Pettnln* »ivsmrtu«- i,eto III., štev. 22 V Ljubljani, četrtek dne 20. januarja 1922 Posamezna Štev. STO (58f* 2 R bhaja ob 4 zjutraj, Stane ceJo2e"no . . 240 K mesečno......» 20 . z« inozemstvo «. 600 . Oglasi za vsak mm višine stolpca (5£ asm) «, "S F njali oglasi do 20 mm stolpca (58 mm) . ;'• , Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičeva eeats št. 16/t Telefon št 72. 'Jpravnlštvo; --sernova ulica t. * Telefon si. 86 Račun kr. post. ček Jrads štev. 11.842 tgjuim» Ljubljana, 25. janairja. Danes se je v parlamentu oglasil ministrski predsednik Pašič z ekspo-sejem, posvečenim [iredvsem naši zunanji politiki. Zbornica je njegova izvajanja sprejela z velikim odobravanjem. Koristneje bi bilo sevoda, da bj 'pil gosp. Pašič svoj ekspose podal t^koj ob početku razprave :n tako steogočil morda plodnejšo debato. Res~je sicer, da naša opozicija plodne razprave ne ljubi; njej je predvsem za kričanje, junaško gestikulira-nje, sukanje fraz in ministrski predsednik se je morda upravičeno bal. da se bodo otročarije dosedanje debate v še povečanem obsegu prenesle na zunanje politično polje, kjer morejo državi več škodovati, nego prevračanje notranjepolitičnih kozlov. Ne. resnost opozicije je pri nas sploh ovira onega, pozitivnega dela in napredka, ki ga vidimo v drugih parlamentih, kjer nasprotniki vlade ne smatrajo za svoj poklic, razdirati, kar dru-}A gradijo, za vsako ceno v nič deva-kar drugi mislijo in rečejo. Kar se tiče samih izvajanj ministr-?kega predsednika. jih sme jugoslovanska javnost sprejeti v splošnem z odobravanjem. predvsem zato. ker nam j«xlajajo jasno sliko zunanjega r.oloSaja naše držive. Zal pa pogrešamo možate be.sede, ki jo je sprego< - oril prošli teden dr. Beneš, da češkoslovaška republika ne vodi nobene francoske, nobene angleške politike, temveč samo svojo, češkoslovaško politiko. Gosp. Pašič temu nasproti poudarja, da mora Jugoslavija hoditi r-ota zavezniške politike, in priznava ; tem. da se še vedno nismo oprostili •aruštva «velikih pri j.ve! jo v*. Gosp. Pašič meni, da je to potrebno, dokler "■e bomo vami pred revanšo nasprotnikov in dokler ne bodo urejena vpra-;;;nja i z mirovnih pogodb, zlasti pa razmejitvena. Nesporno se v tem oziru aahaia Jugoslavija v neugodnejšem položaju nego Češkoslovaška, Se vedno se pletejo intrige okrog nas in celo-madžarski mrčes grize zopet pri att-fanti, da bi razgrnil še enkrat vpra- • '.nje Vojvodine, albanska afera še ni povsem likvidirana in laško bodalo ram vsak hip grozi zadati novih ran. Naravno je, da konservativna poli-tika v teh razmerah nerada išče novih potov. Vsak Pašičev argument v osta-I-rc ne moremo priznati in politike re--anše se nam ni bati: saj Jugoslaviji nikomur ni vzela, kar bj ne bilo nje-FiO po božjent in človeškem pravu. Kot napredek pozdravljamo napoved dobe. ko bomo tudi po nazorih gosp. Pašiča mogli voditi samozavestne išo politiko. Utrditev naših zvez s Češkoslovaško in Romunijo bo ojačila -.vaše pozicije. Jedro naše sile pa osta-naša notranja konsolidacija. Vsak Nikola Pašič o naši zunanfi politiki EKSPOZE V NARODNI SKUPŠČIN I. — POGAJANJA Z ITALIJO SO MOŽNA LE PO POPOLNI EVA KUACIJI. - PROTI BOLGARO- fOBS TVU. Beograd, 25. januarja. (Izv.) Današnja seja skupfčine je bila otvorjena ob 10.50. Predsednik je naznanil, da je zbornici predložena trgovinska po*islovan se pridružuje burne- j "e vasi nam. Nerešeno je samo še vpra-katerim je zborni- 'arsje razdelitve ozemlja Klisure, kjer -iu odobravanju, s katerim je «a sprejela Pašidev poziv, da hitimo z izpeljavo ustave in ureditvijo država, ker le tako bo rastla naša moč in sss vsposobila, da sami branimo svoje interese. Iz nalaljnjih zunanjepolitičnih izva-VJnj gosp. Pašiča je treba posebno zajeziti tri načelne izjave. Brezpogojno odobravamo stališče, da smo pripravljeni razpravljati z Italijo o ureditvi gospodarskih odnošajev šele takrat, kadar bodo izpolnjene vsaj teri-torijalne obveze rapallske pogodbe in j praznjena takozvana tretja cona. O Reki je gosp. Pašič molčal. Ako pravilno tolmačimo, pomen :a ta molk, da timu mestu nimfi m o ničesar reči, do-Mer ne poskrbi, da bo samostojno in : pošteno voljo stopilo pred nas. Reka propada, brez Jugoslavije bo poginila. ?"aš molk ji pove dovolj... Zanimiva so Pašičeva izvajanja o Bolgariji in Rusiji. Na nje se povrnemo v posebni razpravi. Z zadoščenjem smemo beležiti kategorično izjavo ministrskega predsed. nika za de!,, na [>odIagi ustave. To je najboljši demanti onih govoric, ki jih zadnje čase trosila zlasti naša do-r:2Ča opozicija. Ne, gospoda, ne bodo se lomila kopja za avtonomije in fe- -racije, temveč delalo se bo za gospodarski in kulturni napredek na-fiega naroda. Poudarek gosp. Pašiča. .•IV je treba v prvi vrsti izenačiti tudi davčna bremena, smatramo kot srečno rrogramatično geslo tega dela. Pa se bolje vid! razlika, je govornik opozicije gosp. Sušnik tik za govorom ministrskega predsednika s provokacijamj in huiskarijami poda! nei:oIifco naših vasi. ki jih nismo moli izmenjati, ker nismo imeli teritorija 'i bi ga mogli v odškodnino odstopiti Romuniji. Z Bolgarsko je izvedena razmejitev v zmislu mirovne pogodbe. Zgodila sc :e samo pomota, ker je bilo eno naše se-lo pri po mano Bolgarski, a je bilo tudi to vprašanje rešeno končno kompromisnim potom. Razvoj albanskega vprašanja. Z albanskim vprašanjem se hočem še obširneje pečati, da bodo gospodje poslanci bolje razumeli, kako se je razvijala stvar. Med balkansko vojno je ob-sfohia mel SrbPo Bolgarijo pogodba, ki je garantirala Srbiji v slučaju zmage balkanskih zaveznikov nad Turki izhod na Jadransko morje pri Skadru. Pogodba pa ni bila izvršena, ker so se Bolga- me. Zlasti urejeno prebivalstvo naj bi samo odločilo, kateri državi se hoče prikloniti. Ta sporazum pa se ni izvedel, ker je prišlo do Londonskega pakta, ki je onemogoča! naši državi izhod na Jadransko morje. Naglašam: Ce bo Albanija samostojna, jo bomo priznali, in ona tu-■Ii mora biti neodvisna. Ko so se pozneje izmenjale vlade, katerim so sledile zopet druge, tako da libanski nard sploh ni vedel, tomu naj -o od^ovoici, iu ko je nastalo še čudno dejstvo, da 'o bila Albanija sprejeta v Zvezo narodov. kljub temu, da ni priznana še od /kogar, je amarrrl.i All>r.,ii'a • nor.r; šo-ma za primerno, da je zahtevala meje iz leta 1913. pri čemur pa je naletela na oster odpor Miriditov. Naše mejne čete so bile zaradi tega pojačene in zasedli smo nove točke, dokicr veleposlaniška konferenca ne določi novih mej. Angleška vlada nas je zaradi našega koraka vsled svojih napačnih informacij založila Zvezi narodov in zahtevala razči-ščenje. Po prihodu naših delegatov v Ženevo je komisija lige sklenila, da odpošlje v Albanijo posebno komisijo, da na licu mesta preštudira razmere. V zmislu sklepa veleposlanike konference je bila potem ustanovljena nevtralna cona za katero so se umaknile naše čete. Naša država more biti z mejami iz leta 1913 zadovoljna. Razmerje do Italije. Odnošaji z Italijo so zavezniški. Nastale pa so težkoče zaradi Londonskega pakta. Ko je stopila Amerika v vojno, je izjavila, da ne prizna nobene tajne pogodbe. Zavezniki so prišli zaradi tega v neprijeten položaj, ko se je nenadoma pojavilo vprašanje razmejitve med našo državo in Italijo. Predsednik Wi!son je predlagal novo linijo. Francija, in Anglija sta stali vsled Londonskega* pakta mativo: ali sprejeti tezo Beth-manna-IIol!wega, ki je z izjavo o nevtralnosti Belgije izrekel, da so svečano podpisane mednarodne pogodbe samo kosi papirja, ab' pa proti Ameriki priznati pogodbo v vsem obsegu. Odločili sta se, da hočete posredovati med nami in Italijo. Istočasno se je izvršila izpre-memba v italijanski vladi in se je naš položaj poslabšid. Dočim Francija In Anglija nista mogli ničesar storiti za nas, je odšel predsednik Wilson z Pariza in se je Amerika popolnoma umaknila iz evropske politike. Ker nismo mogli sprejeti predloga zaveznikov, smo morali končno priznati Rapallsko pogodbo, ki je vsem znana A ta pogodba še sedaj ni izpolnjena Razmejitev je izvršena samo v dveh pasovih. tretja cona pa je še zasedena Iz kakih razlogov, ne vem. Šele tedaj, ko ">o tudi ena iznrn-njsn.i. h'-no pričeli trgovinska pogajanja z Italijo. Odnošcji z Bclgarijo in Rusijo. Kar se tiče solidarizacije z vsemi Slovani. je to vprašanje sproženo prerano. Pred vojno smo bili meogo bližje, kakor smo sedaj. Odnošail z Bolgarsko so korektni. Sporazum o formalni aliansl je sicer še daleč vendar pa ni priporočljivo da bi se gojilo napram Bolgarski uepri-jateljsko razpoloženje. Bolgarska vlada .je izjavila, da je izpremenHa svojo politiko, vendar pa. kakor vidimo, pošilja še vedno čete v Staro Srbijo in Makedonijo in ubija ljudi, ki so za zvezo z našo državo. Ako bo Bolgarska v 15 do 20 letih stala na naši strani, kadar bi nas Volilni rezultati v Trsfu in IsfrI KONČNI PREGLED TRŽAŠKI'" VOLITEV. — LEPI USPEHI V OKO LICL - FAŠISTOVSKE BOMBE NA ISTRSKIH VOLIŠČIH. Trst, 25. januarja. (Izv.) Glavna vo-lina komisija se je sestala včeraj dopoldne, da uradno ugotovi izide občinskih volitev v Trstu in okolici. Svojega dela do danes opoldne še ni končala, zato uradni podatki še niso znani za v?eh 77 volišč. Gotovo pa je, da uradno štetje ne bo prineslo nika-kih važnejših izprememh. Po končnem pregledu rezultatov posamičnih volišč, so dobili: Slovenska narodna stranka 2501. laška zve-za 12.050. komunisti 4325, «oeijali-ti 2322. republikanci 3353 in italijaoska ljudska stranka 744 glasov. V smislu voiinega reda dobi laška zveza kot najmočnejša stranka G4 za-j stopnikov, kot manjšina pa pridejo v poštev le komunisti, ki dobe 16 zastopnikov. Slovenci, socijali čiuah (96) in v Gropadi (102, večina."v VOLITVE V ISTRI. Trst, 25. januarja. (Izv.) Naš n.arol je moral j»retr|>eti povodera volitev v Istri neču.