39. Številka.
V UuMjonl, v soboto, 16. februaria 1901.
XL leto.
Izhaja vsak da« sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za asstio OgillS dežele za vse leto 25 K, za'pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto
24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tu|e deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat.j— Dopisi naj se izvole frankovatl - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnistvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
JKesečna priloga: „Slovenski Tehnik11
Uredništva telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
Upraraištra telefon št M.
Bojni klic škofa Jejličn.
Nesreča kranjskega slovenstva, Anton Bonaventura Jeglič, po volji naših neprijateljev škof ljubljanski je v svojem postnem pastirskem listu •belodanil bojni klic in poziv. Po dolgih modrovanjih, ki so prepričevalen dokaz nenavadne slaboumnosti, se je Anton Bonaventura povzpel do naslednjega  višjepastirskega poziva:
„Nikoli ne pozabimo na resnico, da je Kristus pravi Bog, da je torej katoliška Cerkev božja Cerkev, da ima edino ona čisto in nepokvarjeno resnico o Bogu, o Človeku, o dolžnostih naših na zemlji in o namenu večnosti. Kar se torej govori in piše proti veri, proti Cerkvi: vse je zmota in laž.
Nikar naj vas ne preslepe besede : svoboda, svobodomiselnost, napredek! Saj veste, kaj se pod temi lepimi besedami prikriva: misli 3e svoboda od Boga in od večnih resnic, svoboda od zapovedi božjih in cerkveuih, svoboda mesa in strasti; misli se napredek na potu od Boga, napredek v zmoti, napredek nazaj v staro poganstvo. O grozuef\ napredka!
Proč od mož, proč od časopisov in knjig, proč od društev, kjer se grdi Cerkev Jezusova, kjer se blatijo cerkveni služabniki, kjer se zahteva svobodna šola, kjer se kliče po razpo-roki! Proč od njih, da se ne prevarite, ne okužite in ne izgubite svojega Jezusa zase in za vas rod!
Oklenite se mož, kupujte časopise in knjige, snujte društva in pristopajte k onim, ki branijo pravice božje in cerkvene, ki zahtevajo krščansko šolo, krščansko družino, krščanski zakon, krščansko življenje, ki torej branijo pravo svobodo in pospešujejo pravi napredek na potu resnice in čednosti. Spominjajte se svojega krščanskega prepričanja in odgovornosti pred Bogom prav posebno pri volitvah in dobro premislite, kakemu možu smete
dati svoj glas. da vas zastopa v po-stavodavstvu."
Ta svoj poziv je škof Anton Bonaventura utemeljil takole:
„Velika nevarnost za sv. vero je navidezna znanost. Kajne, znanost na nas močno deluje:  znanosti iščemo; saj naš razum po znanju hrepeni; od tod privlačna sila izobraževalnih društev ; od tod spoštovanje do mož, ki so se znanstvu posvetili in  v njem naČelujejo; od tod tudi ponos vseh onih, ki kaj znajo.   Toda kaj potem, ako učen mož v svojih preiskovanjih pride do zaključkov, ki se z vero ne ujemajo?   Ako   se   zaveda človeške slabosti in se spomni, kako   se učenjaki motijo, bo spoznal svojo zmot > in šel iznova preiskovat, da jo najde. Toda, ako je na svojo učenost prevzeten, ali bo pripoznal svojo zmoto? Ali ne bo marveč začel misliti, da je verski nauk napačen, da je vera znanosti nasprotna, da mu ne pusti svobodnega raziskavanja, ampak ga hoče s svojimi nauki omejevati'? Ali prevzetna sirota ne bo trdil, da torej vera nič ne velja, in ker ne more reči, da se moti   Bog,   ki  je   večna resnica, trdil bo, da se  Bog  ni  razodel, da Boga sploh ni,  da je  napačno, kar Cerkev uči. Tako pride v nasprotje 8 Cerkvijo, pa jo začne prezirati, grditi, preganjati: da reši  svojo  zmoto, zavrže vero in njene resnice.   Tudi beseda napredek nas slepi. Saj nas naša narava  sama  žene,   da poizkušamo napredovati.   Peče nas,  ako se nam očita, da smo zaostali za napredkom časa; sram nas je tega  očitanja. In glejte! to je   zopet  nova nevarnost za sv. vero. Kdo se ne  bi čudil nepričakovanemu napredku  naših dni! Poglejmo tovarne z njihovimi stroji! Poglejmo uporabo vodnih moči, uporabo elektrike!   Tega  napredka vera nič ne omejuje, nič ga ne preprečuje. Ako pa učeni ljudje v dozdevnem napredku začnejo tajiti Boga, dušo, večnost, tedaj se mora Cerkev, se mora
duhovnik, se mora kristijan upreti in reči: To je zmota, ker nezmotljiva vera nas drugače uči; ti nauki niso napredek v znanosti, ampak napredek v zmoti. In sedaj se začne vpiti, da je vera napredku nasprotna, da so verni ljudje nazadnjaški ljudje, da so mračnjaki, ki za znanost ne marajo! In sedaj se očita cerkvi, da hoče ljudstvo v neznanju, v nevednosti, v mračnjaštvu pridržati! In ta klic je mnoge v veri omajal; in ta klic je tudi za vas nevaren! V marsikom, ki ne ve, od kod ta klic in kaj pomeni, ki ne ve, kako je zmoten in lažnjiv je vero omajal.
Je pa Še en klic še bolj nevaren: klic namreč po svobodi, po neomejeni svobodi v mišljenju, govorjenju in življenju Kajne, nagon po svobodi je posebno močan nagon. Že otrok hoče biti svoboden od volje očetove in materine. Kaj pa šele krepki mladenič in čila dekle! Kako vse v njih kipi! Po prostosti, po svobodi, po neodvisnosti koprne; kako neznosna jim je zapoved ali prepoved staršev, kako neznosna beseda pridigarjeva, ki jih pred neomejeno svobodo svari, ki jim kaže voljo božjo in njegovih namestnikov kot mejo, v kateri se morajo gibati, katere ne smejo prekoračiti! Kako pa jih vleče vabilo, svobodno poleteti med svobodni svet! In tudi mož, kako težka mu je borba proste volje s postavo cerkveno, z zapovedjo božjo, kakor mu jo dušni pastir oznanja. Ker je taka naša narava, zato je prenevaren klic, osvoboditi se od predsodkov verskih, osvoboditi se od pretežkega jarma cerkvenih zapovedi, osvoboditi od nasilstva duhovniškega. Ali ni ta klic že premnoge zapeljal, da se obračajo od cerkve, od cerkvenega življenja, od cerkvenih naukov, od duhovnika svojega in polagoma tudi od vere same? Ta klio jih moti in zaslepi, da ne zapazijo, kako jih vleče od resnice v
zmoto, od srečnega življenja po zapovedih božjih v življenje po spri-deni svojevoljnosti, od prostosti otrok božjih v sužnost hudih strasti. Nevarnost raste, ako neštete prikrite zmote širijo in branijo in v sladkih besedah priporočajo časopisi, knjige, društva. Kako laskavo in prevarljivo znajo pisati oni, ki so že na potu od vere. ki so jo v srcu, morda tudi na zunaj javno že zavrgli ! Kako premeteno umejo uporabljati besede: napredek, svoboda, znanost, kako prebrisano umejo hujskati zoper rimske verige, zoper mračnjaštvo, zoper oblastnost Cerkve in duhovnikov; kako znajo uporabiti vsako malenkost, da v še vernih srcih vzbude dvom in sum in sramovanje pred vsem, kar jim je do sedaj bilo sveto! Borba v srcu, borba za vero in proti veri se začne; kakšen bo izid?
V tej nevarnosti pogineš, ako ne moliš, ako dobro in prisrčno ne moliš, ako ob nedeljah ne hodiš k sveti maši in pridigi, ako opuščaš sv. zakramente . . ."
Ta škof Anton Bonaventura Jeglič. Polemika proti taki „modrosti" se pač ne izplača. Kje bi bil danes svet, če bi se bila znanost vselej tam ustavila, kjer seni vec ujemala s cerkvenimi nauki? Človeštvo bi tičalo Še danes v temi nevednosti in barbarstva, kakor pred tisoč leti. Cerkev je na pr. dolga stoletja tajila, kar je učila znanost, da se suče zemlja okrog solnca, in tajila je in preklinjala vse polno drugih znanstvenih naukov. Prav temu, da je znanost iskala resnico še potem,ko je že bilav nasprotju s cerkvenimi nauki, se imamo zahvaliti za današnjo kulturo in civilizacijo, ki je največji blagoslov človeštva.
In prav tako je tudi z napredkom in s svobodo. Najbolj svobodni in najbolj napredni narodi na
svetu so tudi najsrečnejši, najnrav-nejši, najmogočnejši in najbogatejši. Svobodni in napredni Angleži, Francozi, Američani in Nemci so danes najsrečnejši narodi, med tem ko so katoliški narodi najzanikrnejši iti vsled tega najmanj deležni pozemske sreče. A tudi ves napredek in vsa svoboda, ki jo uživa Človeštvo, se je dosegla v boju zoper cerkev. Kdo je bolj nasprotoval demokratiziranju držav kot katoliška cerkev? Kdo je preganjal in preklinjal ustavnost, svobodo zborovanja, svobodo vesti, svobodo časopisja, kot katoliška cerkev. Kdo se je bolj ustavljal splošnemu ljud-skošolskemu pouku in kdo je še danes najhujši preganjalec šole? Katoliška cerkev, ki se dobro zaveda, da bo imela v rokah moč in bogastvo, dokler bodo ljudje neumni in nazadnjaški.
Znanost, napredek in svoboda, to so zvezdovodnice Človeštva. Kar smo dosegli, to je bilo, kakor smo že rekli, vse doseženo v bojuzoper katoliško cerkev. Vedno se je cerkev ustavljala razvoju znanosti, napredka in svobode, vedno je kakor sedaj ljubljanski škof z neslanimi ti-radami grmela proti temu, ali kolesa časa ni mogia ustaviti in ga ne bo.
Kar škof uči, zahteva in priporoča, ima vse namen, vzdržati slovensko ljudstvo v duševni suž-nosti duhovništva. V tem je škof dosleden in dosezal bo uspeh, dokler ne bo sekira prosvete zadela korenin klerikalizma.
Razširiti je treba duševno obzorje slovenskega ljudstva, omogočiti mu je treba, da spozna krive nauke, laži in zvijače, s katerimi ga njegovi izkoriščevalci drže v suženjski odvisnosti in tudi pri nas bo konec klerikalizmu in se začne doba ljudske sreče.
LISTEK.
Kratka sreča.
„Danes sem zidane volje, hej, pa ga zvrniva še poliček !u je dejal jovi-alni, že precej osiveli župnik G. svojemu bledemu mlademu gostu po kosilu. „Ne veste, ljubi moj, kako me veseli, da ste srečno opravili tisto preklicano maturo. Slišal sem, da ste nameravali že odstopiti. No, zdaj je vse dobro. Kaj pa hočete študirati?"
„Jus, gospod župnik!"
Starec je vstal, odprl vrata in zaklical: „Barba! Barba!"
Pricopatala je župnikova sestra, sloka rumenopoltna ženska, zmerom dosti bolj sitna, nego je bilo treba.
„Barba, duša zlata, bodi tako dobra, prinesi ga nama še poliček, veš, tistega iz kota! Nikar ne godrnjaj, roža juruzalemska! Stoj, stoj! Prinesi ga rajši kar liter, da ti ne bo treba dvakrat v klet!"
Barba je bolestno pogledala proti stropu in odšla.
„Naj se poveselim z vami!" je nadaljeval župnik in sedel. „Zdaj vam je odprt ves svet, in pojo vam vsi ptički. Ej, tisti čut po zrelostni preizkušnji! Kje so tisti časi! Kje so moje ..."
S kislim obrazom je prinesla „roža jeruzalemska"  sladkega vinca-
„No, Barba, ljuba sestra, najboljša in najhujša kuharica vseh slovenskih farovžev, počakaj malo!" jo je dražil brat. „Nikar se ne drži tako grdo kakor kočevarski greh! Tu ga imaš tudi ti kozarček! Trkni z našim gostom, ki poj de jeseni na Dunaj študirat vse pravice in krivice. Zivio!"
Sestra se je nasmehnila prisiljeno, trknila z obema, pila in odeo-patala v kuhinjo.
„Le čakajte!" je vzkliknil stari gospod in nalil kozarca iznova. „Vino mi je omajalo jezik. Povem naj vam
zgodbico !"
„Prosim!"
„Bilo je pred davnimi leti. Takrat, veste, je bila matura zadnje tri. štiri dni julija. Jasnega jutra meseca augusta je sedel na skalini sredi hoste nad Savo brezskrben abiturijent.
„Obletal in obredel si že vse te lepe domaČe kraje", si je mislil. „Pa poglej enkrat nekoliko po tujem svetu! Kam bi ? K teti v Gorico ali k stricu na Ogrsko ?u
Vstal je, in Šel po stranski stezi navzdol in po večji, kameniti poti dalje. Postal je ob grmu in si odrezal dvoje neenakih vejic. Kdor bi ga srečal prvi,  naj  bi potegnil Šibico.
Krajša je pomenila Gorico, daljša Ogrsko. — Dolgo ni videl žive duše,
Naposled pa je zasijalo med zelenjem nekaj pisanega. Izza ovinka se je prikazala jako vitka deklica v modrem kratkem krilu, z rdečo ruto 5 na nedrih je imela šopek erike, v roki košarico. Ko sta sa približala drug drugemu, je dijak strme obstal. Tako krasnih modrih oči ni bil videl Še nikjer nikdar. Nekaj nenavadnega, nekaj tožnosladkega je zagorevalo in ugašalo v teh tajinstvenih zvezdah in zopet zaplemenevalo in zaigravalo. Povesila je dolge temne trepalnice in hotela hitro mimo njega.
„Počakaj malo, lej jo no!" jo je ustavil. „Kako ti je pa ime?"
„Anka".
„Ali se me bojiš, Anka? Sem mar tako grd in strašan?"
Nasmehnila se je in zmajala z dražestno glavico. „Pustite me, mudi se mi!"
„£, kaj se ti bo mudilo, saj se še meni ne, ki poj dem v Gorico ali celo doli med Ogre, kakor namreč ti potegneš zdaj tukajle. Vleči vejico, Anka!"
Ponudil ji je vejioi; začudena ga je pogledala in rahlo potegnila krajšo.
„ V Gorico torej," je dejal. „Dobro. Madžarembri naj me pišejo pod klobuk!  Anka,  naj te no malo sprem-
ljam! Pomeniva se kaj! Saj nisi huda? — Kje si pa doma?"
„Gorile pri Zalokarju!"
„ Jaz pa onkraj Save v Sent Jerneju. France mi je ime".
Gledal ji je vedno v obraz in se večkrat spo teknil ob kamen ali korenino, preden sta dospela na rob gozda.
„Tamle je naša bajta,- je dejala. „Z Bogom!"
Prijel jo je za roko in jo prosil, naj mu da šopek. Dala mu ga je, in zopet uprla vanj svoje čudovite, tožnosladke oči..
„Anka, kdaj prideš zopet po tej poti?"
„Pojutrišnjem zjutraj morebiti," je odgovorila in odhitela.
„Gotovo, gotovo ! N«3 morebiti!" je zaklical za njo.
Vse je igralo v njem, ko se je vračal domov. Tako da ni poskakoval. Doma je pograbil sestrico Lizo in jel z njo plesati po dvorišču; vriskal je in ukal, da je zbežala vsa kuretina. Ušla mu je tudi Liza. On pa je odklenil sultana z verige, ga prijel za sprednji nogi in zaplesal z njim hitro polko.
„Mati!" je dejala Liza, „naš France pa ni malo prismojen! Le poglejte ga!"
„No, kaj bo že", ga je vprašala
mati pri kosilu. „Kam pojdeš? Med Ogre ali v deveto deželo ali kam ?"
„Nikamor ne!"
„Zakaj ? Kako je to ?"
„Zato, ker sem fant od fare!"
„Lejte," si je mislila stara, „saj je menda res malo prismojen! Preveč se je učil, revež. Bog nas varuj nesreče!"
France pa je komaj Čakal določenega jutra. Že je obupaval, da ne bo Anke; naposled je prišla vendarle. Ko bi trenil, je bil pri njej. Preprosil jo je, da je šla z njim po stezi do skaline. Tam sta sedla in šepetala, tam ji je pravil, kako neizmerno jo ima rad. In ovil ji je roko okoli vratu, pritisnil Anko k sebi in jo poljubil. Vsa rdeča je vstala in zbežala.
