Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO. ŠTEV. (No.) 27. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 19. FEBRUARJA — THURSDAY, FEBRUARY, 19, 1925. LETNIK XXXIV. Rumunija izganja Nemce. KONFISKACIJA NEMŠKE L ASTNINE SE VRŠI NA DEBELO. — NEMŠKE POD AN IKE LOVIJO PO STANOVANJIH IN JIH. TLAČI J O V ŽIVILSKE VOZOVE ZA DEPORTACIJO IZ DEŽE LE. KRIŽEM' SYETA. Berlin. — Rumunija je posegla po najskrajnejših sredstvih proti Nemčiji. Ker Nemčija na podlagi Dawesovega načrta ne more izpolnjevati raznih podrobnih točk, ki jih določa versaillska pogodba in druge je rumunska vlada sklenila začeti s takojšnjimi prezalijami proti Nemčiji. ODPRTO PISMO HERRIOTU. re- Francoski kardinali protestirajo proti prekinjen ju diploma-tičnih zvez z Sv. Stolico. Pariz. — Šest kardinalov je j poslalo premierju Heriotu od Vse rumunsko časopisje pi-|prto pismo, v katerem protesti- še ogorčeno proti Nemčiji in v hujskajočemu tonu. rajo proti njegovem postopanju glede francoskega poslani- Prihajajo poročila, ki govo- štva v Vatikanu. Kardinali a-re, da Rumunci bude Nemške pelirajo na senat, naj nikar ne podanike po stanovanjih v rar- potrdijo ^predloge, ki naspro-zlih nočeh in jih naganjajo v tuje nameščenju francoskega živinske vozove, v katerih jih bodo deportirali iz dežele nazaj v Nemčijo. Vso lastnino, ki se jo najde pri nemških podanikih se jo enostavno konfisci-ra. V vseh zavezniških kapitolih vlada veliko presenečenje radi tega nepričakovanega ru-munskega nastopa. Pričakuje se poslanika v Vatikanu in »naj postavijo interese Francije nad politično strankarstvo. Dva zamorca lincana. Greenwodd, Wis. — Dva zamorca iz .Holmes County sta bila zajeta in odvedena na prosto, kjer jih je zadela kruta usoda linčanja. Linčana zamor-da bodo zavezniške vlade 'Ca se ne da indentificirati. protestirale proti rumunskemu početju. Druga poročila pa govore, da je Nemčija vsega tega sama kriva, ker je zavlačevala z re-paracijsko odškodnino, ki bi jo Od topilca do milijonarja. San Francisco, Cal. — George Carson, star 58 let, je pred več leti iznašel veliko zboljšani način topenja rude, fcflterpga natenta ayft fflpslu- kih izplačevati. Zakaj vsemu svetu je znano, kako veliko hudega in kako silno veliko materialno škodo so povzročile nemške armade, ko so udrle v Rumunijo pod vodstvom nemških generalov. - Vsekakor bo ta slučaj slabo vplival na splošni svetovni položaj. -o- Samomor, na smrt obsojenega. Ossining, N. Y. — >Villiam S. Velik bančni rop. Ford, ki je bil obsojen na smrt Chicago, 111. — Pet banditov v električnem stolu, radi poži-jje razorožilo policista in vstra-ga poslopja v Brooklynu, kjer, hovalo tri druge osebe pri naje našlo šest oseb smrt v pla- i padu na North Star Bank. menu, se je v tako zvani smrt-1 515 N. Clark cesti ter odnesli ni hiši v Sing Singu obesil. Dan za $35.000 vrednosti zlatnine in dragocenih zastavljenih predmetov. O banditih ni sledu. -.o- ževale razne kompanije, ne da bi iznajditelj kaj dobil za iznajdbo. Sodišče je delovalo počasi, kakor navadno ako se gre za reveža, a končno pa vendar le stvar rešilo v prid Carsona, ki je bil obveščen po svojemu advokatu, da bo dobil vsega skupaj približno $20,000.000, od kompanij, ki so se posluževale njegovega izuma. eksekucije je bil določen na 19. marca. Anglija zahteva $35,000.000 Prebivalstvo Švedske naraslo. letno od Francije. London. — Zakladničarski department Vel. Britanije je predložil kabinetu popolen načrt o poravnavi francoskega dolga Angliji. Zakladničarski eksperti se ne ozirajo na Da-wesov načrt, ampak zahtevajo veliko manjšo svoto od Francije, to je $35,000.000 letno. -o- Skrivnost je nesel v grob. Moline, 111. — Edward Harper, 82-letni veteran civilne vojne je umrl, položili so ga v grob, z njim pa tudi skrivnost, katero je držal v sebi od Lin-colnove smrti. Harper je bil navzoč ko so v noči Lincolno-vega morilca igralca Bootha izsledili v neki šupi in ga umorili, kam so pa dali truplo je pa bila skrivnost, za ktero je tudi/ vedel Harper in na prigovarja-« nje oseb, ki so se za stvar za j nimale naj izda skrivnost, j molčal kot grob, kamor jo tudi nesel. Švedska ima po zadnjemu štetju 6,000,000 prebivalcev, kar je toliko kakor imati Danska in Norveška skupno. -o- — Washington. — Glasom poročila finančnega odseka je bila po senatorju Ball-u predložena predloga za povišanje plače članom kongresa od $7,-500 na $10,000 letno. — South Bend, Ind. — Ernest Miller je v jezi nad svojo ženo, ki se je pustila ločiti od njega vdrl v njeno stanovanje in ji odrezal desno .uho. | Millerja so aretirali. — Berlin. — Tukaj se je dne 16. febr. odprl narodni kongres kmetskih društev Nemčije. Združeni kmetje bodo zahtevali protekcijo tarifa proti inozemskim življenskim* potrebščinam. — London. — Semkaj je prišlo poročilo o vstaji v okraju Diarbeker v Kurdistanu. Skupina upornikov je napadla oddelek orožnikov, pri čemur sta bila dva orožnika usmrtena. Turška vlada je takoj podvze-la potrebne korake, da zaduši upor. — Berlin. — Poroča se, da bo v kratkem sprejeta začasna trgovinska pogodba med Nemčijo in Francijo, katera naj bi bila veljavna do koncem tega leta. Anglija je nameravala preprečiti vsako tako pogodbo, ker se zaveda, da bo to škodovalo angleški trgovini. — Varšava, Poljska. — Var-jfovslfA policija je aretirala Eur gena 1*011, poznan kot podpredsednik ruske monarhistič-ne organizacije na Poljskem, o katerem pa oblast sumi, da je načelnik nemškega špijon-skega biroja. Policija je našla pri preiskavi njegovega stanovanja