V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo loto	.	6	for.	20	kr.
n pol leta	.	3	„	20	„
„ četert leta	1	„	70	„
„ mesec .	.	—	,,	00	„
Po pošti:
Za celo leto	.	7	for.	50	-Ih-,
n pol leta	.	3	„	8*	.
„ £etert leta	.	2	„	—	„
,, mesec .	.	—	„	70	„
41.
V Celovcu v sredo 23. maja 1866.
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat 8 kr,, ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natislcuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempolj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Tečaj II.
V o j s k a a 1 i in i r ?
Povedali smo poslednjič, da je Avstrija pripravljena na vojsko, da ima potrebnih ^vojakov in potrebnih denarjev. Tudi je na našej strani pravica in resnica. Imamo pravico do Italijo in ne samo do Beneškega timveč tudi do Lombardije, ktero so nam 1.
1859	po sili vzeli. Nočemo sicer preisko-
vati, ali je bilo dobro in pametno, da se je Italija, prelepa Italija in rekel bi st var j ena za eno celotno deržavo, da se je Italija tako raztergala na drobno kose in verge! se en kos temu, drugi kos pa unemu. Nočemo tudi preiskovati, ali se je naša vlada v Italiji obnašala previdno in ljudoljubno, ali morebiti ni sama tega kriva, da tam ni miru in pokoja, da se tam razlega grozna beseda:	„Smert Nemcem“; ali
bi ne bilo boljo kazalo, da bi se 1. 1815 Avstriji bilo kaj dalo tam na Jutrovem. Vsega tega nočemo preiskovati; tega pa vendar ne moremo zamolčati, da se od leta
1860	tudi na Beneškem trohice ni storilo, da bi
se bila pomirila in pridobila serca Benečanov, in da nam Italijansko ni donašalo nikoli dobička, timveč velike zgube in škode. Pravica je na Italijanskem sicer res naša; kaj pa nam kaže sreča in korist naša, to je pa spet druga. Zatorej ni se čuditi, da je veliko najboljših avstrijskih domorodcev te misli, naj se tudi Beneško prepusti Italijanom pod pogodbami, ki niso Avstriji za nobeno sramoto, timveč jej kažejo koristi in dobička. Še samo češarka rodovina je menda, kakor so donašali časniki, to reč v posebnem zboru prevdarjala, vendar pa sklenila, naj so Italija ne zamenja za ničesar in brani do poslednjega možk in poslednje pedi. Skušnja bode kazala, ktera misel je bila boljša; to pa ostaue na vekomaj :	Na Italijanskem je bila pravica
naša.
Tudi na Nemškem je pravica naša; kar počenja Prusko, je nepostavno in nepravično. Avstrija ne more terpeti, da bi Prusko požerlo vse male nemške dežele in tako na strani Avstrije napravilo veliko nemško deržavo, ktera bi ne dajala Avstriji niti miru niti pokoja, ktera bi avstrijske Nemce vedno podpihovala in vabila k velikej Nemčiji in tako Avstrijo stavljala v vedno nevarnost. Nočemo tukej preiskovati, ali je bila nemška, leta 1815 napravljena zveza kaj pametna in Avstriji koristna, — ali bi ne bilo bolje za Nemčijo in Avstrija, ako bi je nikoli ne bilo; in da minister Rechberg tudi zastran Šlesvik-Iiol-štajna ni hodil po pravem potu, ki nas je peljal v zdajne homatije, zadrege in še v kervavo vojsko; vendar kakor pogodbe in postave zdaj stoje, ostane in je tudi v nemških zadevah pravica na našej strani.
Tako stojč reči na Italijanskem in na Nemškem ; vse je zmedeno in zamotano. Vendar smo pa le za to, da se hudo zamotani klopčič z lepo in mimo poravna. Dozdeva se nam, da tudi visoka vlada preudarja na vse strani, preden se sproži perva puška. Sam večni Bog ve, kakšna vojska se potem vname in kako se deržave v Evropi uravnajo.
Poznamo avstrijansko armado in vemo, da so sami sokolovi in junači. Vendar se
moro po nesreči zgoditi, da je Avstrija v vojski nesrečna; kajti sreča je okrogla in včasih čudno čudno igra. More se torej tudi to zgoditi, da Avstrija zgubi, — kaj pa je po tem ? Sovražnikov ima veliko, prijatlov kaj malo, kako bodo ž njo ravnali, ako jo premagajo, taki nasprotniki, kterim ni mar nit: za pravico niti za resnico, kteri le gledajo na svoj dobiček, da* si obilno naropajo in tvojim deželam pritisnejo? Avstrija premagana je torej v največej nevarnosti.
Kaj pa si Avstrija pridobi, ako premaga svoje sovražnike? Na Talijanskem k ve-čemu to, da ji ostane še tudi za naprej Beneško. lies so ljudje, ki mislijo zgubljeno Lombardijo in se več si nazaj pridobiti. Slepi sanjači ! Ali ne veste, da je Napoleon pomagal staviti talijansko novo kraljestvo in da torej ne bode dovolil nikoli, da se njegovo delo tako hitro spet razdere. Zatorej francoski uradni listi že začenjajo pisati takole: „Ako Avstrija na Talijanskem zmaga, pa preveč tirja in strune preveč napenja, gotovo bi to Francosko prisililo intervenirati ali vmes se vtikati. “ Mislimo, da je to dosti glasno vsakemu, kdor ni oglušil popolnoma.
Pa stavimo, da Avstriji sreča smehlja, da zmaga tudi na Nemškem in podene prevzetno Prusko. Kaj si s tem Avstrija neki pridobi? Naši „grossdeutsehe“ ali.veliko-nemci že vidijo, kako Prusi ležč nam pred nogami na kolenih in prosijo miru, kako je Prusko prirezano, da ni veee, kakor Parsko in da Avstrija kraljuje edina po ljubej in dragej Nemčiji. Pa v resnici se kaže vse druga ; tudi to so le prazne sanjarije. Niti Francosko niti Rusko niti Angleško ne dovoli nikoli, da bi se Avstrija tako razširila, in takih sil si pridobila. Zatorej naj Avstrija polabske vojvodine, ktere so nam tako predalječ od rok, prepusti Pruskemu proti temu, da dobimo kako drugo deželo, postavimo Silesko in da majhine nemške dežele ostanejo tudi zanaprej samostojne, da jih torej Bismark ne sme pogoltniti in spraviti pod Pruski klobuk.