„V ponedeljek pridem spet," mu je zaklicala in izginila.
Odslej sta se shajala večkrat na tem kraju. Meglenega septembrskega dne jo je čakal izredno dolgo. Prišla je z objokanimi očmi.
„Danes sva zadnjikrat skupaj!" mu je rekla. „Vzeti bom morala Gor-nikovega; oče so mu dolžni ..."
„Prodati te hočejo!" je vzkipel France, ves vroč.
„Takoj moram spet domov!" je dejala. „Mati so me videli, ko sem odšla."
„Pridi še, pridi še!" jo je prosil.
Volilno gibanje
Praga, 15. februarja. Zastopniki Čeških strank so imeli včeraj skupno sejo, pri kateri so se dogovorili, da si državuozborske mandate rasdele tako, da dobijo staročeška, državnopravna in radikalno-napredna stranka po tri, narodno-socijalna stranka pa štiri mandate.
Gradec, 15. februarja. Dunajski vodja krščanskih sooijalistov dr. Cressmann je govoril včeraj na zborovanju krščanskih socijalistov. Rekel je, da je krščansko socijalna stranka postala velika iu edina državna stranka. Nadalje je prorokoval, da bo vsled strahovite desorganiza-oije pri nemških svobodomiselnih strankah v Avstriji pri bodočih dr-žavnozborskih volitvah treba še več ožjih volitev, kakor jih je bilo na Nemškem. Dosedanja največja nemška stranka v Avstriji, nemška ljudska stranka je brez moči proti kršenju stranke v frakcije, zato pa se mora pripraviti krščansko socijalna stranka, da prevzame v bodočem parlamentu vodilno vlogo.
Dunaj, 15. februarja. Ministrski predsednik baron B e c k je opustil kandidaturo za državni zbor. Spi aš H a ga je pisava Čeških časopisov. Obenem se zatrjuje, da tudi ministra baron Bienerth iu grof Auers-perg ne mislita kandidirati.
Ogrsko-hrvaški državni zbor.
Budapešta, 15. februarja. V začetku seje se oglasilo vec poslancev, ki so obenem uredniki ali lastniki časopisov ter protestirali proti obdolžitvi, da jih je vla la podkupila. Tako je izjavil posl. Sinnegh, da njegov list „Magyar Orszag* za časa Fejervarvjeve vlade ni dobil niti vinarja podpore, dasi je v predloženi listi izkazanih 4000 K. Istotako je izjavil posl. Szatmarv kot odgovorni urednik časopisa „Budapest", da za časa Fejervarvjeve vlade ni bil list v nikaki zvezi ne z vlado in ne z državnimi železnicami ter ni dobil ne vinarja pavšalij, dasi izkazuje ministrstvo 1000 K. Posl. Hed ervary je zahteval, naj se vlada Še enkrat izreče, kako hoče urediti tiskovne razmere in zistem o pavšalih. Posl. Sakovszki je zaklical: Pavšalij e se morajo popolnoma odpraviti!" — Ministrski predsednik dr. Wekerle je izjavil, da ne bo ničesar ukrenil, kar bi utesnilo tiskovno svobodo, ker vladni namen ni, zatirati svobodno izražanje misli. Glede pavšalij je ponovil, kar je rekel že včeraj minister Kossuth, da s pavsalijami vlada ne misli vplivati na Časopisje, temuč je to le odškodnina za inserate, in sicer dokaj manjša odškodnina, kakor pa bi iznašale normalne inseratne pristojbine. Sedanja vlada je ta zistem že prevzela, a je pripravljena, da ga primerno sanira. In ravno zadnja
ministrska konferenca je sklenila, da se pavšalni zistem popolnoma odpravi. Le na ta način si bo Ogrska zopet popravila svoj dobri glas v inozemstvu. (Živahno ploskanje.)
Nov madžarski škandal.
Budimpešta, 15. februarja. Posl. Leugvel razpravlja danes v „A Napu" o 200.000 K, ki jih je Fejervarv vzdignil pri ravnateljstvu državnih železnic. Ministrski predsednik dr. Wekerle je odgovoril, da odreče o tem vsako pojasnilo, ker so tudi drugi njegovi predniki to vsoto vsako leto /jemali za dispozicijski fond. Enega pa je razkritje le neljubo dirnilo. Bivši ministrski predsednik grof Štefan T i s z a je namreč prišel danes k \Vekerlu ter mu prinesel 200.000 K, ki jih je vzel kot ministrski predsednik iz blagajniških preostankov drž. železnic za dispozicijski fond. Dr. W e k e r 1 e pa ni hotel sprejeti tega denarja ter prosil grofa, naj opusti tako tankovestnost. Ako grof Tisza vztraja pri svojem sklepu, pridejo vsi ministrski predsedniki zadnjih 15 let v veliko zadrego, ker je vsak enako manipuliral z denarjem državnih železnic. Dr. W e k e r 1 e bi moral v tem slučaju povrniti 700.000 K in ravnotoliko tudi Kolo man Szell.
Ministrska kriza na Francoskem.
Pariz, 15. februarja. Vesti, da namerava ministrski predsednik C 1 e-menceau odstopiti, so popolnoma neosnovane, ter so nastale le vsled tega, ker je Clemenceau nekoliko obolel. Ciemenceau nikakor ne misli odstopiti, dokler ne izvrši ves svoj program. V ponedeljek že pride zopet v zbornico in v ministrstvo. Oficiozno se še razglaša, da med Clemenceauom in Briandom ni najmanjšega nesporazum ljenja.
Poljaki na Pruskem.
Bero lin, 15. tebruarja. V pruskem deželnem zboru je govoril Poljak dr. Migerski o strahovladi v Poznanju in v zapadni Prusiji. kjer sodišča izročajo poljske otroke prisilni vzgoji, ako se nočejo učiti nemškega verouka. Nekateri sodniki v Gor. Sieziji pa brezsrčno kaznujejo Poljake, ki ne morejo pri sodišču govoriti nemško, ker ne znajo. Pravosodni minister je izjavil, da seje gotovo pripetil edini slučaj, in da ne odobrava, ako sodniki prekoračajo svojo oblast.
Pri naknadni volitvi za nemški državni zbor v okrajih Vrešen-Ple-šen-Jaročin je bil izvoljen Poljak dr. Seyda. Potemtakem imajo Poljaki 21 mandatov.
Nemški  cesar — volilni agitator.
Bero lin, 15. februarja. V Be-rolinu imajo takozvani „Flottenver-
ein", ki je bilo dosedaj nepolitično društvo. Pri zadnjih državnozborskih volitvah pa je baje cesar Viljem sam vplival na društvo, da je šlo v boj za vlado. To je deloma priznal cesar na dvornem plesu, ko je rekel društvenemu predsedniku knezu Salmu nalašč tako glasno, da so ga vsi slišali : »Moj ljubi knez, volitve so izpadle izvrstno, in veselim se, da je naše društvo svojo stvar tako izvrstno izvršilo."
Anglija za Irce.
London, 15. februarja. Minister Birrell je naznanil zbornici, da predloži vlada v najkrajšem času načrt za irsko zastopstvo z nekaterimi pravicami za lastno upravo. S tem načrtom se uvede irski svet, ki bo imel pravico, razpolagati do gotove meje z deželnim premoženjem Irske.
Nemiri v Maroku.
Pariz, 15. februarja. Raizuli se še ne misli vdati. Pretendentu Buhamari je ponudil svojo pomoč proti vladi. K Baizuliju so se namreč pridružila naj boje vi tej ša plemena Be-niari, Benidri in Benigorfeti.
vestnih.
Trgovci in obrtna novela. Za trgovino na drobno prinese obrtna novela važne izpremembe. Od prve, za celo državo veljavne kodifikacije obrtnega reda je veljala skoro pol stoletja v naši državi glede trgovinskih obrtov skoro neutesnjena obrtna svoboda. Za pravilo je veljalo tudi dolgo let potem, ko se je za produktivne obrte leta 1883 uvedlo sposobnostni dokaz, da potrebuje trgovina neovirane svobode. Naraščajoče število trgovskih podjetij, nastajanje trgovin tudi po majhnih krajih, poostrena konkurenca vsled večjega števila trgovcev pa je polagoma privedla do spozuanja, da so šibkejši sloji v trgovini pri tem načelu, da bodi vsakemu na prosto dano, razvijati se prosto in nemoteno, v primeri z velikim, denarno dobro založenim trgovcem na slabšem. Zakaj vseh ugodnosti, ki jih nudi svoboda trgovanja, se more pač posluževati le oni, ki ima zadosti jaka sredstva. Tako pa prihaja, da se veliki trgovci po svojih glasilih kakor tudi v kor-poracijab, ki so pod njih vplivom, izrekajo še dandanes z veliko vnemo za ohranitev starega položaja, d oči m vprav trgovski srednji stan, ki je glavni reprezentant detajlne trgovine, zahteva odredb v obrambo in varstvo trgovine. Velikemu trgovcu, engro-sistu je na tem, da napravi čim večji promet, malo ga briga komu oddaja svoje blago; mimo tega pa prodiranje v veliko trgovino, kar je naravno, ne napreduje tako naglo, nego ono v malo in srednjo trgovino. Detajlni trgovec pa dan na dan živo Čuti. kako pogubno je zanj prodiranje neukih, strokovno neizobraženih elementov. Če se enkrat toliko osvobodi, da začne sam preudarjati in misliti, če ne verjame več slepo lepo izvedenim slavospevom o edini opravičenosti trgovske svobode, vidi in izpozna, da je vse to več ali manj prikrojeno v korist velikega kapitala v trgovini,
ki se počuti tem zadovoljnejši, čim manj je zakonov v obrambo gospodarsko slabejših. Eden glavnih argumentov proti obrambenim uredbam za trgovino kakor tudi za obrt v ožjem pomenu besede je vedno ta, da se z obrambenimi zakoni odvzame premnogim osebam možnost samostojnega pridobivanja, zagotovitev obstanka. Prav to pa hoče stanovsko zavedno trgovstvo in obrtništvo onemogočiti, da bi se prav v trgovino ali obrt mogel zatekati kdorkoli, ki se drugod ni mogel obdržati. Naraven stanovski egoizem se mora oglašati v trgovcu proti naziranju, da bodi dostop v trgovino vsakomur svoboden.
Vsled napredujoče stanovske zavednosti, ki je ugodno vplivala na izvedbo organizacije trgovskega stanu, se je v zadnjih desetih letih posrečilo v mnogokaterem oziru prebiti dolgo let veljavno načelo o nekrateni svobodi v trgovini. Tako je prišlo do zakona o prirejanju in razglašanju razprodaj, do zakona o prodaji na obroke; neposredno proti brezobzirnemu izrabljanju obrtne svobode od strani velikih trgovskih in industri-jalnih podjetij na škodo malih in srednjih trgovcev in obrtnikov se obrača zakon o iskanju naroČil na blago po trgovskih potnikih Iz na sebi dobre in potrebne uredbe, da velika podjetja pošiljajo od časa do časa svoje zastopnike k svojim kupčijskim prijateljem in jim tako olajšajo nakup blaga, se je vgnezdila razvada, da so prihajali trgovski potuiki tudi k zasebnim strankam, katerim so s pomočjo vzorcev prodajali blago. Tako poslovanje se navadno nazivlje detajlno potovanje Detajlno potovanje je prizadejalo nastanjenim trgovcem hudo Škodo, veliki trgovci so jim posegali v njih delokrog ter jim jemali odjemalce, na katere morajo računati. Ko se je po zakonu iz 1. 1902 utesnilo detajlno potovanje, je bilo proti temu zmernemu zakonu, ki je po iz-vršiluih ukazih ministrstva izgubil mnogo na svoji vrednosti, iz naslova trgovske svobode čuti odločno obsodbo prav od tistih „svobodnjakov", ki grome proti sposobnostnemu dokazu, proti zakonu v obrambo proti umazani konkurenci. Ob napredujoči sranovski organizaciji srednjega in malega trgovskega stanu se pa navzlic temu nadaljuje, dasi počasi od etape do etape, obrambna akcija. Določila obrtne novele, dasi so nedostatna, po-menjajo odločen korak naprej. Zlasti velja to za sposobnostni dokaz. —
Sposobnostni dokaz za trgovske obrte, kakor ga določa obrtna novela, se ne tiče vseh vrst trgovine. Pred vsem je omejen le na detajlno trgovino, toda le v primeru, da gre za takozvane trgovino z mešanim blagom. Obrtna zglasitev trgovine z mešanim blagom upravičuje v trgovanje z vsem blagom, ki je v svobodnem prometu in ni vezano na posebno dovoljenje. V zadnjih letih je prišlo v navado, da se v naših krajih skoro redno zglasa trgovske obrte kot trgovino z mešanim blagom. Mnogo trgovcev, ki so imeli prej oglašeno trgovino z manufakturnim, galanterijskim blagom ali tudi le obrtni list za „kramarijo", je v novejšem Času podalo novo obrtno zglasitev za trgovino z mešanim blagom, ponajveč zategadelj, da se izognejo obrtnim prestopkom. Če se namreč glasi njih obrtni list le na prodajo posebne vrste blaga, se mora njih trgovanje omejiti le na blago, ki spada v zglašeno
stroko. Tako pa so trgovcu vezane roke, in opustiti mora prodajo mar-sikakega predmeta, ki bi se morda dobro prodajal. Ko zadobi veljavnost obrtna novela, bode moč prijavljati trgovino z mešanim blagom, ki daje najobsežnejše obrtne pravice, le osebam, ki dokažejo svojo sposobnost. Za detajlno trgovino, omejeno le na posebne vrste blaga sposobnostni dokaz ni predpisan, izvzemši trgovino s kolonijalnim, špecerijskim in materijalnim blagom. Dejstvo, da ni ostalo pri sklepu poslanske zbornice, da je zahtevati sposobnostni dokaz za vse vrste detajlne trgovine, marveč se je uvedba sposobnostnega dokaza utes-nila le na navedene trgovske stroke, bode v praksi povzročalo prav gotovo mnogo težav Enotno postopanje bode sila otežkočeno, če ne nemogoče. Malone neizogibno je, da bode prišlo v praksi do mnogoštevilnih nejasnosti, katerih posledica bodo obrtni spori Važno vlogo bode pri tem imela izvršilna odreba, ki ju bo izdati ministrstvu k obrtni noveli. Z obrtnimi zglasili, omejenimi na posebne vrste blaga, se bode često moč ogniti donosu sposobnostnega dokaza. Nadzi-rauje, da se bode posameznik držal v mejah svojih obrtnih pravic, na-pravlja seveda težave. Dasi v tem pogledu dotlej, da se razglasi izvršilna naredba, ni moč izreči povsem zanesljive sodbe, se more postaviti eno trditev, da bode izvedba sposobnostnega dokaza za trgovino z vsemi vrstami konsumnih predmetov dokaj lažja nego za trgovino s predmeti drugih vrst. Za trgovino s konsum-nimi predmeti bode sposobnostni dokaz zategadelj laže pripraviti do veljave, ker obrtna novela v § 38 pridržuje prodajo glavnih predmetov, sladkorja, kave, Čaja, dišav, mineralnega olja, barv ter žganih opojnih pijač v trgovsko pravilno zaprtih steklenicah trgovcem z mešanim blagom, nadalje špecerijskim, materijalnim in kolonijalnim trgovinam, za katere bo, kakor povedano, donašati sposobnostni dokaz. Ta omejitev glede prodaje naštetih predmetov ne velja za izdelovalce teh vrst blaga kakor tudi ne za one prodajalce in trgovce, ki so tako blago ob času u velja v ljenja novega zakona že prodajali. Ta omejitev nadalje ne velja za enkrat v onih krajih, kjer ob Času razglasitve tega zakona še ni niti trgovin z mešanim blagom niti špecerijskih, kolonijalnih in mat eri jalnih trgovin. Iz navedenega je razvidno, daje uvedba sposobnostnega dokaza za trgovine le nepopolna, zakaj mnoge važne stroke trgovine ostanejo brez sposobnostnega dokaza. Tako ostane prosto iu svobodno na primer izvrševanje manufakturne trgovine, trgovine s papirjem, trgovine z galanterijskim blagom s tem pridržkom seveda, da se je takim trgovcem v mej iti le na prodajo blaga, ki spada v oglašeno kategorijo. O načinu ureditve sposobnostnega dokaza v trgovini kakor tudi o vprašanju, kako je s pravico trgovcev glede sprejemanja in efektuirai. ja naročil na blago, bodemo še govorili.