dokumente, ki potrjujejo sumnjo. — Pariz. — Južnozapadna Evropa silno trpi pred slabim vremenom. Dež in sneg je povzročil, da je reka Seine zopet narastla in pognala prebivalce iz hiš, od koder so tudi pred dvema mesecoma morali bežati. V Montpelier okraju je divjal strašanski vihar, ki je ru-val drevesa in jemal strehe raz J hiš. Škoda je velikanska, o človeških žrtvah poročilo ne pove. — Pariz. — Princezinja Vlo-ra Albania, bivša žena Frank J. Goulda, je zgubila črni biser, ki je cenjen na 300.000 frankov. (16,000). — Leghorn, Italija. — Er- TRUPLO COLLINSA j OSTANE NA MESTU.1 Iz f Jugoslavije. Francija potrebuje 200 milijonov posojila. Pariz. — Francija išče v A-meriki novega posojila 200 jni-j ja^ ki je prehitro vo*il. pri tem u j ono v denarjev. To posojilo je] pa je šerifov avto zdrsnil s ce- nove postojanke in se utabori-li. Španski letalci so metali bombe in streljali s strojnicami na uporne domačine. -o- Ogenj v Winnipeg napravil $100.000 škode. Winnipeg, Man. — V Impe-rial hotelu je izbruhnil ogenj. Iti je pognal goste v mrzlo noč, ko je toplomer kazal 20 stopini pod ničlo. Eden gasilcev je bil težko ranjen, poslopje je uničeno, kako je ogenj nastal ni znano. Škoda je cenjena na $100.000. -o- — Atlanta, Ga. — Šerif J. E. Jenkins iz Canpbell okraja je bil na mestu mrtev, ko je z avtom v spremstvu dveh policistov preganial nekega šofer- potreba doneti takoj, da se o-hrani na površju francoski frank pravijo poročila Španci vzeli mesto upornikov, j nesto Gassanelli, na glasu kot Melillia, Moroko. — Španska j nevaren boljševiški $gent je bil vojaška ekspedicija je zavze-j tukaj aretiran. V njegovi pose-la mesto Taureat in občutno! sti so našli večjo svoto denar-kaznovala upornike. Utrdili so ja. — Vallejo, Cal. — V kabini ameriškega transportnega par-nika Argonne so našli mornariškega častnika Albert Pearce Burleigha, starega 29 let, s prestreljeno glavo mrtvega. Vzrok samomora ni znan. Burleigh zapušča vdovo in enega otroka. — Chicago, 111. — Fellipa Sigurelli, stara 14 mesecev je umrla na zadobljenimi opeklinami, ko jo je njena mati po neprevidnosti polila z vrelo vodo. — Washington. — Komisija, ki ima nalogo aranžirati vse potrebno za proslavo 200-let-nice rojstva Washingtona, ki bo leta 1932., je imela svojo prvo sejo. kateri je prisostoval tudi predsednik Coolidge. — Atlanta, Ga. — Capt. James W. English, prominentni meščan in bankir je v starosti 88 let, na svojem domu preminul. n Pogrebni obredi so se opravili pri vhodu v jamo. Truplo Collinsa ostanet na mestu, kjer je našel nesrečno smrt. Cave City, Ky. — Lee Collins, oče ponesrečenega je privolil, da ostane truplo tam kjer je in se ga zazida, čim je dr. William Hazlett po preiskavi trupla izjavil, da je mrtev. Pogrebni obredi so se opravili pri vhodu v jamo v torek popoldan. T. C. Turner, ki je nadome-stoval koronerja je poslal sedem odbranih mož v jamo, da so se na licu mesta prepričali, ako je Collins res mrtev. Vr-nivši se iz jame so poročali ko-ronerju, da lahko pod prisego ; izpovedo, da so preiskali truplo in pronašli, da je Collins, katerega so dobro poznali preje, mrtev. H. T. Charmichael, ki vodi reševalno delo je izjavil, da je prevelika nevarnost za delavce, ako bi se še dalje kopalo iz namenom, da bi se truplo dobilo na površje, kar je uvidel tudi oče Floyda in privolil, da se truplo pusti na mestu. Oče Collinsa se je s solzami v očeh zahvalil Mr. Charmichaelu. za nje-vo požrtvovalno delo; dasi-,vno se je dobilo le truplo po-Cftarmichael je odgovoril, da gre hvala le Vsemogočnemu, ki nas je pustil, da smo prebili ovire, katere bi brez Njegove pomoči nikdar ne mogli. Vsi reševalci, ki so si z nadčloveškim naporom prizadevali, da rešijo svojega sočloveka, so žalostni in potrti, da je bilo njih prizadevanje zaman. Milijoni drugih, ki so z zanimanjem sledili poročilom in čakali le na vest, ki se bo glasila, da so dobili živega, so globoko vzdihnili s sočutstvom, zavedajoči se, da je bila ta smrt nekaj groznega. Umrl je od — gladu. -dv- Tokio zanikuje vest o zvezi z Rusijo. Tokio. — Poročilo iz Berlina se je glasilo, da je bila sklenjena tajna pogodba med Japonsko, Rusijo in Kitajsko, kar pa vlada v Tokio odločno zanikuje. Po vesteh iz Berlina posnemamo, da sta se Japonska in Rusiia zavezali v slučaju potrebe Kitajski dati vojaško pomoč. Dalje trdi Nemčija, da je Rusija obljubila odstopiti Japonski svoj del na Saghalien otoku za dobo vpet let; v zai^e-no, da ji bo Japonska zgradila vojne ladje, podmorske čolne in rušilce. Vladivostok, naj bi bila rusko-japonsko mornariška baza. ' PRIPRAVE ZA MEDNARODNO RAZSTAVO V PARIZ* DEKORATIVNIH IN INDUSTRIJSKIH UMETNIN SO . V POLNEM TEKU. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Jugoslavija zastopana na razstavi v Parizu. Hvale vredno je, da so se za časa ko so jugoslovanski politiki sramotili svojo državo pred zunanjim svetom radi njih protizakonitega postopanja med volitvami, dobili tudi možje, ki bodo vsaj deloma izbrisali sledove slabih utisov, katere so dobili in svojim državam poročali tozadevni poročevalci. Tako se je sklenilo, da bo tudi Jugoslavija pokazala svetu, da kar se umetnosti tiče noče biti zadnja. Udeležila se bo razstave v Parizu, katera se bo odprla dne 1. aprila t. 1. Razstava se bo vršila v galerijah Esplanade invalidov, v prostorih Grand Paleja ter v posebnih v ta namen zgrajenih paviljonih. Ves razstavni prostor obsega 28 ha. Za Jugoslavijo se postavi poseben paviljon, ki bo zgrajen po načrtu arhit. g. Hribarja iz Zagreba. Pripravljalna