Tako bi se ovarovali vojske, ktera nam žuga in nam more vsekati strašne smertne rane. Kaj bode, ako se vojska vname, z našimi ladijami in lukami? Kaj bode na Jutrovem, ako Ruska armada plane v podonavske dežele in v njih ostane za vselej ? Kaj bode, če vojska zagromi, z deržavoprav-nimi zadevami, kdaj dobimo deržavni zbor, kdaj ustavne svobode in pravice.
Bolje se kaže na vse strani, da vojska ne navstane, timveč se vse mirno poravna. Morebiti da že danes topovi gromijo in kri curkoma teče, in da naše besede, pridejo — „post festum— vendar nam nobeden človekoljub ne bode za zlo jemal, da smo svoj glas povzdignili za ljubi mir. Naj pa bode to ali uno, — vojska ali mir — to je jasno kot beli dan: Naša politika mora biti vsa druga: v resnici svobodna in pravična vsem narodnostim !j'
Dežele notranje-avstrijanske.
1 * Celovca. (Slovenščina in tukajšnje šole). Prišel je čas, da spet nekaj besed spregovorimo o tem, kako ge slovenskemu jeziku godi v celovških šolah. Lepo priložnost nam daje ukaz c. k.' der-žavnega ministra, ki je ravno kar dospel 'iz Dunaja v Ljubljano in sicer vsem kranjskim gimnazijam, viŠej realki in knezoško-fijskej konzistoriji. „Novice11 donašajo naj-red ta ukaz, potem pa tudi naznanjajo, ako naj se ljudske in srednje šole uravnajo po postavi in pameti. Preden pa mi svoje misli zastran ljudskih in srednjih šol na Koroškem izrečemo , naj povemo, kar „Novice11 o tej preimenitnej zadevi pišejo. One pravijo v 20. listu :
Državno ministerstvo jo iz obravnav našega deželnega zbora pozvedelo, da naši gimnazijalni učenci v svojem maternem jeziku ne napredujejo toliko, kolikor bL se smelo pričakovati od njih, ki se ga uče skozi celih 8 let. Lahko je torej umeti, da se slišijo tožbe o tem in da se pomoček išče v tem, da bi se vsaj nekteri šolski pred-metje učili v slovenskem jeziku. Pri tem pa se je . prezrlo, da je tega slabega vspeha tudi kriv način (metoda), po kterem se slovenščina sčm ter tjč uči. Ministerstvo torej ukazuje, naj se pred vsem skrbno pazi na to, da se ravnd po tem, kar , Organisa-tions-Entwurf“ od 1849. leta in ukaz 11. januarja 1860 velevata o učenji maternega jezika. — Kar se pa tiče glavne šole, o kteri izvedenci trdijo, da se učenci v njej ne naučč niti slovenskega niti nemškega jezika, naj knezoškofijski konzistori prevdari, ali ne bi bil pravi pomoček iskati ravno v predlogu, kterega je (vsled dr. Bleiweisovoga predloga) dotični odbor priporočal deželnemu zboru.
Marsikomu se bode to, kar je državno ministerstvo ukazalo, ubogo malo zdelo; res je to, vendar je ta ukaz jako važen; kajti zastran glavnih šol se trdno nad-jamo, da bode naš prečastiti konsistori mi-nisterstvu nasvetoval predlog šolskega deželnega odbora; v gimnazijah in na r e al k i se bode pa menda tudi zasukalo po omenjeni osnovi 1849. leta, po kteri gre slovenščini kot maternemu jeziku na gimnazii v 1. in 2. razredu po štiri, v 3. in 4. razredu po d v e, v 6., 7, in 8. razredu pa po t r i ure na teden; v niži realki po štiri, na viši v vsakem razredu pa po pet ur na teden, med tem, ko se je zdaj skrčilo učenje le na dve uri na teden ! Po vsem tem smo te misli, da državno ministrstvo ozir napačnega načina ne graja učiteljev, ampak veliko več naš dosedanji učni red, ki je toliko ur pristrigel slovenščini, da se ni mogla učiti po poduku, ki ga daje osnova 1849. leta za materni jezik. Ravno to se kaže iz poduka, ki določuje, k a k o-šne naloge naj se dajejo učencem iz maternega jezika. Ta poduk veleva, da se dajejo naloge tudi iz fizike, živalstva, rastlinstva, rudninstva, zemljepisja in zgodovine. Da se more učitelj slovenskega jezika ravnati po tem poduku, gotovo je najmanj treba tega, da učitelji imenovanih predmetov u-čence seznanijo z dotičnimi tehničnimi izrazi svojih predmetov. Ce se oboje to zgodi,
obrnila bi se slovenščina že na boljšo pot. Po naših mislih pa se ve, da to nikakor ni zadosti; kajti ne moremo si misliti, da bodo učenci mogli izvrstno izdelavati nalogo iz imenovanih predmetov, ako se teh predmetov ne učč slovenski in se ne vadijo slovenski govoriti o njih. Prav po 17. §. imenovane osnove, na kterega se naslanja dr. Bleiweisov predlog, mora se ta stvar urediti, da nam bode pravica. Ta §. se pa glasi tako-le :	„1. Vsak jezik sme
učni jezik biti; 2. kteri jezik bodi učni, določuje potreba prebivalcev, ki svoje otroke pošiljajo v šolo; kjer so prebivalci dveh jezikov, treba je ustreči obojim. Zavoljo tega je pripuščeno, da sla v isti gimnazii tudi dva učna jezika, tako, da se učenci razdele v dva oddelka (po jeziku), ali pa da se ne k ter e stvari u č č vtem, n e-ktere pa v tem jeziku. In prav to je, kar mi zahtevamo prav po postavi, ki veljd že od 1849 leta, toda žalibog! pri nas le na papirji! Iz tega se jasno kaže, da nam že stareje postave niso tako nemile, kakor oni, kijih izpeljujejo. Zoperno je res že, beračiti milosti, kjer nam postava zagotovlja pravico!4'