Poraba davka prostega bencina, ki služi v industrijalne namene in se porablja kot obratna snov pri motorjih v obrtnih podjetjih, kakor v drugih deželah tudi pri nas konstantno rase navzlic temu, da so se cene v zadnjih letih rapidno dvignile. Tekom leta 1906. se je na Kranjskem porabilo 362.000 kg davka
Dali* v prilog, «*.
jjVse bom premišljal, kako si pomagava. Moja moraš biti, Anka, in če ne vem kaj!"
Anka ga je burno objela in poljubila — poslednjikrat. Starši so bili menda kaj izvohali in jo poslali v drug kraj. Zastonj je hodil mladenič k skali.
France, prej tako vesel, nagajiv in razposajen, je čepel po cele dni v svoji sobici in ni govoril z nikomer. Venomer je strmel predse kakor okamenel.
Hladnega jesenskega jutra [pa je mirno stopil k materi pri ognjišču in jo prosil, naj mu pripravi vse za ma pot.
„Hvala Bogu, saj se mu vendar -ne meša!" si je mislila starka in ga vprašala: nKam pa pojdeŠ, v Gorico ali na Ogrsko ?"
„V Ljubljano. V lemenat."
In šel je. Pri Gornikovih so obhajali ženitvanje, v ljubljanskem semenišču je pa sedel mlad bogoslovec in se mučil s hebrejsko slovnico, fundamentalko in pre bridko herme-n6vtiko."
„Kako pa veste vse to tako natanko?" je vprašal gost župnika.
„No," se je nasmehnil duhovnik, ^ tis ti France sem jaz sam! Pa, pohabila sva piti! Le dajva ga! Ex!"
Rado Mamlk.
Strahouolcf dveh kron.
Zgodovinska povest, (Dalje.)
XXVII.
Proslaviše dužda mletačkoga Svitlom sabljom i desnicom rukom, Ljute rane zadadoše Turkom, vojujući i bojak bijući, Turke sikuć, krvcu prolijući. Junaci so bili od starine.
Piratje 16. stoletja so bili v začetku večinoma sami Hrvatje in Srbi. Imenovali so jih uskoke, ker se je piratstvo razvilo posebno od tedaj, kar so Turki zavzeli Macedonijo in Albanijo, prodrli v Staro Srbijo in v Bosno ter pritiskali proti Hrvatski in Dalmaciji. Ljudstvo je bežalo pred Turki proti morju in pomnožilo vrste tistih, ki so bili že odnekdaj piratje, ali vsaj v zvezi s pirati.
Beneška republika je pirate rada zalagala z orožjem in strelivom ter jih sploh izdatno podpirala, ker so vodili nepretrgano vojno proti Turkom. Sčasoma je število piratov mogočno naraslo. Pridruževali so se jim vsakovrstni beguni iz Istre, s Kranjskega, iz Hrvatske in z Beneškega, posebno radi pa tudi Grki z grških otokov, tako da so bili piratje pred veliko vojno med Turčijo 1. 1570. in 1571. res velikanska roparska orga-
nizacija, ki je strahovala vse turške pokrajine, plenila turška obrežna mesta in zlasti veliko škodo delala Turkom z uničevanjem turških trgovskih ladij. Sultana Soliman in Selim sta mnogokrat zahtevala, naj beneška republika uniči pirate in končno so dali piratje zunanji povod, da je sultan Selim začel veliko vojno, ki se je končala s porazom beneške republike. Ta je bila primorana, odstopiti Turčiji veliki in bogati otok Ciper.
Poglavar piratov je bil kralj Gjačič. Že njegov oče je bil znamenit ropar in je v mladih letih povzročil na otoku Krku L 1480. malo revolucijo proti knezu Frankopanu. Ta revolucija je dala beneški republiki povod, da se je polastila otoka Krka. Frankopan se je moral naseliti v Benetkah, kjer je dobival na leto 1000 cekinov pokojnine, GjaČiču pa je republika darovala novo močno jadrenico, s katero se je pridružil piratom. Stari Gjačič je imel troje sinov. Dva so ujeli Turki in jih po groznem mučenju obesili, tretji sin pa je postal vsled svoje izredne hrabrosti in neusmiljenosti poglavar piratov. Imenovali so ga kralja, ker je bil kraljevskega Donosa, ker je ljubil sijaj in razkošje, ker je kot absoluten vladar gospodoval piratom
in ker je bil v vsakem boju prvi, ter so sovražniki trepetali pred njim.
Turške krone največji straho-valec, kakor imenuje beneški kronist tiste dobe kralja GjaČiča, je bil že precej v letih, ko ga je prevzel napuh, da se mu je zahotelo imenitnega stališča v Človeški družbi. Z ogromnim imetjem, ki si ga je bil pridobil, si je nakupil širnih posestev na različnih grških otokih in od imenitne beneške rodo vine Dandalov si je kupil otok Kasos ter bil njega „tiran", njega pravi, Četudi ne od sedanjih držav priznani vladar. Vse GjaČiČevo stremljenje je merilo na to, da bi mu beneška republika, kot vladarica vseh grških otokov priznala vojvodski naslov, a ker sam tega nikakor ni mogel doseči, zato se je polastil sinov vojvode Dali Ferro in za njih svobodo terjal, da se mora vojvodinja Asunta poročiti z njegovim sinom in da mu mora vojvoda izpo-slovati najvišje plemstvo. To je bilo zdaj upanje in stremljenje njegovega življenja, še bolj pa upanje in stremljenje njegovega sina Ladislava, komaj dvajset let starega mladeniča, ki je bil vzgojen v samostanu beneških menihov v Aleksandriji in ki ga piratstvo ni kar nič veselilo, dasi je bil osebno hraber in podjeten, da oelo drznejai, nego njegov ode. La-
dislav je bil vzgojen kot sin velikega bogataša in ta vzgoja je napravila med njim in med pirati globok prepad. Stari Gjačič, ki je bil zaverovan V svojega sina, se je dal iz lahka pregovoriti, da si mora ustvariti svojemu premoženju primerno pozicijo. Sijaj in ugled v velikem svetu, vojvodsko dostojanstvo, sorodstvo z najimenitnejšimi rodovinami, to so bile stvari, ki so starega Gjačiča kmalu tako mikale, da je vse moči osredotočil, da jih doseže.
Ko je stari Gjačič v Benetkah prejel naznanilo, da se vojvoda Dali Ferro in Asunta udasta njegovim pogojem, je takoj odposlal ladjo, ki je nesla to vest njegovemu sinu, čakajočemu na bližnjem dalmatinskem otoku obvestila, in se ob istem Času odpeljal iz Benetk.
Po večdnevni vožnji po morju sta se vojvoda Dali Ferro in Asunta pripeljala na otok Antikvtira, ki so ga Benečani imenovali Cerigotto. Ta otok je bil že izza križarskih vojn last vojvodov Dali Ferro, ki so tukaj kraljevali v velikem krasnem gradu, Čisto neodvisno, kakor pravi vladarji. Le enkrat je bil sovražnik zavzel ta otok in prestopil prag mogočnega gradu, to je bilo tedaj, ko so se piratje ponoči izkrcali na otoku, ko je kralj Gjačič z mečem v roki prisilil vojvodo Dali
93
1. Priloga „SloTepaiePĐ »»reda" it 39, te« 16.
febrnvarla 1907.
prostega bencina. V tej množini pa mi vštet oni bencin, ki se ga uporablja pri avtomobilih in motorskih kolesih, n<» da bi bilo plačevati kon-zumni davek. Leta 1905. je znašala poraba keneina 200 000 kg.
Dopisi.
Ii Kostanjevice. Zabeležiti nam izreden dogodek v našem družabnem in narodnem življenju. Izreden dogodek, pravim, če upoštevam razmere na deželi in to vkljub temu, da naši vili diletantje store vsako sezono svojo dolžnost. Lepo vrsto gledaliških prestav in spevoiger so že vprizorili kostaujeviški diletantje v zadnjih letih, edkar razpolagajo z obširno dvorano in permanentnim gledališkim odrom, Tendar tolikega užitka nam Še ni nudila nobena prireditev, kakor zadnji zabavni večer, ki gaje priredila Narodna čitalnica v Kostanjevici v zvezi z diletantskim zborom v nedeljo dne 10. t. m. Tudi toliko občinstva ni še bilo na nobeni veselici v Kostanjevici; obš mi salonski prostori g. Bučarja so bili nabitno polni; vzvišeno ozadje dvorane pa je izgledalo, kakor mogočna, poraščena gora: glava pri gla^i. Že samo ta inpozantna udeležba s strani občinstva naj bo v ponos in bodrilo marljivim diletantom in delavnemu čitalniškemu odboru. Glavni točki vsporeda: eno-dojanka „Y civilu" in opereta „Zbu-jeni lev" sta nam privabili toliko gledalcev iz Kostanjevice in okolice, kakor tudi mile goste iz Št. Jerneja, Škoejana, Sv. Križa itd. V pričetku je g. T. izvajal koncertne točke na klavirju s tako virtuoznostjo. da je žel za to opetovane aplavze. Burka „V civilua je rodila obilo smeha in obenem dokazala, da so naši diletantje že popolnoma sigurni v svojih nastopih. GpČ. Jereletova in g. Er-bežnik sta se s svojim ljubkim dialogom in neprisiljenim kretanjem pokazala kot zelo rutinirana interpreta ljubimskih vlog. G. Blaganje, ki je na odru že popolnoma doma, je igral polkovnika Hartena — skoraj bi rekel: dovršeno, čemur je veliko pripomogla tudi izborno pogojena maska. Komično vlogo sluge Frica je igral g. R a b u s e tako imenitno, da občinstvo povečkrat samega smeha ni prišlo do sape. Gosp. Zrimšdk je nastopil prvikrat. Naj mu povem, da se mu je vloga majorja dobro posrečila. Ob koesu igre je viharen aplavz pričal o navdušenosti občinstva. Med odmorom se je moderno opremljena soba na odru izpremenila v diven vrt poletnega bivališča vojvode Entraškega; v ozadju kmečka vas, na strani mlin. Pričela se je Brandlova opereta „Z b u-jeni lev*', ki se je to pot vprizorila drugič. Dejanje se vrši na Francoskem. Magistra Placida je igral g G r a j 1 a n d, ki je obenem vodja celega diletant-skega zbora. To pot je prekosil samega sebe. Nedosegljev je njegov bariton, njegovo umetniško predna-Šanje čuvstev, kakortudi siguren nastop, kretanje in patos, s katerim je pred-našal. Bili so hipi, ko nas je naravnost očaral. Gdč. Stoparjeva in g. Močan sta kot zaročenca Margareta in Nivel izredno ugajala. Oba sta pokazala jako močen in izšolan glas. Gojenca Gastonaje g. Erbežnik izborno pogodil, pozna se mu, da ima v vsakem oziru precej  umetniške sile. Končno
Ferro in Asunto, da sta prisegla na Najsvetejše, izpolniti v gotovem roku Gjačičeve pogoje, sicer zapadeta osveti piratov voj vodova sina.
— Doma sva, Asunta, doma, je z veliko bolestjo zavzdihnil vojvoda, ko je z ladje stopil na breg svojega otoka. Se nikdar se ni tako težko vrnil na svoj dom kakor sedaj, ko je vedel, da izgubi hčer za vedno, da mora darovati svojo hčer, če hoče osvoboditi svoja sina.
Asunta ni odgovorila na očetov vzdih. Od trenotka, ko je bila odločena njena usoda, je bila vsa izpre-menjena. Bila je hladna in malobe-sedna in zatajevala svoje misli in svoja čuvstva tako, da jo je vojvoda smatral za popolnoma apatično, do-čim je pod to navidezno mirnostjo tlel ogenj strasti
Molče je poslušala Asunta dolgi pozdrav grajskega oskrbnika in molče je šla ob očetovi strani v grad. Zapazila je,  da je bilo med ljudstvom, zbranim na obrežju, izredno mnogo tujcev, ki gotovo niso prišli v kup-čijskih  zadevah na  otok, in slutila je, da so to Gjačičevi ljudje, ki pazijo, da vojvoda ne priredi njihovemu Kralju in njega sinu kakega presenečenja.   A tudi to je ni vznemirilo. Vedela je,  da  so  ti  ljudje pravi junaki,  četudi piratje,  a ni je bilo strah. Njeni sklepi so bili storjeni. (Dalje prih.)
moram pohvaliti ves ostali zbor. Peli so vsi prav dobro. Opereta „Zbujeni lev'* se odlikuje po svoji melodijozni kompoziciji s krasnimi soli, dueti, terceti in kvarteti, katere so peli g. Grsjland, gdč. Stoparjeva, gg. Erbežnik in Močan. Veličasten pa je konec, ko nastopi cel zbor 20 oseb. Pisani kostumi vojakov, kmečkih fantov in deklet se zlijo v svež kolorit s slikovito okolico v ozadju ; zraven tako mogočen ter ubran zbor — in duša ti vriska umetniškega užitka in krepkega razpoloženja. S premije vanje: klaviri! vijolino in flavto so izvajali oba gg. Trosta in g. Rabuse tako precizno in umetniško, da jim je le čestitati na tej dovršenosti. Finale se je moral ponoviti in zopet so se raz-legli veličastni akordi: „če d'naroev nam zmanjka, zmanjka, gremo k ljubci v vas4* . . . Zastor se je strnil. Zašu-melo je po dvorani in ploskanja ni hotelo biti konca. Živeli diletantje, živel Grajland! se je opetovano klicalo. Vsled velikanske udeležbe je primanjkovalo prostora, zaradi česar se ples ni mogel tako hitro razviti, kakor bi bilo želeti. Ko smo prišli iz gneče, smo se oklenili dražestnih plesalk in rajali do belega dne. Tako smo zaključili letošuji predpust v Kostanjevici. Za ta umetniški večer gre v prvi vrsti zahvala pevovodji g. Graj-landu, ki nam je izvežbal tako imenitne soliste in tako mogočen zbor. Brez njega pač ne bi mogli napraviti tako lepega programa. Lepi dosedanji uspehi naj ga bodrijo k nadaljnemu delu. Tudi čitalniški odbor se je potrudil, kar je bilo mogoče, da zadovolji in v vsakem oziru ustreže si. občinstvu. Prihodnja prireditev nar. čitalnice bode Gregorčičev večer.
— č —
Glasoul z Jesenic
Domšljavost in nesramnost nemškutarske klike na Jesenicah. „Grazer Tagblatt" je priobčil v nedeljo duševni izrodek, ki seje izlegel v dr. Valentscha-govi pisarni v Ljubljani. Neki fantič Zangger je dal duška svojemu veselju nad obsodbo občinskega odbornika Fabinca na 100 K globe radi moralnih zaušnic, ki jih je priložil Pongratzu v občinski seji 14. decembra pr. leta. Nemškemu trotu se je zdelo potrebno pri tej priliki udariti tudi po občinskem tajniku H umru, ki je pravo kislo jabolko za tukajšnje nemškutarske kaline, v katero se zaletujejo kakor stekli psi. „Grazer Tagblatt" je sicer na Jesenicah popolnoma neznan list, a ga omenjamo, da pokažemo, da je pri nas v resnici neka zagrizena nemška klika, proti kateri je treba iti v boj z vsemi silami in močmi. Kaj naj odgovarjamo neumnemu graškemu listu? Kje je več sumljivih eksistenc in individuo v ter subjektov v naši občini, kakor ravno v tovarni, kjer je središče in zavetišče te duševno impotentne klike. Ali ni tam pravi herbarij faliranih študentov, za katere rabijo Nemci res primeren izraz: „Schiffbruchiga". Nekoliko žolča te strupene klike je padlo tudi na dr. Kogoja in Schreva, kar jima pa gotovo ne bo kratilo spanja. Navajeni odvisnosti in komandiranja od zgoraj so ti švabski kričaci mnenja, da se to godi tudi pri narodno-na-predni stranki. Občinski odbornik Fabinc ni nikoli govoril s kako osebo o Pongratzovi zadevi ter tudi ni nikogar vprašal, kako hoČePongratza v občinskem odboruoklofu-tati in če sme to storiti ali ne, ker sploh ni nikomur drugemu odgovoren za svoje politično delovanje nego lastni vesti in strankini disciplini. Osebnega komandiranja in odvisnosti pri nas ne poznamo. To naj si zapomni junak Zangger et consortes, pa naj zase ohrani politično modrost, ki se jo je menda nalezel iz celjske Vahtarice, ko je še v Celju trgal hlače po šolskih klopeh.