dela za razstavo so v nejlepšem teku. Obžalovati je samo, da se je naša vlada malo kesno (pa ima vremena) odločila za sodelovanje, tako da je za priprave samo še malo časa na razpolago. Treba je mnogo dela, da sploh omogočijo udeTežbo Slo-venije na tej razstavi. V splošno informacijo je navedeno, da se bo razstava po razstavnih predmetih delila na pet skupin, in sicer bo v 1 skupini zastopana: arhitektura (kamen, les, metal, steklo) ; v drugi skupini: pohištvo; v tretji obleka in nakit, v četrti skupini gledališka in ulična umetnost, v peti skupini pa vzgoja in pouk. O podrobnosti glede razstave se bo še poročalo. kleti, naložili vse na voz in izginili v temni noči. Kritično noč se je vračal'domov Kešerjev koncipist, ki so ga roparji napadli in težko ranili. Dr. Ke-šer ima okoli 100.000 Din škode. Njega in ženo so našli drugi dan zvezana, dočim je ležala hčerka, katero so hoteli roparji zlorabiti, onesveščena. Roparjev je bilo okoli 25. -o- Železniška nesreča pri Zagrebu. Dne 20. m. m. zjutraj se je zagrebški brzovlak, nedaleč od Zagreba zaletel v mlekarski voziček, ki je baš pasiral progo. Na vozičku sta sedela delavec G j uro Pinek in njegov tovariš Ivan Seček. Sunek je Bil tako silovit, da sta oba v velikem loku zletela z voza in je Pinek priletel naravnost na glavo. Prebil si je lobanjo in bo naj-brže podlegel poškodbam. Kdc je kriv nesreče, še ni ugotovljeno, voznika trdita, da nista bili spuščeni zapornici, dočim pravi železniški čuvaj Anton Kadi, da je bil voz pasiral progo, baš ko je zapiral zapornico. Uvedena je preiskava. -o- Bomba raztrgala dečka. V selu Mirguša, nedaleč ocf Subotice je pasel 13-letni Paja Vujkovič svinje. Na paši je našel poleg železniške proge bom-bo, s katero se je igral ter jo ' nabijal. Nenadoma je nastala močna eksplozija. Bomba se je razletela in raztrgala dečka na ! drobne kosce. -o- Roparski umor v Novi Gradiški. Pred dnevi so našli nedaleč od postaje Nova Gradiška v Slavoniji truplo 25-letnega se-ljaka Nikole Orlica. Seljak je bil umorjen. Umora je bil osumljen kmet Mato Cvetkovič, ki je bil zadnji viden z umorjen-cem skupaj. Cvetkovič je bil prijet, in je po daljšem obotavljanju svoj zločin priznal. Orliča da je ubil iz maščevanja, da pa ga je nato še oropal, ho-teČ s tem fingirati roparski u-mor. Izročen je bil sodišču. ste in se prekucnil. Ostala policista sta ostala nepoškodova- na. Dvoboj s puškami. Laurel, Miss. — Hugh in Lige Lan drum, bratranca, sta se sprla radi psa Lige, ki je napadel ovco Hugha. Hugh je u-bil psa, kar je pa Lige tako ujezilo, da je pograbil puško, Hugh to videvši je storil isto, trenotek zatem sta se dva strela križala in bratranca sta mrtva obležala na tleh. Oba zapuščata družine. Prijeti slepar. Fort Wayne, Ind. — Albert Robinson, slikar iz Van Wert je nameraval vnovčiti ponarejeni ček. pri sleparstvu je pa bil zasačen in obsojen na 30 dni zapora in $25. globe. Prijet izsiljevalec. Beogradski trgovec Levi je dobil grozilna in izsiljevalna pisma, v katerih je harambaša tolpe "Denar ali smrt" zahteval od njega, da pošlje 6000 Din odkupnine, če ne, bo končal on ali kateri član njegove rodbine. Levi je na pomoč pozval policijo, ki je izsledila izsiljevalca v osebi nekega cigana in nekega Rusa. Zadnji zanika svojo soudeležbo. 25 maskiranih roparjev napadlo vilo. Na vilo odvetnika dr. Kešer-ja v Čazmi je bil izvršen drzen roparski napad. Roparji so zvečer okoli 7. vdrli v poslopje in sicer, ko je rodbina baš večerjala. Zatem so banditi dr. Ke-šeria in njegovo ženo zvezali, hčerko pa zaprli v čumnato. Zunai so ronarji postavili straže. da so lahko nemoteno plenili. Odnesli so vse dragocenosti, izpraznili vse shrambe in V Poskusen samomor. Dne 20. m. m. si je v hotelu "Južni kolodvor" prere-zal žile na roki in poškodoval na vratu železniški uradnik S. T. iz Zagreba. — Na ukaz dr. j Travnerja je bil prepeljan T. v bolnico. Njegove poškodbe niso težke in je upati, da okreva. -o- Samomor 16-letnega dečka. V selu Vrapče na Hrvatskem se je obesil 16-letni Dragutin Končanski. Deček je večkrat izjavil, da mu ni do življenja. Spri se je s svojo sestro, zatem pa je izvršil samomor. -o- ŠIRITE "A. S. in EDINOST" DENARNE POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO, AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsakega odbitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bfle včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din..................$ 8.9C 1,000 — Din..................$ 17.45" 2.500 — Din- ................$ 43.50 5.000 — Din..................S 86.50 10,000 — Din..................$172.00 100 — Lir ........ $ 4.90 200 — Lir ........ $ 9.45 500 — Lir ........ $ 22.75 1.000 — Lir ........ $ 44.25 Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. ali nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo deriar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na—SLO» VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠAREK 70—9th AVE. NEW YORK, CITY- _,___________________ _____ __ Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — P U B L I S H>E D BY: — Edinost Publishing Company JS49 — West 22nd Street, Chicago, HL Telephony: Canal 0098. KONCE RT "A D R I I E, ?9 Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication* NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00 Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.S0 SUBSCRIPTION: For United States per year .......................$4.00 For United States per "half year ..................