Iz Celovca. (Preklic; prostovoljci; uradni časniki; vreme). Poslednji „Slovenec44 je doneseljsalostno novico, da se je Stoparjev sin v Sent- Marje-škej fari po nesreči v Dravi vtopil. K sreči pa ta novica ni res, ternuč tako le je: Odpravili so v Sent- Marjeti velik „bos44 po Dravi, pa že pri „Sent- Aninem mostu pod Galicijo je zadel na kozo in se razderl. Šest „bosarjev44 je bilo v nevarnosti, štirje so zlezli po kozi na most, dva pa šla z „bosom44 po Dravi. To vidi nek mož, ki sc je v Celovec peljal in pove Stoparjevcmu sinu, ki je šolski pripravnik v Celovcu, da je videl, kako sc je njegov brat v Dravi vtapljal. Pa slišimo, da sta oba sicer bila v smertnej nevarnosti, pa srečno na suho prišla. — V petek jo grof Mcnsdorf, ministrov brat, po železnici prišel v naše mesto, naj tudi tukaj pomaga na noge spravljati kardelo tako imenovanih „planinskih lovcev44. Dozdaj pa še nismo nič slišali, da bi se kaj pridno oglašali. Razun uradnikov in dijakov pa tudi ni takih ljudi, ki bi bili sposobni in dobri Za vojsko. Ako pa sila pritisne, bodo se pa že našli, — vse je rade volje darovati za domovino denarja in blaga, kri in življenje. Napravil se jo tudi že poseben odbor, kteremu je načelnik deželni glavar grof Goes, kteri naj poišče po-
— 162 —
trebnega stanovanja za bolne in ranjene vojake. Menda ec je za to izvolil grad Portovca in za slrežajke se bojo naprosile usmiljene sestre ali pa , če premil, knezoškof dovolijo, tukajšnje Elizabe'tinke. Sila pač kola lomi, in v sili se spominja človek tudi tistih ljudi, kterim v navadnih časih in dobrih dneh ni kaj prijazen ih dober! —Tudi so dobroserčne gospe sestavile poseben odbor, ki bode nabiral vsakoverstne milodare za našo armado. Že je to društvo razposlalo po vsem mestu tiskan oglas, v kterem vabi in prosi prebivalce, naj vsak pridd, kolikor in kar koli premore, vsaka drobtinica se bode hvaležno sprejela; v deželnem gradu se nabirajo darovi. — Vse je Židane volje, ker se sliši, da pride general-komando iz Vidma v Celovec , ki bode menda vsako leto v našem mestu 300.000 gld. denarja pustil; to bi bila pač lepa podpora za naše uboge meščane Naša „Kla-gcnfurterica44 je že vsa iz ojnic in po svo-jej starej navadi tolaži belo Ljubljano, naj zavoljo tega ne žaluje, „ker ostane vendar še serce Slovenije44. Uradni list ne move pustiti, da bi narodov ne dražil. To pride odtod, ker so pri vseh uradnih časnikih vredniki in sodelavci skorej sami Bachovci in Smerlingovci, še clo pri pervem uradnem listu „Wiener-Zeitung“. Tem listom mora za pomagavce kaj terda hoditi, da že ljudje, kakor je g. Zistier, dobro znan v Mariboru in v Celovcu, dobro službo najdejo. Morebiti da se pred vsem drugim na to gleda, da so vredniki in pomagavci vsi pijani nemškega duha in nemške omike, da ne vidijo drugih narodov, kakor le samo nemškega. Zatorej pa tudi avstrijski narodi k pokoju in miru ne pridejo in ne morejo terdnega upanja dobiti do ministrov , ki take ljudi najemljejo: kajti kar časnikarji grešijo in narobe delajo, le prerado se obeša ministrom na herbet! — \rerue se še ni ober-nilo na boljše, še vedno vleče merzli veter in vsako jutro jo slan«^* vso že vpije in z rokami sklepa: kaj bo, kaj bo? Binkoštno nedeljo je marsikdo v peč zakuril kakor po zimi. Včeraj je bilo vse jasno in slane vse belo. Zares neprijetno vreme!
1» Hgiodiije rožne doline IG. m. (V r e-me; — lov; gojzdnarji; fužine; slatina.) Ozimine in jarice, travniki in verti so stali kaj lepo, pa nekaj dni sem le je navstal tak mraz, da jo vsa rast zastala, da vse že rumenkljasto postaja in da se je bati res velike škode, ako se vreme skorej na toplejše ne spreverže. Za kermo je zelo
terda, ker Še paše ni, zima pa je tako vse požerla. — V bližnjih Selah se je res po lovu tista nesreča zgodila,vo kterej je „Slo-nenec44 že nekaj omenil. Slo je nekaj kmečkih ljudi v nedeljo na lov, in strelih so sernca, Gojzdnar pa je to zvedel, in po-basal jim skrivši sernca. Zvečer pa je nekdo pri oknu strelil^.na gojzdnarja, kteri pa k sreči doma ni bil. Imajo jih v Borovljah že nekaj zapertih, dozdaj pa se še ni za gotovo zvedelo, kdo da je prav za prav strelih v-— Tista lepa in pametna naprava, da je Sent-Marjcška fara postavila posebnega moža, naj da gleda in pazi, da sc po gori les ne krade, prišla je nekako iz navade. Ni mi treba na široko praviti, zakaj da se je to zgodilo; le to se je pokazalo očitno, kako živa potreba da je gledati, kdo se izvoli. Kar je pa „Slovenec" tako lepo razjasnil, naj se ne postavljajo plačani gojzdnarji, timveč naj se gojzdi in gore v varstvo prepustijo samim občinam, ostane pa vendar le resnično in pametno. Treba je, da se ta reč postavno, pametno in previdno uravna. — Vojska tudi že nam pošilja svoj žalostni sad. Fužine so že prej le životarile, vendar so nam bile v veliko pomoč, zdaj pa še to delo, kar so ga imele, zaostaja. Fužinam na Borovnici (Freibach) že delo pohaja, — kaj bo ? Beremo, da stoji skorej en milijon vojakov na nogah, da se napravi černa vojska, v Borovljah, kjer delajo vsakovrstno in izverstno orožje, pa dela ni, — kaj je to? — Kakor je znano, je v Obirju kisla voda ali slatina, ktera prav dobro diši in človeku kaj dobro služi. Le to je škoda, da je po svetu še premalo znana ; — pa že bode, ker se je jela tudi po časnikih oklicevati. Tako je prav Slovenci, le nikar no molčite, prav dobro ro-
I* ruiloliškega okrilja. §. (S 1 o v e list v o px*,i nas. Letina.) Kaj čudno se mi to zdi, da ni ugledati kakega dopisa iz našega kraja v kakem slov. časniku! Povsod drugod se še nahaja kdo ali pa jih je še več, ki za pero primejo in bodisi vesele ali žalostne reči poročajo, le pri nas ga ni, ki bi se enmalo potrudil in nam kaj napisal. To je res čudno! Pa mi bo morebiti berž kdo rekel:	Zakaj pa ti tega ne sto-
riš? Lej ga, lej! ker ti dobro pero teče, kako pa da ti tega dela ne prevzameš? Temu moram koj reči, da jaz nisem zato, ker moram vedno po svetu. Saj se vendar zmožnih in za ta posel sposobnih ne manjka !