Slovenska ljudska stranka in nemški list „Grazer Tagblatt". Klerikalni „Slovenec", glasilo slovenske ljudske — ali bolje rečeno — klerikalne stranke, je po obsodbi g. Fabinca prvi vzel Pon-gratza v zaščito ter mu menda tudi podelil svoj božji blagoslov, pod katerega zaščito se PongraČek lahko še nadalje ukvarja z najljubšim mu športom ženskega „kavalirja". Vsi smo bili prepričani, da je postal zdaj Pongratz navdušen pristaš klerikalne stranke, ki se imenuje slovenska in ljudska. Pa glej ga spaka! Nedeljski „Grazer Tagblatt" imenuje Pongratza vedno le „einen deutschgesinnten14 Gemeinderat. V Čigav tabor spada torej ta mali možiČek ? Razložite nam to gospod Zabukovec kot prvo-boritelj klerikalne slovenske ljudske stranke. Morda še doživimo, da najde tudi stari Querch zagovornika v uredništvu „Slovenca".
Liberalna obstrukcija v občinskem odboru ne pusti spati našim klerikalcem. Ali so si do-mišljevali,   da  se bodo napredni od-
borniki kar poskrili, če bosta razgrajala znani „zdej k' smo glih vkup" Kristl  iz Kurje vasi sJi pa krojač
in hišni oskrbnik Čebul j. Prav lepo ponižni morajo osati, potem pa bo-demo šele govorili.
Nemško klerikalni duh je začel pihati po kranjski deželi. Pri-pihal je tudi že k nam na Jesenice, kjer si leže klerikalci in Nemci že par let v sladkem objemu. Pri volitvah se mora to ljudstvu pojasniti.
Vera bo kmaln v nevarnosti,  zlasti pa 14. maja t. 1., ko se
vrše državnozborske volitve po novem volilnem redu. Vsakogar opozarjamo, da naj svojo „vero "dobro zavaruje, da mu jo takrat ne vzame morebiti kak liberalec ali pa celo socijalni demokrat, Najboljše sredstvo v obrambo vere je, da se voli klerikalnega poslanca, ker si s tem vsakdo nebesa in nebeško veselje že naprej zagotovi.
Veselica železničarjev, ki se je vršila v prostorih g. Poči-vavška, je izborno uspela Udeležba je bila naravnost ogromna. Pred hotelom je bil napravljen lep predor iz snega, ki se je komaj razlikoval od kamenitega.
Odbor slovenskega kmetske g a društva se je sledeče konstituiral ; Jožef Vovk, predsednik; Matij a Kobent ar, podpredsednik; Ivan Legat, blagajnik; Pavel Klinar tajnik. Prekoristnemu društvu želimo kaj največ uspeha!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 16. februarja.
— Zadnja beseda. Ker se je
disciplinarna preiskava proti dr. Tavčarju ustavila, je prišel Furlando Fu-rioso ob svojo zavest. Na planke svoje pisarne je obesil svoj „dvobojček", dasi je prej, ko je bil še oficir v rezervi, imel za provokacije prav kosmata ušesa! Koliko mu je pri vsem tem šlo vojaštvo na roko, nismo mogli poizvedeti. Ćemu, da se je ogrevalo ravno za takega moža ter mu priskočilo na pomoč proti dr. Tavčarju, ki svojih velikih simpatij napram vojaščini nikdar ni prikrival, nam je uprav zagonetka. Pa bodisi kakorkoli si hoče! Dr. Tavčar je v položaju, da se mu prav Čisto nič ni treba brigati, kaj o njem mis lij o g en er a li in lajtnanti! Tembolj, ker je bil v tem slučaju „dvoboj" docela nedopusten in pri tem ostanemo in naj se vsa ljubljanska garnizija na glavo postavi! Dvojnega zadoščenja nihče zahtevati ne more in naj domobranski častniki še toliko protokolov spišejo ! Da ta gospoda nikakor ni opravičena, civilistu gentlemanstva odrekati, je gotovo, če je kaj takega storila, je svoj poklic popolnoma zgrešila in pripisovala si je oblast, katere vojaštvo nikdar imelo ni in je imeti ne more. Cela stvar pa je politična gonja proti dr. Tavčarju in tembolj je obžalovati, da se je vojaštvo v to gonjo vtikalo! Omeniti nam je še slavnostno pojedino v domobranski vojašnici. Furlando Furioso je raz-kričal po „Slovencu", da dr. Tavčar kot deželni odbornik nalaŠČ ni bil k tej slovesni leči povabljen, ker so se oficirji bali z njim pri eni mizi sedeti. Ker se vojaštvu ni videlo potrebno, to za dr. Tavčarja sramotilno vest preklicati, je morda kaj na tem, ker ima vojaštvo svoje posebne nazore, s katerimi se lahko med sabo koranoa, če se mu ljubi. Nam se vidijo ti nazori starokopitni, staroveški, in če nas hoče vojaštvo ž njimi nadlegovati, se le smejemo. Stvar pa je tale. Nihče ni zabranit vojaštvu, da je novi vojašnici posvetilo posebno pojedino. Tudi so imeli vojaki pravico, h ti pojedini po-vabiti kateregakoli so hoteli. Se več, mi dajemo vojaštvu tudi pravico, posvetovati se o tem, se naj li deželni odbornik dr. Tavčar povabi ali ne. Gospodje s sabljami so to pravico imeli, in če jih je srce gnalo, smeli so še celo skleniti, da dr. Tavčarja ne povabijo, ker nočejo ž njim pri eni mizi sedeti. Ker se dr. Tavčar nikomur ne vsiljuje, bi mu bil tak sklep deveta briga, kar je pač samo ob sebi umevno. Do tu sega meja dopustnosti. Ali to mejo pa je slavno domobransko vojaštvo prestopilo, ker je prej kotne ono samo zakrivilo, da je cela zadeva prišla v javnost. Naravno je, da je isto, o Čemer so se oficirji posvetovali in sklepali, bilo samo oficirjem znano. Za nas je sedaj važno le vprašanje: K a k o je o vsem
tem izvedel Furlando Furioso, daje mogelvsepogretiv „Slovencu" ter zapričeti proti dr. Tavčarju ostudno politično gonjo? Ker so mogli o vsem samo oficirji poučeni biti, ostane en sam odgovor: da so oficirji Furiosusu v hišo zanesli, kar se je potem v „Slovencu" prekuhavalo. In to je žalostno, to je po naših mislih nedopustno! Dasi dr. Tavčar v očeh pametnega Človeka niti trohice na svoji Časti izgubiti ni mogel, moramo tako postopanje najostreje grajati. Da bi bilo domobransko častništvo opravičeno, dr. Tavčarja po sramotilnem odru vlačiti, o tem se gotovo niti generalu Bonjeanu, niti polkovniku Schmittu ne sanja! Tako domišljava visoka ta gospoda pač nista ! V vojašnici morda, zunaj vojašnice pa si je dr. Tavčar sam svoj maršal. Basta! Zatorej naj ostanejo gospodje v svojih mejah, ker se drugače lahko pripeti, da bodemo tudi mi včasih proti vojaštvu nastopili, kar bode gospodom s sabljami morda bolj nadležno, kakor vsi protokoli, ki so se spisali o „dvoboju" Furlanda Furiosa! Vrhunec smešuosti pa je pri tem dosegel .Slovenec" ! Kraljevi Lampe in pijani Stefe se oba ogrevata za dvoboj, ki je po cerkvenih in svetnih zapovedih prepovedan! To so pristne katoliške maškare! Zategadelj končamo s Prešernom: Moj Kranjec jim osle kaže!
— »Slovenec" in Wasmann.
Pred nekoliko tedni je Slovenec naznanjal svojim tercijalom, kako učen in slaven je katoliški prirodoslovec ^VVasmann. Vse liberalne veščake užene v kozji rog. Te imenitne misli se je Wasmann, ki gotovo čita tudi boga-boječi ljubljanski dnevnik, poprijel. Zatorej „Slovenec" žari radosti, ko v številki od 12. t. m naznanja svoji lehkoverni Čredi, da bo Wasmann te dni predaval v ravno tistem Berlinu, kjer je pred poldrugim letom nastopil z javnim govorom tisti pante-istični Haeckel. Seveda škofovo glasilo nikoli ne zine, ne da bi izustilo očitno vedoma neresnico. Tako se v omenjeni dnevni novici šopiri z Was-mannovo znamenito knjigo „biologijo" ki je — tako pravi „Slovenec" — „dozdaj doživela že nebroj izdaj". Nič ne de, če je to poveličevanje navadna sleparija, kajti resnica je ta: Wasmannovo knjigo je letos na novo izdal znani katoliški založnik Herder v Freiburgu in jo ravnokar oznanja v inseratih z besedami: Soeben ersehie-nen: Wasmann, Biologie. Dritte Auflage. Tri pa menda še celo pri tistih ni „nebroj", ki znajo le do pet šteti — torej je Slovenec le zopet zagrešil po svoji katoliški navadi sleparsko laž. — In kdo je Wasmann ?! Če hočeš vzeti v roke katoliško botaniko, ali zoologijo, ali celo katoliško geologijo — ne dobiš je. Kato liski „ znanstveniki" se mučijo radi s tem, da bi s sveto navdušenostjo obširno proučevali prirodo, ki je, tako pravijo, delo božje vsemožnosti in v vseh pojavih svojih proslavlja stvarnika. No včasih se vendar kedo izmed njih odloči ter posveti svoje moči tolikemu trudu. Wasmann se je polotil proučavanja življenja — mravelj, in sicer z uspehom; s tolikim uspehom, da mu ga radi priznavajo v polni meri tudi liberalni vešČaki, med njimi celo Haeckel v svoji neomejeni lojalnosti in resnicoljubnosti. V tem dejstvu je menda začutil Wasmann — slabost svobodomiselnih prirodo-slovcev. Zatorej je šel, posegel daleč Čez svoje znanstveno obzorje ter napisal obširno biologijo, to je nauk o bistvu in splošnem ustroju živih bitij. Na tem polju znanstva pa je TVasmann mogel pokazati le to, kar že javlja njegova suknja, namreč, da je prekanjen jezu vi t, ki ima v najglobljih znanstvenih vprašanjih določeno maršruto. Zatorej mu odgovarja Haeckel (maja 1. 1905): Bekanntlich ist es auch der klarsten und schiirf-sten Logik nicht moglich, mit einem klugen „Jesuiten" fertig zu werden; denn er benutzt in ge-schickter Weise die Tatsaohen selbst, um durch ihre Verdrehung und Entstel-lung die Wahrheit in ihr Gegenteil zu verkehren. Auch ist es ganz ver-gebliche Miihe, durch Vernunftgrunde einen Gegner iiberzeugen zu wollen,
naoh dessen Ueberzeugung der reli-gidse G1 a u b e „hoher s teh t denn alle V e r n u n f t". To odločno Haeek-lovo zavrnitev imenuje „Slovenec" v imenovani dnevni no visi v svoji krščanski rahločutnosti: „surov napad Haeckla na Wasmana, katerega je poprej povzdigoval v deveta nebesa!" — Po znani jezuvitski navadi priredi Wasmann ob koncu svojih govorov v Berlinu, ki je znano središče najvišje inteligence pa tudi najčrnejšega ultra-montanstva, „ prosto diskusijo". Te se zdi „Slovencu44 „ve'eznuimivo^. Nam se zdi, da več kakor taka diskusija pove dejstvo, da so že vse večje akademije znanosti vsega sveta počastile Haeckla s častnim Članstvom. Odličnejšega dokaza si ne moremo misliti, ne le da tak mož ne mor« biti „surov," nego tudi, da so Haeok-love ideje visoko spoštovane in priznane na merodajnih središčih znanstva in da so se zmagoslavno razširile v krogih razumnikov vse zemlje. Wasmann črpa svojo moč v idejah, ki jih je porodila plaho tavajoča domišljija v otroški dobi človeštva, Haeckel pa se sklicuje na dejstva, ki jih dan na dan razodeva priroda zrelemu človeškemu razumu. Wasmann ima na svoji strani preteklost, Haeckel pa bodočnost!
— Zopet II. drž. gimnazija. V sobotni številki „Slov. Naroda" smo obširno opisali demoralizujoče delovanje kateheta dr. Pečjaka. Stvari, o katerih smo pisali, se dado vsak Čas dokazati in so gotovo vse prej kot častne za kak učni zavod. Kako pa sodi o tem Pečjak sam, o tem ni«s pouči njegova izjava, ki jo je podal tozadevno v nekem razredu. Dejal je, da so taki „napadi" le božji (!) blagoslov za delo katoliške cerkve; cerkev bo s takimi „napadiu le pridobila!!! Komentarja menda ni treba. Dvomimo samo, da bodo taki „božji blagoslovi"    tudi   v   korist   zavodu. —
\ Ker pa takih „božjih blagoslovov za delo katoliške cerkve" nikakor nočemo kratiti, naj navedemo za danes še eno pikantnost o temeljitosti PečjakoveJ filozofije. Neljubega mu naravoslovca, ki se je trudil in prizadeval, da prodre v skrivnosti prirode in katerega do danes še niso mogli ovreči drugi učenjaki, je dr. Pečjak pred svojimi učenci „ovrgel* mahoma na sledeči enostavni način: „Dokazuje se, da se je Človek razvil iz opice. Jaz vam pa na tak način lahko dokažem, da ste vi vsi mucki. Mucki imajo oči, usta, ušesa itd., vi imate tudi oči, usta, ušesa itd., torej ste mucki". Tako se torej smejo smešiti slavni učenjaki na c. kr. učnih zavodih! Seveda bi se s stališča PeČjakovega razlaganja dalo še marsikaj drugega dokazati, dokazati bi se dalo na ta način celo to, da se je P. razvil iz človeka v opico! Naj bi vendar g. dr. Pečjak enkrat uvaževal, da nima pred sabo samo backe, katerim se vsekakor lahko nemoteno pripovedujejo take prismodarije! Na vsak način se bo moral privaditi dejstvu, da postaja njegova „filozofija in psihologija" tudi na II. državni gimnaziji presmešna!
— Jurčič po mnenju gospoda profesorja Terftana — pohujsljiv!
Da bo občinstvo spoznalo, da se klerikalnim profesorjem ne gre za to, da se mladina v resnici kaj nauči temveč samo zato, da to poslednjo s pomočjo poneumevanja poklerikalijo, v to naj nam slžži sledeči originalen Čin g. prof. Teršana na II. državni gimnaziji: V četrtem razredu je nekoč prepovedal učencem čitati Jurčiča z motivacijo, da je ta pisatelj za četrtošolce pohujsljiv!!! TrŠan in Jarec sta bila oči-vidno součenca; obadva imata skupno neko značilno lastnost, namreč strah pred prosveto!
— Sodni jezik na Koroškem.
Kakor je „Slov. Narod" v uvodnih Člankih dne 7. in 11. februarja poročal, je najvišji sodni dvor v neki sporni stvari na priziv dr. Brejca proti zaključku deželne sodnije celovške izrekel, da je na Koroškem smatrati le nemški jezik kot pri tamošnjih sodižČih navadni, torej kot sodni jezik.   Da je pa ta odlok naj-
višjega sodišča nezakonit, sledi očitno is ministrske  naredbe  iz leta 1850., ki je razglašena v Koroškem deželnem zakoniku iz omenjenega leta v XX. poglavju, na strani 332, torej z veljavno   močjo   zakona   in   ki se glasi:    Načeloma je ne le na Kranjskem, ampak tudi v slovenskih okra-Jih koroških smatrati   kakor nemški tako tudi slovenski jezik kot sodnijski jezik. — (Dem Grund-satze nach ist sowohl in Krain als auch in den windischen Bezirken von Kiirn-ten nicht  blos die deutsche, son-dern auch die slavische Sprache al«  Gerichts sprache anzusehen.) Ker je bilo vprašanje, če velja slovenski jezik na Koroškem kot sodni jezik, že od najvišje za to kompetentne oblasti   (in   sicer    pod ministrom Schmerlingom) odločeno, ni imelo vrhovno sodišče nikakega  povoda, v tem  vprašanju  se   šele  na deželno sodnijo celovško obračati, in če je to do sedaj nasproti omenjeni odredbi, torej protizakonito postopalo, bi bilo umestno, ne se pri rešitvi Brejcevega priziva šele   na  protizakonito dosedanjo prakso celovškega sodišča sklicevati, temveč to isto zavoljo preziranja vodilne ministrske naredbe na odgovor staviti, priziv pa samostalno v zmislu že pred polstoletjem proglašene zakonite   odredbe rešiti, — ter s tem dati podlago za bodoče pravilno in pravno postopanje ne le  pri deželnemu sodišču celovškemu, ampak tudi pri vseh drugih koroških sodni-jah z mešanim prebivalstvom!