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year ......$4.75 _"_For Chicago. Canada and Europe per half year ....$2.50 Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj <1fiTT_in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chicago. II!.. under the act of March 3rd 1870._________ Kako napadajo slovenske duhovnike? Bolj podlega in bolj zahrbtnega lista ni med Slovenci, kakor je švigašvagarski list Gl. Narobe. Zapiti urednik tega lista je vzel na tarčo posebno naše slovenske duhovnike. Kjerkoli se kak duhovnik dvigne, da začne delovati za napredek župnije in naroda, ga ta kameleonski list, okrog katerega se zbirajo sami liberalni zagrizenci, ki iz dna duše sovražijo vsak verski napredek in pokret med nami, opsuje in začne o njem trositi razne klevete in laži. Najbrže je to, da newyorski zagrizenci slutijo, da bo chicaški Gl. Smrdobe kmalu brcnila. To priliko, ker druge itak nima, pa hoče ta nesramni newyorški list izrabiti, da grabi s svojimi nečistimi rokami za zastavo podlega, nizkotnega in najbolj umazanega framazonstva. To je njegova misel, to je njegov načrt. Pri tem pa seveda tupatam natakne na svoj Iažnji-vi obraz masko in se še tupatam prilizuje katoličanom; toda volka v ovčii obleki je treba poznati. To je tisti volk, ki je kriv vsega razdora med Slovenci v Ameriki, kakor čitamo to javno pribito v zgodovinski knjigi najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki, izpod peresa najuglednejšega slovenskega duhoVTtika Very Rev. dekana M. šavsa, ki se je s tem listom moral bojevati v našem listu "Amer. SI." pred tridesetimi leti, ko je ta list GL Narobe napadal vero in naše delavne duhovnike med temi našega največjega pijonirja Monsignorja Fran Bu-ha, na ravno tako podel in hudoben način, kakor jih napada v današnjih dneh. Dne 3. febr. t. 1. je ta umazani list napadel pittsbur-škega župnika in mu podtika stvari, katerih namen je povzročiti dvomljivost o njegovem iskrenem in poštenem delovanju za pittsburške rojake. Ne dolgo tega se je obre-goval v aurorskega župnika itd. In dnevno pa napada in sramoti našega chicaškega župnika, ki se trudi, da pozida za našo mladino potrebno slovensko šolo. Podli urednik napada ga, kakor podivjano zbesnel človek. In tako najdemo, če pogledamo nazaj v zgodovino za kulisami tega nesramnega Saksarjevega dela samo podlost,. zahrbt-nost in nečedno intriganje. Ali tak list, ki napada voditelje naselbin in s tem automatično cele naselbine kot take zasluži, da ga pošteni ljudje plačujejo s svojim pošteno zasluženim denarjem? Ne! Tak list, ki seje razdor po naših naselbinah bi ne smel v nobeno pošteno hišo, kjer bivajo pošteni slovenski ljudje. list, na katerega kažfc vsa slovenska zgodovina s prstom, kot na največjega zdražbarja, največjega škodljivca, največjega švigašvagarja in neznačajneža, tak list je sramotno citati in še veliko bolj sramotno podpirati. Zato proč s takim listom! Na drugi strani pa narod okleni se časopisja, ki ti stoji zvesto na strani, ki podpira tvoje delo po naselbinah, PEVSKI ZBOR "ADRIJA," KI JE PROIZVAJAL SLOVEČO Preteitfo nedeljo popoldne 'pevkam in pevcem za njih vs-je priredHa naša dična "Adri- peh v tem tako kratkem času. 'JEFTEJEVO PRISEGO.' držalo doma in jim dajalo do- like točnosti, tako krasne teh-volj zabave. Ako se namreč ta- nike, kakor jo je pokazala "A~ ja," cerkveni pevski zbor cer-; "Zarja" ima izvrstne glasove, ko mladic otroci začno vežbati drija" pri tej skladbi, pa nis^ kve sv. Štefana v Chicagi kon- posebno soprani in alti so jako cert in zabavo. Pelo je poleg Čisti in smo prepričanja, da bo-drugih lepih točk M Je ft ejeva do v kratkem lepo napredovali. prisega," katero je- zložil naš Zapeli so "Ljubezen fn pom- na gosli ali na kak drugi inštru- mo pričakovaff. Krasni napre-ment, je gotovo, da bodo še dek je to in vsi navzoči se ni-krasno napredovali in se izrež- so mogli naccrditi. To je bila bali. Vsi veliki umetniki gfas- umetnost in velik užitek za vsa-šlovenski primorski sfavček Si- Ia<4" in **Nazaj v planinski beniki so se začeli vaditi že kega, ki razume glasbo. Zato mon Gregorčič in ugfasbil naš raj." Naša slovenska primado- prav zgodaj. Škoda, škoda, da prav iskreno častitamo kakor mojster Rev. Hugolm SattrreT, na, Miss Justina Kosmach je nimamo več starišev, ki bi hote- profesorju Račiču, tako vsem frančiškan v Ljubljani. bila jako skopa s svojim gla-jli dati svojim otročičem enako pevcem in pevkam. Krasni zbor i naselbina po-izurjenega ■------------- - —j — o — — -- i j««" fcj -j' vjiui JI UALI ov vjiiu yii u^ivviii vntiiiv pc • VC1I1 111 V. I XV Cl, J11. 1L Cel program je bfl /ako do- som. Nastopila je s sapo enim priliko, da se izobrazijo na ta-!imamo, da je cela nas 3ro izbran in nudil je veliko za- solo "Moja pesem." Še-le ko je ko lahek način, objednenr pa nosna nanj. Tako i bro bave, še več pa muzikalnega občinstvo ni pustilo s pToska-užitka in glasbene izobrazbe njem z odra, dodala je še eno. vsem, ki so se ga udeležili, ta- Justine se zveseli vsak Tjubi-ko da smo dobili veliko ra svo- telj glasbe, kadarkoli nastopi jo vstopnino, ki je bila gotovo s svojim krasno zvonečim gla-premajhna za tako bogat pro- som in nam nikdar zadosti ne gram. poje. Mi bi radi več. Miss Ma- na tako vspesen. da bi bil orke- zbora Chicagcr ."e ni imela med ster še močnejši. Slovenci. Glavna točka programa je Jeftejevo vlogo je pel Mr. bila pa "Jeftejeva prisega." j Jakob Muha znani bariton. Mr. Škoda da ni Bil orkester kakor- Muha ima krasni bariton in je šen bi bil moral biti, ki