zdravljanja, — otožni „memento mori44 je na večno utihnil v št. Janževi dolini in le otroci grajščinskega čuvaja se še veseli igrajo po prostornih mostovžih, koder se je nekdaj le enoglasno stopanje razlegalo. Divje rastline se razraščajo vsred pol razrušenega zidovja, le malokdaj pride tje kak popotnik, da se ti na tem spominku iz srednjega veka oči napase. Listovnico (pismohrambo) so zgodovinarji do čistega oropali. Redkejše od popred potujejo ljudje semkaj, kjer je nekdaj pobožnost, mnogokrat tudi brezupnost nahajala tolažbo in zavetje. Zdaj pa miljo od tod hlapon drči hitrejši od tiča v zraku in oznanujc po svetu novo blagovest, da le neutrudljivo delovanje za naš blagor in napredek, ne pa nemost, človeštvo blaži in večnim tirjatvam zadostuje.
M. S.
v t	#	t
Štajerski poglavar baron Meczery na deželnem zboru.
(Konec.)
Govore o učnem jeziku v ljudskih in glavnih šolah trdi gosp. poglavar, da se tu slovenskemu jeziku ni nobena krivica godila. Za nemške otroke mora biti učni jezik nemški, za slovenske pa slovenski s pristavkom, da se podučuje v prvih dveh razredih v slovenščini, v tretjem večidel in v četrtem vse po nem-
Besednik.
Kartavžarski .samostan „Zajec44 blizo Celja.
Neko posebno čutje sprehaja popotnika, ki se po samotnih stezicah tesnemu zakotju bliža, iz kterega se vzdiguje že zelo razrušeno zidovje nekdanjega samostana. Tukaj je bilo zavetje za one, kterim se je spomladansko cvetje že zgodaj osulo, iz za ktere nima življenje več miline. Tu je našel trudni potnik zaželeni počitek in tužno srce hladivno tolažbo. Posvetni hrup ni motil tihe goščave, vsred ktero so bivali kartuzijanski menihi ali Kartavžarji.
Že je minulo sedemsto let, kar je živel mejni grof štajerski Otokar VII., kteremu pripisuje ljudska govorica, da je ustanovil ta samostan, najstaršo kartavžo med vsemi drugimi v Nemčiji, že dolgo popred se je bil zaobljubil Otokar ustanoviti v svoji deželi kartavžo, čakal je le še ugodne priložnosti.
Ko je nekega dne na lovu v št. Janževej dolini blizo Korjic naspal, zagledal je zbudiv-ši se zajca, ki je poleg njega ležal, kakor da bi hotel od njega si milosti sprositi. Ta čudna dogodba je obudila v grofu trdni
sklep, v ravno tej dolini postaviti stanišče kartavžarjem in svoji zadušbini dati ime Zajec (zaje), iz kterega so si Nemci „Seits44 skovali. Otokar prosi papeža Aleksandra III., naj mu dovoli izvršiti njegov namen. Nemudoma mu le-ta dovoli ter tudi pošlje 7 (?) menihov in prijorja Voremunda I. —
Iz ustanovnega pisma (od leta 17G5?) zvemo, koliko zemljišča jim je Otokar podaril, vrh tega še vso potrebno pripravo, ribarstvo v tekočih vodah, in sicer proti eni strani do vrh pogorja, proti drugi pa do kerško — crkvenega posestva. Dalje beremo v ujem to le: „Gorje mu, ki se predrzne po tem omejenem kraju loviti, ribariti, pasti, drva sekati44. Trušiti blizo samostana bilo je tudi ostro prepovedano, da bi se puščavniki pri svojih opravkih ne motili. Vsled zakona redovniškega smejo Kartavžarji samo z oljem pripravljene jedi vživeti. Da bi se torej meniško življenje primerno poboljšalo, pomnožila je vojvodinja Teodora leta 1233 dokodke samostana s posebno ustanovo.
Bogoljubni Otokar se je pridno udeleževal meniških opravil in tudi želel po smrti med njimi počivati. Položili so ga v posebno rako, kije bila zanj pripravljena; ustanova njegova pa se je čedalje bolj razcvi-tala in prihajali so celo iz daljnih dežel v samostan. Že sto let pa je minulo, kar ni več slišati enoglasnega kartavžarskega po-
— 163 —
— Potožiti pa moram tudi, da je malokje ljudem (razun duhovščine) tako malo za branje slov. časnikov mar, kot v naših krajih. Tudi za družbo sv. Mohorja se kaj, malo menijo, kar je dosti slabo znamnje. Človek bi mislil, da ni tu šol, ali da se tako piše, da ljudje nikakor ne morejo zastopiti in “preumeti. Ali nič manj ko to 1 Skorej vsaka tara ima svojo šolo, pa ne še le od včeraj, ampak že več let sem, tako da, kar je mladega sveta, beržkone že vsak slovensko brati in pisati zna. Pa tudi zastran pisave ®j nobenega izgovora, vsaj, kakor jaz vera, piše se večidel tako, da mora Gorenjec na pervi mah vso razumeti. Kar nič mu ni «eba možganov nategovati in glavo beliti. Tedaj bo zajic v drugem germu tičal! To j® tudi res. Le poglejmo enmalo okoli sebe.
je bolj imenitnih, naj si bodo kterega koli stanu, so bolj „tajč“ in špogajo si znane dunajske in drugo njim enake časnike. Da
j bi na oltar domovine kaj položili ter jej tako pod ramo segli, za to so menda „pre-m>bel“. Tu se jim zdi vsak krajcar pokata, če no še kaj hujega; to pa je lepo ju pošteno, da se na Dunaj in drugam to-uko denarja pošiljal? Taka je domoljubnost naših „tajčarjev11! V mirnih časih jim )e tako malo mar za domovino kaj darovati, kaj še le bo, ko nastopijo hudi časi ‘u se bode več od njih tirjalol? Pa tudi kmet se ni še toliko zbrihtal, da bi »poznal, da je koristno branje tudi kaj vredno in k v®čemu napredku res potrebno. Misli si kenda, da tisti najboljši kmetuje, ki ne zna r*® brati ne pisati in ki terpi kot čcrna žirija! Velja tudi tukaj znani pregovor: Navada — železna srajca! Drugod se ljudje dramijo in urijo na vse strani, zakaj da bi favno Gorenjci dremali in zaostajali? Ni-karte vendar tega! — Letina se nam obeta dobra in zgodnja. Vse je lepo, polja in kavniki. Dog nas varuj hudih ur in drugih nesreč! Zelo smo že tudi mi potrebni, ker nadloge in pomanjkanje že zelo na vrata krhajo. Vse toži!
|,
1» Trsta. V. (N e k a j o dandanašnji slo venski pisavi). Navada je pri 1'Sakem narodu, da se med njim zbere naj-kpše in najboljše narečje za književno pi-kvo v njegovem jeziku. Tako, postavimo 'majo Italijani toskansko, Nemci s a k-8 on s ko narečje za svoj književni jezik ab pisavo , čeravno se med njimi govore kzna druga, pa ne tak6 pravilna narečja. ua si iina tisti, ki zlaga in napravlja kako
slovnico, nabirati pravila za svoje delo le pri ljudstvu, in ogibati se kovanja besed in njihovih podob ali oblik po svoji glavi, in da ljudstvo si nima prav za prav iskati v slovnicah pravil za svoj jezik,v predrznil se je morda že marsikdo trditi. Čeravno pa ta trditev nima prave podlage, ker pač ni jezika (ali narečja), ki bi ne potreboval vsaj kakega popravljanja, ni ona vendar po vsem slaba, neveljavna in zavržljiva, kakor bi menda marsikdo mislil. Ljudstvo ima že v glavi svojo slovnico, in res pomaga ž njo tudi slovničarjem ali še drugim. To vidimo celo pri otrocih, ki so se naučili svojega jezika od matere. Kakč se je bil, postavim, ob neki priložnosti skorej devet lčt star fantič slovenskega naroda zbadljivo posmehoval gospodu, ki ni govoril čisto slovenski, slišavši ga reči: „Hodi v stran11 (namesto: n a stran); „grem v gor o“ (namesto: na goro); ‘sem se nekaj časa ozrl oko-1 i“ (namesto: oziral...) i. t. d. ? — Vsi tisti, ki so brali razne spise ranjcega prošta V e r n č t a, prepričali so se gotovo, da so ti spisi redni, lepi in čisto slovenski, ali da se popolnoma zlagajo sč slovniškimi pravili. In vendar — on se ni bil teh pravil nikoli učil, še celo videl jih ni, kakor je večkrat sam djal. To pač vendar kaj pomenja! — No, kaj je pa neki namen tega dopisa ? bo morda kdo vprašal. Poglavitni namen mu je, dati nek svet tistim gospodom, kteri se kot pravi in iskreni Slovenci marljivo trudijo za povzdigo naše narodnosti, kolikor je le mogoče, naj si bo po učenju v šolali, naj si bo po pisanju, ali kakor si bodi drugači, dati namreč svet, da naj brez potrebe ne zanemarjajo ali zametujejo pri svojem delu jezika ljudstva, če je lo čist in nepokažen, da naj se tedaj ne drznejo staviti v rabo neznanih, in bi djal, čudnih besed, ali dajati jim nenavadnih podob, sicer bi utegnili, saj kakor sem že jaz popolnoma prepričan, in bi to tudi vsakemu lehko dokazal, več škodovati nego pomagati našim zadevam ali napredku naše narodnosti. To pa, sc ve, ne sme biti, zlasti tudi ne, če imamo, kakor nam gre ostra dolžnost, ovirati na vso moč hudobna prizadevanja naših sovražnikov, ki jih je po nesreči še mnogo; da se pa sem ter tje zastran pisave res zadosti nedovoljnosti nahaja, ne manjka nam dokazov; dobimo jih, kedarkoli hočemo. Tak6 postavim godrnja prostoljud-stvo, in celo tudi marsikak bolj učen človek, nahajaje v knjigah in listih n. pr. to-le : življeulje; v življenji; živina, ka nas živi;
dob oni dar; namen, kteri ta mož ne more izpeljati'; videl sem človeka (namesto dva človeka, če sta res dva, kakor misli pi-salec); rešil je prijatla sovražnika ali hudega (namesto od sovražnika itd.); o strani zlatom, to je, proč sč zlatom); je pri-v e za n na blago (nam: „je zaljubljen v blago); mera je skipela (germ, „das Mass ist zu voli11); on pozna veslo (kaj bi ga ne? — nam. „je izurjen v veslanji11) i. t. d. Naj si tedaj prizadevamo tako pisati, da bo naša pisava vgodna ne samo učenim, ampak tudi neučenim (namreč prostemu ljudstvu), če pišemo za one in za tiste. Da pa tako ravnanje, združeno sicer ob enem tudi sč srečno volitvo primernih predmetov, utegne res mnogo koristiti, tega so priča marsiktere prikazni , kterih naštevati ni težko.
Bojne priprave.
Pred vojsko ne bo menda kongresa, — po vojski pa bode gotovo; zatorej ne pišemo več o kongresu, timveč o vojski, ktera se je morebiti že začela. Vse, kar se je te dni godilo, kaže, da je vojska na pragu. General B e n e d e k je 12. maja že razposlal na svojo armado, ki je namenjena za Pruse, svoje pervo povelje. Živa, krepka in domoljubna beseda je, ki jo je Benedek svojim vojakom spregovoril in navduševal jih, naj so zvesto in junaško bijejo za cesarja in domovino, in, kazaje na božjo pomoč, obljubil jim slavno zmago, — Bog daj! Tudi poveljniki za vse oddelke cele avstrijske armade so že imenovani in so ti le gospodje : Clarn-Gallas za pervi, Thun za drugi, nadvojvoda Ernst za tretji, Festetič za šterti, Marojčič za peti, Ramming za šesti, Smer-ling za sedmi, nadvojvoda Leopold za osmi, Ilartung za deveti in Mirosl. Lichtenstein za deseti oddelek; — Franc Liechtenstein za pervi, Taksis za drugi oddelek lehkih konjikov; princ Holstein za pervi, Zajiček pa za drugi oddelek težkih konjikov. — Benedek je^ sicer še na Dunaju, pa skorej odrine na Češko; tako bode vse pripravljeno in proti koncu tega meseca, če ne prej, pričakujemo važnih novic.
Priprave se narejajo ogromne. Poglavitno mesto Dunaj se bode tudi premendo v terd-njavo. Gosp. Draše mora v šestih nedeljah napraviti 40 milijonov opek; 20.000 ljudi bode imelo pri tem dela, in terdnjave bi se dogotovile tudi v šestih nedeljah. Denarja
ski. Učitelji v tretjem in četrtem razredu, kavi poglavar, je res, da ne znajo popol-slovenski, pa gotovo so kos pravičnim kjatvam s pomočjo slovenskih šolskih knjig. ualje se izgovarja poglavar, da so bile poked vse šole nemške, — ergo bi zamogle udi zanaprej tako ostati vkljub obljubljenej 'avnopravnosti jezikov.
Najočitnejši se pa vidi ravnopravna in kavična misel g. poglavarja v besedah, ko Šovori o učnem jeziku na normalkah v Ma-riboru in v Celju. „Pri sedanji omiki sionskega jezika, pravi poglavar, se še be-■8edice ziniti no sme, da bi bil vpeljan kot aeai jezik, če nočemo, da bi omika sploh 'J1 namen vsega podučevanja škodo trpela.11 .z tega pač očitno prihaja, kako dobrotljiva .° za duševni napredek Slovencev potrebna e nemščina in kak6 je na Slovenskem s kikokrat obljubljeno in potrjeno jezikovo avnopravnostjo.
Prav z naivno odkritosrčnostjo je odprl »°?P' poglavar Slovencem oči in si zaslužil ^‘ike zasluge za njih prihodnje politično .knje in ravnanje. Nič manj se ni prikupil štajerskim Nemcem ; kajti oživil je na s°v® njih najslajši up , da bodo namreč jkeli svobodno nad Slovenci gospodovati. : eto je potrdil tudi „Telegraf11, časopis stavkih avtonomistov, ker je gosp. pogla-ja za njegov odgovor pohvalil pristavivši, da ‘j® pridobil velike zasluge za nemško reč.
Kakor na nižih šolah zagovarjal je gosp. poglavar tudi nemško podučevanje na srednjih šolah in na vseučilišču. Povsod stoji slovenskemu podučevanju na potu nevkret-nost in neotesanost slovenskega jezika, pomanjkanje slovenskih učiteljev in učnih pripomočkov, ali pa to, da se potreba slovenskega podučevanja nikdar in nikjer ne vidi.
In če bi ne bilo nobenih imenovanih napotkov, bil bi vendar ves trud in prizadevanje za jezikovo ravnopravnost v šolah zastonj; kajti po besedah gosp. poglavarja se ne privoli nikoli slovenskemu jeziku taka pravica, ki bi bila proti sedanjej t. j. nem-škej vredbi. Z eno besedo, jezikova ravnopravnost pri Slovencih je nemogoča! Na zadnje je naša želja, da bi si te besede tudi vsi drugi avstrijski Slovani dobro v glavo vtisnili, zakaj gosp. štajerski poglavar gotovo ni smel samosvojno razlagati jezikove ravnopravnosti, in gotovo ni drugači odgovoril, kakor mislijo viši nad njim po stavljeni gospodje na Dunaju.
Ugovor, da tudi uradi ne marajo za jezikovo ravnopravnost, zavrnil je on kratko, reksi, da se doslej še nikdo zarad tega ni pritožil. Tudi mi na Češkem smo čuii ne-številnokrat ta izgovor.
Zagotovljena je v celem cesarstvu ravnopravnost jezikov tudi v javnem življenju in sveto obljubljeno vsem narodom, da se ne bode nikdar več njih jezikom krivica go-
dila; in glej, z ravno to vlado, ki je besedo „ravnopravnost11 najbolj naglasila, moramo se boriti na vso moč za vsako trohico jezikove ravnopravnosti! Nima mar ljudstvo naloge vpeljati v življenje geslo in sistemo sedanje vlade? Niso li poklicani to storiti tudi udje sedanje vlade?
Že je preteklo nekaj mesecev, kar sedi grof Belkredi na ministerskem stolu, — stiskani in dolgo časa tlačeni Slovani so ga z veselim zaupanjem pozdravili in zvesto podpirali njegovo vlado; pa kje so vse obljubljene reforme, ktere v življenje vpeljati ni bilo samo dosti časa, nego tudi dovolj priložnosti ? Kje je vresničena velikokrat sveto obljubljena ravnopravnost? Ali nismo prisiljeni za vsako malenkost bojevati . se ? Glejte na Ogerskem se daje s polnimi rokami ; že se je presegla mera koncesij, ka-koršne je pred pol letom vsak za nemogoče imel. Ogri dobč ne samo, kar oktoberska diploma pripušča ampak menda celo posebno ministerstvo, in Bog ve, kaj še! V zapadnih tako imenovanih nemško-slovanskih deželah pa še sme deželni poglavar v deželnem zboru izgovoriti, da je vpeljati jezik dotične večine prebivavcev v šole in urade pri sedanji vredbi nemogoča reč!
bode treba pet milijonov gold. Tako pripovedujejo časniki, mi pa tega vendar ne verjamemo in prašamo, čemu to? - Po O g e r-ikem in Sedmograakem se bode ku-ilo 60.000 konj, vsak den po 1000; vsak onj po 140 gld., med njimi je pa tudi takih, ki so po 300 gld. vredni. -- Iz B e-neškega že dohajajo žene in otroci, ki so morali pobegniti zavoljo bližnje vojske. — Otroški in drugi pri c. k. davkarijah shranjeni denarji se že prenašajo v varnejše, sred deržave ležeče kraje. Taka se tudi godi z denarjem, ki ga imajo banke na Si-Feškem, Češkem in Moravskem.
Tudi čer na vojska se že napravlja. Kmetje po Češkem na nemškej meji že stoje v orožju: imajo pušk in smodnika; kjer pa tega manjka, imajo pri roči kose, sekire, cepine, cepi in vile. Kavno taka je tudi na S i 1 e š k e m. Na T ir olj s k e m je vlada sama razdelila še črez 30.000 pušk, in več kot 150.000 jih je še po založarnah shranjenih. Tudi se je sestavilo po celej deželi 35 kompanij deželnih strelcev in že se njih poveljniki pridno shajajo in pogovarjajo, kaj in kako. Ravno tako se po vseh drugih deželah nabirajo prostovoljci; na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem se bodo na noge spravili tako imenovani „Alpenjager44 ali planinski lovci. — Povsod, kjer je kako društvo turnerjev ali sokolcev, pevcev, strelcev i. t. d. povsod jo vse po koncu, in napravlja se na vojsko.— Mlajši uradniki, dijaci, pripravniki, itd. oglašajo s* za vojsko, v Mariboru se je celo iz II. latinskega razreda nekaj oglasilo, pa so bili še preslabi; tako je vse navdušeno, vda-riti na sovražnike in braniti domovino. Na G a 1 i š k e m se pridno nabira za dva polka prostovoljnih konjikov in 300.000 golil., ki jih je dež. zbor namenil za ceste, obernilo se bode v ta namen. — Tudi iz O g e r-skega se je slišalo, da je dež. zbor volje dati 80.000 prostovoljcev; novejše novice pa terdijo, da to ni res. Vendar pričakujemo, da Madjari, ki povsod tako radi zvonec nosijo, in tudi pri vladi veliko veljajo, za drugimi narodi zaostajali ne bojo. — Tako je Avstrija vsa v orožju in zavarovana na ve strani!
Ravno tako se pa pripravljajo na vojsko tudi druge deržave. Pruska vojska stoji že tik naše vojske, ima tudi še imenovane svoje poveljnike in le še čaka, kdaj bode udarila. Doma se pa nabirajo po vseh mestih, posebno tam na Rajni , prostovoljci in se dovažajo za vojsko, tako da železnice ne prejemljejo več nobenega blaga. Zraven pa Pruska ne neha srednjo in male nemške dežele vabiti na svojo stran, in kakor se kaže, ne prizadeva si zastonj. Na nemško uomod sc nam ne bode gotovo zanašati: Nektero vlade, ki so poprej stale za Avstrijo, jele so že serce zgubljati in z glavo majati. Prej ko ne se bojo orožale in stale neutralne, ter ne deržale z nobeno stranko, gledale pa, kamor se sreča in zmaga nagiblje in slednjič s to potegnile. —
Iz Italijanskega se sliši, da stoji ob reki Padu 200 000 vojakov in 400 topov. Konec tega meseca bode reserva ali založna armada štela 150.000 mož. Pa tudi na morju se je Talijansko kaj dobro pripravilo; kakor ,,Zu-kunft“ naznanja, šteje Italijanska morska armada 12 ladij z jadri, 3 brige s 170 to-ovi, 1 verstno fregato, 16 vertelastih (šrav-astih) fregat, 53 malih parobrodov na koles* in vertela z 842 topovi , 16 železnih freg*t s 416 topovi, 8 kanonirskih ladjic s 40 topovi; vsega skupaj: 116 bojnih, ladij s 1488 topovi. Pomorska vojna šteje 15 namornih vojvodov ali admiralov, 668 oficirjev in 11.193 mornarjev, 2 morska polka pešcev in 5688 pomorskih vojakov.
Razne novice.
* Po ministersfcem ukazu 22. marca 1.1.
1256 ih0 *• v glavnih šolah na Kranj-
— 164 —
skem gleda na to, kar se je povdarjalo v deželnem zboru, in kar so tudi zvedeni možje poterdili, da se namreč učenci glavnih šol ne uče ne nemški, ne slovenski. Naj se prevdari, kako bi se ta napaka odpravila, in ali bi ne bil namenu vgoden nasvet deželnega odbora.
*	Nek učitelj ljubljanskih glavnih šol spisuje kratko „Slovnico41 (z mičnimi vajami, zgledi in nalogami) za slovenske ljudske šole, kakoršne jim je zdaj treba, kakor ribi vode.
*	Iz Id rije je dobil „šolski Tovarš41 iz zanesljivega skorej uradnega vira gledč na nemško-slovensko petje pri š o 1 a r g,k i maši to-le pojasnilo: „Pri nas se je pri vsakdanji maši že lansko leto trikrat na teden slovensko, trikrat pa nemško pelo; letos se poje le dvakrat po nemško in štirikrat po slovensko. — Ob nedeljah se je pri y29 maši do letos pelo nemško, zdaj so pa g. dekan prenaredili, da se poje eno nedeljo nemško, eno pa slovensko. Tej maši se pa le zato pravi š o 1 a r s k a maša, ker k nji hodi ob nedeljah šolska mladina.
*	Na Dunaju je 8. t. m umeri g. Vsevolod A. Smirnov, dijakon ces. ruske posl. cerkve na Dunaju in občespoštovani ustanovnik ondašnje „Slovanske Besede44.
*	G. pl. P. R a d i č je v ljubljanskem mestnem arhivu (pismoshrambi) več notra-nje-avstrijansko vlado zadevajočih starinskih listin našel. Izmed teh je posebno zanimivo pismo, v kterem se bere, da je nadvojvoda Karol notranje- avstrijansko vlado na priganjanje notranje- avstrijanskih deželnih stanov 1. 1565 ustanovil. Drugo pismo, ki ga je tudi ondi našel, pa zadeva oltar sv. Cirila in Metodija, ki so ga kranjski romarji iz Ljubljane in Kranja i. 1435 v mestu Ahenu ustanovili.