— Socijalni demokrat je in državno zbor s ke volitve. Za prihodnje volitve so določili socijalni demokratje sledeče kandidate: a) Na Kranjskem: 1. volilni okraj: Mesto Ljubljana: Sodrug Etbin Kristan, pisatelj v Ljubljani. 2. volilni okraj: Ljubljanska okolica: Sodrug Josip Petrič, namestnik strojevodje c. kr. državnih železnic v Ljubljani. 3. volilni okraj: Radovljica, Kranjska gora, Tržič: Sodrug Josip Kopač, delavski tajnik v Trstu. 6. volilni okraj: Vrhnika, Logatec, Idrija, Cirknica: Sodrug Josip Kopač, delavski tajnik v Trstu. 8. volilni okraj : Litija, Višnja gora, Radeče: Sodrug Ivan Cankar, pisatelj na Dunaju, b) Na Štajerskem: 27. volilni okraj: Celje in Vransko: Sodrug Vinko Vidmar, blagajniški uradnik v Gradcu. 29. volilni okraj: Brežice, Sevnica, Laško : Sodrug Miha Čobal, vodja konsum. društva v Zagorju ob Savi. 30. volilni okraj: Marenberg, Šoštanj, Slovenji Gradec, Gornji Grad: Sodrug Vinko Vidmar, blagajniški uradnik v Gradcu c) Goriško: 2. volilni okraj: Goriška okolica: Sodrug Fran Milost, časnikar v Gorici. 3. volilni okraj: Ajdovščina, Komen, Sežana: Sodrug Vinko Kermolj, uradnik pekovske bolniške blagajne v Trstu, č) Trst: 5. volilni okraj : Zunanja okolica: Sodrug Anton Jernejčič, uslužbenec c. kr. glavnih skladišč v Trstu, d) Ko-roško: 3. volilni okraj: Boro vije, Dobrlavas, Železna Kapla, Pliberk: Sodrug E Lbin Kristan, pisatelj v Ljubljani.
— Zopet eden razkrinkan. Štajerski klerikalci kujejo svoje bojne načrte zoper narodno stranko zelo previdno in zahrbtno, pa preotročji so in narodna stranka jim gleda pridno na prste. Danes razkrinkamo zahrbtno postopanje bivšega dr. Šusteršičevega koncipijenta dr. Benkoviča, zdaj odvetnika v Brežicah in zvestega hlapca dr. Korosčeve politike. Pred malo dnevi so se sestali klerikalni zaupniki, duhovniki in nekaj kmetov, v Zidanem mostu. Prišli so popolnoma tajno in se po shodu, ki je trajal komaj pol ure pri JuvanČiČu, naglo z vlaki odpeljali na vse strani. Toda stene imajo ušesa in mi smo v srečnem položaju, da vemo vse podrobnosti tajnega zaupnega shoda. Obravnavalo ae je dvoje. Pred vsem je teh 25 mo-žicljev določilo kandidata za okraje Brežice, Sevnica in Laško in sicer — dr. Benkoviča. To sicer ni bilo nič nepričakovanega, ker je to tajnost že prej izdal laški kaplan Končan. Toda še značilnejša za zahrbtnost tek lju-dij je zadeva shoda narodne stranke, Id je sklican na dne 17. t. m. v „Narodni dom" v Brežice. Dr. Koro-ISevagardaj e namreč sklenila, ta dan prizadjati v Brežicah
narodni stranki odločilen poraz. Dr. BenkoviČ je sklical na isti dan ravno tam in sicer tudi v n Narodni dom shod kmetske zveze ter je napravil tajen načrt, da bi se polastil zborovalne dvorane narodne stranke in se polastil tudi predsedstva! To se je izvedelo v Zidanem mostu. Ravno tam se je sklenilo skrbeti za mnogobrojno klerikalno udeležbo pri brežiškem shodu. Ravnotako se je za isto nedeljo proti shodu narodne stranke v Slov. Bistrici priredil ob istem Času protishod kmetske zveze neoziraje se na to, da se s tem utegne položaj za volitve v okrajni zastop, ki so pred durmi, poslabšati. Tako delajo! Mi pa tudi ne spimo, ampak jim gledamo — na prste. In to je za kleri kalce fatalno!
— Prošnja za podatke. Piše se nam: Gospod urednik! V Vašem listu je nekdo poročal, menda iz Brežic, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Brežicah razsodilo, da ima Južna železnica kot podjetje volilno pravico za okrajni zastop le v skupini najvišje obdačenih industrij cev, nikakor pa ne v skupini velikega posestva. To vprašanje je prepirno, ker c. kr. okraju glavarstva na Štajerskem tu postopajo samovoljno. Navadno dobi južna železnica volilno pravico v skupini velikega posestva, dasi plačuje največjo daČo od podjetja. Teh glasov se na Spodnjem Štajerskem za nemško stranko najbolje potrebuje. Zgodi se pa tudi, da se Južni železnici podeli volilna pravica v obeh imenovanih dveh skupinah enega in istega okraja. Prosil bi poročevalca z Brežic, da objavi, ali se Južna železnica ni pritožila zoper odredbo okrajnega glavarja in kak uspeh je to imelo. Politične oblasti se tu opirajo na § 18 dež. zakona z dne 14. junija 1866. Ta določa, da sme tisti, kdor ima volilno pravico v dveh ali večih skupinah, izvrševati le v eni skupini. Politične oblasti tu dovoljujejo, da si dotičnik sam izbere skupino, v kateri hoče voliti. Edino pravilno bi bilo, da se tak volilec pritegne tisti skupini, v kateri je najvišje obdačen. Sedaj pa politične oblasti puste Južno železnico voliti v tisti skupini, kjer se nje glas najbolj potrebuje. Kjer se ni bati reklamacij in rekurzov, se Južna železnica sprejme kot volilec kar v dve skupini, voli kot veliki posestnik in kot podjetnik. Tudi to vprašanje bi se moralo enkrat inštancnim potom dognati in bi bila dana prilika v Brežicah, ako se akcijska družba Južne železnice pritoži. Tudi razlogi odredbe c. kr. okrajnega glavarstva se naj objavijo ! Prosimo!
— Kaplan Vidmar v Krškem pridno deli „Domoljuba" med šolske otroke. Posebno z ono številko, v kateri se napada naš odlični dr. Romih, jih je dobro preskrbel. Duhov-niku-vzgojitelju, ki tako zastruplja nežna srca in tako nesramno krade ugled svojemu tovarišu, samo krepak „feju! Sicer pa naj učiteljstvo izbija klin s klinom.
— Pravda dr. Robida-dr. Divjak. Prejeli smo sledeče pismo : „Slovenec" je komentiral mojo prisotnost pri Robida-Divjakovi pravdi z očito denuncijatoričnim vprašanjem: „Pa ne, da bi bila danes blaznica brez zdravnika?" — Prisostoval sem tej, vsakemu pristopni obravnavi, ker je bila zame v stvarnih ozirih zelo zanimiva. Skrbel pa sem zato, da me je na Studencu zastopal vešč in vesten zdravnik, da torej zavod ni bil niti minute brez zdravnika. Vse to se je zgodilo z vednostjo moje kompetentne oblasti. Spoštovanjem dr. Fr. Gosti.
— Skod slovenskih štajerskih Obrtnikov sklicuje za sredo marca „Obče slovensko obrtno društvo v Celju". Shod bo razpravljal o zboljšanju stanovskih koristi in gmotnega stanja.
— Sodnijski Izpit je napravil pri nadsodišču v Gradcu gospod dr. Janko Poleo, avskultant pri tukajšnjem deželnem sodišču.
— Imenovanji. Štajerski Slovenec, g. Gabrijel Kuko vi č, ravnatelj Varaždinskih toplic, je imenovan za svetnika deželnega kulturnega sveta   na Hrvatskem. — Računski
asistent pri pomorski oblasti v Trstu, g. Ivan D u j m o v i č, je imenovan za računskega ofioijala.
— Imenovanje. Poljedelski minister je knez Schwarzenbergovega gozdnega pristava Andreja Odlaska iz Ljubljane imenoval nad-zorniškim gozdnim komisarjem II. razreda.
— Imenovanje članov dot. šolskega sveta kranjskega« Cesar
je imenoval za člane dež. šolskega sveta kranjskega učitelja veronauka na učiteljišču v Ljubljani, Antona K r ž i č a , profesorja semenišča dr. Josipa Lesarja; ravnatelja realke dr. Rudolfa Junowicza in ravnatelja učiteljišča Antona Črnivca in sicer za dobo šestih let,
— Is pisarne slovenskega
gledališča. Jutri v nedeljo, popoldne (nepar) se uprizori tretjič in zadnjič v sezoni R o s e n o w ova komedija „M aček Spače k". — Zvečer (nepar) se poje zadnjič v se zoni melodijozna Donizettijeva opera „Lucia di Lammermoor". Naslovno vlogo poje ga. S k a 1 o v a, Edgarda g. pl R e z u n o v, Henrika g. Oufednik, Arturja g. R a n e k, Rajmunda g. Betetto, Aliso gdč. Kočevarjeva, Normana gospod B u k š e k.
— Slovensko gledišče. Včeraj
zvečer je imelo slovensko gledišče predstavo, katero moramo šteti med najboljše cele sezone. Pela se je prvič Viljema Kienzla opera v dveh dejanjih ali bolje, kakor jo skladatelj imenuje igrokaz „E vangeljnik". Viljem Kienzl je "VVagnerjev učenec, ki je spisal pred Evangeljnikom že dve operi, kateri se pa nista obdržali na površju; za »Evangeljnikom'je pa spi sal Še eno opero „Don Quixote", katera se mu pa tudi ni posrečila. Vsega vkup tedaj štiri opere, med katerimi pa bode ,E vangeljnik' skoro gotovo ostal na vsporedu vseh večjih oper; in če bi tudi Kienzl nič drugega ne komponiral nego včeraj peti igrokaz, zasluži gotovo s tem svojim delom, da se ga prišteva med najboljše moderne nemške skladatelje. Besedilo opere je Kienzl tudi sam pisal, in odgovarja resnični dogodbi. Besedilo je prevedel v slovenščino g prof Juvančič in poudarjati moramo, da je prevod popoln t. j. da se vseskozi besedilo ujema z muzikalnim ritmom Kakor smo že gori omenili, je včerajšnji „Evangeljnik" ena najbolje uspelih oper; in z veseljem moramo priznati, da so včeraj vsi solisti in prav tako tudi zbor (iz-vzemši v prvih dveh zborih) res peli, in da je bil vpliv njih petja na po slušalce velik. O gospodu Ouredniku smo že vajeni, da noče svojega glasu nikdar s silo povečati, in zato je njegov glas vedno mil in svež; koliko milobe ima g. Rezunov v svojem i>iasu, je pokazal včeraj, ko je iz-vzemši v drugi sliki, pred oknom bratovega stanovanja pel, cel večer neforsirano pel. Ce hoče g. Rezunov prav močno peti, poje v višini kakor tudi v srednji legi zelo odprto, kar je neprijetno slišati. Včeraj so pa bili vsi toni lopo kriti, in zato tudi zelo prijetni. Ce pevec poje za kulisami, ga dostikrat zapelje misel, da se ga bode premalo slišalo, do forsiranja; in isto je bilo tudi pri g. Rezunovu v drugem dejanju, zato je bil tudi gotovo preglasen. Sploh pa zasluži g. Rezunov, ki je pel aktua-rija Matija prvenstvo včerajšnjega večera. Njegovo popisovanje svojega življenja (v drugem dejanju) je bilo pač prava umetnost j pozabiti pa tudi ne smemo g. Rezunova kot igralca, ki je vlogo učitelja dece prav tako izvrstno pogodil, kakor tudi veledra-matično spravo s svojim bratom. Njegova maska kot Evangeljnik, je bila prav umestna. Njemu je častno stal na strani g. O urednik, ki je učitelja Iva-.a prav dobro pogodil. In-trovant v prvem dejanju se mu je bil tudi prav tako dobro posrečil, kakor obup na smrt bolnega grešnika v drugi sliki zadnjega dejanja. — Vlogo sopranistinje Mare, je pela gdč. Prochazkova, — ki je prvič nastopila v večji vlogi. Gospodična je dala toliko, kolikor ima; njen glasek je prijeten, nastavek Čist in precizen, in kar je največje važnosti, gdč. ni nikdar forsirala. Njen duet z gosp. Rezunovom: „V objemu se drživa, v tihotnem snu noči —" je bil tako naraven in tako mil, da sme biti gdč. ponosna nanj. Da je pa bil na nekaterih mestih orkester premasiveu, za to pa gdč. ne more. — Tudi gdč. Reisova je v drugem dejanju zelo ugajala, tako v igri kakor v petju. Tudi njej velja isto, kar smo o forsiranju g. Rezunova povedali, gdč. svetujemo, da ostane vedno tako zmerna kot včeraj, in uspeh ji bode vselej zagotovljen. Glas je lep in dovolj močan. Pohvaliti moramo tudi vse ostale soliste, ki so z gori omenjenimi tvorili lepo harmonično celoto. G. Povhe je prav dobro nadomestil g.  Zaoha, vendar  o njem ne mo-
remo izreči sodbe, ker je vloga premajhna. Končno moramo izpregovo-riti še par besedi o zboru. Težka scena na kegljišču se je zboru in g. režiserju Raneku popolnoma posrečila zlasti ugajal je miČen valček. Oba latinska zbora sta imela premalo cerkvenega duha in sta bila veliko premočna; vendar pa zasluži zbor veliko pohvalo, ker se je tako vživel v svojo vlogo. Gledišče je bilo razprodano in s tem je cenjeni in ten • danci tudi izrečena najprisrčnejša zahvala za krasen večer.       P. K.
— Članom „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev". Odbor opozarja vse svoje člane na § 7. društvenih pravil: „K d o r ostane s Članarino tri mesece na dolgu, preneha biti član in izgubi vse pravice", (članarina znaša za člana I. vrste 12 kron, II. vrste pa 6 kron na leto. Vpisnina je za vse Člane po 2 K).
— Občni zbor Splošnega slov. ionskega društva11 se vrši prihodnjo nedeljo, 24 t. m . ob 5. pop. v drušvenih prostorih na Rimski cesti Št. 9. Spored občnega zbora je sledeči : Nagovor predsednice, poročila tajnice, blagajničarice iu knjižničarke. Slučajnosti. Volitev odbora
— Društvo   zdravnikov na
Kranjskem« Prihodnji izvanredni občni zbor bo v torek, dne 26. t. m. ob pol 8 uri zvečer v salonu restavracije „pri Roži". Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora in poročilo odbora. 2. Razdelitev dr. Loschner-Maderjeve ustanove. 3. Predlog odb ra o prenaredbi pravil. 4. Samostalni predlogi članov.
— Akademija. Po jutrišnjem predavanju prof. dr. Gorjanović-Krambergerja bo prijateljski sestanek v „Unionu".
— Ljubljansko učiteljsko društvo priredi danes v soboto ob osmih zvečer v hotelu „Južni kolodvor" društveni večer, ki bo pri njem nadaljeval svoje predavanje o „Ker-novi teoriji" gosp. šolski svetnik prof. dr. J. Bezjak. Gosti dobrodošli.
— Slovensko čebelarsko društvo« Občni zbor bo v nedeljo, dne 17. februarja, ob devetih dopoldne v mali dvorani „Mestnega doma".