bi nam dobro rešil svojo vlogo. Miss dal celo glasbeno točko tako, Justina Kosmach in Miss Mary- Program je otvorila Kufrino- ry Hochevar in Mr. EclVrard j kakoršna je izšla iz duše moj- Hočevar sta obe izvrstni pevki, va orchestra z angleško sklad- Šinkovec sta pela jako lep duet stra Fathra Hugolina. Tako i mati krasni gfas in seveda sta smo pa dobili samo nekako o- tucli tukaj pokazali celo svojo grodje tega, kar ' je pravza- bo "Woodlawn Overture." "Gypsy's love song." Med temi Naj že takoj tukaj omeni- točkami je nastopila mlada 8- mo, da je ta orchestra dobro de- letna plesalka Miss Paulina j prav cela skladba. Zamislili lala pri drugem delu, uri zaba- Jane iz So. Chicago, ki je pro-1 smo se v celo kompozicijo in vi za ples in je bilo ljudstvo ja- izvajala umetne moderne ple- skušali slišati v duhu med pet- ko zadovoljno z njo. Manj smo se, katerim je mladina burno jem skladbe vse one inštrumen- la. Mali bili pa zadovoljni z njo kakor ploskala, starejši pa takih ple-pri tej overturi. tako zlasti pri < sov ne razumejo. Nazadnje F Jeftejevi prisegi, kjer je neko- j smo pa zagledali na odru še Iikokrati naravnost pokazila ves efekt skladbe. Oprostiti se jim pa mora, ker to ni glasbena orkestra, temveč samo orkestra za plese. "Adrija" je zapela pred glavno točko: Dr. Schwabovo naš otroški orkestra "St. Stephen's". Komaj smo jih ugledali, smo se jih zveselili. Decem- spretnost in milino glasov. Zadnja točlča programa je bila domači pridelek, katerega je priredil naš Mr. Ludvig Ska-kabaret" ali bolje te, s katerimi jo je okrasil skfa- prizor, ki je ugajal in so vsi 1-datelj. Skladba je nekaj: kras- gralci in igrallče dobro rešili nega in modernega. Ko človek j svoje vloge, posluša posamezne točke, če bi! tudi besed ne razumel, razumeti mora petje, posebno se in-bra meseca smo jih slišali prvič štrumentacijo. Kako krepko za% in smo se že tedaj čudili, da jejčne klicati'na boj : "Na bof na . . . mogoče tako mlade otroke ta- divje Amonite!" Človek si ne I'P" P™ vi jem in zato želi burno ko lepo izvežbati v vijofini inj more drugače, kakor da vidi P™vaI° navzočih. Toda tudi Tako se pevci in pevke, kakor tud? profesor Račič vsi storili v polni meri svojo dolžnost in stopali na oder dobro "Zlata kanglica," Dr. Kimov-i klavirju bobnu. Toda kar so I pred seboj kakor živega veli- °kcmstvo, t. j. naselbina zaslu-čevi:: "Lepa Mara" in "Zvo-;nam pokazali v nedeljo, je ne- kega vojskovodjo Jefteja, ki!Z1. P°P°ln° zahvalo m prizna-novi pritrkavajo." kaj, čemur se nismo mogli na-Izbira svoj narod proti sovra- 11je za tako fepo udeležbo, ka- Nastopilo je tudi pevsko dru-, čuditi in ne moremo drugače gu. Kako krasno slik^ glasbe- smo imel1 Pn teJ priliki: štvo "Zarja," iz So. Chicago. (kakor da častitamo kakor pro- nik bojno polje "Ko za ženico I Ces.^a"ameriRailfka dvorana cerkveni pevski zbor sv. Jurija, jfesorju Mr. Račiču, tako mla- žita snopi." Kakor bi človek vellka» Pa so blle galerije po-pod vodstvom Mr. Jerneja Ko- dim muzikantom. To je nekaj videl, kako padajo ranjeni vo- P°lnoma zasedene m enako v šca. "Zarja" je mlado dru-j krasnega in čast tudi njih sta- jaki, kako vmes žvenketajo me- štvo. Komaj nekoliko mesecev rišem, ki pojmuje duh sedanje obstoji. Vendar častitati mora- mladine in ji ponujajo tudi za mo kakor pevovodji tako zlasti < proste večere nekaj, kar jih bo ki je tvojih misli, ki s teboj misli in kateri ti je vedno pripravljen pomagati. Okleni se katoliškega časopisja, ki cela za tvoj dušni in moralni blagobit! Katoliško časopisje v vsako slovensko hišo, a nesramno protiversko časopisje pa iz vsake slovenske hiše! To naj bo geslo vseh pravih in poštenih Slovencev ta mesec! J. či in kako prebadajo sulice prsi hrabrih vojakov. Mil in v srce segajoč je del, ko sreča oče nritličju so bili vsi sedeži polni. To Ve posebno nriznania vredno in mora služiti društvu "A-driYau v veliko priznanje in za- svojo hčer, katero mora potem ! dos'čenje, da se naselbina tako darovati, kako cel narod plače. Da posebno tukaj, kako smo si želeli čuti celo slkadbo z vsemi inštrumenti T Društvo "Adrfja,"1 je rešilo rist slovenske šoi'e je tudi š*>l-cel svoj del uprav mojstersko. ska blag-ajna preeej lep d je bolje> da ne živi ako gim po številu do 40 skupaj.;neveruje v posmrtno življenje Prve avtomobile so zavzemala mu ni vredno> da živi; ako ima društva, zatem so sledili trije živeti samo 2ato> da bo pQ smr_ avtomobili, ki so bili obloženi s cvetlicami, zatem je bil mrtvaški voz in sorodniki, pri Holms Ave, so društva izstopila in korakala do cerkve, katera se je do malega napolnila. Sv. mašo je daroval Rev. Milan Sla-je, kaplan, po dokončanih obredih pa je imel govor župnik Rev. Vitus Hribar. O temu govoru pa želim napisati nekaj ti iz njega samo kup blata, se v resnici ne splača živeti, ako živimo samo z namenom, kakor žival, smo slabši od živali, ker je iz našega telesa manj vrednosti po naši smrti, kakor iz telesa živali. To velja za o-ne, kateri mislijo, da se s smrtjo vse konča. Mi pa verujemo, katoličani imamo upanje! Božje stvarstvo in Razodetje nam vrstic, ker se mi vidi vredno in Irazodeva, da je človek več, ka- kor pa žival. Žival je daleč za človeškim razumom; človek i- ma hrepenenje, išče sreče, o-pravlja dela, kakoršne živali ne morejo opravljati, ima velik razum, kakor ga nima nobena druga žival. Iti kljub temu se dobe med nami taki, ki trdijo, da ni človek drugega, kakor kup blata. In kakor govore tako tudi žive, in kakor to delajo sami zase tako hočejo tudi druge vernike