*	Več moravskih bogatincev je sklenilo, nabirati denarje za vzderžne stroške domačega bai\ Gerstnerjevega polka št. 8, kar jih bode na mesec stalo 20000 gold.
*	2 snopič „Klasja z domačega polja41 je prišel na svitlo; nadaljuje Pre-širnove pesmi.
*	Med izvoljenimi člani za jugoslovansko akademijo so štirje duhovniki, namreč gg. Šime Ljubič, dr. Franjo Ra č k i, Josip Torbar in Adolf Veber.
*	Centralni odbor za svečano slavljenje tristoletnice hervaškega junaka Nikola Z )• inskega Sigetskega je imel 13. maja t. 1. drugo sejo, v kterej je ustanovljen program za svečanosti, s kterimi se bode tristoletnica slavila v Zagrebu 6., 7., 8. in 9. septembra t. 1. 8. sept. t. j. na mali Šmarin (malo Gospojnico) sklenil je odbor obhajati cerkveno svečanost, o kterej se bere v zapisniku to le: Ob 9. bode v stolni cerkvi zagrebški svečana služba, pri kteri se pojcjglagoljsko berilo in evangelj, na koru
a hervaška maša, — za to se naprosi g. ardinal in nadškof zagrebški in ob enem tudi, da blagovoli odločiti posebnega pridigarja, ki naj bi v stolni cerkvi tej svečanosti primerno pridigo imel.
*	Z veseljem beremo po hervaških listih, da se sedanji škof senjsko škofije, premil. Mirko Ožegovič Barlabaševački, zelo prizadeva obnoviti glagoljski obred in da se ga duhovni tudi kaj radi poprijeinajo. Ni davno kar je en novomašnik po tem obredu svojo novo mašo pel. Tudi ljudstvo je tega kaj zelo veselo. — To jo zares vesela novica!
*	Za spletskega škofa je imenovan kotorski Škof prem. g. Marka C a 1 o g e r i in za hvarskega (Lesina v Dalmaciji) dr. Juri Dubokovič,
*	Ru s i n b k i bogoslovci na Dunaju (Rusini, Hervatje in Romani) so prosili
svoje prejpostavljene, naj se jim dovoli, ds se postijo za to odločen dan, denar za jed, i pa da se izroči dunajskemu vojaškemu odboru. Rado se jim je spolnila prošnja in j vojaški odbor je za to prejel 26 gld.. kte-rim so še dodali: g. vodja 16 gld. z obljubo, da bode v vojskinein času vsaki mesec toliko dajal, g. Spiritual 5 gld. in g. prefekt 3 gld. — Da bi si pač tudi tisti, ki so k tem homatijam največ pripomogli, i tak post naložiti hotli!
*	„Prager - Ztg.44 naznanja ukaz tinan- 1 činega ministerstva, po kterem je prepovedano sreberne šestice iz deržave izvažati.
*	Rastava kmetijskih pridelkov na Dunaju se je začela 17. t. m.
*	Znani italijanski pomorski podvojvoda V a c c a ima neki 9 velikih železnih ladij in 34 druzih manjših s 700 topovi!
*	G. Berger, ki je lani veliko loterijo j
zadel in ai blizo Beljaka lepo grajščino ku- I pil, moral je zdaj vojakom založne armade pristopiti. Rad bi bil neki gotovo veliko dal, da bi ga bili oprostili,	— ali za-
stonj !
* Na Dunaju se je one dni podala žena sirota z otroci k cesarju, prosit ga, da bi jej moža, edinega rednika, ki so ga imeli, od i vojaščine sprostili. Cesar jo je neki prav prijazno sprejel ter rekel: „Ljuba moja! to I zdaj ne gre; tudi jaz bom moral ženo in vse zapustiti, če nastane vojska44. — Gotovo ' pa je bila dobro obdarjena in vsaj za en i čas potolažena.
* Za Angleško, kjer je razsajala dolgo huda živinska kuga, kupujejo zdaj govejo i živino po Evropi in tudi v naši deržavi ter j jo pošiljajo po železnici v London. Da si j pa stroške zmanjšajo, pokoljejo najdebelejšo j v Pragi in na Dunaju, denejo po 180—200 centov mesa v en železničin voz in ga tako pošljejo v London, kamor že v 3 dneh! pride. Prihranijo pa si s tem voznino za j noge, glave in druge slabše dele mesa , ki jih koj na mestu prodajo, kjer se živin8 kolje. V en voz pa se tudi ne da toliko živine stlačiti, kolikor mesa. — Angleži s* res znajo pomagati!
Duhovske zadeve.
K e r š k a škof i ja : G. E r ž n i k Jan. gre za kaplana v Čajniče, kjer so dohodk0 za kaplana precej povišali.
DUNAJSKA BOKSA 19. maja.
Deržavni papir. Denar Blag« o V0 obligacija po 100 gld	-	48 60 48 9®
5 » nar. posojilo od 1 1864	-	74;— 74 5®
5	„	metaliko		-	-	-	55 —	56 -
47, „		y%	-	-	-	45 75	45 6l>
4 „		((	-	-	-	40 50	41 -
3		,i	-	-	-	30 50	31 •"
‘i '/, n		((	-	-	-	27 _	30 -
Srečke	i.	1839	- .	-	- 126 -	127 -
«	«	1854	-		-	69 —	70
«	«	1860	po 500	-	-	71 10	71 3"
«	(t	1860	« 100		78 -	78,6®
Danajska borsa 22. maja 1866.
50/0 metalike	....	.	.	56.35
5% nacij onal	....	. 61.-
1860 derž. posoj ....	.	71.10
Bankine akcije ....	. 658.-
Kreditne „	.	.	. 126.40
London	.....	. 128.—
Novi zlati .....	.	.	6.07
Srebro			. 128.6»
Lastnik A, Einspieler. Odgovorni vrednik J. Božič. Za tiskarno F. pl. Kleinmayerj a odgovorni vodnik B Bertschingsr.