-ene grozote in nasilja. Mnogi naši volilci se niso mogli udeležiti volitev. V Liburnijo je prišlo z Reke 200 fašistov, ki so se razkropili po občinah Kastav, Volosko - Opatiji, in Veprinac. kjer so ranili dvaiset naših ljudi. Fašisti so mfctali tudi bomi*?, vdirali v volilne dvorane in trgali ljudem glasovnice iz rok. Doslej so znani rezultati iz Kastva (Italijani 547 naši 599, komunisti — sami Slovenci 327), iz Voloske - Opatije (Italijani 0G0, naši 125). iz Veprinca (ItaJi.ani 260. naši 116). Doslej so bile vso te tri občine v naših rokah. Večino imajo Slovenci v Podgradu, Ocigli - Klancu. Dekanih in na" Cresu (sporazumna lista). 8@neS ddtoži ministrsko predsedstvo Brno, 25. januarja. (Izv.) p0(cm pa jt z bajcnetom Mda! več Masaryk je danes sprejel deputacijo 21- težkih ra„. polastil sc ie nat0 n;ene z]£te jugoslovanskega polka in jo povabil na ur£ ,n verižjce z medaijonom in il odvze? NAŠA VOJAŠKA DEPUTAC1JA V PRAGI. ri pozneje izneverili in napadli Srbijo in napa,je!. tedaj tu(ji nar<>d n. Grško in sta potem tudi Avstrija in Italija nastopili proti tej pogodbi Londonska konferenca leta 1913. js nasiloma u-stvarila Albanijo, ker sta to zahtevali Avstrija in Italija, nam pa je odvzela sadove zmage. Princ Wied je bi! končno 'men-:van za r!-:?.r, \lbanije. obenem pa je bil sklenjen med Avstrijo in Italijo tajen dogovor glede razdelitve interesne sfere v Albaniji: severna cona je bila priznana kot avstrijska, južna pa kot italijanska interesna sfera. S tem je postalo albansko vprašanje evropsko. Med svetovno vojno se je Avstrija trudila, da bi pridobila Albanijo za boj proti Srbiji, a je prišla pri tem v konflikt z italijanskimi interesi. Princ Wied je pobegni! in sledil mu je Esad videl, da mora izprem^rsitj svoje s».«!i«č<> napram Bolgarski. Velika Rusija nam je pomagala, da nismo propadli v vojni. Mi smo ji zato tudi hvaležni in sprejemamo pod svojo streho ruske emigrante brez razlike na strankarstvo. Glede njihovega prehranjevanja bomo storili vse, kar moremo, ne da bi zahtevali kako odškodnino. Nikakor pa ne moremo stopiti z rusko vlado v poi;t:čue odnošaje, dokler se ne iz-miri z narodom. Dokler ne pride do te-naša država svojetske vlade ne bo v njenem delovanju niti ovirala niti podpirala. (Posl. Konin: «Iz naše skpuščine ste izgnali komuniste!«-) Nage notranje naloge. Ministrski predsednik je razpravljal paša, ki je po principu »Balkan Baikan-Parlamentu in narodu sliko, kako si cem» vodil politiko Italije, ki pa je bila > nato o odškodnini in reparacijah in za-onozici.ia predstavlja to delo. Gosp.; koristna tudi za nas. Esad paša je za- j ključi! svoja izvajani z besedami: Vlada Šitšnik je izginil v hrošču in trušču loteva! samostalno Albanijo, realna uni- j ie predložila skupščini v svojem pro-edinem efektu, ki ga saa današni^ ' .fo, skupno carino ln armado, vse ostalo } gramu za delo cme zakone, ki so p:-4reb-opozicija doseči. i pa nai bi internirane države uredile sa- ni naSi državi is jih skupšini to- kosilo. Dcputacija Jugoslovenskega 21. infante-rijskega polka, ki nos! kakor znano častni nas'ov »češkoslovaški«, je bila včeraj povabljena od udruženia češkoslovaških ofldrjcv v salone »Cizineckega kluba» na 2ofinu na slavnostni banket Danes dopoldne ie bila deputacija sprejeta od ministrskega predsednika dr. Baneša in jc obiskala tudi komandanta 1. češkoslovaškega Infanterijskega po!ka. Popoldne so si gostje ogledali Prago in odpotujejo jutri v P!zcn. RUMUNSKI PARLAMENT RAZPUŠČEN. Bukarešta. 23. januarja. (Izv.) Uradni list objavlja kraljevi dekret, s katerim se tazpušča parlament. Nova narodna skupščina bo imela značaj kenstituante. Volitve v konstituanto sc bodo vršile v prvi polovici marca, prvo zasedanje bo pa dne 23. marca. GRŠKI IN RUMUNSKI PRESTOLONASLEDNIK PRIDETA V BEOGRAD. Beograd. 25. januarja. (Izv.) Po poročilu Iz Bukarešte odpotujeta rumunski in grški presto'onas!edn'k v Atene. V soboto se ustavita spotoma tudi v Beogradu, Vler obiščeta kralja Aleksandra tudi 16.000 kron, ki jih ie imela deklic? pri sebi, nakar le pobegnil. Mimoidoči so našli težkoranjeno dekP v gozdu in jo spravili v bolnico usmiljenih sester v Zagrebu. Med zaslišavanicrr je izgubila nesrečna deklica zavest in seseda) bori s smrtjo. Komanda mesta je takoj odredila racijo po vsem mestu in okolici, vendar do tega hipa morilec še ni bil prijet. Bestijaien zločin je vzbudil po vsem Zagrebu veliko razburjenje in ogorčenja. VAŽNE SPPFMEMBE V DIPLO MACIJI. Beograd, 25. januarja. (Izv.) V ministrstvu zunanjili zadev bodo v kratkem izvršene razne premestitve diplomatskih predstavnikov. Kakor se čuje, bo dosedanji vodja našega poslaništva v Rimu. g. Antonijevič, premeščen v Washington. za naslednika pa imenovan kot polno-tnočni minister g. Miljutin Jovanovič, dosedanji naš poslanik v Bernu. Oba poslanika se nahajata sedaj v Beogradu. OGROMNO PRISILNO POSOJILO V NEMČIJI. Berlin, 25. januarja. (Izv.) Na včeraiS- j niem zborovanju meščanskih strank, ka-i terega so se udeležili tudi državni kance-I lar, finančni minister in dr. Rathcnau, se PiPFtFV nFOlf razPravI-,aJo 0 vprašanju novih dav- FArLZLV LlLIU : |j0V_ Končno se je sklenilo, da se za pri- Rim. 25. Januarja. (Izv.) V svojem te- mer da bi povBanie davkov še ne moglo stamentu, kl je bi! takoj po papeževi j kriti vsote za reparacije, razpiše prisilno smrti odprt, je zapusti! Benedikt XV. vse | državno posojilo v obsegu 40 milijard svoje znatno premoženje svoiemu nečaku mark. Danes popoldne se sestane med-princu Chigl. Oporoka je vzbudila v Ri-; strankarski odsek, ki bo razpravlja! o terr. mu mnogo pozornosti in komentiranja. vprašanju. •irati, ako sa hoče doseči konsolidacija zunanje in notranje politike. Zahtevati moramo davčno zakonodajo, ki bo enaka za vse, istotako sodni zakon, zakon o oblastih in o njihovi samoupravi. S temi zakoni moremo šele posezati dalje in ustvariti tako državo, da bodo naši nasprotniki, k! špekulirajo sedaj na račun naše rezdrapancstl, v svojih intencljsh oslabljeni in bodo končno izpolnili naše zahteve. Naša vlada se je pobrigala, da sklene pogodba z državami, ki imajo iste interese in cilje, iu so v zmislu trianon-ske in nejske pocrodbe pripravljeni pre-nrečiti izigravanje mirovnih pogodb, kkrila je pogodbo s Češkoslovaško in F.ursumio in napravila s tem v zunanv politiki velik korak naprej. Napraviti pa moramo sedaj še drugi korak. Spvs-eti moramo tuli predložene zakone, ki nam bodo dali še več moči, da moremo branit! sveje !n»ercse sami, brez vsake pomoči>. Zbornica ie spremljala izvajanja ministrskega predsednika s ponovnim burnim odobravanjem in mu je priredila os. koncu govora ovacije. Za ministrskim predsednikom je govc-■fl klerikalec Sušnik. MeJ njegovim govorom pa je nastal vslei njegovega 'zivanja tak hrup in vihar, ua niso moli razumer,i nobene njegove besede niti ,-v : t.-. r -T1 i - -,Tc.,> ^ i.-, Minister Pribičevič o hrvatskem vprašanju Beograd, 24. januarja. Na današnji seji Narodne skupščine je v nadaljevanju debate o vladini deklaraciji kot j>rvi povzel besedo minister prosvete Svetozar Pribičevič. ki je najprej ožigosal negativno, razdirajoča kritiko opozicije, zla.-ti zemPo-radnikov. potein pa izvajal med dru. gim: »Po.d. Jovanovid se zelo va-t», ko govori o nekih specialistih za hrvatsko vprašanje. Tu se ne more govoriti o hrvatskih sneeijalistfli, ker ni Hrvatska noK-a kolonija, radi katere bi se morali posluževati specijalistov. Zlasti o eosp. Jovanoviču, ki je bil poslanik na Dunaju, sem mislil, tla pozna celo naše vjirašanjo in da ne lii bil prišel na diplomatsko mesto. ak'j ne bi bil poznal tega vprašanja. Zerrt-Ijoradniška stranka sama ni poslušala s[>eciialistov o hrvatski politiki, ker če bi jih bila [Oslnšala. ne bi bila poslala pozdrava g. Radiču. kakor je to storil g. Komadinič. (Zemljoraclniki ugovarjajo. Članovi: Nj tako!) G. Jo-vanovič bi moral imeti v tem vprašanju svoje stališče ali bi se vsaj moral držati stališča svoje stranke, ki ima izdelan program glede naše notranje politike. In ko je rekel, da delo vlade ni bilo dobro, bi bil mora! tudi reči nekaj konkretnega. I n i bi bila morala vlada napraviti. Vlada se ne boji. če on v javni skupščini pove, kakšen recept bi se moral ugrabiti za rešitev hrvatskega vprašanja in kakšno stališče zavzema v tem vprašanju. Samo negativna stran absolutno ne intere-sira skupščine. G. Protič je rekel, da so tu prazne klopi in da je to najboljši dokaz, da niso zdravi od noša ji in da ol»stoii hrvatsko vprašanje. Del krivde jo zvračal na sam početek dela v skuj*-ščini, to je na sam poslovnik. Izjav-I'am, da je fa poslovnik predložili Narodni skupščini vlada dr. Vesniča. (Ugovori pri Jugoslovanskem klubu.) Ta j>oslovnik je torej predložil tu li g. dr. Korošec, ki je bil član te vlade. (Protesti pri Jugoslovanskem klubu. Posl. dr. Hohnjec: To ni točno! Jaz sem proti temu protestiral!) Mesto o prisegi v poslovniku se Označit je kot ono me-1 o. radi l-aterega ni Radičeva stranka prišla v to skupščino. Medtem pa temelji to mesto 11:1 principih, ki so osnovani v samem zakonu za volitev v ustavotvorno skupščino. Za ta zakon je glasovni skoro ves državni blok, ki je bil takrat v vladi, glasovali so zanj tudi oni. ki so danes v takozvanem hrvatskem bloku. Tukaj se govori o hrvatskem vprašanju v smislu, kakor bi ne bilo potrebno govoriti. Predvsem se ne sme govoriti tukaj o poslancih Hrvatske in ne o poslancih Srbije, ker v Narodni skupščini ni niti poslancev Hrvatske. niti Srbi;e. (O dobra vanjo. Gin-1 sovi: Tako je!) Volilni zakon za usta-j votvorno skupščino ne pozna provin-j eijalnih poslancev, temveč Izrecno pravj rta so poslanci, najsi bodo izvoljeni kjerkoli, poslanci vse državo. (Odobravanje v cent rumu.) Gospodje, ki so hoteli postaviti državno - pravna vprašanja v ustavotvorni skr.pšči-ni. niso mogli glasovati za ta volilni zakon, ker s> bili mneja. da se ima dežela [Kvrajati 7. deželo, nnro 1 z narodom. Ako «o to hoteli, bi imeli to izraziti v tedanjem začasnem Narodnem predstavništvu in zahtevati, da imaio priti v skupščino zastopniki po-edinih pokrajin in poedinih narodov. To«'a vs ti gospodje niso stali na tem stališču, sprejeli so zakon o volitvah za ustavotvorno skupščino, ki predstavlja ediustvo države, ter so došli v ustavotvorno skupščino. Zato bi bilo treba, da delajo tudi nadalje v tej sku|>ščini. Edino Raličeva stranka ni glasovala za ta zakon, ker ta Stranka ni prišla tudi že v začasno Narodno predstavništvo, češ, da se ima prej rešiti vprašanje Hrvatske v smeri, kakor zahteva to njon program.« (P><1. Vladko Ilajič: »Radič ni mo-gel priti, ker ste ga zaprli!*) Minister Pribičevič: »Zaprla ga je vlada, v kateri je sodeloval tudi doktor Korošec!* (Posl. Voja Lazič: »Kaj o prosvetni politiki gospod minister!*) Minister Pribičevič: »O prosvetni politiki, gospodje zemljoradniki, niste Igovorli in zato tudi jaz i:e moreni govoriti. Prosveta vas nič ne interesira. Ako bi zemljoradnike intcresirala prosveta. bi v tem vprašanju več govorili kakor pa o vprašanju zunanje politike. Potrebno bi tudi bilo, da se zemljora Iniška stranka več interesira za narodno prosveto, kakor [>a za visoka zunanja vprašanja. Ako se je ž« govorilo o hrvatskem vprašanju sedaj povodom vladne de klaravije. ni bilo [Hjtrebno, da sc tako lahkomiselno spravlja v javnost ta rečenica. Vzemimo, da obstoja tu li analogno srbsko vprašanje. Potem pridemo potom analize do tega. da mora priti do spora med Srbi. Hrvati in Slovenci z ozirom na vprašanj ■ kakšna naj '>0 ta notranja organizacija naše države. Ustvaritelji krfske deklaracije so stali na stališču, da ni med Srbi, Hrvati in Slovenci posebnih interosnil sfer ter drugi volitvi. zakaj ako ne pridejo, ne bodo imeli možnosti, da pridejo j>o tretji volitvi.* Nadalje navaja gosn. Pribičevie vse. kar j" Stjcpan Radič motreb-no, da se spravi ustava v življenje. V svojem nadaljnjem govoru se je dotaknil minister Pribičevič uradniškega vprašanja in izjavil, da je tru-l>a, da so uradniki organi države in ne organi strank. Ako btnlo točno vršili svojo dolžnost, potem ne l>o potreba v ustavi odstavka o parPzan-stvu in korupciji uradništva. Glede uradniškega vprašanja se bodo vse stranke sporazumele. Svoj govor je končal minister Pribičevič me?! burnim odobravanjem vseh vladnih strank. + Kaj določa zakon o novih volitvah za narodno skupščino? Ker se v zadnjem času ponovno pojavljajo glasovi o razpustu jiarlamonta in novih volitvah, u-egne marsikoga zanimati na^b-dnje: Zikon z dne 3. septembra 11)20 razglašen v »Službenih Novi-na!i» št 195 z dne 6. septembra 1920, določa v členu I.: proglasitvijo ustave preneha ustavotvorno in začne zakonodajno delo narodne skupščine, ki pa ne sme dalje trajati nego dve leti.* Ustava je bila sklenjena dne 28. junija 1921 na Vidov dan in v »Službenih Novinah* št. 142 A iste-•ra dne razglašena. Po teh jasnih določilih sme torej sedanja skupščina zborovati in sklepati zakone dve leti, to je do zaključenega 23. junija 1923. V smislu člena 52. ustave ima kralj pravico, razpustiti narodno skupščino, toda ukaz o razpustitvi mora obsegati obenem razpis novih volitev najkasneje v roku treh mesecev in ukaz za isklicatije novo izvoljene narodne skupščine najkasneje v štirih mesecih ' od dne, ko jo bila skupščina razpu. ščena. in v petnajstih dneh po izvršenih volitvah. Sedanja narodna ustavodajna skupščina mora sprejeti vse one zakone, ki so v neposredni in tesni zvezi z ustavo, kakor tudi zakone finančnega značaja, ki no trpe odlaganja. -f- Zabeležile vredno je dejstvo, da je bila pondeljkova niaril-orska »Straža* radi protidržavnega hujskanja za-plenjetia. S svojimi hujskari;aini ni hotela prenehati niti v številki, v kateri javlja smrt vrhovnega poglavarja katoliške cerkve. 4- «Samouprava» o hrvatskem problemu. Osrednje glasilo radlkalskc stranke »Samouprava* prinaša pregled skupščinske debate o vladini deklaraciji ir> se obširnejše bavl z očitki, ki so padali tekom debate proti vladi glede hrvatskega problema. »Samouprava* ugotavlja, da vlade ne zadene prav nobena krivda, ako. zastopniki Hrvtske 11» prihajajo v narodno skuji-šeino. ki je edini poklicani in inero-dajni forum, da rešuje in upošteva želje naroda. Tako radikalska kot demokratka stranka sta na svojih zadnjih stmkarskih kongresih jasno !>re-cizirali svoje stališče v hrvatskem probl -mu. ki za njih kot tak, kakor «ra razglaša »Hrvatski blok*, sploh ne |H»stoji. kar je jako točno ugotovil minister za notranje zadeve. Rešitev hrvatskega |»rob!en 1 a je po mišljenju «Samou|>rave» v moči Hrvatov samih in v njih sjioznanju, da so toliko časa na krivi |*>ti, dokler odklanjajo vsako možnost s[»orazuma. »Samouprava* tudi na temelju svojih informacij iz Zagrela ugotavlja, da jo tam v zadnjem času atmosfera mnogo boljša, ker stopajo najintransingentnejši elementi že v ozadje 111 prihajajo na površje ljudje, ki mislijo že treznejše. Prosveta LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. DRAMA. Četrtek, 26. Jan.: V korist udruženju gledaliških igralcev. »Hamlet*. Izv. Petek, 27. Jan.: »Gardist*. K. Sobota, 28. Jan.: »Hamlet*. D. Nedelja, 29. jan.: Popoldne ob 3. orL »Pe-terčkove poslednje sanje*. Izv. Nedcja, 29. Jan.: Zvečer ob 8. urL »Gardist*. Izv. !: češke literature. Z^ani češkt pisatc7! In prijatelj Jugoslovanov, Josip Koločv':. bo izda! v kratkem velik CT">s - vič», katerega snov ie vzel iz 'ure-"' venske zgodovine. «Ce'koslovenska rer blika* pravi, da bo to delo, ki bo iz«1 založbi »Husove dedicta-> prvi češki r.' derni epos. Balzacova literarna nagrade. Rus P .--vel Zaharov je osnoval v Parizu fond . podeljevanje Balzacove literarne nam dc, ki se vsako leto podeli avtorju na -boljšega romana, ki ga izmed pred'c*er spisov določi posebna jury. katere pri-. - Ponedeljek, 30. Jan.: »Hamlet*. A. Torek. 31. ian.: Predstava za ubožne sednik je letos romanopisec Pee! otroke, popoldne ob 3. ari. »Peterčko- gct. Nagrada znaša 20.000 irankr* ve poslednje sanje*. Izv. OPERA. Četrtek, 26. jan.: »Paust*. B. Petek, 27. Jan.: »Labodje jezero*. C Sobota, 28. Jan.: »Boheme*. E. Afolkrjeva razstava v Partzu je ; otvorjena dne 10. t m. v Pa:ais-Royaht. Iniciativo za njo je dab »Comedle Fra~-£aise. Na razstavi so zbrani spomin! tis ! Molicrja, katerih sicer ni mnogo, ki '-o p: i Nedelja, 29. jan.: »Prodana nevesta*. Izv. zclo zanimivi. Večinoma jih je posod K primorskim voliivam Izid občinskih volitev v Julijski Benečiji je pokazal, da igramo Jugoslovani v vseh večj h mestih razmeroma majhno tilogo. gotovo pa mnogo manjšo, nejro pred svetovno vojno. To dejstvo <0 razkrile pravzaprav že italijanske državnozborske volitve, toda tudi takrat to zmanjšan'? raše vela-ve v mestih ni presenečalo onega, ki se je malo bolj zamislil v nov po ložaj. Ta nov položaj obstoja v trlavnem v slelečom: Mi smo bili v primorskih mestih po velikem delu močni vstal obile množine takoimenovanega flo-tantnega prebivalstva. Vzemimo za primer Trst; tu se je odstotek naših javnih nameščencev v poslednjih lotili precej hitro dvigal, rtočim jo stalo število onih, ki b; se gospodarsko, s tnrovino ali sploh podjetništvom vdo-mačili v mestu, razmeroma majhno. Prav tak ■ je bilo v Pulju, boljše je bilo le v GoricL V naših časih je odvisno od poli-tičnosni značaja vlade, kako flotantno prebivalstvo si drži v svojih mestih. Opazujem r lahko, da si povsod država vzgoji ali kakorkoli zbere one elemente, na katere se lahko čim bolj zanese glede recimo državotvornosti. Avstrija je na ta na??n držla nemšku-tarstvj v štajerskih in koroških mestih. Madžari so po isti metodi z velikim uspehom in razmeroma zelo hitro množili' madžarski živelj po mestih med ogrskimi narodnostmL Ista tendenca je ostala pri vseh novo nastalih državah. Vse streme 00 tem, da v javno upravo od najvišjih do najnižjih most rameste zanesljiv-« ljudi, katerih politično naziranjo se vjema s tendencami države. Tako so Italijani, izrabivšj eden ali drugi po vod. sistematično izganjali naše ljudi iz primorskih mest, iz javnih služb, od železnice, od povsod. In tako kakor izgleda danes Celje ali Maribor ali Ptuj pretežno slovensko, prav tako so še mesta v Julrski Benečiji poitali-•ančila. Razlika je seveda velika v tem, da »mo mi poslovenili nemške otoke sredi kompaktnega slovenskega ozemlja, in s tem le pospešili s pri-rodnimi razvojnimi smermi današnje dobe se vjrmajoči proces, dočim Italijani poživljajo ali celo na novo ustanavljajo narodne otoke sredi kompaktnega slovenskega ozemlja. Ako dobivajo italijanske liste po upravnih, uradniških središčih večje število glasov, moramo pri tem raču. nati s tem, da bo tak položaj ostal, dokler se nam ne bo posrečilo, ?praviti svoje ljudi v italijanske javne sltižle in sc na njih držati seveda s primernim narodno - jiolitičnim samo-zatajevaniem. Pamo na ta način moremo držati označene postojanke, si-ce- se bomo nahajali napram niim v sličnem razmerju, kakor smo bili napram malim nemškutarskim trgom in mestecem na nemški meji. Tak je t>o!ožaj sedaj. Sistem nove državne ureditve je oni najmočnejši činitelj, ki nam bo diktiral izide sledečih volitev. O tem si moramo biti na čistem in temu primerno urediti svoje oobtocanje. I Ponedeljek, 30. Jan.: Zaprto. Torek. 31. jan.: »Faust*. C MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Četrtek, 26. jan. »Favn«. C. Petek, 27. t m. »Ptlčar*. A. Sobota, 28. t m. »Patlžanka*. C. j Nedelja, 2rJ. jan.: ob 15. »Za na.odov b!a-j gor* (Ljudska predsiava); ob pol 20. »Pol.irka kri. Izv. Ponedeljek. 30. t. m. Produkcija dramatične šole. Izv. Torek, 31. t. m. »Dedič! velikega časa*. B. razstavi muzej »Comedie Frantjaise*. .Vk,i drugim sta razstavljena v Palais-Roj ii-J tudi dva fotelja, med njimi fote'j, na katerem je Moliere umrl. Dalje so n3 rar-: stavi mnogobrojni portreti mojstra, med 1 njimi znani portret, ki ga je naslika! sH-'kar Misnard. Bibiicgrafičn! del izlo^c ja zelo velik in vsebuj? dragocene spomin*. med temi izdaje Mohorjevih dc! Iz le'"; 1734, in 1804. Sokolsh! Današnja predstava odpade J^^ZT^ff^ Iz K cda bke pisarne po očajo: Zaradi | ® > dopo,enc v dvorani Me- nepremostljivlli zaprek odpade v dram-- J oi,;r. skem gledališču predstava v četi tek dne . 't , „ u „rr,fi -ir,- 26. januarja. Kupljene vstopnice veljajo ^"L™"10 k p 0t dfL' za sobotno predstavo »Hamleta* (izv.). Stoletnica Schlicmannovcsa rojstva. One 6. t. m. je preteklo sto let od rojstva slavnega preiskovalca klasičnih starin. Scl.liemann jc bil rojen v mestu New Bu- štveni izkaznici — Odbcr. Telovadno društvo Sokol v Višnji sori naznanja vsem svojim članom in članicam, da se vrši redni občni zbor dne t. m. v svojem domu ob treh popold? ? Šah Šahovski klub v Litiji ima svoj redni občni zbor dne 27. t m. ob osmih zveče-; v klubovcm lokalu cliotel Cliicago* v Litiji. Na dnevnem redu jc tudi sprememba pravil Rešitev nalose št. 15: 1.) Dl-Fl, 2.) Fl—lil, 3.) H1 —G1, 4.) Gl-Fl, 5.) H — El, 6.) Cl—DI, 7.) BI—Al šah-mat Rešitev naloge št. 16: Stolp c5—h5 odloči igro v prid belemu. Po svefn — Amerika in ger.tvska konferenca. Predsednik Harding in državni tajnik Hughes pričakujeta te dni obširnih jioročil ameriškega i>osIanika v L011-!onu. polkovnika llarveya. na [KKllagi katerih bosta potem precizirala stališče Amerike napram konferenci v Genovi. Harding hoče detajlov iz eannc-ških razgovorov in sklepov glede ge-1'ovske konference. Politični krogi trdijo. da bo odločitev ameriške vlade odvisna tudi od poročil ameriškem' poslanika v Parizu Myrona T. Herri-eka. ki ima nalogo, poročati o j>oloža-ju na Francoskem. Ce se Francija ne udeleži konference, tivlaj bodo smatrale Zelinjene države konferenco za ne dovolj [>ristojno in bodo Lstotako odklonile so letovanje. Sicer pa v Ameriki prevladuje mnenje, da I«) konferenca sa.no gospodarska, če bi pa Evropa hotelu na konferenci zaplesti tudi Ameriko v svoje politične zadeve, tedaj se Amerika gotovo ne udeleži konference. Odločila se bo. ali se konference uleleži ali ne, šele tedaj, če se ji dajo dovoljna jamstva, da bo j konferenca samo gospodarska. V tfrca-' devnih zaključkih v Cannesu Amerika še ne vidi jamstev, da konferenca ne bo tu.ii politična. — Sazonovi memoari. Bivši ruski zunanji minister Sazonov namerava izdati v Varšavi svoje spomine na svetovno vojno, v kateri ho skuša! dokazati, da on ni nikdar nasprotoval osvoboditvi Poljske in drugih narodov, am[»ak le ponemčeni ruski dvor. — Vozae ccne v Rusiji so bile zadnji čas zopet povečane za 100 %. Najnižja vozna cena ie 30.000 rubljev. vožnja Petrograd - Moskva stane 250.000 rubljev. — Problem Indije. V Bombayu ee je vršila konferenca mr-d zmernimi in radikalnimi indijskimi nacionalisti v svrho ujedinjenjn obeh strank. Konferenca ni usjicla. Vodja radikalnih nacionalistov Ghandi je predložil na konferenci resolucijo, v kateri nava-;a slodeče pogoje za spravo z angleškimi oblasti: Francozi morajo iz]>raz-niti Sirijo. Amrleži ja Egipt, razen t«-ga moraio angleške čete takoj zapu-stiti Indijo. Zmerni nacijonalisti pa so se postavili na stališče, da «1 ti pogo-! ji nesprejemljivi in so demonstrativno zapustili zborovanje. 1111 iv; uii iujuii v i.^v. , . .. kovv v M.klcnbnrškl in je postal trgovski prosi za obilno udclc.ba pomočnik. Neki dijak pa ga jc s Homer-zom tako navdušil, da se le začel kot mlad fant učiti grščine: znal je kmu'u vsega Homerja na pamet. Ker je postal med tem kot trgovec precejšcn »Protz*. se je odločil prekopati Trojo, kar ie tudi storil, pri čemer je odkril mnogo zanimivega. Prekopal je tudi Mikcnc in Ita ko in je izdal leta 1874. knjigo »Trojanske starine*, ki bo arheologom še dolgo dobro s'u"i!a. Pri njegovih preiskovanjih mu je pomagal profesor DSrpfcnd. ki je tudi mnogo napisni o Schlicmannu in njegovem delovanju. Schlicmann je umrl leta 1890. !n počiva v Atenah v krasnem mavzoleju, zgrajenem v antičnem stiiu. StrossmaycrJev dan v Ameriki. »Kulturni Savcz* v Zagrebu je dobil iz Severne Amerike dopis tamošiljih hrvatskih kulturnih društev, ki naznanja, da bodo Hrvatje v Ameriki dne 4. februarja slovesno praznovali »Stross:naycrjcv dan«. Ličarjev uspeh v Beogradu. Dne 17. t. m. je priredil prof. Ciril Ličar v Beogradu v dvorani »Stankovič* klavirski koncert s llandiom, Beethovnom, Smetano, Novakom in Debussviem ter Chopinom na programu. Miloje Milojevič pKe o njem v »Politiki*: »Ličar Je popoln umetnik v najboljšem zmislu besede. Stavljeno si nalogo jc rešil z lal.koto tehnične dovršenosti in globino zdrave, mu-zikalične Intuicije.* Nove knjige. Biblioteka »Albatros* v Beogradu je izdala tc dni Rastka Petroviča knjigo »Burleska gospodina Pcruna, boga groma«, katero jc kritika ncusmiljc Stanovanjska anketa v Cel u Celjski stanovanjski urad Je sklica! za 24. t. m. enketo premožnejših ljudi mestne Iu okoliške občine, na kateri se Ig vršila obsežna debata o vprašanju, kafco M sc odpomoefo sedanji stanovanjski bedi v Celju. Enketo je otvori! imenom mestne občine župan dr. Juro Hrašovcc, nakar Jc podžupan Zabkar v stvarnem ekspozeju predlagal, nai bi mestna in okoliška občina naje'i večje posojilo pod jamstvom hišnih posestnikov, s katerim bi se zgradile štiri hiše za delavska, ena pa za uradniška stanovanja, skupno stanovanj, kar bi stalo pribliJno 10 mii -jonov kron. Za obrestovanje in amorif-Kicijo glavncc naj bi se naložila občinska doklada na sobe. Za več kakor eno sobo bi se pobiralo od vsrke nadaline letno po no strgala. Josip Kutiundžič, avtor »Po-! 60 kron stanovanjskega davka, kar hi noči*, kj je dobila hrvatsko »Dcmetrovo ! doneslo letno 240.000 ki on, od meblovama nagrado*, pa je v Isti založbi Izdal ml' stično novcio »Lunar*. Dom gledaliških igralcev v Beogradu. Zveza gledaliških igralcev, sckcija Bso-grad, zgradi v Beogradu Dom gledaliških igralcev, ki bo služil članom v stanovanjske namene. Beograjska občina je za ta »Dom* prepustila brezplačno stavbišče, vredno poldrugi miiijon kron. Ljudska univerza v Mariboru. Predavanja se prično v soboto dne 28. t. m. Otvoritveni govor bo imel župan gosp. Grčar, prof. Pavaj pa bo predaval o temi »Kaj je in kaj nI prava izobrazba*. Rusko komorno gledališče v Pragi bo pričelo s pomočjo vlade poslovati mescca februarja pod imenom «Rusko komorno gicdališčc*. Član! tesa gledališča so člani '. ivših ruskih velikih glcda!išč v Moskvi io Pctrogradu; izvajali bodo izključno drame ruskih ter novejših čeških pisateljev. Gledališče se ctvori dne 5. februarja v hotelu sPalace* s Tolstega »Močjo teme*. Propaganda češke literature. Založba B. Koči v Pragi le izdala dve luksuzni Izdaji zbranih del Božcne Nčmcove v angleški prestavi. Knjigo prodajajo sedaj v Ameriki in v Londonu. Glazunov v Berlinu. Te dni pride stavni komponist, katerega »Serenado* smo ne- sob v poJnajcmu še nadaljnih 60 kron ra leto, kar bi zneslo 120.000 kron. Vrha tega nai bi se za luksuzna stanovan' 1 nalnžil še davek 400 kron letno, kar bi doneslo 200.000 kron. Skupni dohodki M znaša'! torej 560.000 kron, kar bi zadostovalo za obrestovanje. amortizacijo, davke in popravila. Ravnatelj \Vestenove tvornice, e. Pic:-ier, jc predhgal, naj se zida osem stanovanjskih hiš po 12 stanovanj, ki bi sta:e štiri milijone dinarjev. Za obrestovanje ui amortizacijo glavnice naj bi se uvedla stanovanjska doklada, in sicer za eri sobo 15 D, za dve 40 D. tri 75 D, štiri 125 D, pet 190 D. šest 250 D in sede.n 400 D na leto. Ako se računa, da je v Ce'ju in okoliški občini okoli 2200 stanovanj in se vzame povprečno davek 75 ~> r.a stanovanje, bi doneslo to letno 170.000 dinarjev. Prodajalniški in pisarniški pr... stori naj bi se obdačili še posebej, s čo-mer b! se pridobilo še nadaljnih 25.000 r>. Ako b! se dobilo od uprave fondov v; Beogradu posojilo po 2 odstotka, bi osta-:o za amortizacijo in vzdrževanje še 151 tisoč dinarjev na leto. tako da b) ^ stvar amortizirala v 15 do 20 letih. O pred,'~i!h se je razvila živahna razprava, v katero so posegli gg.: dr. Oš zck, Rebek, Koren, Goiogranc, ar. Boži;; davno čuii na i!, krncertu drja. Cerina, dr. Kalan. Končno je bil sp-ejet pre na svojo turnejo po Evropi v Berlin, kjer bo priredil več koncertov, katerili dohodke bo uporabil za svoje gladujoče rojake v Rusiji. Dr. Ri':ard Strauss Je te dni posta! ljubljenec londonske umetniške pubiike in jc predmet neprestanfh Intcrvjuvov. Zdi se, da bo moraf napovedati še nekaj koncertov v »Olbert Hallu*. Strauss se posebno toplo izraža o novejših kompozicijah nitznerja, ki pomeni baje korak naprej od \Vagncrja, Schrcckerja, Korn-golda in Reznička ter Harseggerja. Glede Dur^'a in njegove umetnosti pravi: »Du-najčanom ni ostalo po vojni nič drugega, kakor samo lakota In umetnost Lakota ln umetnost pa zbližata liudJ med seboj boli kot vse drugo.* log. naj se izvoli akcijski oči:ar, ki r.,j piouči vse predloge in predloži poteiii najboljšega v obliki spomcnlce občinsvi-ma odboroma obeh Intcrcsiranih občin. V .■kcijski odbor so bi'i izvoljeni: dr. Bo;-:;, Zabkar. Pfeifer, Gologranc, Martinčič, \inko Kukovec. dr. Hrašovcc, dr. Ogri. zek in Rebevšck. Nato je bilo na predlog dr. Kalana sklenjeno, nnj se sk'iče enketo denarnih zavodov, ki naj bi financirali akcijo, ako M Uprava fondov ne dovolila posojili. Zato pa bi sc jim šlo pri gradnji njihov i lds na roko. Kakor čujemo, je stanovarj-ski urad že za 27. t. m. skMcal enke« celjskih denarnih zavodov ln je upati, d.i se prične letošnje po'etie v Celja zelo živahno stavbno eibanie. Domače vesfi • Počttoio društvo JDS za kollzejski 1 * Pevski zbor »Glasbene Matfcto v Okraj v Ljubljani ima svoj občni zbor ' Ljubljani Skupna pevska vaja (moški in v soboto dne 11. februarja v gostilni pri ženski zbor) se vrši v soboto dne 28. jar ~ - • • ----------— nuarja ob 8. uri zvečer v pevski dvora- ni Po vaji zelo važen razgovor. Poluo-številno! — OJbor. • Prihodnja vaja orkestralnega druStva »Glasbene Matice* v Ljubljani jo v petek dno 27. januarja namesto v Četrtek dne 20. januarja ob 8. uri zvečer in sicer v mali dvorani »Glasbene Matice* v Gosposki ulici št. 8 v pritličju. Zaradi koncerta, ki »e vrši dne 13. februarja je važna nujna udeležba vseh. * Podružnica Jugoslovanske Matice v Piujn je imela dne 21. januarja svoj redni občni zbor. Za predsednika podružnice je bil izvoljen nadučitelj Gorup. Poročilo blagajnika jo pokazalo, da je bil uspeh delovanja podružnice v lanskem letu prav povoljen. Živahna debata se o raivila zaradi izdelave katastra na-rolnih tvrdk. Zadevo se bo še proučevalo. * Društvo državnih nižjih uslužbencev v Ljubljani Prejeli smo: Članstvo društva drž. nižjih uslužbencev sc uljudno vabi na prijateljski sestanek, ki se vrši v petek Ine 27. januarja ob pol osmih zvečer v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Želeti je polnoštevilne udeležbe. — OJbor. • SOletnieo svojega obstanka proslavi ! »Slovanska Čitalnica* v Mariboru v soboto zvečer v Narodnem domu. Pri tej priliki bo predaval urednik Borko o ruskem problemu. * DruHtvo jugoslovanskih tehnikov v Pragi »Društvo jugosl. tehnikov v Pragi* se najiskrcneje zahvaljuje vsem ve-lccenjenim darpvatelem prispevkov za n.*:učno ekskurzijo v Nemčijo. Iz Slovenije so darovali: Prvj mestiu mlin v Celju K 800 F. Heinrihar v Škofji Loki » 400 Joso Goreč v Ljubljani > 6C0 Dravcgr. rafinerija olja v Mariboru » 400 Železarna Muta v Muti n. Dr. » 400 Medič. Rakove & Zank! v Ljubljani » 200 J. Kopač & Komp. v Ljubljani » 200 » 400 Opekarna v Račjem » 1000 A. Kajfež v Kočevju » 100 • Posetnlke plesnih vaj bančnih uradnikov v Ljubljani obveščamo, da se pre-lože plesne vaje na petek dne 3. februarja, ker je dvorana za četrtek oddana in drugih prostih dni ni na razpolago. Plesni odbor. • Pegavcc na Hrvatskem. Kakor nam poročajo iz Zagreba, sc je v okraju Velika Gorica pojavilo večje Število obolenj na pegastem legarju. Bolezen je zanesel baje neki železničar. Obolelo je doslej 17 oseb, od katerih jih je 7 umrlo. Zdravstvena oblast je odredila vse potrebno korake, da se nevarna epidemij omeji. * Kaplan zmrznil v snegu. Nedaleč od Marberga so našli pred kratkim zmrznjenega v snegu kaplana Vidica. ki je bil kl:ub slabi konstituciji močno u lan pijači Oči vidno ge je na povratku proti domu hotel odpočili, a je v snegu za- Strgulcu, Gosposvetska cesta, in sicer ob 7. uri zvečer. Po občnem zboru se vrši zabavni večer z raznovrstnim programom. * Na demokratskem diskusljskera večeru v Celju, ki se bo vršil dne 27. januarja ob 20. uri v hotelu »Beli orl», bo referiral zadružni ravnatelj g. Janko Lesničar o valutnem problemu, nakar bo sledila debata o tem vprašanju. * Demokratski večer v Ptuju so vrši prihodnjo soboto v tamkajšnjem Društvenem domu. Vsi prijatelji demokratske stranke so vabljeni. * Naša vojaška misija v Pragi. Iz Prage nam poročajo: V torek dopoldne je prispela semkaj delegacija jugoslovanskega pešpolka št. 21, ki se nazivlje češkoslovaški polk. Jugoslovanski gostje so bili na kolodvoru najprisrčnejše pozdravljeni. Pozdravil jih je poveljnik general Sirovjr. GoJba je zaigrala jugoslovansko in češkoslovaško himno. Nato so gostje odšli v svoja stanovanja. Popoldne so posetili ministra za narodno hrambo Udržala. Zvečer so bili povabljeni pri generalu Sirovemu ter se pozneje udeležili slovanskega plesa. Včeraj je delegacija posetila ministrskega predsednika dr. Beneša in župana dr. Baxo. * Albanska spomenica. Včeraj sta sprf-jeh v Ljubljani albansko soome-nico prof. Joško Jeras in urednik Vi-tomir F. Jelene kot spomin na pot skozi Albanijo le'a 1015. Albanska spomenica je moderno v švicarski me-daljevini Huguenin izdelano odlikovanje. Na eelenem s črnim robom obrobljenem traku visj na kraljevski kroni srebrn beli orel. ki drži v krempljih in objema s poroti z lovorjevim vencem obkrožen medaljon; na čelni strani medaljona se nahaja v reliefu portret kralja Aleksandra z napisom: »Svojim ratnim drugovima — Alcksan-dar» — a na drugi strani napis: Za vernost Otadžbini — 1915. * Ostavko na svojo službo jc podal £r. Cuček & Kom-p^ v Ptuju g. Peter M. Vuekovič, načelnik oddelka za sekvestre v ministrstvu pravde. G. Vučkovič je otvoril odvetniško pisarno v Beogradu. * Zaročil se je g. inženjer Viktor Kladnik v Ljutomeru z gospodično In-ko Karbovo, učiteljico istotam. Oestit.l * Umrl ja dne 35. januarja po mučni bolezni g. Urban Gril, železniški sprevodnik v pokoja. Starček v 55. leta je bi! splošno priljubljen. N. v m. p. — V Ceiju je umrla dne 25. januarja ga. Heda Osole. žena. nadgecmefcra g. Frana Osolsta. * Popravek. V torkovi številki so nain je v notico o «Prlstojbenikn za taksno postno in sodno tarifo* vrinila neljuba tiskovna pomota. Stavek: »navaja v teren je oosiieu, f»owc, ra vse pripraven, posebno za vežbanie v ovinkih! Pro-vijant za opoldan seboj! Opoldanski odmor v »Planlnlcl* poleg cerkvice (vsak nekoliko čaja in sladkorja seboj). Povra-tek ob 16.30 čez Spodnjo Brezovico v Prcserje. Mala večerja »Pr! Rjavčku*. Dohod v Ljubljano ob 21.50. Sankačem-tckmovalccm. Zimskosportni odsek v Bohinju vpelje pri letošnjih san-kašklh tekmah g'ede merjenja doseženih časov novost, ki jo bedo tekmovalci kot garancijo popolne nepristranosti gotovo pozdravili z največjim veseljem in zadoščenjem. Cilj in start bosta namreč zvezana med seboj z električnim tokom in doseženi časi se bodo zaznamovali avtomatično z natančnostjo do petdesetinke sekunde. Naše vednosti Jc to edina v Jugoslaviji vpeljana izvedba merjenja časa. Prijateljem rokometa v Ljubljani. Vsled ponudbe rokometnega kluba iz Brna, ki | priredi o Veliki noči turnejo po Jugoslaviji, se pozivajo vse stare članice hazcnc in gospodične, ki žele na novo vstopiti, da pridejo sigurno k sestanku v nedeljo dne 29. t m. ob 4. uri popoldne v sobo | ^Športne Zveze* v svrho pogovora o trainingu in konstituiranju teama. — S. K. »Ilirija*. Gospodarstvo i ______ ______________ _______ _____ j = Fuzija bank? Iz Zagreba, poročaje ,. 1 širiio se govorice, da se namerava fnzi Naša lesna domača In izvozna trgo- več bskih in BiovenskIh jvtna je odvisna v poln. men od mo- : Mmih Mvodov ^ vodstvom siarer. j mentanega stanja prometnih razmer. Ra- iske banke v z cl)Q Vsled t« vesti * zen nomajiikania zmisla za izdolovanie ■ , . ,___, _____i____-- to t] snu vso danes nevelar- se Eora popraviti: «na-*" ""■"'' - - , — -v-56 danes že veljavne pristojbine!* * Mraz. l'o nekaterih vlažnih dnevih Je zavlada! tudi pri nas precejšen mraz. | sPa! in zmrznil, Temperatura je padla na 6 stopinj C. i * Umor ali samomor. V bližini Med Po vesteh iz Nemčije je nastopil hud mraz v celi severozapalr« Evropi. V srednji Nemčiji kaže toplomer 10 do 18 stopinj pod ničlo. Nizka temperatura se pomika v južnozapadni smeri. Tudi v »everozapa-lni Rusiji vlada ljuta zima. 4 Razpust taborišča v Strnišču. Ko je leta 1915 nastala avstrijsko-italijanska vojna, je moralo na desettisoče Goriča-nov zapustiti svoje domove. Večina se je naselila na ozemlju sedanje Slovenije, iiajbednejša begunci pa so bili razmeščeni po raznih taboriščih, zlast v Brueku vod ao našli pred par dnevi truplo človeka. v katerem so spoznali dimnikarja Josipa Cergevca. Na glavi jo imel smrtonosno rano, povzročeno od samokresa. Ali je izvršil nesrečnež samomor ali pa je bil monla ustreljen, še ni do-gnano. Orožništvo je odredilo obširno preiskavo. * Drzen vlomilec. Včeraj ponoči je na Iravskem mostu v Mariboru se nahajajoči stražnik zaslišal zažvenketanje šipe. Ko se je približal, je opazil, da je neki lopov razbil v trgovini Josipa Šo-šteriča na Glavnem trgu izložbeno okno je sicer ta- ob Litvi. TVagni itd. Ob razpadu Avstro- . . .___.. - , f. , D ... .. , • , , i potem pobegnil. Stražnik j< Ogrske so se vrnili t, begune, v J«p>- 5 ko^ ro ,„ ^ olicija pri. vlada naselila v barakah _ bivše vojne ; tn1i mPStI,. ki pa je bolnice v Strmšču. Njih sievdo je zna-, m :5totnko brez uspchn. Malopridnež galo začetkom leta 1919 nad SOOO in ni.h i g g fechnj dve ^ platna? vred. oskrbovanje je stalo našo državo mnogo milijonov. Ko se je odprla italijan ^ka meja, so se začeli po malem vračati v svojo staro domačijo. 