zapeljati v svoj brezverski tabor s brezverskim časopisjem, z brezverskimi društvi in skupinami. Mešajo se med katoličani in jih slepe, ne-povedo jim, da neverujejo, ampak jih vodijo v temoto v megli, v nejasnosti na lep način, zvabi ju je jo jih v njihova društva z obljubami srečne, svobode in pod krinko, da so oni tudi katoličanje. Človek gre polagoma za takimi pristaši dalje in dalje za njimi v greh, ne odpade precej, ni za enkrat storjen greh še tako daleč, ampak ker se grehi kopičijo in kopičijo potem postane človek zaslepljen, potem ne vidi več izhoda. Potem zgubi vero, se obsodi sam v blato, ubije se blato hoče postati, upanja v Boga nima in si misli najbolje je, da postanem blato, ker bo s tem vsega konec. Kako upanje naj imajo še živeči, če je njih mrtvec le blato? Kdor hoče tako živeti, naj živi, samo naj pusti druge v miru, naj jih ne vleče za seboj, naj pusti katoličane, kateri verujejo in po veri živijo v miru, mi katoličani hočemo biti tudi svobodni, mi hočemo živeti v miru v tem, kar verujemo, mi hočemo braniti našo sv. Vero, mi hočemo imeti svoje pravice, kdčr ni z nami je proti nam, nobeden katoličan ne more biti na plotu, odloči naj se za eno ali za drugo, naj postane katoličan v resnici ali naj pa gre tam kamor spada, ni potreba motiti drugih katoličanov, enkrat se mora to izčistiti. Če človek nima duše, če ni Boga, kako puhlo in prazno je življenje. Brezverec pozna le jednega Boga — trebuh — je-den namen človekov je temu bogu služiti, njegov kenec je pa blato v grobu. Res veliko-u-panje modernih brezvercev. Neki nemški kmet mi je rekel: če človek nima duše, je slabši, kakor živinče, katero vsaj služi s hrano človeku. Človekov edini namen pa je črno rjavo blato v grobu; kakšno veselo upanje slovenskih brezvercev! S temi pomijami pitajo katoliške Slovence! Ali ni to žalostna, obupna zamena! Boljševizem rodi črno obupnost, nemoral-nost, nesrečo do konca. Sorodniki ob odprtem grobu brezverca nimajo upanja. Trdili so: Boga duše ni — edino kar je o-stalo je gnoj in blato v grobu! Jedini bog je trebuh in ta trebuh je zdaj blato in gnojT — Velika tolažba za človeško srce, ki po naravi veruje, upa, hoče srečo, življenje, ne pa smrti. Slovenci, ki ste na pol katoličani, Vi ste katoličani ob pogrebu, ne pa v nedeljo pri sv. maši. Jeste meso v petek, zane- Boljša bodočnost čaka tistega, kateri štedi redno — ker njegovo štedenje mu omogoča priti do prilike, da postane neodvisen. ( AKO STE NAMENJENI POTOVATI V STARI KRAJ letošnje leto, zapomnite si, da je v Vašem interesu, ako se obrnete za pojasnila na naš potovalni oddelek. Mi zastopamo vse parobrodne črte in Vam pomagamo preskrbeti vse potrebne listine. 4 Pošiljanje denarja v Jugoslavijo in druge kraje izvršujemo hitro in ceno. Kupujemo Vaše vloge na Jugoslovanskih bankah. Kaspar American State Bank 1900 BLUE ISLAND AVE. vogal 19. ceste. CHICAGO, ILL. « Kapital in preostanek $2,000,000.00 Gotovega imetja dvajset milijonov dolarjev. VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V TO MOČNO IN ZANESLJIVO BANKO. m ar j ate sv. zakramente, pa še trdite, da st§ katoličani ?! Kakšni? Taki, kakor potrt avtomobil. Izgleda, kakor avtomobil, samo za rabo ni. Tak avtomobil se mora ali streti, ali popraviti, za drugega ni. Ravno tako je $ takimi katoličani. Katoličan, boljševik in brezverec obenem ne moreš biti. Torej katoliški Slovenci nazaj v katoliško cerkev; tu je vera, upanje! Pod križem, ki je drevo življenja, klije upanje častitljivega vstajenja in edino tukaj — drugod ga v resnici ni, ali ne jasnega^ Pokojnikovi sorodniki najdejo tolažbo edino ob križu, nikdar in nikoli pa ne v temnem obupnem, črnogledem boljševizmu! Katoliška cerkev, katoličanje so imeli od začetka boj in ga bodo imeli do konca sveta. Tako ga imamo tudi v današnjih dneh. Naj žalostne jše za nas, da imamo v svoji sredi mnogo polovičarjev, bili bi radi tuintam. Toda katoličan in boljševik ne moreš biti objed-nem! To se mora izčistiti, kdor je z nami naj bo z nami, to se mora odločiti, dobri katoličanje se morajo pognati za svoje pravice, tudi v vaših društvah se morate katoličanje pognati za vaše katoliške pravice. Ko napadajo vas in vaše kat. prepričanje je vaša dolžnost da se poženete. Z molčanjem ne boste ničesar dosegli, časopisje vaših jednot, v katerem se napada vera je treba zavrniti z odgovorom! Pokažite se, da ste katoličanje, da se zavedate svojih pravic in dolžnosti. Sicer pa vstopajte v katoliška društva, prihajajte v cerkev. Ta tukaj, katera leži pred nami je bila dobra katoliška žena, živela je tako kakor se katoličanu spodobi živeti, to Je bila dobra katoliška družina, ona je verovala v posmrtno življenje, ona je vedela da bo po smrti več kakor blato in, ako se splača nekaterim katoličanom, da žive pravično in katoliško, tako se splača tudi drugim. Dejanja je treba, v dejanjih je potreba pokazati svoje prepričanje. Ne v cerkev samo takrat kadar je kakšna slav-nost ali pogreb. Čemu nosite vaše zastave v cerkev, ako pa vaša Prosveta udriha po sv. resnicah, kaj sami sebe sramotite in sramotite svoj narod? A-ko ste katoličanje, pokažite se, ako pa niste potem pa ni vredno da živite. Bolje za takega, da ne živi in bolje je za narod, da ne živi, ako ne živi, da bi veroval. Če imamo samo živeti, da enkrat postanemo blato potem ni vredno da živimo, če poprej izumrje tak človek in , tak narod bolje je: Mi katoli-I čanje pa imamo upanje, da I bomo po tej revni dolini solza . dosegli srečnejšo in boljšo bodočnost. Vabim vas vse, da postanete bolj