— Prva Slovenka — doktor
VSega Zdravilstva. Včeraj je bila promovirana na ženski medicinski fakulteti vPetrogradu za doktorja vsega zdravilstva gdč. E 1 e o-nora Ludovikovna Jenko, hčerka uglednega tukajšnjega zdravnika in velikega Slovana g. dr. Ljudevita Jenka in njegove gospe soproge Terezine. Gdč. Eleonora Jenkova je absolvirala gimnazijske študije na Cetinju v Črni gori in je nato študirala medicino na vseučilišču v Petrogradu, kjer je vse izpite napravila z izvrstnim uspehom. Vsled revolucije na Ruskem, kije provzročila, da so bile dlje Časa zatvorjene vse visoke šole, je morala za nekaj časa prekiniti svoje študije. Lansko leto je nekaj časa prakticirala na tukajšnji deželni bolnici in se je nato vrnila v Petrograd, kjer je sedaj dosegla najvišje akademično dostojanstvo — doktorat. Gdč. Eleonora Jenkova je, kolikor je nam znano, prva Slovenka, ki si je priborila akademično dostojanstvo doktorata; prakticirala bo nekaj časa pri dr. Ottu, da se specializira, in se bo nato stalno nastanila na Ruskem. Mladi zdravnici in njeni spoštovani obitelji naše iskrene čestitke!
— E. Haeckel,   die Welt-
rdtsel« Ta znamenita knjiga tolmači na poljuden način najdalekosežnejše nauke svobodnega modernega priro-doznanstva. Kolik uspeh je dosegla, se vidi najbolj iz tega, da je razširjena v nemškem originalu z dosti nad stotisoč odtisih in da je prevedena na mnoge kulturne jezike. Pred kratkim časom je tudi v italijanščini zopet izšla, da jo more v svoji materinščini brati tudi sam papež v Rimu. Prav bi bilo, ko bi se prevedla tudi na slovenščino!
— Vinarskega tečaja v Klo-sterneuburgu, ki se je vršil ta mesec, se je udeležil tudi g. V. Rohr-man, pristav kmetijske Šole na Grmu.
— Insolventna   Je postala
tvrdka Josip Kolar v Ljubljani. Lastnik je Karel Worm.
— Bančna tvrdka L. C. Luckmann v Ljubljani. Kakor se nam poroča, prevzame o. kr. pri v. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (k. k. priv. osterreichische Credit-Anstalt fur Handel und Gewerbe) na Dunaju tukajšnjo že od leta 1825 obstoječo bančno tvrdko L C. Luck-mann in otvori v Ljubljani filijalko svojega zavoda. Vodstvo te rilijalke izroči sedanjemu šefu in lastniku tvrdke L. C. Luckmann, gospodu Josipu Luckmannu. C. kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt se šteje med največje banke kontinenta. Njegova delniška glavnica znaša 120 milijonov kron, njega rezervni fond pa nad 40 milijonov kron. Ta zavod ima dosedaj filij alke v Bolesnu, Brnu, Feldkirohnu, Gorici, Ino-mostu, Karlovih v arih, Levovu, Puljn,
Pragi, Libercih Toplicah-Sobonau, Trstu, O pavi in ekspoziture v Olo-mucu, Mor. Ostravi in v Gabloncu. Filijalka v Ljubljani prične svoje delovanje začetkom meseca aprila in se nastani v sedanjih prostorih tvrdke L C. Luckmann, Franc Jožefa cesta štev 9.
— Iz občine Moste v ljubljanski Okolici. „Slovenec" je v svoji številki z dne 5. t. m. wIz občine Moste v ljubljanski okolici" zopet pokazal, kako strastno zasleduje njegov dopisnik svoja načela. NevoŠčlji-vost in laž, to sta menda njegova dva glavna principa. V eni zadojih številk „Slov. Naroda" v odgovoru na „Slovenčeveu napade smo nagla-Šali, da razmere v kraj šol. svetu pri Sv. Petra niso v najboljšem redu ter se sklicevali na posledice, ki s« opažajo pri to šolo obiskujočih otrocih. Nismo imeli nikakih namenov, temu ali onemu škodovati, še manj pa koga blatiti. Našel se je mož z imenom Štefek, ki mora imeti pri vsaki stvari svoj nos, in - ta je jel priobcevati neslane dopise v „Slov.", katerim se pozna, da iz v rajo zgolj iz nevoščljivosti in Škodoželjnosti. Kar se tiče volitve v „Krajni šolski svet sv. Peter", bi naj bil pač počakal, da kaka druga instanca reši zadevo, ne pa „jarško glavarstvo", kakor pravijo domačiui V dopisu se trdi, da je ježanski župan g. Vilfan ukazal, da se naj občinski odbor polnoŠtevilno udeleži volitve. V prizivu na okr. Šol. svet v Ljubljani, z dne 15. jan. 1907. pa se bridko pritožujejo Mihael Dimnik, Franc Plev-nik in drugovi, da je imenovani župan povabil k volitvi samo enega odbornika. Ne vem, kaj je sedaj res: ono, kar stoji v „Slovencu" ali ono, kai je zapisano v prizivu. Pri diugi volitvi je gosp. župan Vilfan uradno obvestil zopet odbornike iz Tomače-vega in Jarš in vi, Dimnik, ste bili tista oseba, ki je ostale županske obČ. odbornike lovila na njih domu in na sejmu v Ljubljani neposredno pred volit vi j o, da se naj udeleže volitve. Ali je tako? Ne mislite, g. Dimnik, da ima vsakdor take lastnosti in z njimi spojene želje, kakor vi. Jaz bi se nikdar ne silil v odbor, v katerem ste vi sedeli skozi 15 let, toda na večkratno prigovarjanje našega občinskega odbora in gospoda župana Marenčiča sem obijubil, prevzeti to težavno mesto. Sooril sem pa to samo zato, da bi stvari koristil, ne pa, da bi mi ta čast tako ležala na srcu, kakor vam. Povem vam, g M. Dimnik, glasno iz vseh ust, da se vas domačini radi vaših neslanih čen-čarij že bojijo bolj kakor belega grila. Stari ste dovolj, tudi imate svojo družino, za to bi vendar že kot dober katoličan in vrli mož S. L. S. lahko ljudi pustili v miru. Verujte mi, da ljudi po časopisih obrekovati ni najlepša lastuost, še maDj" pa čednost. P ipomnim še, kako malo takten ste napram mojemu bratu. Nikoli vam ni nič zalega storil, vaše razmere so mu deveta briga, a vendar ga ne pustite v miru Vidite, kako očividno kažete v svoji osebi ne baš lep značaj. Sicer se pa v nadaljno polemiko z g. Dimuikom ne bom spuščal. Ako možu ni kaj prav, naj me pa toži, saj sem mu prav rad na razpolago. — Matija Dol ni Čar, občinski svetovalec.
— Pozor, slovenski lovci! Za lov v običui Dragomelj bo dne 21. t. m. pri okrajnem glavarstvu v Kamniku javna dražba ob polu 10 uri dopoldne. Opozarjamo slovenske lovce, da se udeleže te dražbe in po-skrbe, da pride lov v dragomeljski občini v slovenske roke, ker je prav želeti, ker je ta lov lep. Divjačine je vedno dovolj in se nahaja v njem tudi mnogo srn. Za ljubljanske lovce je kaj pripraven, ker ni daleč od Ljubljane, kdor se pa hoče peljati z vlakom do Domžal, ga pa ima potem že kar pred nosom. Tudi je lovišče jako obširno. Doslej je imel ta lov v roki Nemec, kateremu bi ga okrajuo glavarstvo kaj rado tudi zanaprej prepustilo. Ponavljamo Še enkrat gori izrečeno željo, da pride lov v roke slovenskim lovcem in to tembolj, ker se vedno bogato izplača.
— Oradba železniške proge Kranj-Tržič. Tvrdka Chierizzi & Picha prične takoj, ko bode vreme dopustilo, z deli za zgradbo te železniške proge. Inženir Chierizzi, drug gosp. Piche, bo sam vodil gradbena dela Sedaj biva v svoji domovini v Italiji ter se meseca marca vrne na Avstrijsko. Za njim se bo seveda pridrvila tolpa laških akordantov in par stotin avstrijskih kron željnih Kalabrezov, da čim več avstrijskega denarja odpošljejo v blaženo domovino. Opozoriti je pa že sedaj merodajue oblasti, zlasti pa poslanca mesta Kranja, da se je tvrdka Chierizzi & Picha v „Splošnih pogojih za zgradnjo železnice" zavezala v prvi vrsti pri tem delu nameščati domačine, v ostalem se Šele lahko ozira na tujce. Domačinov pa, ki povsem razumejo taka dela, je pa v obilici, Šal,  da so pri-
W0T Daljo v prilogi. "M
2. Priloga ..Slovenskemu Harodn" it 39, dn6 16. lebrn?arja 1907.
siljeni prevzemati le manjša in slabša dela, dočim jim odjedo tnjci, posebno Lahi, boljši kruh. Da je pa omogočena kontrola o uporabi delavcev posameznih narodnosti, zavezana je vsaka tvrdka, ki tako delo prevzame, vsak teden doposlati politični oblasti in državnemu gradbenemu nadzorstvu po en izkaz vseh delavcev, v katerem je razvidna domovina domačinov in tujcev. Ta kontrola pa ni samo zato, da je na papirju, ampak naj se dotični poslanec tudi prepriča, da li se podjetnik ravna po priznanih predpisih. V nasprotnem slučaju je odprta prizivna pot pri politični oblasti ali pa direktno pri ravnateljstvu za gradnjo železnic na Dunaju. Obrtniki :n trgovci mesta Kranja si gotovo obetajo od gradnje te železnice nekaj zaslužka, toda Če bodo polentarji delo prevzeli, bode Kranj bore malo Čutil prometa, kajti regnicoli se zberejo v kompanije, kuhar jim kuha ljubo polento, ostali denar pa potuje v domovino. Železnica bo gotova, kranjski obrtniki in trgovci bodo pa gledali za odhajajočimi, le kak krčmar bode morda vedel povedati povest o kredi.
— „Sokol na Javorniku" ima
jutri, v nedeljo popoldne ob 2. uri v salonu gosp. Hkavca svoj ustanovni občni zbor. Pri tej priliki predava g. dr. Vladimir Ravnihar, starosta slovenske sokolske zveze „o sokol-stvu".
— Čebelarski podružnici v
Gorjah je dovolil dež. odbor kranjski 100 K podpore. Podružnica je sklenila letos pr četi z razpošiljanjem čebel in tako čebelarjem pomoči, da bodo dobili od nje za panj polovico več nego od trgovca. Pošiljala pa bo zdrave in močne panje tudi v tujino in s tem še bolj utrdila vrednost naši kranjski čebeli.
— Ne zaničujmo sami sebe!
Občini Metlika in Trbovlje občujeta z vlado po nemško. Pa tudi nekatere bolniške blagajne delajo prav isto. Take blagajne so n. pr. v Zagorju, Kamniku in seveda tudi v Metliki!
— Iz Krškega. Naša mlada Čitalnica se krasno razvija in si pridobiva vedno novih simpatij. To se je jasno pokazalo na pustni torek zvečer. Privrelo je vse polno pisanih mask, ki so zastopale razne narode, a tudi idealna bitja; našteli smo jih Čez štirideset, kar je za naše razmere častno število. Zabava se je vršila na strogo demokratski podlagi, kar je v prvi vrsti provzroČilo tako lepi obisk, saj se človek ne začenja šele pri juristu, kakor trdijo nekateri, ampak vsak poštenjak ima pravico do poštene zabave. Čitalničnemu odboru pa kličemo: Le krepko naprej !
— Nesrečna poštna vožnja lz Idrije v Logatec.  Na pepelnično
sredo se je peljalo b' oseb z večernim poštnim vozom iz Idrije v Logatec. Kakor navadno, ustavil se je postiljon tudi tega dne v GodoviČu okoli 7. ure zvečer, da opravi poštne zadeve. Ta prosti čas pa uporabljajo potniki navadno v to, da si v bližnji krčmi jemljejo nekoliko okrepčila. Na pepelnično sredo so izstopili iz voza ko-Čijaž in trije potniki, a v vozu sta pa ostala en gospod in ena gospa, ker si nista hotela po snegu še bolj hladiti svojih že itak premrzlih udov; kajti znano je, da imata mraz in sneg prost vhod v notranje prostore poštnega voza. Kmalu po tem, ko so vstopili v krčmo imenovani trije potniki in koČijaž, zdirjajo konji sami naprej v temno, snežno noč. — Gospod in gospa, ki sta bila v vozu, se zelo prestrašita in to tembolj, ker sta bila oba tujca ter jim je bil teren popolnoma neznan! Hočeta torej na-mah odpreti vrata; toda zaman; ne dajo se odpreti. Gospa takoj v krik, a konja sta začela še bolj dirjati. Nato vdari gospod po sprednji Šipi, jo razbije ter doseže vojke; ž njimi zadržuje konje ter jih slednjič ustavi. Gospe je prišlo med tem slabo ter je padla v omedlevico. Sedaj udari go spod ob šipo pri vratih, stegne roko ven ter zagrabi zunanjo kljuko pri vratih s tako silo, da so se odprla, gospo pa potegne iz voza na sneg, kjer ji je nekoliko odleglo. Ko se je zavedla, je šla počasi v krčmo klicati kočijaža. Med tem je stal gospod do pasu v snegu, držal konje ter nestrpno pričakoval „gospoda" kocijaža; zakaj snežilo je tako, kakor da bi spuščal prtiČe izpod neba. Ko bi se ne bilo posrečilo gospodu ustaviti konj, bi se bila lahko pripetila velika nesreča, katere bi bil kriv edini voznik, ki ni čuval svojih konj. Gospe so pa prihajale slabosti od strahu vso pot noter do Logatca; še le tamkaj seje toliko okrepila in zavedla, daje mogla sama nadaljevati svojo pot do Ljubljane.
— Volitev tupana in obč. svetovalcev v Postojni bo 18. t.
m. ob 10. dopoldne.
— Ponesrečil se je Anton Go-deša iz Unca, ko je delal na progi Južne železnice med Rakekom in Po-itojno. Vlak mu je pridrdral za hrbtom in ga vrgel v stran, da so ga na glavi in hrbtu težko poškodovanega prepeljali v postojnsko okrožno bol-nioo.
Pevsko društvo „Javornlk" v Matenji vasi, je imelo preteklo nedeljo zabaven večer v gostilni „Bog in Narod". Večer je sijajno uspel, šaloigra, pri kateri so nastopili sami priprosti mladeniči, se je izborno obnesla, smehu ni bilo konca ni kraja. Društvo bi gotovo še intenzivnejše delovalo v izobrazbo naroda, ko bi imelo svojega stalnega pevovodja. Sedanjemu sicer ni ničesar očitati ali preoddaljen je, da bi mogel redno k vajam prihajati. Kakor se Čuje, misli odbor poskrbeti za kakšnega organista, kateri bi imel poleg poučevanja v petju še kakšno drugo obrt. To bi bilo zelo umestno že z ozirom na pičle dohodke društva. Agilne člane društva pa prosimo, da nam v kratkem Še kakšen zabaven večer priredijo, za kar jim bodemo iz srca hvaležni. VeČ udeležencev.
— Občinski odbor v Kotre deiu pri Zagorju je v svoji seji dne 14. t. m. volil soglasno sedanjega župsna in posestnika g. Fr. Drnovška Častnim občanom v zadoščenje za vse napade v klerikalnih časopisih za njegovega štiridobnega županskega uradovanja.
— Ples slov. trgovskega društva v Celju dne 2. svečana. Piše se nam: Kunec je predpustnih Šal in nehala bodo poročila o različnih plesih. Mi bi molčali o našem plesu ko nam ne bi bilo na tem, da izve tuoi širši svet o namenu te prireditve. Trgovsko društvo v Celju si je stavilo nalogo, ustanoviti čim prej samostojno trgovsko bolniško in podporno blagajno za SpodnjeŠfcajersko in sicer z ozirom na to, ker trgovstvu izven Kranjske ni omogočen vstop v ljubljansko trgovsko in bolniško društvo, dočim na drugi strani okrajne bolniške blagajne v marsikaterem oziru niso primerne sadanjim razmerem. Da se Čim prej nabere nekaj zaklada, priredilo je društvo trgovski plesni venček in razun običajnih vabil razposlalo velike množine vabilnih pisem vsem večjim slov. gg. trgovcem na Spodnje-štajerskem s prošnjo, da jih podpišejo in razpošljejo vsem svojim večjim zalagafeljem. Ideja je izvrstno uspela, kajti društvo je na ta način, bodisi da so dotični zalagatelji priposlali 2ne3ke naravnost društvu, ali pa jih nakazali gospodom trgovcem, prejelo K 1220 67, dočim je vstopnina s pre plačili nesla K 509 02 skupaj K 1729 69 kar izkazuje, odštevši stroške 544 56 čistega dobička K 11S5 19. Obisk je bil nepričakovano dober in sicer v pretežni večini zunanjih gostov. V lepem številu bil je zastopan nSlov. trgovski klub iz Mariboraa in tudi „Slov. trg. društvo „Merkuru iz Ljubljane nas je počastila deputacija. Plesalo je prvi dve četvorki okoli 70 parov, Četrto pa še vedno okoli 70 parov. Vsa nepotrebna dekoracija z ozirom na samo po sebi krasne prostore „Narod-nega domau se je opustila, četudi se je morebiti od ene ali druge strani štelo to v zlo, zabava pa je bila tem bolj neprisiljena in presrčna. Slovensko trgovsko društvo vrši tem potem prijetno dolžnost, da se zahvaljuje naj-topleje vsem brez izjeme, ki so na ta ali oni način pripomoli do takega uspeha in sicer tako cenjenim obiskovalcem, kakor onim, ki so se nas spomnili s preplačili posebno pa bodi še izrečena hvala gg. trgovcem, ki so se trudili z razpošiljanjem va:>il in nabiranjem prispevkov kakor tuli za-lagateljem — darovateljem. Na veselo svidenje zopet pri enaki prireditvi.
— Gregorčičevo slavnost priredi „Narodna Čitalnica" v Slovenjem Gradcu v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. v ^Narodnem Domu" v Slov. Gradcu. Na sporedu je slavnostni govor in petje Gregorčičevih pesmi. Čisti dobiček je namenjen za Gregorčičev spomenik. Vstopnina 40 vin. Začetek ob polu 4. popoldne.
— Tatvina. Pred tržaškimi porotniki so stali včeraj Dominik Da-nelon. Virgilij Nordio, Anton Kolman in Ivan Sršen, obtoženi, da so 18 septembra lani v „Societa cooperativa fra braccianti" ukradli 500 gld. Sršen je bil x>proščen, Danelon je dobil 18, Nordio 10 in Kolman 8 mesecev ječe.
— Goljufija. Pred tržaškimi porotniki je stal včeraj 271etni trgovec Koloman Ballogh iz Ogrske, obtožen, da je v oktobru 1905 v namenu svoje upnike oškodovati prodal konfekcijsko trgovino v Trstu in prikril denar. Dognalo se je po pričah, da je bil lastnik te trgovine obtožencev brat in da je Koloman dal le svoje ime zraven. Zato je bil oproščen.
— Štrajk. Nakladalci tržaških lesnih trgovcev so stopili v štrajk, ker jim princip^li nočejo zvišati plače od 4 na 5 K vsak dan. Štrajka jih okoli 300.
— Z Dunaja se nam piše: V sredo, dne 13. t. m. je predaval g. dr. Niko Županič v ^dunajskem antropološkem društvu" o temi „Iliri, profil iz historične fizioantropologije balkanskega poluotoka." Poznanje fizičnega človeka je predpogoj za ume-vanje kulturnih in socijalnih prikazni. Kakor zavisi od plastike tal plodnost ali nerodovitost  dežele, tako je
pogoj kulturnemu razvoju naroda pleme in telesna in duševna usposobljenost, ki je prirojena s plemenom. Zato je zanimanje za to vedo V zadnjem Času silno naraslo; odlični zastopniki znanosti in družbe so se udeležili omenjenega predavanja : Dvorni svetniki profesorji Toldtt, Ja-jić, Zuekerkandl, vseučiliška profesorja Much in Oberhummer, deželni šolski nadzornik Primožič, urednik drž. zakonika dr. Vidic in dr. Med damami smo videli soprogo virtuoza Ondfička s hčerko in gospo dr. Vidi čevo. Predavatelj je naslikal fizio-antropološki razvoj balkanskih narodov (Grkov, Srbov, Ilirov) v dobi zadnjih 3500 let in je pokazal, kako se spremeni prvotno Čist tip ne tekom tisočletij, nego že v stoletjih vsled krvnega mešanja, kako pa narava teži za plemensko Čistočo, dočim jo motijo v tem stremljenju živ-ljenski pogoji. Tako so sedanji Iliri (Arbanasi) pravi kontrast svojih pra-dedov iz dobe prvega železa na Balkanu (okoli 1000—500 pred Kr.) — svetli „ksantodolihokefali" so se preobrazili v temne „melanobraliskefale." Nasproti dosedanji analitiško-antropo-metrični metodi je uvedel predavatelj v svojo stroko novo historiško metodo, združivši anatomijo in fiziologijo s prehistorično arheologijo in zgodovino. Nekaj Čisto novega v njegovih raziskavanjih je matematiški moment in frapantna pretvorba morfoloških številnih vrednosti v kronološke. V marsičem je ovrgel krive nazore in teorije Rankeja, Virchova in Kretschmerja ter dokazal, da je znanstvena moč, ki jo treba resno vpoštevati v antropologiji.
— Delniško društvo za dalmatinsko ribarstvo je sklenilo osnovati društvo za napredek gospodarskih koristi v Da'maciji. Novo društvo bi izvažalo ribe Jadranskega morja v vsa večja tržišča. Delniška glavnica 250 C00 K je večinoma že osigurana.
— Prepovedan ples. „Hrvatski
Sokol" v Makarski v Dalmaciji je v nedeljo nameraval v svojih društvenih prostorih prirediti svojo običajno predpustno veselico. Veselica se je prijavila pristojni oblasti, nato je pa okrajno glavarstvo zahtevalo, da se morata v sokolski dvorani odstraniti napisa: „Slovanstvo naj vlada, sovrag naj pada!" in „Svoboda ali smrt" ter je tudi dalo ta dva napisa sneti s pomočjo orožništva. Odbor „Sokola" je odločno protestiral proti temu na-silstvu, a dosegel ni s tem protestom ničesar, pač pa je glavarstvo kot odgovor na ta protest prepovedalo sokolsko veselico z motivacijo, da se je bati izgredov. Razumljivo je, da je ta prepoved vse kroge silno razburila. Vsled tega je prišlo zvečer do velikih demonstracij pred okrajnim glavarstvom. Končno je dal glavar ljudstvo razgnati po orožnikih. Ti dogodki kažejo, da je v zadnjem času zapihal v Avstriji oster veter proti slovanskim narodnim težnjam. Vladui krogi si hočejo, kakor se zdi, pridobiti simpatje Dalmatin-cev s tem, da jih briskirajo in žalijo v narodnih čuvstvih! Prav je to: naj le sejejo veter, bodo pa želi vihar!
— Anatoniški muzej. V hotelu
,,pri Maliču" se je otvoril ,,Anatomiški muzej" kjer se na točno po naravi posnetih voščenih modelih kažejo najrazličnejše bolezni. Oddelki za ginekologijo, za seksualne bolezni, notranje bolezni in kirurgijo so zastopani prav bogato in v veliki meri in vzbujajo zanimanje. Z ozirom na nizko vstopnino in ker obsega muzej mnogo poučnega in zanimivega, se obisk toplo priporoča.
— Prijeta goljnlica. Danes dopoldne je mestna policija prijela zaradi goljufije neko dozdevno 331etno Ano Dobručevičevo, rodom iz Zagreba. Navedenka se je že dlje Časa zadržavala nekje v mestu ali okolici in goljufala po trgu razne prodajalce s tem, da je hotela menjati petak ali desetak. Ko ji je prodajalec odštel drobiž in je tega imela že v rokah, je rekla, da se jo je napačno razumelo, češ, da je le ona hotela zamenjati drobiž za debel denar in potem dala drobiž nazaj, pri tem pa si je povsod pridržala v rokah par kron ter naglo odšla dalje. To je posebno rada delala pri mesarjih in branjevkah, a se je vedno znala ogibati varnostnim organom, katerim je slednjič le prišla v pest. DobruČiČeva pravi, da je po poklicu šivilja, da ima v Zagrebu z nekim moškim 11 otrok, s katerim se misli poročiti, potem pa je zopet kvasila druge pravljice in se sploh še ne ve, če je to pravo njeno ime. Goljufioa je bolj majhna, debela, prikupljive zunanjosti, ima Črno mestno obleko in govori hrvatsko pomešano nekoliko s slovenščino. t Ker še niso vse ogoljufane stranke znane, naj se one, ki še sleparije niso ovadile, prej ko mogoče zglase pri policiji. Navihanko so izročili sodišču.
— Delavsko gibanje. Včeraj
5e je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 56 Hrvatov in 3 Slovenci. V Bregeno je slo 50, v Heb 40, v Meran 10, v Scheibbs pa 16 Hrvatov.
— Izgubila se je včeraj pompa-dura, v kateri je bila mašna knjiga in žepni robeo, nekje v Ljubljani. Odda naj ae na Miklošičevi cesti št. 36 spodaj. — Izgubljen je bankoveo za 10 kron.
— Ljubljanski sekstet na lok
koncertuje danes zvečer ob polu 7. uri v hotelu „Lloyd". Vstop prost.
— Jutri, v nedeljo zajtrkovalni in večerni koncert v meščanski pivar ni (K. Kofiak), Sv. Petra cesta. Začetek ob 10. uri dopoldne in ob polu 8. uri zvečer. Vstop prost.
— „Ljubljanska društvena
godbaM priredi danes zvečer koncert v „Narodni kavarni" (Gosposke ulice). Začetek ob 9. uri. Vstop prost.
— Jutri zvečer je v hotelu „Ilirija" (Kolodvorske ulice) d ruš t v en ik o n-oert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur'*. V službo se zprejmejo: 1 poslovodja špecerijske ■troke, 1 knjigovodja in korespon-dent, 1 potnik, 4 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 1 pomočnikov manufakturne stroke, 1 pmočnik železninske stroke, 1 bla-gajničarka vešča laščine, 5 učencev.
— Službe iščejo: 1 poslovodja, 3 knjigovodje in korespondenti, 2 kon-torista, 12 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki Špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 10 konto ris tinj, 4 blagajničarke, 4 prodajalke. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
* Najnovejše novice. — Prijeli so v NewYorku dunajskega krznarja Klein a, ki je zapustil 350.000 K dolgov ter pobegnil.
— Grof Sternberg je poslal svojim volilcem iz Švice volilni oklic, naj ga volijo, ako tudi ne pride pred volitvijo med nje, ker bi ga takoj prijeli zaradi razžaljenja veličanstva.
— Na pokopališču je zaklal v Novem Jičinu kovaški pomočnik Ripka 301etno vdovo Vavro vsled ljubosumnosti.
— Štrajk železničarjev na Bolgarskem se konča v najkrajšem času ter se že vrše tozadevna pogajanja s štraj kuj očimi.
— 177 turških vojakov je dezertiralo s parnika med vožnjo v Azijo. Za begunci so z ladje streljali ter jih pet usmrtili.
— Za otrpne njem tilnika so zboleli v Požunu trije vojaki.
— Slavni rokoborbec Le-boucher je umrl v Parizu 24 let star. Pred kratkim se je poročil z milijonarko.
— Namestnik na Morav-skem postane dvorni svetnik grof Coudenhove.
— Bombo so n a šli v osebnem vlaku med Frankfurtom in Wiesbad-nom. Bomba je bila težka 12 kg ter bi bila strahovito učinkovala, ako bi bila padla s police na tla.
— Umrl je v Pečuhu upokojeni major Rud. Deutsch, ki se je udeležil vojne v Italiji kot podčastnik ter si pridobil srebrno in zlato svetinjo za hrabrost. Ko je ležal ranjen v goriški bolnišnici, obiskal ga je cesar ter ga imenoval za poročnika.
— Kap je zadela poljskega prosta Andewsza, ker ga je draždan-sko sodišče zaradi štrajka poljskih otrok obsodilo v enomesečno ječo.
— Iz Zemuna je izgnan urednik „Semliner Volksblatta" Val. Kur z, ker je v svojem listu grdil Hrvate in Madžare.
— Za ogrske drž. železnice zahteva ministrstvo 60 milijonov kron, da nabavi nove vozove in lokomotive.
— Atentat. V Lodzu so delavci ustrelili tovarniškega ravnatelja G r o s s a.
— Dinamitna eksplozija. V Likaskasu je v ciganski koči eksplodiral dinamit. Koča je zletela v zrak. 40 ciganov je hudo ranjenih.
* Senzačna tatvina. V Brazdanih je vzbudila veliko senzacijo tatvina pri predstavi V kraljevi operi. Dvor je povabil k predstavi le dostojanstven ke. Po predstavi je pa zapazil neki obiskovalec, da mu je ukradena zlata remontoarna ura. Tatvine sumljiv je neki 401etni mož, ki je bil oblečen v črn frak inje nosil ovratnico. Po predstavi co tudi opazili, da sta zapustila dva znana pustolovca gledališče.
* Švedski kralj Oskar je najbolj demokratski evropski vladar. Govori in piše popolnoma dovršeno sedem ali osem jezikov. Zdaj se uči tudi kitajsko in dopisuje v tem jeziku s kitajskim vladarjem. Z ljudmi je zelo ljubezniv, kar dokazuje mnogo slučajev. — Nekoč je sedel v neki kavarni, kjer se je oduševljalo več gospodov za republiko. Ko je videl eden od njih kralja, da ni za to navdušen, ga je vprašal po vzroku. [Kralja seveda ni poznal.) Kralj je nato odgovoril:  „Prvi razlog, da ni-
sem navdušen za republiko, je ta, da sem jaz Švedski kralj."
* Strup ln zastrupljevanje v
prošlih dobah. Ljudje so strupe poznali preje kot zdravila, posebno pa sta bili 16. in 17. stoletje doba za-strupljevanja, predvsem v Italiji in na Francoskem. Brezštevilno ljudi je šlo pod zemljo, ne da bi se dognali vzroki bolezni. Deloval je strup. Seveda se strup ni rabil vselej iz hudobije, temuč še večkrat iz prazno-verstva. Tako je neki zdravnik hotel svoji hčeri pridobiti ljubezen mladega poljskega kralja Vladislava. Priredd je neki sok, s katerim se je morala hči drgniti. Posledica je bila dvojna, hči je umrla za strupom, kralj pa vsled zaljubljenosti. Ta slučaj pa tudi dokazuje, kako slabo so celo zdravniki poznali svojstvo strupov. V Italiji so poznali v 14. in 15. stoletju neki strup, s katerim so namazali rokavice od znotraj, in tisti, ki jih je nosil, je kmalu umrl. Na ta način je umrla Navarska kraljica, V 16. in 17. stoletju so največ uporabljali strup arzenika in sublimata. Kralj Henrik VII. je bil zastrupljen z večerjo, papež Klemen t VIL z dimom baklje, a Henrik IV. z vilicami, ki so bile namazane s sublimatom.
* Oženil se je s tremi sestrami. V Bostonu se je George B. Martin, šef hotela Fairfield House v Woodstocku, poročil s tretjo in najmlajšo sestro Cole. Prva njegova žena je ostala pri njem le štiri dui po poroki. Ko se je dala ločiti, seje Martin oženil z Miss Cole. S to je živel 13 let, nakar sta se ločila. Potem je vzel njeno drugo sestro, kstera je ostala pri njem dve leti. Sedaj pride tretja na vrsto. Čudno pri tem je, da so vse tri sestre najboljše prijateljice.
* Po uradnem ljudskem štetju
na Italijanskem je živelo ondi leta 1901 32 475,253 ljudi, leta 1904 pa 33.346,514 Da pa je število v zadnjih desetih letih za toliko naraslo, je pripisati le zmanjšanju smrtnih slučajev. Ljudi se ni narodilo nič več Tako n. pr. je umrlo od leta 1832 do leta 1892 povprečno letno 800,000 oseb, toraj 21 od 1000. Minula leta se je rodilo pravočasno na vsak tisoč ljudi 38, zadnjih deset let pa samo 32. Število porok je v zadnjih 20 let h skoro vedno isto, namreč 7 do 8 porok na tisoč prebivalcev. Najdaljše žive duhovni in menihi, 70 od 100 jih dočaka in preživi 65. leto. Obrtnikov pa doseže 50 od 100 65. leto in čez.