80. decembra ^anskega leta ?e je priredil za strniške begunce zadnji transport, s katerim je ixlšlo okoli 100 Pudi. katerim se je ob tej priliki razdelila potrebna obleka in prime-na denarna podpora. S koncem tega. meseca se konča likvilacija državne uprave taborišča v Ptmižču in tako izgine zopet eden najžalostnejših ostankov svetovne vojne. * Vojna škoda v Beogradu. Beograjski občin si; i za stop je predložil reparacijski komisiji svoje zah!eve g!ele vojno odškodnino. Mestna občina zahteva za deloma uničene, deloma odnesene predmete skupno 122 milijonov dinarjev od-fekMrvne. ® Virovltica — mesto. Vjrovitica v Slavoniji, ki je uživala dosedaj pravice trsa, je povzdignjena in uvrščena med mesta 4 Palača mariborskih bank. Iz Maribora poroča-'?, rta bo^o tsm':a:sn:e banke skupno zgradile veliko bančno poslop-je V" tem poslopju bodo imele poslovne prostore vse banke in vrhutera bo Se približno 500 scb. Za primernim stavbi-Ščerc se baje pridno poizveduje. Toza-dt-vp-. ,->'-■:■ vo rodi bančni ravnatelj Mali v * Za Obrtno razstavo v Mariboru, ki se bo vršila meseca septembra, vlada Se sedaj veliko zanimanje. Računa se, da bo približno 500 razstavljaleev. Razstavo priredi slovensko obrtno društvo pod vodstvom svojega- predsednik* c. Fraaa Novaka. ni po 2 do 3000 kron. • Tatvine, nrvatu Zajošu, ki jo gnal z ljnbl.inskega kolodvora prašiče, je eden vslel mraza onemogel in obležal. Ko je prišel ZajoS nazaj, ni bilo o prašiču ne duha ne 6luha. — Iz gostilne Češnovar je bil ukraden zavoj manufak-turnega blatra. vreden nad 2000 kron, iz stojnice Marijo Zupan na Vodnikovem trgu pa so odnesli tatovi za 4000 kron b!a«ra. * Nesreča r tovarnL Iz Zagreba nam poročajo: V Arkovi tovarni v VlaSki nli-ci, se je pripetila v ponleljek popol lne težka nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Dclavci so pomikali v tovarno vagone, naložene s premogom. Pri tem !c prišel delavec Mijo Baranšič med odbijače, ki so ga stisnili tako, da jo umrl čez par minut. Sporf Vremensko poročilo iz Bohinja dne 24. t m. ob 14. Barometer 757, se stalno dviga. Temperatura — 2°C: oblačno: severovzhodni veter. Sneg za smuko in sankanje prav ugoden. Sankališče »Belve-dere* Izborno urejeno. Smučarska skakalnica dobro vporabljiva. Pač pa drsališče še vedno pokrito s snegom in zato neuporabno. II smučarski Izlet iz Ljubljane se vrši v nedeljo dne 29. t m. na Planico pod Liscem. 673 m. Odhod iz glavnega kolodvora ob 530 do železniške postaje Prcserje, od tam čez Preserje na Ptaninlco (1 uro 30 min.). Vabimo vse smučarje; i KAKO SE 05VARUJEA10 INFLUENCE? Kakor smo žc včeraj omenili, ie prvi val influence ali španske bolezni zadel že j tudi Slovenijo. Bolezen prihaja od scve-; ra, zlasti preko Avstrije Iz Nemčije. Opa-! žali so jo najpej v obmejnih krajih, po-! sebno v Mariboru ter je sedaj preplavila i Slovenijo. Ker za to belezen prijava zdravstveni oblasti ni obligatna, tudi zdravstvena oblast nima še zanesljivih podatkov, kje in v kaki intenzivnosti letos nastopa ir.ilu-enca. Od zanesljive strani pa doznava-mo, da je v Ljubljani bolezen že precej razširjena ter da Ic znano doslej samo v Ljubljani približno tisoč slučajev te bolezni. Bolezen sc pojavlja po mestih in po deželi najbolj seveda tam, kirr prldcio ljudje v večji meri v oseben kontakt, iz zdravniških krogov pa sc nam zatrjuje, da jc inilucnca topot lahke narave, brez posebnh komplikacij in da zlasti rima za posledico pljučnice, ki je v prejšnjih letih, posebno pa leta 1918. In 1919. zahtevala mnogo žrtev. Kakor Izvaja zdravstveni nadzornik dr. E. Mayor v svoji informativni knjižici »Nalezljive bolezni*, je influenca infckci-jozna bolezen, ki jo povzročajo Iniluenčni bacili. Okužitev se izvrši tako, da pridejo ti bacili, ki jih vdiliamo s kapricami sline bolnega človeka, v nos in sapnik ter pro-vzroče bolezen. Bacili sami ostanejo na zraku zelo težko vlrulentni, zato upiavi-čeno domnevamo, da se širi bolezen po kontaktu od človeka do človeka. Cpidemlje influence se pojavljajo po-največ jeseni, pozimi in spomladi V zadnjih 400 letih so bile velike epidemije po vsej Evropi Ena Izmed največjih je bila v zadnjem času leta 1918. in 1919. Inkubacija pri inilueucl traja dva do tri dni. Bolezen se prične z vročino do 40°. Bolniki dobe bolečine v čelu in križu; pojavi se jako močan nahod In vnetje očesnih veznic. Mandclja v vratu nekoliko otečeta; bolniki kašljajo, včasih sc pojavi okoli ust Izpuščaj; jezik Jc obložen, tek slab. Bolniki kašljajo zaradi katarja, ki se napravi v sapniku. Telesna toplota ostane na prvotni višini, večkrat pa se tudi tnenja. To stanje traja tri do std-tn dni. V težjih slučajih se pridružijo močr.e bronhitide, ki se lahko razvijelo v p juč-nico in vnetje rebcrnice. Vročina ostane precej visoka; bolniki dobe tudi delirije. Včasih se pridruži tudi vnetje mo?isn-skih open in pojavijo sc tudi duk^nc motnje. Dostikrat zapus'1 Influer.^ ne-vrastenijo. Pripeti se tudi. dj pil Iniiu-enci oslabi srce In da mu*'!-« bolniki čine slabosti leta in leta. Lahki s'"čaj! 'r.-flucnce končajo skoiaj vedno dobro. Inilucnca pa postane nevarna, če se pojavijo druge komplikacije. Da se po možnosti obvaruje lrfckcijc, se občinstvo opozarja, naj se ogibije ognjišč, kjer sc pojavlja ta bolcin. Io svarilo velja predvsem onim, ki so slabotni, slabokrvni ali v višji starortl, o» o-kom in Ijuucm s kroničnimi nahoui 't kašljem. Zlasti se influenca la'.ko prcp<* se na ta način, da bolnik okašlia zdravo osebo. Kot dobra preventivna sredstva, da sc ljudje obvarujejo infekcije, priporoča znani docent dr. Matko: zmerno živijenis, dobro prebavo, pridno izpiranje ust, sna-ženje zob in podobno. Naj se ne obiskuje javnih shaja'išč, kjer se zbira mnog« Iju-I di. V s'učaiu obolenja naj se bolnik hit;o i vleže in naj pokliče zdravnika, ki mu olajša bolečine pri kašlju in mu da primerne nasvete, da se Izogne komplikacijam. k! so rnuogo nevarnejše kot bolezen sama. Svariti jc treba občinstvo še posebej pred nezmiselnim popivanjem žganja, vf-na In drugih opojnih pijač. Pijančevanje slabi telo. Pri intlucncl jc torej kot pri vseh boleznih najbo'jša zmernost Proti žeji naj uživajo bolniki gorak čaj, toplo mleko, toplo radensko vodo, toplo limonado in juho. Na vprašanje, kaj misli o velikih dozah salicila, Je odgovori! docent dr. Matko, da se salicil ordlnira navadno v polgram-sklh dozah vsako tretjo uro. Proti vročini na? se dajejo obk'adki s prestano vodo okoli prsnega koša in trebuha trikrat na dan. Pri slabotnih liudeh pa je trebi opreznosti glede dobe obkladkov, ker bi predolgotraini obkladki utegnili pri I njih delovati škodljivo. -------c_ -----^— r- zen pomanjkanja zmisla za izdolovanje tipov Irene industrije, kakor jih želi inozemstvo, in opuščanja raznih na svetovnem tržišču zahtevanih uzanc je brez-dvomno nerešeno prometno vprašanje, glavna ovira naše lesne trgovine. Nabava p--, v ozn i h sredstev je danes tako važen faktor v kalkulaciji lesne tr-rrovine, da je vsakdo neizogibno izcub ljen, kdor ga dovolj ne vpošteva ali celo »ploh ne računa z njim. dveh letih, ki bo karakterizirana r narodnem gospodarstvu po prometni krizi. >e slučajev dovolj na razpolago, ko so močne tvrdke propalle in slal* prišle na povišje — vse to, ker so napačno oziroma pravilno računale 8 prometom. Tekočo zimo so Izvozile domačo firme lep kvantum drv, lesa in lesnih izdelkov v inozemstvo. Kot odjemalci stopi'o na prvem mestu tržaški prekupčevalci. Na tem mestu je treba konsta-tirati žalostno dejstvo, da je tržaški Ita-lijan in oni iz kraljevine — aktiven tr-Tovce, ki potu« sam v Jugoslavijo, išče blago pri producentu ali vsaj pri trgovskih zvezah, ki stojijo s producentom v neposredni zvezi, medtem ko se slovenski iivelj v zasedenem ozemlju v veliko manjši meri briga za blago pri nas. ki mu je že vslcJ obvladanja jezika producenta-kmeta neprimerno cenejše na razpolago. Ni pravilna ta neaktivnost. Izguba dobrih trgovinskih predpogojev na slovenski strani in pri lobi-tev dolgotrajnih zvez z Jugoslavijo z italijansko strani pomeni izgubo slovenske pozicije v Italiji. Popraviti se dd žn dose.laj za ."rešen o le na ta način, da se zbudijo naši rojaki v Italiji k aktivni trgovini in da se jim pripravi pri nas lubcr sprejem. Slcvcnce in Ilrvat iz I«'a-lije priaita k nam po les! Naš domači producent in trgovec pa upoštevajta preje Slovcnca kakor pa Italijana! Za pospeševanje čim najožjih vezi med slovenskimi trgovci v Italiji in tukajšnjimi nroducenti in kmeti bi bila posebna institucija, nič manj potrebna, kot je Jugoslovanska Matica za vzdrževanje kulturnih In političnih vezi. Po mojem mneniu ne bi bilo pogrešeno. 6o bi izšla pobnla za tako institucijo iz Jugoslovansko Matice. Zavedajmo sc ml osvobojene!, da je z Izgubo co.podarske pozicije zapečatena usoda tudi nciodpTncjšega elementa, bilo na borzi živahno povpraševanje po delnicah te banke. = Kmetijska šola v Norem Sad«. Kmetijsko ministrstvo otvori dne L februarja v Novem Sada kmetijsko šole. = Dobava pšenlčnc moke. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpisuje za 30. januarja ob 10. uri do- _ poldne pri intendanturi komande Drav- V zadn;ib Iske divizijske oblasti r Ljubljani ustno licitacijo za dobavo 450.000 kg krušne pšenične moke. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pagoji pa pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani na vpogled. = Interesenti se opozarjajo na razgla« •lelegaci.ie ministrstva financ v Ljubijo ni št. 150 — A IV v »Uradnem listu* o izžreban ju 4odst. prioritetnega posojila lokalne železnice Ljubljana-Kamnik lete 1921. =• Polom večje Švicarske banke. I* Ženeve poročajo, da je ustavila svoja plačila »Barnijue commerciale* v Frei-burgu v Švici. Aktive znašajo 25 milijo nov, a pasive 84 nilijnnov Švicarskih frankov. Banka dolguje največ ritnsk »Banca di Roma*. =» Vzpostava Italijanskega železarske ga podjetja «Ilva». Izredna glavna skupščina delničarjev podjetja »llva* je privolila r transakcijo, ki jo je predlagala skupina administratorjev in po kateri s* naj bi proti vplačilu SO milijonov li-podjetje zop^t vzpostavilo. = Italijanska tvorni:a žarnic »Societa Edison per la fabricazione delle lampade-osnovana leta 1885 je morala vsled inozemske konkurence prenehati t obratom. = Cirkulacija bankovcev v Češkoslovaški V drugem januarskem tednu se je po izkazu bančnega urada zmanjšal? množina bankovcev v prometu za vsot" 285.707.000 na 11.,471,211.000 Kč. = Svoboden Izvoz semena rdeče detelj« iz Ccjkoslovaške. Češkoslovaško ministr stvo za kmetijstvo javlja, da bo proglašen svolvvden izvoz semena rdeče detelje lae ske žotve. Eorza Zagreb, devize: Berlin 149 — 152, Mi usoda tudi najodrmepega elementa, J »» Z SMi torej tudi goriških, notranjskih 5n tržaš- London 13 2 i ^ ^ ^^ kih rojakov. Situacija na lesnem trgu je danes sledeča: Primanjkuje res suhih drv. katerih se je na stotine vagonov izvozilo to zimo na jug. Polsuhih in mokrih je dovolj na razpolago. Izgle;la, da producent poleti leta 1921 ni računal s tolikim izvozrm In je zaradi tega premalo pripravil blaga za zimo. Ostali izdelki, trd in mehak les, tesan, žagan, oglje itd. i>i mogli najti kupcev dovolj, če ne bi strašilo pomanjkanje vagonov. Tako pa 306 '— 307. Pariz 2475 — 2500, Prags 607 — 610, Švica 6000 — 6050. Dunar 3 15 — 3.20, Budimpešta 43 — 43.75; vato/« dolarji 303 — 304, avstrijske krono 3.50 — 4, rublji 20 — 25, češke kron.; 590 — CCS, napoleoni 1050 — 1100, marke 152 — 154, leji 220 turške lire WH*. Banka za Primorje 750 — 800. Trgovska obrtna banka 2S3 — 290. Hrvatska eskemptra banka 772 — 775 Biodska banka 350 — 390. Jadranska banka 1075 — 1090. Jugoslovenska banka 500 do 510. no izkušnjah preteklih mesecev niso bili i "-s™- ---— - 0„ akreditivi, otvoreni od italijanskih kup- : Ljubljanska kicditna banka °00 -eer v naših bančnih zavodih, rerlno iz- Slavcnska banka 49o _ .MS. rabili, in so nastali kupcu na ta način , Praštediona 53/5 - 5400. nepotrebni stroški ; Rcčka pucka bamca 400 - 470 Končno je torej že enkrat čas. da vla. Slov e:komptna banka 620 - 650 la napne vse silo in reši prometno vpra- Srpska banka i.J -- i-a. Sanje, okoli katerega se suče blagosta- Eksplostac ja drva iM. nje cele države. Gor=mn => Ustanovni občni zbor mednarodne irgovsko-spcdecijske |n skladiščne d. d. «Orient» ge jo vršil dne 19. januarja v Mariboru. Družba s centralo v Mariboru je osnovala lastno podružnico v Lmi-blani (Sodna ulica 3), ki žo posluje. Nadalje ima družba ekspoziture v Bcogra-, du. Zagrebu. Subf »ici. Bakru. Barošn. 1 Rakeku in Jesenicah. Družba je sklcni-: la. interesno skupnost s Češkoslovaško v Pragi, ki ima uriruženih 130 češkoslovaških Špel i'er je v in ki paseluje okoli ?0 lastnih podružnic, mcl temi v Trstu, IT-mbtirgu in v drugih trgovinskih centrih. CeSkoslavaŠka je po'pisala SOOO "elnic. Potem se je sklenila interesna skupnost, s speie?i'sko tvrdko Atfjust 1 Oworschak na Dunaju. Ta tvrdka. ki jo nristopila b 1200 delnicami, ima več podružnic v Avstriji in je kot delničarka »Orienta* ukinila svojo podružnico v Mariboru. Drnžba »Orient* je dala na 'nbskripcijo 10.000 dclnic. katerih podpisano š'evilo pa je dosocrlo nad 11.000 lelnic. V upravni svet druži)« so bili soglasna izvoljeni prr.: za prelsednika Janko Tavčar, industrijalec v Mariboru, za po Iprc-lsetlnika Ai.ton Kolcnc. velo-tržcc v Celju, nadaFo: inž. Oskar Dra-*ar. tovarnar. Franc Gnl 'a, vrletr7.ee in Albert Pečovnik. ravnatelj: vsi iz Maribora Avsrust Skabeme, veletržcc v Ljubljani. Anton .Jurza. kom. svetnik in inubrov. parorlovna družba 45W. Ljubil- strojne tovame In livarne S85. Trh. ; -emogokopna druZba 950 — 1050. Diorrad. valute: dolarii 76, marke 36.50, leii 54: devize: Lon-Ion 330, Parir. 615, Ženeva 1500, Praga 151, Dunaj 0.7S?. Berlin 37, Milan 337, Budimpešta U. Prasa, devize: Berlin M.S5 — 25.6!, Curih 1U'8 — PCi. Milan 229 — 231. Pariz 431 — 4o3, l^ndon 221 — 223, Newyorfc 52 — 53, Beog'ad 6850 — 69.50. Soliia oioO — 37.40, Dunaj 0.46 In po! — 0.06 in pol. Višava 135 — 1.95, Budimpešta 7^0 — 7.P..7; valute: marke 24.85 — -53, š"i~irskl franki 1013 — 1017 lir" VA — 228. francoski franki 428 — 430, funti 220 - 222. dolarji ^.'S — 52.75, dinarji 65.50 — 66.50, levi 35.35 — 36.55, avstrijske krone 0.46 in po' — 0.66 In pol, poljske marke 1.15 — 1.75, madžarske krone 7.20 — 7.80. Ci-m, devize: Berlin 2 52V*, Ncwyork 5.13, London 2170, Pariz 41.90, Milan 22.50, Praga 9.50. Budimpešta 0.67 i« po', Za^r"') 1.65, Varšava 0.15 in po!, Dumi n.13, žigosane 0.05. Dutt-d. devize: Zagreb 31.48 — 315?. Bc^irad 125.65 — 125.85, Berlin 48.47 — 4S52, Budimpešta 1351 — 13.8-1, London 414.90 _ 415.10, Milan 429.90 — 430.10, Nm-crk 98.48 — 98.52, Pariz 79050 — 800.20, Pragi 186.97 — 187.03, Sofiji 62.95 — 63."«, Varšava 29550 — 29750, Curih 1909.""> — 1010-25: valute: dolarji 96.98 — C7.0?. marke 48.47 — 48.52, funti 409.90 — 410.10, francoski franki 79450 — 795.20, lire 423.90 — 424.10, dinarji 104.60 — 10450, poljske marke 29150 — 293.50. leji 72.70 — 82.80, švicarski franki 1889.75 — 1890.25, češke krone 155.97 — 156.03, madž. krone 13.71 — 13.74. Berlin, devize: Rim 874.10 — 875.90, London 862.10 — 863.90, Newyork 202.79 — 203.31, Pariz 165550 — 1659.20, Švica 393105 — 3943.95, Dunaj 5.48 — 5.52, Praga 380.60 — 381.40. Budimpešta 27.87 — 27.93. CLAUDE FARRERE: 87 Morski ropar (Le Flibustier des Mers.} Toda Tomaž zopet ne vidi niti iopnine niti vode, še manj pa pazi na zapuščeni čoln sredi gladine. Glava je povešena, Tomaž gleda pred sč v tla in vidi jedva trup ircgaie, dom se odcira lina, ...lina velike|nlačni pas, drugo oDdrži v roki, prst| kabine, v ka'teri spi Juana. — Ta lina|na napetem petelinu, z levico pa, je Ie na pol priprta, ...zgodnja vra-izgrabi ladijsko svetilko in jo dvigne jfcedem debelih Egiptovskih let tica so zaprta, a zdolnja pa odnrta in i v višino ramen, da bo bolje videl. (Ker ljub kruhek sedaj tako -~rag jc spuščena... V zvezdnem svitu To-i Potem se stihotapi iz svoje kabme . orMno ld srae prihajati iz spalnice stoji in pozablja na vse v mračnem: pošt(,ne žcne> bodisi da spi aH bdi... Tomažu pokaže notranjost kabine. 1 sanjarenju, ki se mu udaja S stisnje- Tomaž opre svoje noge med dva! Za čas bliska. Za Tomaža dovoli,, .. .. , , nimi ustnicami pa sika nekatere nc-1 c,ebra in x nagpc & holj naprej, čez : da je pregledal povaljano in razle- !WeaUnna ™ "f maittnallzma- azumljive Ln brezzvezne besede, j zunanjo ,adijsko steno. Ko se sumljivi čeno ležišče in na njem Juano v ob- f P^1^1^ doty.red pr^ratovn.. Kdor bi prisluškoval, ne bi razumel najbrže ničesar. Le enkrat izgo-ori nekoliko jasneje: *Šesi..., sedem ..., osem noči!> <3čividno. šteje, kako dolgo je že tega, kar se Juana trmasto drži najnovejše svoje voljice, da hoče spati sama. Niti grožnje niti prošnje je niso ganile, da bi bila odmaknila zapah od vrat v svojo kabino. Sicer so se 1 šum ponovi, mu kolena tako zatrepetajo in vse nanje oprto telo z njimi, Ida strepeta tudi vsa ograja, ki pri jemu drugega Od tujca ie Tomaž ^ q ^^ ^ ko vide! le telo, belo, kakor žensko, g!a- ; sborovalo ljudstvo v množicah va in hcc sta ostala v temi Tomaž: na tisoče. Nizali so nabiralci podpisov tem nekoliko zaškriplje. Toda to škri- J dvigne pištoli 1 lepo besode drugo k drugi ln iz obra- panje se izgubi v vetru in škripanju! Toda nagleje ko misel se je tujec zov jim je žarelo navdušenje, v srcih mahajočih se vrvi in rajn. j že zvil iz Juanincga objema ter po-1 pa. jim je gorel plamen Ijut^zrd do ne- Kajti šum, ki ga je Tomaž slišal, skočil. Tomaž še ne sproži, da nejkega Ideala, neznanega in nepredstav-je bil Dohub, in še eden, in šc dva...; zgreši cilja. Sedaj se pa tujec vrže! to ^ J"J^j: Tomaž več ne trepeta, iz grla se J nanj ter s silno pestjo udari po To> ^»^ff^^^Č mu izvije hrinavo grgranje. Njegove mazcvih rokah, da mu izbue orožje j ^ y mULPr on; z blišoečTm naslovom stegnjo svojci grabežljive prste po fca* — državi; zato toliko nezad0"a2j:-.0itš. Državi kot najvišji socijalm iv-vrbi je zacotovljsn obstoj le na en . i po4-lagi. v materializmu je nima; zziiezl' jeina dobra morejo biti le sredstva v dosago namena. Etične temelj-? r.:;a s.imo v nesebična*! Idealizmu. Dr. M. K Odgovorni urednik V it. F. J ?. 1 f- n c. Lastnik in izdajat« lj Konzorcij ».itrr^ Vremensko poročilo Linhijaaa >10S m as<5 morJsl;. r>«3 13 i it c a a a o« »B že >2ui "i! Vetrovi S J 1:1 26 jSD. 7. 14. 21. 741 7j -C,»4 jug. *zh. ; ob?. 40 3 6'8 733 H- 5 0. »t. srap. 1 „ iZ takšne stvari dogajale včasih že tudi1 naenkrat osušene ustne trikrat zaje- iz rok. Ni mu uspelo, kajti Tomaževe |dežjlncffa odbornika iz narodno-na- laž ob- jcaio kratko bescdico « Tukaj!* Bilo roke so kakor z jekla. Le svetilka se j prvine stranko in zopet kateri z rdečo srednja v maloa -Vremen;-j •it, temoeraturs -5"7, aaaoveA • *ec obl m-zio Uro« . . - _ I____ .... • - - c -- rjonrej. Toda še nikdar ni Tomaž . čutil vsled tega nekega mračnega i je ječanje besa, ogorčenja, strahu in stre, sveča pade na tla. Isti hip plane | kravato in v gumbmej s k-li nekom -a- srda in nikdar še ni fizično in dušev- ; orcDadenosti. Tomaž nadaljuje s svo- tujcc v vis, pade plosko na tla, daikor kri. In vsem je plavalo pred očmi ,o!aM Vi:-.a|a'ob 7-33, zaha a oi> 18-63. «o toliko trpel zaradi te trme, skoraj Iiim prisluškovanjem, sedaj povsem'se izogne pištoli, in se kakor kača nekaj Velikega, Mogočnega, Ler-cgi-kakS miS oSiv.^ VakšrSinegiben, kakor okamene!, napet v;gladko in neverjetno naglo splazij^še^za&mcr so hrepenela srca božia nrevidnost, da že na tem onem strašnem miru, ki so se ga na-, m.mo Tomaža ter iz kabme. Tcmaž; nedažitern drgetu ... .... i . . , , .. , Pa ie prišel prevrat — dovedel ga oojih., se obrne m zagleda v mehkem so- L deklarantov - in prisko- Priporočamo knjige za mladino: se še vedno naslanja nad temno glo-jnjih za&je Tomaž tudi še neizmerno neko telo na tla. "bino. ! sladek vzdih, ki ga Tomaž pozna in Od strela za hip oslepljeni Tomaž Roke se mu krčijo na podlaktih. j tudi sedaj spozna. .Sedaj preneha pri- izprva nc vidi ničesar. Prsti tako divje slede notranjemu j slnškovati. Počasi in trezno vzravnaj Tomaž pobere svečo, ki tli Še na ioesu, da sc nohti zap:čijo skozi kožo i križ, vstane zopet na krovu, spusti i tleh, in jo dvigne. Ta hip presenečeno v mišičevje. Nekaj črnih krvavih kap- i ograjo in. se z neslišnimi koraki od-Tiic pripolzi iz lane. i dalji po glavni iestvi v veliko kabino. Kar naenkrat pa popusti ta besni! Tudi tu povsod oni vzduh po Juani, orflom. Iz odortih ust ne pride več j sladek in mamljiv. Tomaž vztrepeta, glas. Tomaž prime z obema rokama | pa se ne zadržuje. Vrata v njegovo za ograjo in se nagne tako daleč čez; lastno kabino so na pol priprta. Brez njo, da izgleda, kakor da se hoče'šuma, kakor senca, se splazi Tomaž vreči v globino. Vendar pa ne pade, j vanjo. Tipaje, brez šuma poišče kre-marveč se z naporom vseh mišic! silnik, zapaji lunto, prižge ladijsko nagne tako daleč navzven, da pre-j svečo. Plamen osvetli njegov obraz, gicda vso zunanjo steno ladje iz:ki je pepelnast, iz njega pa plamen večje bližine in bolj od strani ko od- i oči kakor dva oglja. Nad posteljo visi j !e, v srajci, — bela koža sc sveti, — znotraj.' j gob' meč in dve nabasani pištoli. To-' napete mišice so dobro vidne. _ Baš navoik nod njegovim pogle-jmaž ju vzame, eno si vtakne za j (Dali" prihodnjič.) na Veierniku in Kajmakčalanu. se je zdel ustvarjen. Ali prežali so za gostimi, temnimi, neprozomimi z&stori v zaprašenih kotih pajki, ki so predli že v dobi ideajiz-,,, ,, , , .. ma sv oje niti, ter so jih počeli s-^laj vzklikne. Možakar zopet stoj- zrav- raZp (y-;at; in zapletati na vse str-?ni. nan pred Ludvikovimi vratmi, na i —1- istem kraju, kakor poprej, in ne beži, marveč nepremično stoii, Tomažu baš nasproti. Tomaž prime za drugo pištolo in stopi za korak naprej. Zamahne s svečo, ki daje žolt sij. Naenkrat za- J vpije Tomaž in sc zamaje. Ta mož; je Ludvik Gučnold,- da, nobenega1 dvoma, Ouenole sam! Ludvik Gučno- ilka VVasolitftova, PraviJloe. Z ve&ar.-nimi Erikami Vez 1» Iv, po P"šti 2 K V6č. Uabherton - aarli, Bob la Te41. Pojest s eiiK-aEi. Uroš. 24 K, vez S2 K. po požtž K 3-— več. Cika JuvaZmaj Gradnik.Kalamanflar!!^ Otroške pesmi. Vez. 16 li, po pofti t ! 50 Nnroča se pri Tlskova! ladrajfi v I.jtsb-tj&nl, Preiernovi alioa, nasprot! glavue poite. Ncrazfržni kavčukovi pori petni ki za Čerl/e. rttHtn » ao bstadi 0(n. S-—. •«aa.'inl>li 6 b»»»di » Oln. — Trt;o»*m »«:«!, ioolsoriiil«, »e- do 80 t>««edi o Oln.. .»»klk »adal|ni:s S ce*sd) 3 Ol*. - Piaia u «apr»|. (Lahko tudi » —... »mmksui.1 »prate-1 • •• Od-s-zira 'e. ak» r* «prsJaa|-j ortloiona anamk« zrn odgovor. Koatorlstisja, 19S i2tnosto ua slovenska in nem-ika korespondentinja, izar: jsna stmjepi ka in stcnoir.i-dnja, se takoj pčd ogoJnimi pogoji sprejme za tovaraišfco podjetje v Lju liani. l'red-šost iiasjo abFslrsntiaie slovenske trgovske coSe. Po-anilbe je poslati Da upravo e na npravo aJutrai ped št. 13/a. Strejspiziso 201 spreime takoj pisarna dr Otona Eetticba, "dve-.Mfci v Ljubi ani, Sodna ulica št 11. Sozespoadeat, .ivpii) na, zaDesiiiva ter sa-isaEtojna moc, spreten stroje liise in ttenograf, se poJ -gcJnimi pogoji takoj spretma • ri vetjem tovarniškem pod-•;3tiQ v Ljnliljam- Absolventi iio •. trgovske šole z dahšo ! prakso imajo prednost. Po-r.osdbe je poslati na opravo ^Qtra» pod šifro: «Knre-spoedent 350». la7 Trgovsfel aotrudalk manefaktume in galanterijske stroke večje mesto v Sloven ji, se išče. Oferte na upravo «Jutra» pod št. 14/a Trgovsfei eotrudulk, specerijske stroke, dobro iz-vežtena rooo iz L uliljane. se išče zavejo tukajšnjo tvrus 1'oaudbe na upravo poi št. 16 a. Opoiojeneo. 16 a .-rednjih let. zmožen sloven-.ksga, srbo-l.rvatsbega, nem-šjegi i:i italijanskega Teziha tir dvostavnega in »merikan s'?3ga knjigovodstva, iščs p i-ra-^tEs slnžbe v pisarni ali tiri kakem podjetja v Ljul>-.iani. Cenjene ponudi« pod <8olidea» na upravo «Jutra» Zastopnik aa vino na tak3j;r;j 'iE trgu in okolici, ?e išče. Oierte pod »Vino 19o" na upravo - 195 Prodajalko, dobro izurjeno, veščo popoln« trgovina mešanim blagom, in ealdokostista s prakso, sprejme tvrdka Norb Zamer & »in, Sv. Peter v Sa-vinski dolini. 142 Obči državljanki zakoa, tiakaa 1. 1811 (aatitviteta , se po ugr.dci eeai proda. Naslov pove An. zavod Ilrago Beseljak in drug, Ljubljana. Sodna ulica 5. 113 Otročka postelja, železna, dobro ohranjena, se takoj preda. Nsslov pri uprnvi »Jntr-v * 15J2 Kino potovelc', kompletni, z Aski-i jčjo in šestoa.sttisoč metrov fiimuv. dram in šaio:ger, Ee ceuo nroJa. Naslov v ueravi -Jutra*. " 183 Za. mladlsakl zavod se i če ob železn:ei. v bližini šole, če le mogoče na se.leža zdravnika večjo poslopje z zemljišči. Ponudbe na u pravni št vo «Jutra» pod c aslovom: »Grsjičias ali eličoo*. la s posebnim vhodom iš<:e inteligenten mlad gospod, ki je ves dan v nrado. Plača d«bro. l'on:idbe na upravo »Jutra* pod »Plača dobro». Zealtne ponudba. Višji uradtiik si želi znanja z gospodično ali mla lo vdovo (Slovenko) ki ima svojo bi£o. posestvo sli v gotovini sa njanj p"tstotisoč kron. Sam resue ponudbe na npreTcištvo »Jutra« ood St. !»>. 18'J Obvestilo. Samostojen icoreipondsnt za slovenščino z večletno prakso, se išče za takojšnji ali poznejši nsistop. Prednost imajo oni, ki eo vešči v knjigovodstvu in obvladajo srbo-hrvsščino, Fonudbc s prepisom spričevaJ ter navedbo referenc na i?S Kupujem stare obleke, čevlje, poh štvo i. t. d. 20 Sv.^akoba nabrtje 29. * |Parno TeležganjarEO Rcbsrt Diehl, Celje (Slovenija) L. Mikuš Ljubljana Mestni trg 15 , izdelovalen dežnikov; Na drobno! debelo i Zaloga sprehajalnih palic. v: 107 Popravila točno in srdidao ! 10.000 H 181 dam onemu, ki tui preskrbi stanovanje takoj ali po-ceie Ponarli;? na upravo <.Jutra« pod cZdravo 3tanovanje». Pozor, lovci! Sapajem pa najviji ceni sledeče bože:! Kune zlaticepo K 2000—3200; KunebsIicepoK 1600—2400 Lisičje po . . K 500-7001 Di arje po . . K 100-220 Vidre po . . K 1000-1800 Jazbece po . . K 80—130 ! Divje zajčje kože po K 40—55 v n rane Smalc9 trcoTina s klobaki 134 Ljubljana, Mestni trg 24. Centrala: Ljubljana, Rimska cesta 1 Tahnični, elektrotehnični ln gumijevi predmeti vseh vrst na drobne in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obroSev za tovorne avtomobile tovarna Wa,lter 2Sa,rtiny. Avtogaraže in avto&elivmoe s stiskalnico za montirani e gumijevih abročer pod vodstvom inženirja v centrali. Ljubljana, £timska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga cehe vagonov na vse kraje, za kar 'e na razpolago 10 tovornih avtomobilov. Podružnice Ljjubij&na Dunajska e. 20, to! it 470. ilariboi, Jurčičeva ul. 9. teL St 133 Beograč, Knee Miha? lova uL 3 trgovski lotrudalk, rese popolne mešane tr ovine, .a sprejme. Ponudbe z refe -s n rami in :abtevami gled plafe na tvrdko Josip Pauer >7- Braslovčab. Sprejme se tudi j ^drav nčeoee z dobrimi J i^lskiisi spričevali iz poštene i - kmetsfce biše. ■ 393j KaJlgovo^J - rbiiatrciet), vešč slovenščine, j srbo-iirvaščine ia nemščine. 1 se išče za neko večio tvor- i aico na Hr»a,ikem. i'02-jdl* I na npravo «Jutra» pod št. 12/2- ! Oprava za trgovino i mešanim blagom, še tkoraj nova, se prodi po jiko r.iski ceu2. Maslnv nove Skupno sobo iščejo tri mlajše gospodične uradnice, pri boliši rodbini. l'enudl)e pod «l>ošwaost» v-upiavo tJutrai. 1SC Lepa stavbna paro;l& v ugodni, soiafaati v Ljubljani, se takr.j pro.la. Vpraša ns; se pri Iv. Fralihn Vrbovčeva ulica 9/1. 187 Eiionadstropaj, iiža v lepem trgn aa Sras iiem, j pripravna za trgov.no ali obit. ge ce- o pnKl.:. Saslov ; pove sav. Drag'-' Beselfas ic droe, LjaMiaa;.. Sodo* nii a 5. 203: 3Elaar»Ul stroji S26 ' z b^aci^n^-toriem, cvetno jr.preao, po ugodni ntni ca : prfidapo?6 uprava ' »Jctra^. Znsiiiz za cdjravor. hzca. za tute. n«wa, Jebžio&voata. if makovo si es se dobi pri S»v Poljudno-znanstveni spisi zbirka ,^ota in cilj«": i -II zvezek: A. MeliR. Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovencev, i. del, v&2.24 h, 11. del, ves. 44 K, Zi o!>a zvezka po oori H 10-— več. III. IV jrvezet.: Dr. Fr. Weber. TJvoC v aio-zofljo. 72 K, pošta 4 K vsč. V. zvezek: A. Helik, ZemlJopSs kraljevino Srbov, Hrvatov tn Slovanoev. Meh. vez., Su papit K- P0"*-1 11 4 B Bro«. načelni papir 42 P° - K Te" VI. IX zv.: f>r. Iv. Prijateii. Predhodniki in Idejni nt;a»«lJltelH ruskega r«a-llzaa. Strani 418. Cena 9J K, po pošti S li. vet. i Naročila sr.rsiema: Tiskovna sadrnga j v 2.JEbijE.nl, Prešernova nlloa. ne-sproti glavno po »te. Kom p , Ljnliljana, Wolfovs clies. "2. žtihti-vsjfe cs cenit vrta:b :n poljstii jemec. • s Ali ste že poslali na-H roenino m ..Jutro" t »»v^.-- *■» n-a " s » ♦ X'»'>•'»'&'«'-»t W ' ——-—' M lo i (I 1» « « XV U tt xi\ w u « \t i« S n %j » ft n a $ prodaja iz slovenskih premogovnikov ¥©lenjskl, šentjanški in trho¥eljeki premog THeh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava Xačehosloiraški in angleški koks za livsras in domačo upsrabO; kovaški premog in črni premog Naslov 3013 Prometni vrni n jspraog, d, d. v Llnbllani, Bsnsfea ulica IS. r V*