verni bolj delavni in odločni katoličani, da z dejanji pokažete svoje versko prepričanje." Nekako tako ali vsaj podobno je govoril pridigar Rev. Vitus Hribar. Njegove besede so rezale globoko v prsa vseh, nekateri so sprejemali to pridigo z veseljem, drugi so bili o-čarani, in nekateri pa potola- NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem našim cenjenim naročnikom (cam), prijateljem (cam) in dobrotnikom (cam), kakor tudi vsem našim roiakom in rojakinjam v držaw Minnesota naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš glavni potovalni zastopnik Mr. Leo Mladicb* ki j p pooblaščen pobirati naročnino za list "Amerikanski Slovenec — Edinost," "Ave Maria" in "St. Francis Magazine," nabirati oglase, pobirati razna naročila za knjige in sploh vse kar je v zvezi z gori imenovanimi listi in našim podjetjem Vsem ga prav toplo priporočamo in prosimo, da mu gredo rojaki pri njegovem težavnem delu za razširjenje kat. tiska na roko in mu pomagajo kjerkoli mogoče. UPRAVA "A. S. & Edinost" in "Ave Ma- *ženi z upanjem da žive prav. Po razhodu: in pogrebu so se usule razne govorice. Nekateri so govorili to drugi zopet drugo, sleherni si je drugače razlagal pridigo. Nekateri' so se pritoževali, da je govorrtik razžalil ostalo družino pokoj-nice. To'ni res! Družina je bila pohvaljena od Rev. Hribarja, ta izgovor so uporabili le radi teg^, da bi dobili izgovor in da bi s tem govornika poniževali. Drugi so rekli: da je b^ lo za smeh, kar tudi ni res. Da bi govornik govoril za smeh, se motijo. Rečem, da tako resno kot je govoril Rev. Hribar in tako premišljeno in odkrito, je še malo kateri govoril, govornik se je posluževal sredstev, da bi ložje prepričal vse navzoče kaj pomeni za Človeško življenje in smrt, in kdor ni tega hotel razumeti, ta je že precej daleč zašel, in ta naj še to pridigo majo bolj premisli, naj začne misliti resno. Ako so mu take stvari za smeh, potem je že daleč proč od sv. verskih resnic. Da je pa govornik uporabil to priliko za tako pridigo naj pa vsakdo ve še tole: V Collinwoodu se nahajata d,va velika društva ki niso nekateri ali mnogi člani teh, naklonjeni cerkvi, ln posebno v enemu izmed teh društev se dogajajo hudi prepiri med člani dobrih in med člani onih, kateri se sicer prištevajo, da so katoličanje in vendar ravnajo Čisto tako, kakor pravijo nasprotniki katoličanov, kadar je pogreb, hočejo v cerkev tudi z zastavo, katera nima po nobenih pravicah škofije ustop pred altar. Oni grozijo župniku, ker jim po predpisih škofije prepoveduje njih vstop s zastavo pred altar; ker njih glasilo "Prosveta" pisari zlobne Članke" napram katoličanom in s tem članstvo meša in meša tako, da noben ne more videti prave resnice, kako in kaj. In to župnika, kateri je gospodar katoličanov v svoji župniji črez katere je postavljen žali, on yi-di, da se godi velika krivica faranom, ki so dobri katoličanje, in je v ta namen nastopil odločno. On nikogar ne zaničuje, on vabi vse, on pa tudi ne more drugače, kakor da pove odločno in jasno, on se ne boji zameriti onim, kateri so zagrizeni protiverski fanatiki, on pove jasno on odločno pa tudi pravično in resnično, on pravi, da katoličanje ne morejo pustiti in mirno gledati, da drugi zlorabljajo njih vero za svojo propagando, da hočejo zedini-ti na videz, da je versko življenje ravno tako kot brezversko, in zato je rih faranov in katol teri ima za seboj velik vspeh. Anton Grdina, NAZNANILO. Podpisani izdelujem vsake vrste zdravila in imam diplomo za to, da jih smem javno prodajati. Preiskana imam od najboljših državnih kemistov aH kemikov in profesorjev, fcQt od doktorja - profesorja John Spenzerja, Medical Laborato-ry, 646 Rose Bldg., Cleveland, O* in preiskane in potrjene i-mam od Cleveland City Laboratory, od mestnih kemikov in od kemikov v Washington, D, C. Potrdilo imam, da nobeden 'ne more bolje zdravila napraviti kot jaz, za želodec, za je-tra, za golston, za gas in zapri« je želodca, za apetit, vseh vrat jrevmatizma, za vse stare rane in fluse, kašelj in za pljučne bolezni. „ Izdelujem tudi zdravila za golše ali krof. Katera ga iiia na vratu, jamčim $1000. da ji moje zdravilo pomaga brez o-peracije. Torej prodajam pravo brinjevo olje, sladko Jane-ževo olje za krče za o troke, da mirno m zdravi spijo. Še enkrat opomnim, da so moja zdravila opravičena in da jih smem sam izdelovati in prodajati po celem svetu. Zatorej, kdor boleha za te stare bolezni, naj se potrudi takoj, ko mu je priložnost dana, da se narod prepriča, da se dobi človek, ki ima skušnje iz starega kraja in tukaj, da se pomore človeku, ki je že ves obupan. Torej priporočam čitateljem, da si naslov shranijo, kadar pa ste bolni, takoj opišite vašo bolezen, starost, delo in stan, ter pošljite name. Morate priložiti znamko, ko mi pišete za pojasnila. FRANK STARC. Izdelovalnico sem podprl na 6204 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. LETNA RAZPRODAJA HLAČ. Na stotine vzorcev worsteds, cassimeres in cheviots po j ako znižani ceni. Imamo vse vzorce, vse barve in velikosti do 52 palcev mere Čez pas. Izrecne vrednosti in njih cena je od - $8.50 $2.50 Lahko si prihranite od $5.00 do $15.00 na zimskih suknjah in oblekah z enimi ali dvojnimi hlačami. Vabimo vas, da si ogledate to našo veliko izbero po $19.50, $23.85, $33.50 in $38.50 BOLJŠIH NE POBITE ZA TO CENO V CHICAGI. " Sfežcii^ - - ^ f • -Si v; 'AMER2KANSKI IN OST." HAGARIN SIN ROMAN. PAUL KELLER. — F. O. 33 "Jutri — jutri je — dovolj zgodaj." Nato stoji zopet zamišljen, slednjič vpraša: "Ali jo boste kmalu vzeli?" / "Da. Ce hoče bora — kmalu!" "Dobro!" Robert seže v žep in postavi revolver na mizo. "Kaj — kaj pa to?" * "Vam ga podarim kot poročno darilo." Ostro gledata drug drugemu v oči. S strahom zre Scholz v nasprotnika, o katerem ve, da je bil zaradi nasilstva tri leta zaprt. "Vam ga podarim," ponovi Robert. Nato se obrne k vratom. — Toda še enkrat stopi nazaj. "Nekaj sem pozabil povedati: Lora bo dobila dvanajst tisoč mark dote. Dvanajst tisoč!" Robert se vrne v Vrtno ulico. Stara dva prosi, da bi ga pustila za nekaj minut samega z Loro. S sklonjeno glavo stoji pred deklico in s tihim glasom pravi: "Ne bodi več žalostna, Lora, vzel te bo. Pri njem sem bil. Jutri pride sem. Kmalu se vzameta. To bo storil — ker te ljubi. — Izprašal sem ga. O doti sem mu povedal šele nazadnje. Kamlu te bo vzel." Lora strmi vanj. Ne posveti se ji obraz v solnčnem sijaju, nikako veselje ji ne zažari v očeh. - "Lora, boš sedaj mirna in zadovoljna?" Goreče ga pogleda, požira sapo, ne more spregovoriti. Še enkrat ga pogleda, nato se skloni z glavo na mizo in joka bridko. Mlado dete, si prišlo do spoznanja ? Robert stgji ganjen pred njo. Nato jo poljubi rahlo na belo teme in odhiti. m 18. POGLAVJE. S tisoč vej poje pomlad nove pesmi. Potoki hite, veter hiti. V teh dneh je človeku neprijetno doma. Rad se loči od lljega kot od znanca, pri katerem je bil predolgo na obisku in katerega se je naveličal. "Stražnik" na hribčku stoji še gol, pri nogah mu pa cve-teta dve vijolici. "Stražnik" ju gleda ves dan kot siv vojak, ki gleda otroku v oči. Mirno sme sanjati na predstraži. Gozdu, ki se razprostira za njim, ne grozi sedaj nič hudega. Tukaj sedi ptica na pisanih jajčkih, in utrip starega življenja se druži z utripom novih bitij. Vsak dan novo veselje, nova vrnitev, novo srečanje. -- i—^t—— I Slovei Ob vznožju "stražnika" sedi Robert Winter. Danes nima nič dela. Hartmann je odredil praznik za vso higo. Lora se moži. Gottlieb in Kristina sta odšla v mesto. Razen teh dveh bodo pri poroki samo sorodniki ženinovi, ki so se zaradi dote kmalu pomirili. Drug nihče. Zlasti on ne, dasi mu je pisala Lora enkrat, ženin pa trikrat: Lorino pismo je shranil. Navsezgodaj so videli grd prizor: Bertold je hotel mater tepsti. Odkar je odšla Lora, je fant potuhnjen, uporen, često napol divji. Potoki hite, oblaki hite, veter hiti. Potok se blišči. Vrbe se ponašajo s srebrnimi mačicami. Modro nebo se svetlika v vodi. In Lora je v mestu in se moži. Robert se trdno nasloni na deblo. Od daleč vidi, d^ prihajata Gottlieb in Kristina. Zdaj je štiri popoldne. Poroka se je vršila zjutraj zgodaj. In še danes odpotujeta mlada zaročenca proč, ker se je dal Scholz prestaviti. Robert ystane in stopa po griču navzdol. Mirno jima gre naproti. "Je ponočena ?" "Da!" "In odpotujeta še danes?" "Da, Robert." "Tako je dobro — dobro, ker je končano." Nekaj korakov gredo po cesti, kar pravi Gottlieb: Robert, mnogo ti ne moreva biti, čisto pa ne boš preziral najinega prijateljstva." "Ne. In zato ostanem tukaj. Zaradi tebe, Gottlieb, zaradi Vas, Kristina, in tudi zaradi gospoda Hartmanna." Obema poda roko in gredo skupaj domov. V isti uri drdra vlak v svet. Mlada žena stoji pri oknu. Tn ko zagleda v daljavi zvonik v Teichavi, ki se zopet kmalu skrije, misli v težki bolesti na nekoga. ♦ * * Potoki hite, oblaki hite, veter hiti. Ves dan so letele urne ptice po zraku, ves dan so se zibala drevesa v gorkem vetru. Nič ni hotelo počivati. Rejeni konji na polju so skušali brez povelja uiti, krave so se vlekle na verigah. Dr. Friedlieb je šel čez dan dvajsetkrat brez namena skozi vas. Huebnerjev PeterČek je skočil brez namena petdesetkrat čez jarek in pri naslednjem skoku si je zvinil nogo. Scherwenkovka je odprla prostovoljno okno. Pijanec zidar Winkler je spal skoraj stalno na prostem. Gospodična Ivanka je stopila enkrat brez čepice pred vrata. \ Debela vdova je pisala Steinerju zaljubljena pisma. Steiner pa ni odgovoril, ker je postal otožen. Nesreča z dinaxnitnim vžigalnikom. Dne 20. m. m. je 12-letni A-lojzij Luršak, sin gostilničarja s Progerskega razbijal dina-mitni Vžigalnil^ katerega je kupil od 5-letnega Romana Lor-beka. Dinamit je eksplodiral in POSESTVO NA PRODAJ v Gradacu na Dolenjskem g. Janeza Stipaniča. Hiša je.prostorna z več sobami in primerna za kako trgovino, ker je blizu novega kolodvora. Podrob-; nosti se zvedo pri lastniku MARTIN KOLBEZEN 1048 S. Santa Fe PUEBLO, COLO. ymtymamt >m< ;*c< WBC ym<» i ANTONIJA RIFEL g $ MIDWIFE I 522 Broadway St. £ Phone: 2380 JOLIET, ILL. Phone: PROSPECT 5928. in CANAL 0098. C. J. Evančič SLOVENSKI ODVETNIK Slovenskim gospodinjam je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino ori domačem mesarju : Math Kremesec 1849 — W. 22nd Street. / SLOVENSKI MESAR 1912 W. 22nd STR., ^SjT CHICAGO, ILL. Phone: CANAL 6319. Established 1857 Pošiljate Vi Denar v Evropo? Ako ga pošiljate, pridite k nam po pojasnila. Naša svetovna zveza nam omogoča z našo oseminšestdeset-letno izkušnjo v bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE denarja. Pridite! FIRST NATIONAL BANK Največja in najstarejša banka v Jolietu. Premoženje te banke znaša $13,000,000.00 Chicago, lil. 'Šur Majk! KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAR O KJE DRUGJE, rO NAREDIMO TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV. % Naša Tiskarna izdeluje tiskarska/ dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? Vsem cenjenim društva m se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo