sumljive c»s»'be kratko- | kmečkega cesarja itd......... malo obesijo u^ i>a nr. drug način |«*®s- Juriic, 6. zv.: lX>ktor ZoI»er, I. zvezek, .................. II. zvezek ................... Nasveti za hišo in dom. Koristna j SPILMANOVE POVESTI. knjijra zu vsako hi.šo ........1.00 Pravila ia oliko. Dr. J. Dostojen .65; ^ ZT : Mar«>' krSanski liKek Iz i Varčna kuharica, za slal»e in dolj- | Libanona .................... re vase ...................... 1.00 3- zv- Marijina otroka, |H>vest \a I kavkuškili gora ............... t 4. zv.: Praški Judek, povest, II. natis ........................ 8. irv. :T»1 indijsko povesti...... ,75 j *-». zv.: Kraljičin nečak. Zgo^lorlu- sfci iM>vt».-.t iz Japonf.kega ____ .75 j 10. zv.:Zvest i sin. povest iz vlade Akhnrja Velikega ............ usmrte. V Petrogradu in Moskvi j ruUian- ~ Tugou>er. tragedija .75,11. zv.: Rdeča in i»eia vrtni.«, po- Dve sliki — K saver Meško.......40 t vest ..j....................... vlada največji teror. Ali je ze dolg, odkar je kom- t» „_ _____ _ , e , im iWI . , ^ „ i rredno Be vrnem na fronto, sem . ... . , , _ . 1111 tesa bolna' pop-/asam jaz. 1 - odgovori mi ona 111 pri m^n ne bo v.^č popravljalo. Jezen kn^iti nekdanje lepote. Te|t„|U si obriše ^jj,,, Mon-biri -pa v—e /a katere druge.jofi so imele nekaj čudnega. Vča-j že dve ieti! vzdiimem jaz. Ubo-kojim n. treba popravkov. kili so pedale živahno, ognjeno,korntesa, Ali je bila vedno ta. »o spa grofi ea, ko bi vedel, ko- neustrašeno, kakor da bi bile v ko sitna _ tako ^.udnega obonia-»11.1 jh stanovanje namenjeno, de-jobla^ti srečne, samovoljne devoj-'nja, rei; Tako namreč se! ^ i* stol v bližini mize ter si na jal sem boja/I jiv« p«t«n b, lažje ke. katera si je svesta. da se jej hitro paprav-im7 videč, da je Liza i vse načine prizadevala, da skrije uasel primernih sf»bie. ' * 1 1 ' " * ' ^ * 1 te hotel še enkrat videti . .. — Zakaj si prišel k meni? — Ker nisem hotel videti nobenega drugega kot tebe. Ona ni ničesar odgovorila. Vze- Vaša radovednost mi nič ne do-pada, Teodozij! posvari me osor-no grotiea. Preskrb i te prej dve sobi. kateri sta varni dežja in misij. potem zveste tudi, k<»mu sta namenjeni. Nekoliko pomisli.vši pa odgovorim: V drugem nadstropju, kjer družina stanuje, sta dve prostorni sobi; v jeiseni shranjujemo v njih sadje. V teh bi bilo prijamio bivati, ker imata krilen razgled. Dobro, pristavi grofica zadovoljna. Glejte, da pravite v vsako sobo po eno p*»srtelj, eden stol in — umolknila je in jela nekaj premišljevati. Ena omara in eaia m ura bosta zarlowtovali obema ženskima. natia-lju.ie (totem govoreča bolj sama zase. Saj menda ne bold a jeuiali s seboj mnogo potne robe?! Ah, ženskim ima služiti stanovanja! '.akltansot jan aačtcdivai se. Potem pa ninta oni sedaj najboljša ženska, ka-1 obijikaL Kotel sem videti tebe, -podobne zvezdam, ki so zdaj vee-;kor je bUa tudi najIepfia izmed je. zdaj manjše, zdaj zopet izgine- vseh Iv(n-skih goSpodicen. dokler jo napenm po,?leun. jej ni izneveril ^f Raoul, s Ko sem komteso prvikrat videl,jkaterim je bila 2aročeua. Šele po-izrekel sem takoj v srcu bridko'teni je ^0^ in Poprav zadnji sodb<.. da ona ne bo dolgo postala tako zdražljiva gostin ia. Smrt se jej je brala na Ah odvrnem jas: sočutno, komtesa je žrtva nesrečne ljubezni ali pravzaprav brezčutnega moža.., Tiho! pretrga mi Liza vsa prt licu. Grofica se ni dala pregovoriti, da bi bila komlvso Vando spreje- la. in tako se niata oni dve nikdar besed(K Gorje, ko bi ona videli. Sicer pa se iu poznalo, da'c.ula^ ^ obrekuje kdo grofa bi to komteso žalilo. Zdelo se tnijj^jy^j je. da je bila ona tega 5e celo vesela. Sploh se komtesa izogiba- J t la vsakoršne dru-žbe in tudi z me- Pa če jej je on nezvest postal? izgovarjam se čudeč. Nič ne de, nadaljuje Liza pol- noj Iv le malo govorila, samo karL,lasuo pUšno w oziraje, ne bi-li je bilo neobhodno potreiba. 'kdo naju poslušal. Komtesa mu je Njena služkinja, stfara kakih • vge odpustila in ga še vedno ljubi, petinštirideset let, je živela z du-l(iasi je ^ leto fr dail) 8e je «0 in telesom za komteso. Pozneje ioženU z drugo. sem bil izvedel, da je bila ona ne-J kdaj njena dojka.. Tako sem ki tolmačil njeno požrtvovalno vda-j nost do »voje mlade ^ goepodinje. Nato molčim ve« gin jen. (Konec prihodnjič.) II 1 1 1 1 fS^g j edinole tebe. Izprva si nisem upal priti. Jutri pa moram oditi nazaj na fronto. Prenehal je, a nato nadaljeval počasi: — Hotel sem ti povedati, da vem sedaj.. da, dn, ti veš, Tla vem. Jaz vem, kaj sem bil preje in kaj si ti. Do tega spoznanja sem prišel počasi. Price'i sem spoznavati resnico. Dam ti svojo besedo. V trenutkih trpljenja, ko sem bil ranjen, ko sem mislil, da bom umiri, ko sem bil slab in nesrečen- in tudi sem se boril... Treba je imeti neko mSdel, saj mo- raanmea. Treba je imeti misel, ki ti d<-la d ruše in o, ki te tolaži, ki te ftfevdaja s pogumom. No, ta misel -si bila ti. Prenehal je ter zopet pričel: — VTdifi, ne zadostuje pa,-da ima človek le miaeL Imeti mora SLOVENSKA BAriKA Zakrajšek& Česarek 70 — 9th AVE., NEW YORK, N.Y (med 15. in 16. cesto) pošilja denar v Jugoslavijo, Italijo Iter; — prodaja vozna listke za viv važnejše črte: — izvršuje notarske posle, kisovzvezl s starim krajem. — Cene vedno med najnižjimi. — Telefon Watkiti* 7527 Hudo bre^dno. Ni vse zlato, kar se se sveti itu................... Patria, i>ovest lz irske Junaške dobe ............................ Tod svobodnim solncem, zgodovin- | ska povest, 1. z7.............1.25 Pod svobodnim solneeai, z^odovin- J2 0 Dr. Koler .33 .6« .30 .35 .35 I ska invest, 2. z v............. 'Povesti slovenskemu ljcdstvu v { poduk in zabevo. Kalmi ...... jKomariea, povest .............. jSisto c Šesto, povest, iz Abrnofv ,5like in povesti, Ksuver Moško [Študent naj bo, — Naš vsakdanji kruh ........................ Vesele povesti: Za možem, — V pu*tiv je sla. — Pravda /ned bratoma ..................... Vojnimir ali poganstvo in krst, I?ovest ....................... Zvonar jeva bH. Zanimiva povest iz dežele .................... Peter Zgaga .................. Doti z orožjem ................ Knjige družbe Sv. -Mohorja Dubovfli boj (304 str.) ...... Mesija (1. zv.) .............. Mladim srcem (2. zv.) Spisal K. Moško Knjiga za lahkomiselne ljudi, Spical I. Cankar..............1.73 Pet tednov v zrakoplovu ........2.00 Amerika io Amerikanci..........5.00 LJUDSKA KNJIŽICA — POVESTI. 1. zv. Znamenje štirih. Povest de tektiva Sherlock Holmes .... .60 2. zv. Darovana. Zgodovinska po-povest iz dobe slovanskih apostolov. .........................60 3. zv.: Jfma£ Zmagovat, povest. — Med Plazovi, tirolska povest. .60 rl2. zv.: Korejska brata. Črtica iz .35 misijonov v Koreji............ 13. zv.: Eoj in zmaga, povest iz AniHiia ....................... 14. zv.: Prisega huroitskega glavarja, invest iz z£«Hiovlne kanadske ...................... Brazil- L 25110. zv.: Angel j sužnjev ska pove^r .................. Ift. zv.: Zlat okopi, povest ...... 17. zv.: Prvi€ med Indijanri ali vožnja v Nikaraguo .......... 18. zv.: Preganjanj indijskih misijonarjev ................... ID. zv.: Mlada mornarja, i>ovest SPISI ZA MLADINO. ; Bob za mladi zob, pesmice .35'Dedek je pravil, pravljice MOLITVENIM. .501 .50 Kzjski glasovi: v ' nsnje vezano ........ v kost vezano ......... Sveta ura: v platno vezano ........ v usnje vezano ........ v kost vezano .......... .50 .30 .30 .25 .23 J25 .50 .30 .25 M .30 JO .30 .25 .30 .30 .30 JO M .49 . 1.80 . 1.70 . 1.00 . 2.00 . 1.80 ZEMLJEVIDL 9 Združenih držav ................ .55 Kranjske dežele .................1« Zemljevid Evrope ........ ..... .Si Velika stenska mapa .......... 2.50 Zemljevidi: New York, Illinois, Colorado, Kansas. Metana, Minnesota. Wyoming. West Virginia in Alaska — vsaki po.........25 Pennslyvania ................. Ji Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, money order ali po&ne znamke po 1 ali 2 carta. Č« posije-U gotovino, rekomaadirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ee-Knjige pošiljamo poštnine Stevemc Publishing Go., 82 Cortlandt St„ & New York ^ Laiidru pred sodiščem.> {velika privlačnost za vse, ki se bavijo z osvajanjem ženskih src. Sedmi november ni daleč in. tako I bo afera Landru kmalu razjasnje- 49 (Nadaljevanje.) Pisar je zapustil sobi in sledil mu je stari detektiv, ki je odhajal zelo nerad. Stari grof ni zapazil navzočnosti obeh ter se tudi ni brigal za njih odhod. Daburon mu je ponudil sedež, katerega je sprejel z žalostnim rekel. — jn oprostiti mi morate, da usmevom. — Tako slab seir., — je »■edem. ^ Oprostiti se pred navadnim sodnikom! Kakšen napredek civilizacije, ko se smatra plemstvo podrejenim postavi ter se pokori njenim dekretom! Povsem drugaiV je bilo v časih, ko je vojvo-dinja de Bouillon norčevala iz parlamenta, ko so ošabni plemenita-ši Ludovika XIV. nesramno poatepnJi z najvišjimi sodniki. Celi svet spoštuje danes pravico. Nedolžnem« človeku se je t~eba le malo bati, čeprav pa brani le priproet, vesten preiskovalni sodnik. — Mogoče ste preveč slabi, grof, — je rekel sodnik, — da bi mi mogli dati pojasnil, katera pričakujem od vas? __Počutim se b- Ijše, hvala vam, — je odvrnit stari grof, — boljše kot kedaj izza česa, ko me je zadel ta strašni udarec. Ko sem cul o zločinu, katerega je bil ol doJžen moj sin in o njegovi areta- sem bil ves omamljen. Mislil sem, da sem močan. Spoznal pa Lcem. da sem ubog, star mož. Moji služabniki so mislil, da sem mrtev. Želel bi, da bi bilo to res. M v, j zdravnic mi je povedal, di me je reAila le moja močna narava. Vem pa, da me je nebo ohranilo pri življenju, da lahko izpijem do Jtia to britko čašo ponižanja. Prenehal je za tronutek ,zadušrn od vala krvi, ki se je dvigal prav do ust. Preiskovalni sodn i: je ostal na svojem mealn pri mizi, ne da bi se premaknil. Po par trenutkih počitka je grof nadaljeval: — Kako nesrečni Človek sen jaz! Ali nisem kaj takega pričakoval? Vsaka stvar pride prejalislej na dnevno luč. Kaznovan sem ia svoj veliki greh. — ponos. Mislil sem. da me ne more doseči strela. Jaz pa sem posta! rredmet. k: je privabil strelo nad mojo hišo. Albert morilec; lirof Comamrin »pr*d porotnim sodiščem! Gospod, kaznujte tudi mene. Jaz sam sem pred dolgim časom položil temelj i a ta zločin. Rod. ki jc skoči petnajst stoletij nosil neonaadeževano ime, se končuje v mt-L. z infamijo Daburon je smatral obnašanje grofa Comin-irina za neodpustno ter sklenil, da mu n«: bo prizanašal. Pričakoval jc, da se bo sestal z ošabnim, ponosnim piemenita-fem, s katerim je sk »ro nemogoče govorici. Sklenil je ponižati njegovo aroganco. Mogoče je dob)! nehote in nevede neki predsodeb proti plemstvu vsled osornega obnašanja madame de Arlanž proti njemu. Pripravil je vsied tega par trpkih pripomb, ki b: gotovo premagale tega starega plemenitaša. Ko pa je stal pred resničnim skesancem, se je njegovo ogorčenje Spremenilo v globoko pomilovanje. Vpraševal se je kako bi mogel zmanjšati bolest tega hudo prizadetega starca. — Pišite, gospod, — je nadaljeval prof z govornoMjo, katere b: ne bil zmožen deset minut pi^jc, — pišite in zabclježite moje ;»ri*nanje. Jaz ne rto*rebujem niti usmiljenja, niti obzirnosti. Česa te mi je treba bati s-d. a kadar izgovorim,to ime. mi zvok njenega imena pričara na->aj v spomin vso prejšnjo ljubezen. Poročil sem se z drugo, a se nisem motrel ločiti od svoje prve ljubezni. Vsaka misel o ločitvi je bila J nemogoča. Najino razmerje je trajalo naprej, kijub dejstvu, da sem se poročil. — Moja žena in ljubica sta postali materi ob istem cr.su. Ta dogodek mi jc navdahnil žalostno *nisel. da žrtvujem svojega legitimnega sina svojemu manj srečnemu otroku nedovoljene ljubezni. Svoj načrt sem predložil Veleriji, a v moje veliko presenečenje je ona ta načrt z ogorčenje!-« zavrnila. V nje je bil že vzbujen materinski nagon. Ni se hotela točiti od svojega otroka. Ohranil sem, r spomin svoje bedastoče. pisma, katera m: je pisala ob enem času. Včeraj zvečer sem jih zopet prečit il. Kako je prišlo do tega, da sem zavrnil tako njene prošnje kot njene argumente? Enostavno raditega, ker sem bil blazen. Ona jc takrat slutila isto, kar me teži danes. Prišel sem v Pariz ter premagal njen odpor, kajti v onem času sem in i* l absolutno nadv"; do nad njo. Zapretil sem ji. da jo bom zapustil, da je ne bom nikdar več videl. Ona se je udala. Moj takratni (Juga in Klavdina Lcruž sta dobila žalostno naiogo, da izvršita zameno otrok. Vsled tecra nosi dani.« sin moje ljubice naslov grofa Commarina in on je ki je *«)il aret:ran pred eno uro. Daburon ni upal da bo dobil tako jasno izjavo in predvsem tako neprisiljeno. Tajno se je veselil mesto mladega odvetnika, ki si je znal pridobiti v teko kratkem času njegovo nagnenjc. — Vi torej priznate, -— je rekel sodnik, — da j2 Noel Gerdy vaš legitimni potomec iz vašega legitimnega zakona in da je edino-le on upravičen nositi to ime T — Da, gospod. Iti! sem velike- bolj vesel uspeha svojega načrta kot bi biL najbolj sijajne druga-ne zmage. Veselje, ki me je navdajalo vspričo misli, da imam ]>oleg sebe otroka Valerije, je bilo tako veliko, da sem pozabil na vse drugo. Na otroka sem prenesel del ljubezni, katero sem goj?l do njegove mater. Ljubil Fem ga mogoče še bolj kot mater samo. Misel, da bo nosil moje ime. da bo podedoval vse moje bogestvo, čeprav na škodo drugega, me je navdajala z velikim veseljem. Onega drugega otroka sem sovražil. Ni-bem se mogel niti ozreti vanj. Nisem ga vzel v svojs naročje niti dvakrat. Ravno raditega me je Valerija, ki je bila zelo dobra žen-bka. strogo pokarala. — Ena stv«r pa je bila, ki jc kalila mojo srečo. Grofica Com-marin je oboževala ot/oka. o katerem je domnevala, da je njen sin ter ga je vedno hitela imeti krog sebe. Ne morem vam pojasniti svojega trpljenja, ko sem gledal na ženo, ki je poljubljala otroka moje ljubice. _ _ Dne 7. novembra se pnene v Parizu razprava proti glasovitemu Georgesu Landru, ki jc obdolžen, da je umoril 11 svojih zaročenk. Sesekal je vse r«a kose ter jih vrgel potem v malo jezero, ležeče v pariškem predmestju. Afera Landru je nad dve leti zaposlila ves pariški kriminalni aparat. Tudi javnost se je mnogo bavila s to afero, ki je v resnici interesant-na. Landru se je že prvi dan postavil na stališče, da ni umoril niti ene zaročenke, prizna pa, da je bil enajstkrat zaročen. Da so mu zaročenke ena za drugo misteri-jozno izginile, to njega popolnoma nič ne briga. ke. J?i nikdar mislil, da so izginile zato, ker so bile ubite, ampak ker je bil prepri-l an. da so sc mu izneverile. Tako je menjal eno za drugo v nadi, da končno vendarle najde pravo, ki bo prjpravljena živeti ž njim. Ko pa so v jezeru našli kosti nesrečnih žrtev, v njegovem stanovanju pa perilo pokojnih zaročenk z njihovimi začetnimi črkami, te-daj se je pričel izgovarjati, dajie ve, kaj naj to pomeni in "da ni s svojo roko umoril niti ene ženske. Prvotno se je domnevalo, da jih umoril trinajst, a sta se dve javili iz Belgije in sedaj zatrjuje I.andru. da se bodo polagoma na-šie tudi ostale. One se po njego- vem mišljenju samo zato ne javi- J na# jo, ker se hočejo nad njim maščevati, znano pa mu j»: pozitivno, da se bodo vse zglasile pred sodiščem da izpovedo potem resnico. Toda j sodišče seveda ni verovalo njegovim zagovorom, ampak je ostalo pri dokazu, da je umoril 11 zaro- Journal des Debata o madžarski Raznoterosti čenk z namenom, da sc polasti njihovega nakita, kar se mu je tudi posrečilo. politiki. "Journal des Debits" prinaša v eni svojih zadnjih številk dolg ADVERTISEMENTS. kretanje parnikov Kedaj približno odplujejo iz New Yorka. Landrua bo na glavni razpravi I članek, ki se bavi z vprašan jem za-7. novembra zagovarjal najzname- jpadne Madžarske in. s posredova-nitejši francoski zagovornik Mo-lnjem ministr. predsednika dr. Bero -Giafferi. nekdanji zagovornik I ueša : Brez dvoma madžarska vla-Caillauxa. Zagovornik je že izja- J da danes ni v stanu prikrivati svo-vil novinarjeir, da afera Landru j vfcga aktivnega sodelovanja pri jploh ne obstoja. Obtoženec da se I dogodkih v zapadni Madžarski bo zagovarjal samo radi nekih go-1 Ona danes tudi ne lifore ugovar-Ijufij, o umorih pa da ni niti go- jati, da je računala s splošnim pre-vora. To je v resnici senzacionalna I vratom v srednji Evropi, a poseb izjava. Javno obtožbo zastopa dr. no z ustano na Slovaškem in Hr-Gokefroy. Ta zopet trdi, da afe- {vatskem. Odpor, na katerega je ra Landru obstoji in upa, da bo j naletela s strani Avstrije, je slab >bt;oženec končal pod ^guilltino. I in malenkosten. Na Madžarskem Javnost se silno zanima za ta pro-1 io se varali, ee so računali s pre-ees. Že seda./ so razdeljene vstop-1 vratom v Slovaški in na Hrvat-nice. s katerimi se delajo velikan-J skem. Pri svojih različnih pusto-ske kupčije. Vsakdo bi rad videl j lovščinah, katere je prakticirala obtoženca prvi dan razprave. Madžarska ob priliki izvršitve mi- Landru ni l^p človek. Lahko se I rovne pogodbe in -s* svojo javno reče. da je naravnost grd in zato I protivnostjo jc računala v prvi je tembolj čudno, kako si je mo-1 vrsti na slabost antantine politike el osvojiti toliko ženskih src. Kr- v srednji Evropi. Končno pa iz-vavi don Juan bo imel na sodni I gleda, da je madžarska vlada ven-azpravi priliko, da razkrije taj- j dar uvidela, da od prijaznega za ne svoje metode, ki bodo gotovo | držanja poedinih francoskih in angleških krogov ne more pričakovati uspeha in da ji bodo njene in-irige samo na škodo. Članek koc-čuje s konstatacijo, da politika dr. Beneša ni zasledovala lastne koristi, kako bi se našla prilika za stvoritev koridorja z Jugoslavijo, kakor so to mislifi v Italiji. Dr. Beneš je ravnal v popolnem soglasju z antanto. LA LORRAINB 29 OKt. — Havre KROONLAND 26 nov. — Havre NOORDAM 29 okt. — Boulogne oropesa 26 nov. — Hamburg SAXONIA 29 Okt. — Hamburg N. AMSTERDAM 26 nov. — Boulogne »TAL t A 29 okt. — Trst america 29 now Bremen AMERICA 1 nov. — Cherbourg adf:iatic 30 nov. — Cherbourg ADRIATIC 2 nov. Cherbourg MONGOLIA 1 dec. Hamuburg PARIS 2. n-»v. — Havre laplano 3 dec. — Cherbourg ARABIC % nov. — C^noa carmania 3 dec. — Cherbourg CARMANIA 5 nov. — Cherbourg PRES. WILSON S. L4C — Tret /INLAND 6 nov. — Cherbourg hudson 3 dec. •— Bremen OLYMPIC 5 nov. — Cherbourg .jogrdam 3 dee. — Boulogne M1NNEKAHDA s nov. —» Hamburg arabic 6 dec. - Genoa WASHINGTON 8 nov. — Cherbourg G. WASH TON 8 dec. — Bremen ROCH AN. BEAU S nov. — Have saxonia 8 dec. — Hamburg 9ELVEDCRK 9 nov. — Trst finland 10 dec. — Cherbou. j ORBITA 12 rov. — ilrmjurg pr. MATOIKA 10 d»c. Bremen POTOMAC 12 nov. —■ Bremen olymp'c 10 dec. — CA erbourg REGINA 12 nov. — Genoa ROTTFHDAM 10 dec. — Boulogne ROTTERDAM 12 nov. — Boulocne OHDUNA «0 dec. — Hamburg LAPAYETTE 12 nov. — Havre saxonia 13 dec, — Cnerboui g aqoitania ta nov. — Cherbourg AQU ITAN1A 13 dec. — Cherbouro GOT.1'LAN D 17 nov. — Genoa m'nntkahda 15 dec. r— Hamburg LA TOlJRAlNE 19 lOV. — Havr* 75ELAND 24 de- -- Cherbourg TEELAN-> ft n»v. — Cherbouro ryndam 24 dee. Boulofre POTOMAC 19 nov. — Breman orbita 24 dec. - Hamburg ryndam 19 nov. — Boulogne adriatic 28 dec. - Cherbourg MANCHURIA 23 nov, — Hamburg n. amfterdam 31 dec. Boulogne PARIS 25 nov. — Cherbourg POTOMAC 31 dec. Bremen ARGENTINA 26 nov. — tr^t argentina 12 Jan. — Trst Glede cen sa vozne listke in ~rse drogu pojasnila, obrni* se na tvrdko: FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortland« St., New Yorfc Naznanilo. advertisements. Zaščita proti prehladu. Električni radiator, kat<-resa se zamore sklopiti z vsakim električnim stikom, da ratančno isto gorkoto, ki je tako zaželjiva v teh mrzlih jutrlh. V resnično vremenu je dobrodošel prispevek k redni gorkoti. Radiatorji raznih vrst se kažejo v naših Izložbah, kjer smo vedno "Na vašo razimlajro". The New York Edison Company Genera] Officcs: Irving P lac t and 15 th Street Podružnice, kjer se prodajajo ln kjer ao Da ogle C električne priprave. umenjene za udobnost občinstva. 124 West 4-zd St _ _ , _ East 86th St 3«. East ,49th St 10 Norfolk St i o Irving Place 15' 15 East i2 5thSt 555 Tremont Ave Nered. 'Nečista Želodčni Nervoznost. Kri in Slaba Cirkulacija so devet desetin naših bolezni, trpljenja in mizerije. Večina teh bolezni se lahko hitro ublaži, če se rabi čudodelno zdravilo Nuga-Tone, ki povzroča bogato, rdečo kri, močne in stanovitne živce, čvrste može in žene. Slabi živci Tenka, vodena kri-slaba cirkulacija. pomenijo slab. Izdelan In obnemogel sistem. Vsak organ in delovanje telesa je odvisen za svoje življenje in delovanje od živčih sil. Živčne sile so (lavni vir, iz katerega izhaja kontrola našega zdravja in našega delovanja, naiega veselja in našega uspeha. Možje in žene z onemoglimi in nesoglasujoCimi živci *o bolehni, vznemirljivi. . . prerokujoči, nesrečni in 1 ki P°Pf»vi cirkulacijo niso vstanju prenašati odgovornosti. Nuga-Tone vsebuje veliko množino železa, ki je eno največjih zdravil in poznano za ustvarjanje bogate, rdeče krvi. Nobena reč ni bol j a ca blede, slabotne, slabokrvne ljudi, ki imajo tenko-v od eno kri. Poživlja tudi delovanje vrea. llacijo lu in pošilja toke gorke General Haller izstopil iz poljske armade. Iz Berlina sc poroča, da je general Haller po nekem razgovoru s preised. države Pilsudskim odložil svojo vojaško east. Ta rest je verjetna, ker je vlada nedavno te?« izjavila, da general Haller, ki je ob priliki katoliških svečano I fti v Varšavi imel temperamentni politični govor, ne more več imeti tako odličnega mesta v armadi General Tvaskievič j« ravno tako črtan iz liste aktivnih generalov. 0 grofu Karolyjn, hi živi s svojo družino ▼ Splitu, piše udeleženca novinarskega kon-presa. neki madžarski časnikar v Subotici: Živi v navadni sobi letoviškega hotela "Split". V sobi kovčegi, knjige, spisi, vse v nere du. Na mizi križ, na zidu razni remljevidi Evrope in Jugoslavije. Grof Karoly je izjavil novinarju, da piše knjigo spominov, ki bo izšla v madžarskem, angleškem, francoskem, italijanskem in nemškem jeziku. Publikacija njegovih spominov bo senzacija. Glede Madžarske je izjavil, da bo moralo inozemstvo prej ali slej obračunati s sedanjim reakcionarnim sistemom. Karoly je govoril o veliki jupro9lov. gostoljubnosti. Končno sta se podpisala on in njegova žena, toda brez naslova 'grof'. Jugoslovanski generalni konzulat v New Yorku obvešča vse prizadete, da je postava o taksah z dne 27. junija tejja leta stopila v veljavo 1. tega iaeset:a. Izza prvega ok+obra so take oiiroma p; istojbine sledeče: za prošnje 40 centov; za priloge, tikajoče s« presen j. vsaka 10 centov; r.a izdajanji, podaljšanje ali obncv>tev potnega lista: za šest mesecev 2 dolarja j za eno leto 4 dolarje* # rji potno knjižico 1 dolar. O V O u B A. Pri izdajanju ali obnavljanja potnih listov je t.-eba plačati pristojbino tudi z? čas, ko ni bil potni list obnovljen ali ker ni bil pravočasno vzet. Vslsd tega morajo.- cLržavljasu prejšnje kraljevine Srbije plakati za vsakih šest mesecev trza prihoda v Ameriko do danes po dva dolarja in dva dolarja za bodočih šest mesece*\ Državljani Južne Srbije plačajo takso kot ckbi'mci, toda t» taksa se jim ra6uru od 1. januarja 1913. Osebe iz vseh dragih poli raja, katere daner, tvorijo sestavni del kraljevine Slovencev, Sroov in Hrvato? iznajo plačati ud 1. januirja 1919 pa do danes zu vaakih šeaf meseccv po dva do larja in dva dolarja za prihodnjih šest mesecev. One o£<>be ki imajo ootne liste prejšnje kraljevine Srbije ali kraljevine Slovencev, Srbov in Hrvatov, pa jim je rok potekal, morajo plsčati ob priliki obnovitve ali predložitve potnih listov, od dneva, ko je potni list izgubil veljavo, pa do danes, za vsakih šest r-ieseciv po dva dolarja in dva dolarja za prihodnjih šest meseeev. Prostovoljcem se taksa računa od dneva vrnitve v Ameriko. Pri iskanju potnega lista mora vsak plačrii razen takse ra i*da-~anje ali obnavljanje še takso za prošnjo, vizum in knjižico. Yni oni državljani danaftnje kraljevine, ki niso bili podaniki prejšnjo kraljevine Srbije, morajo plačati za potni list: takes za potnt li&C 12 dolarjev, takso za prošnjo 40 centov, takso za vi^om 60 ccatov in takso za knjižico en dolar. Vsega skupej torej Štirinajst dolarjev. Tak potni list bi bil v veljavi do konca tega leta. Če kdo želi imeti potni list ter ne misli takoj odpotovati, mu ni potreba pošiljati /a vizum 60 centov. jim ga nalaga življenje. Nuga-Tone je najbolje zdravilo na svetu za slab in obnemogel živčni sistem. Bogat na fosforju, ki ustvarja močne, stanovitne živce, dobre zdravje, rdeča lica .in ----- seljivo razpoloženje. Želodčni nered. Neprefaava, dis- zaprtje, plini v želodcu in črevah, vzdigo-vanje, kisel ielo-dec. slab izdih, jezik pokrit z belino, trebuh o bo I, zacija, **felodčna bol. krči v želodcu In podobni neredi so ponavadi hitro ozdravljeni, če «e vporabi dobro zdravilo Nuga-Tone. Powoča dober tek. poveča težo, dobro spanj« in se počutit, kot novorojena r in hranljive krvi vsak organ Sn telesno žilo. Nuga-Tone deluje tudi na jetra in čreva ter povzroča, da so čreva odprta In tako preprečuj, zaprtje. Naša absolutna garancija. Cena Nuga-Tone Je $1.60 steklenica In ZADOSTUJE ZA EN MESEC ZDRAVLJENJA, aH šest steklenic za $5.00. Jemljit. Nuga-Tone 20 dni, in če ne boste g rezultatom zadovoljni, vrnite ostalo kjer ste ga kupili in dobite denar takoj nazaj. Zgubiti ne morate niti centa. Mi prevzamemo ves rizik. Pošljite nam naročilo še danes in si pridobite nazaj svoje zdravje, moč in življenske sile. Nuga-Tone je na prodaj pO vseh dobrih lekarnah po enakih cenah in garancijah. ------------.... POŠLJITE TA KUPON SE DANES National Laboratory, S. 703, I018 S*. Wabash Ave., Chicago, TO. adverti3ebxent8. Gospodi. Nugs-Toi Naslov. :—Priloženo dobit. 9--za -kar ml pošljite one, poštnine prosto. -steklenic R. F. D— Država— ..Mesto.. V odgovor. Ponovno uaujiM vam rojakom ln rojakinjam, da pravo Bgia garantirano motto in ffenskno ure čisto slate prrtano, voriUoo, pfivodc* in vao'drugo zlatnino tor domanto; daljo pravo glasno mtovno COLUMBIA OKA. M070NE in BL0VSB8KE FLOftCE prodaja in razpošilja po oott a«—»ud Vaš dovondd vočletni trgovoo IVAH FAJK, Si Main St., Gonemaugh, Pa. Fttito n po oonOc, poiljo ga Ti V ABIL O. Društvo sv. Jožefa, št. 53 J. S. K. J. priredi dne 29. oktobra igro in veselico, na katero uljudno vabimo cenjene člene in članice vseh slovenskih društev, kakor tudi vse posamezne Slovence in Slovenke iz Little Falls in okolice, da se izvolite udeležiti te prireditve. Pcedstavljena bo igra z imenom "Dva Potepuha". Igra vsebuje polno romantičnih in šaljivih prizorov, in prepričani smo, da enakega Se niste videli v naši naselbini. Igro je spiral naš znani rojak Anton Prijatelj. Njegove zmožnosti na polju dramatike nam zagotavljajo, da bomo imeli na dan prireditve te igre dovolj prijetne zabave, ter da nam bo ostala ta predstava v trajnem spomina. Deležni bomo užitka,, katerega sa-laorejo nuditi le naši izbemi igralci in igralke. Toraj ne pozabiti na imenovani dan. Pridite vsi in zabavajte se z nami. Začetek igre ob po! sedmi liri zvečer. Po igri prosta zabava in ples. K obilni udeležbi se priporoča Odbor. *mmem JUGOSLAVIJA Zimska znižanja sedaj v veljavi Hitre zveze z vsemi točkami v Jugoslaviji. Dobra in zadostna hrana. Zaprti prostori, Veiik prostor na krovu. Vse u-dohnosti modernega parnika. ^fiEOSUft&lNB NEW YORK BOL'.*G FINLAND ........... ZEELAND ........... KROONLAND ...... V HAMBURG, LI3AVA r PLYMOUTH, CHER, in ANTVERPEN ............. 5. nov. ............ 19. nov. . 26. nov. in GDANSK SAM LAND /samo 3. razred) ____30. nov. ^ American Line V CHERBOURG, H AM BURG in GDANSK MANCHURIA ........ 23. nov. MONGOLIA ............ 1. dec, NEW YORK v HAMBURG in GDANSK M IN NEK AH DA ........ 10. dec. VSE VCDNE PROGE DO POLJSKE. ^white Star V CHERBOURG in SOUTHAMPTON ADRIATIC ............ 30. nov. OLYMPIC .............. 10. dec. NEW YORK In BOSTON — AZORI, GIBRALTAR, NAPOLJ in GENOVO •ARABIC .................. 29. oktobra CANOPIC..................22. novembra CRETIC (samo iz Bortona) 3. decembra »Največji parnik v redni' eluftbl a Južno- c♦»♦♦♦•♦♦ »j „ ;; Dospelo je novo V> suho grozdje. ' > Mvfifrstel seflo sladke debele Ja- * " gode. boksa BO fantov .. f9.— *" Gtpar groatije največje ln naj- < > <' sladke j ie Jagode, bokss 60 ■- * -f Malo Ctno griko grosdje, sek> ^ boksa 50 funtov $1«— * ^» PoSUlta IL na. rmihin mka bolna * J * ki neroCtte ln poalall bomo takoj. ,, :: BALKAN IMPORTING CO. < ► - > 11.(1 Cbsrry tU New York. N. Y. ; MMhtMHHMHHMMr PetorsnJe v Jugoslavijo preko Boulogne, Sur-Mer in Rotterdam. Val parni ki, ki odpiujejo Iz New Yo'kj ao na dva vijaka. NOORDAM .......... 29. okt. ROTTERDAM ........ 12. nov. RYNDAM ............ 19. aov. NEW AMSTERDAM .. 26. nov. Val parnikl imajo sa tretji reared Fob« t«. J, 4 in 6 Neb. Cena za I ra*red iz New Torka do Ljubljane «100, do Zagreba «101 ter |5 vojnega davka. Za pojasnila in cene vpralajte pri: HOLLAND-AM3RICA UN* 21-2* State Stre.l N«w York Največji, najhltreiil parnlkt ma avetu. Izborna postrel^a p >tnlicem. V tfaiem mestu ali bllilnl le lokal- ni «0*nt> V Jugoslavijo, Bolgatako , Rumunsko in Madžarsko Dubrovnika, Trata in Reke ITALIA - - 29. okt Čifkarte »103. — Davek |S. Preko Cherbouraa In Southern ptona: CAR M AN IA .......... 5. nov. AQUITAN1A ........ 15. nov. CARMANIA ........... 3. dec.