* Neumit profesor. Veliko začudenja in smeha je zbudila te dni izjava italijanskega profesorja Frede-riga Cerbonija, da kopanje ni le nezdravo temuč naravnost nevarno in da si on vseh 76 let svojega življenja ni nikoli umival telesa. Po njegovem mnenju je narava Človeško kožo ustvarila tako, da ne potrebuje umivanja. Voda in milo je nenaravno čistilo, ki odstranjuje naravno maščobo s kože, ki tvori glavno obrambo proti prehla-jenju. Svoje dokazovanje opira na zgodovino. Vsi narodi, ki so se privadili kopanju, so poginili. Stari Egipčani, ki so bili vsled kopanja omehku-ženi, so podlegli krepkim in neumitim Grkom. Ko so se tudi Grki začeli kopati, podlegli so do takrat neumitim Rimljanom. Kmalu pa so Rimljani glede kopanja prekosili vse narode ter so skoraj pol življenja preležali v vodi, in to je bil njihov pogin. Do 19. stoletja so bili Angleži kulturni narod, odkar pa se vsak dan kopljejo, so fizično in telesno nazadovali. Eaako je pri Američanih. Ako bi ne prihajale neumite rase iz Evrope, bi bil njihov obstoj že zapečaten — po nazorih neumitega profesorja Cerbonija.
■ Drag Strel. Najstarejši srn francoskega kralja Ludo vika XV. je rad hodil na lov, toda je bil zelo nevaren svojim lovskim tovarišem. Leta 1735. je zgrešil jelena, zadel pa je vojvodo della Brissiere de Chambois. Kralj je dal vdovi in naslednikom letno pokojnino 6000 frankov. In to pokojnino je prevzela tudi republika ter jo plačevala moškim in ženskim potomcem do leta 1903., ko je umrla zadDJa potomka iz rodu ustreljenega vojvode. Francosko državo je ta nespretni strel veljal 1,126.000 frankov.
* Kakor v dobrih starih časih.
V SpiŠić - Bukovici na Hrvatskem so obhajali nedavno kmetsko gostijo, h kateri je bilo povabljenih 250 oseb. Pojedla se je 150 kg težka krava, tri svinje (450 kg), 2S gosi in 70 kokoši. Gostje so sedeli pri 30 mizah ter popili 36 veder vina.
* Bikoborbe na Španskem.
Nedavno se je poročil sloveči španski borilec z biki Machaquito z ameriško milijonarko. Pri tej priliki pišejo španski Časopisi, da za Machaquita ni to nenavadna partija, ker je v zadnjih treh letih zaslužil po l1... milijona lir na leto. Potemtakem še biko-borba vedno cvete. Leta 1906. je bilo na Španskem 486 borb z biki. Biki, ki so bili pri tem pobiti in raujeni, da so jih morali zaklati, so bili vredni nal 2,800 000 pezet, konji pa 880.000. Drugi stroški so znašali 1,760 000, a dohodki teh krv avih iger so znašali nad 12 milijonov.
Književnost.
JOS. Stritar, analiza njegovega življenja in delovanja. Spisal dr. Jos. Tominšek. 1 Cena 1 K. Ta studija je izšla povodom Stritarjeve 701et-nice v ^Ljubljanskem Zvonu." Prof. dr. Tominšek je nam v tem lepem in zanimivem spisu podal kritično sliko o Stritarju kot človeku, pesniku, estetiku in polemiku. Temeljita studija prof. dr. Tominška je dragoceno delo, ker nam je v jasno luč primaknila najvažnejšo dobo naše literature.
Knjižnica za mladino. Urejujeta Engelbert Gangl in Ivo Tro št. Tiskala in založila „Goriška tiskarna" A. Grabršček. Knjiga obsega Franca Žgurja r Otroške pesmi" in Iva Trošta „Kitico pripovednih spisov."
— Prijatelje citer opozarjamo na izvanredno nadarjenega češkega skladatelja Josipa Formaneka, katerega skladbe vzbujajo sedaj splošno pozornost Že slavni Smetana je ocenil jako laskavo njegove prve skladbe v praškem glasbenem listu: „Hudebni listy«, 1. 1871, št. 28. Formanek je namreč prvi, kije prišel na idejo in obenem tudi dokazal, da je mogoče igrati na enih citrah večglasno (polifonično). Polifonija pa je vrhunec glasbene umetnosti. Kdor se zanima za polifonično igranje na citrah, najde posebno navodilo v skladateljevem: „Navod ku polyfonni hre na citeru", ki obsega dva dela. V teoretičnem delu (pisanem v češkem in nemškem jeziku) nam razlaga skladatelj o legi in prstokladu leve roke in različnih na novo vpeljanih znakih, praktični del pa obsega 21 melodičnih vaj in dve krasni polifonni skladbi: Hovor laski (Valse-Intermezzo) v prvotni obliki in prvi stavek sonate v F-duru. Oba dela staneta 4 krone. Skladbe je dobiti pri skladatelju: Jos Formanek, Strakonice na Češkem.
Izpred sodišča.
Afera dr. RoDida - dr. Dlujak.
Včeraj popoldne ob 4. uri se je nadaljevala razprava o dr. Robidovi tožbi proti dr. Divjaku.
Prvi je bil zaslišan dr. Stoje, ki je dal neko knjigo neki bolnici, ki ji je pa sestra S i 1 v a n a vzela, češ, da je pohujšljiva. Riegele je bil laž-njivec in priliznjenec. Smodnik je nakupoval dr. Robida iz svojega. Priča je prepričana, da je zavijanje v rjuhe bilo popolnoma opravičeno. Pravi, da se vizita ni nikdar nobena izpustila.
Dr. Šl ajmer pozna Riegela kot popisatelja raznih bolezni. Imel gaje za pisarja in ne za bolnika. Ko je bil TVisjan, ki se je z metliščem sunil v oko, prepeljan v bolnico k opeiaciji, so bili znaki njegove poškodbe terminalni. Dr. Robida je poškodovanca oddal šele tretji dan   v bolnico.
Dr. Karel p 1. Bleiweis pravi, da je Riegele izdeloval izkaze za ministrstvo o bolnikih, ki so se sprejemali v blaznico. To je bila le statistika, ki se je delala po vzorcu. Delavcev dr. Robida ni hotel dajati za delo, dasi je bil priča prepričan, da bi jih lahko. Riegele se je pritožil proti priči, da tožitelj vpije nad njim. Riegele je bil perverzen človek. Priča je slišal, da je dr. Robida jako pozno začenjal "vizite in ne ob določenem Času. Uradni akti so se pogosto izgubili. Našlo se je mnogo bolezenskih popisov, ki so bili v zadnjem času pomanjkljivi. JMesečne raporte je delal Riegele in Robida jih je podpisal. Ko je Riegele umrl, ni bila vedno Robidova pisava mesečnih raportov, ki bi jih moral on izvršiti. Sestra Lucija ni lepo ravnala z bol-kini, zato je bila odšlo vijena za 2 leti. Dr. Robida je pogosto zabavljal Čez dr. Divjtka, da ni psihiater. Naročal je reči za zavod, ki jih ni rabil. Nekoč je naročil risarski aparat, ki je bil za nič. Nekaj parov naramnic je bilo naročeno, a ni nihče vedel o njih, ko so jih iskali. Pošta jih je poslala na dr. Robido. Priča ne more reči, da bi bila blaznica napredovala, ko je bil dr. Robida tam. Ni vse eno, kar se zapiše kot vzrok smrti, dasi je dr. Robida nekoč zapisal drug vzrok, kot je bil v resnici.
Dr. Šl a j me r pojasni nato glede sondiranja ranjencev, kakršen je bil "VVisjan. Pravi, da dr. Robida po njegovem mnenju ni malomarno ravnal z Wisjanom, ki ga je šele tretji dan poslal v bolnico. V bolezenskem opisu manjka en dan!
Prebere se potem operacijski ■pis o Wisjanu ter kazenski spis proti obtožencem vsled Wisjanove poškodbe in smrti.
Priča dr. Jenko izjavi, da je bila dr. Robidova dolžnost vprašati za orodje, s katerim se je Wisjan poškodoval. Tega Robida ni storil. Če bi bil otipal rano, sicer ni rečeno, da bi moral spoznati, da je bila to težka telesna poškodba. Malomarnosti mu ne more očitati, ako je popis bolezni resničen. Sicer pa priča nobenemu kolegu ne more očitati te lastnosti.
Dr.  Zupane, vprašan, ali je
im el sestavljaleo poročila o pijančevanju, — o katerem poročilu trdi dr. Divjak, da ga je spisal Riegele in ne dr. Robida, kakor zatrjuje dr. Robida — kaj strokovnega znanja, potrdi. Riegele sam ni mogel tega storiti in mu je moral vse gradivo razvrstiti in povedati. Tabele je že lahko sam izvršil. Delo v celoti je naredil veščak, oziroma dal za to inicijativo.
Zagovornik konstatira, da seje umrljivost na Robidovem oddelku zmanšala za 50 odstotkov, kar seje zgodilo, ker so šli bolniki   v hiralnico.
Dr. Sohuster izjavi, da se mu je Riegele pritoževal, da dr. Robida vpije nad njim. Izključeno je, da bi Riegele spisal in sestavil preje omenjeno knjižico o pijančevanju. Vladal je pasivni odpor med sodnimi zdravniki in Robido.
Dr. Demeter Bleiwei» pojasni zadevo glede dr. Tavčarjevega „konkurza" :
Ob priliki neke stavbne komisije se je neki član izrazil, da dr. Tavčarjeve razmere niso posebno ugodne. Priča je bil čez en mesec z dr. Robido skupaj in o tem pravil. Ta je rekel, da ne verjame tega. čez en mesec je pa dr. Tavčar pisal priči, da ga bo tožil, če ne prekliče svojih trditev o njegovem konkurzu in za-željeni smrti njegove tete, kar je baje govoril. Priča je ves osupel Šel k njemu in pojasnil vse. Da bi opozoril Robido, v kak mučen položaj ga je spravila ta stvar, poslal mu je prepis dr. Tavčarjevega pisma, na kar je od Robide dobil pismo z dr. Tavčarjevim „m. p.M, v katerem pismu je bilo rečeno, da se smatra izmišljena vest kot nekaka neumestna šala.
Tisto pismo pa ni bilo prepis kakega pisma dr. Tavčarjevega, ampak falzihkat. Ker je dr. Tavčar rekel, da ne občuje s tistim, ki govori tako o njem in kdor zlorablja njegov podpis, dve leti nista govorila. Ko se je dr. Tavčar prepričal, da na vsej stvari niČ ni, sta se sprijaznila znova.
Priča sestra Er žili j a je nato zaslišana povedala, da je dr. Robida izoliral po teden dni bolnico Praček, ko je nadomestoval Divjaka, in daje ni vsak dan obiskal, češ „naj le bo tam, k tej ne grem." Vsi so se ga bali, ker je bil oster in natančen. Bolniki so se pritoževali, da ne dobe vsega denarja. Slišala je, da seje na od Robide prirejenem plesu bolnik MarinčiČ kot mrtev zgrudil na tla in umrl. Kruh so nosili živalim, ker so ga zdaj več delili na moškem oddelku, preje pa ni ostajal nikdar.
Priča je slišala in videla, da se je vsak dan neslo iz kuhinje fino pecivo za dr. Robida. Par-krat je ob mesecu plačal, potem pa ne več. Zdaj ob koncu je spet ponudil denar. Za zdravljenje sester je dobil vsako leto plačilo. Lisice so dobivale vsak dan po 1 4 k g mesaiz kuhinje. Psov je imel Robida 9, jerebic pa okoli 40. *Ko je bil dr. Divjak na dopustu, premestil je dr. Robida več bolnic iz mirnega oddelka v besnico, češ da tja ne „pašejo". Tudi neko Maček iz barake je dal tja k divji bolnici Hutter.
Predloži se bolezenski popis bolnice Hutter.
Priča pove nadalje, da se je branila temu premeščenju, a da ni nič pomagalo. Po tri bolnice so ležale v besnici v eni celici. Maček je bila tako bolna, da so jo morali prenesti sem in tja.
Ko je bil dr. Divjak sam na obeh oddelkih, ni dosti kruha ostajalo, tudi zdaj ostajajo na njegovem oddelku samo kake drobtine in skorje. Robida je prepovedal strežaju Mihevcu brizgati vodo sestram. Samo zaradi ljubega miru so se sestre v vsem udale. „Bilo je težko življenje." če ni bilo vse hitro narejeno, je bil dr. Robida silno razburjen. „Dati smo morali, ker so prišli kar s posodo v kuhinjo."
Sestra Norberta pove, daje dr. Robida v moško kolonijo malokdaj zahajal. Tedni in meseci so pretekli, da ga ni bilo. V II. razredu ni imel vsak dan vizit. Tudi pozimi ne 10 K bolnika Lenarčiča se je porabilo za godbo. Z bolniki je ravnal Robida strogo. Sestram je drl zobe. Nekoč je vpil nad pričo, ker je neki strežaj prepozno prišel domov. Mesečnih računov bolnikov ni nadzoroval, le podpisal jih je.
Sestri Silvani je rekla sestra Amanda, da Robidovi vse pobero v kuhinji, sestra Klotilda pa, da mo rajo vedno dajati. Dale so, da bi se ne zamerile. Ve, da je nekoč ob 2 ponoči pil pred kuhinjo, v kuhinji pa večkrat. Nad ljudmi je vpil; nad bolnicami, Če so bile razburjene in nad sestrami, če ni bilo kaj prav. Priči je grozil z žandarji, ker je bila pri nekih bolnikih, kar mu ni bilo všeč.
Terezija Šparovic pove, da so Robidovi psi dobili vsak dan po dvakrat meso in juho, druge živali pa drug« reči. Da je kruha to-
liko ostajalo, je bilo aaio, ker je bilo vedno po dvoje ordinira n e g a. Sestra Luoija je rekla: „T o vse dežela plača!" ko je nosila kruh živalim in so se druge sestre kregale. Od junija meseca 1906 dalje gre kruha vsak dan za 4 K manj za molki oddelek. Priča reže kruh že 16 let.
Blaž Lavter pove, da je bilo železo za kanon od železa, ki ga je naročil nadupravitelj. Veliko bolnikov se je pritoževalo, da ne dobe denarja. Nekateri cel mesec ni nič dobil, kvečjemu za „pakelc" tobaka. Dr. Robida je videl, da je umrli Kastelio imel veliko bulo na hrbtu in dejal, da že ve. (Robida trdi, da je bil bolan na pljučih). Zupančič, ki je umrl zavit v rjuhe, je imel roke kot utopljenec in trde, da jih ni bilo mogoče skupaj djati. Ker je hotel dr. Robida bencin-motor dobiti, je dal priviti brizgamo, da je ni mogel nihče vleči.
Franc Harinskijebil zraven, ko so Zupančiča izvili mrtvega iz rjuh. Ko je nastopil kot čuvaj ob 8. zvečer službo, je bil Zupančič že zavit. Vsako uro je deval nanj obkladke. Ko je bil ob 5. prost, je Šel po nad-strežaja. Ob četrt na 7. je bil Zupančič že mrtev. Strežaji so kar na svojo roko zavijali bolnike v rjuhe. Ko je moral nadstrežaj vsled Zupančičeve smrti iti, so povedali vedno dr. Robidi o zavijanju. Štirje bolniki niso nikoli dobili nobenega denarja. Wi-sjana so djali v besnico, ko se je ranil. Rjul je vso noč.
Ob polu osmih se je razprava prekinila za eno uro.
Ko se je znova pričela, prebrale so se razne izjave.
Dr. Ti Čar izjavlja, da so se bolniki zavijali v mokre rjuhe po 6 do 8 ur.
Izpovedbe Piska,   dr. Krai gherja, sestre Lucije Ekar nasprotujejo  izjavam prič, ki govore proti dr. Robidi.
Prebero se nato razni dopisi v „Slovenskom Narodu" o razmerah v deželni blaznioi in o dr. Divjaku, ki jih je pisal dr. Robida in iz katerih je razvidno sovraštvo in nasprotje proti dr. Divjaku.
Deželni odbor je na dopoldansko prošnjo, da bi se smela prebrati disciplinarna akta o odpustu Mihevca in dr. Robide, odgovoril, da tega na noben način ne more dopustiti.
Nato je dr. Ravni h ar stavil več dokaznih predlogov:
Predložil je račun, da je bil „ter-mokavter" za izžiganje ran Robido v in ne blaznice, kakor trdi nasprotnik, predložil je sumarni raport mrtvecev blaznice več let, s katerim naj bi se dokazalo, da se je res pod dr. Robido zmanjšala umrljivost na njegovem oddelku za 50° 0, poročilo o 8. internacionalnem antialkoholnem kongresu, iz čigar naj bo razvidno, da je je sestavil le psihijater, dalje predlaga poročila drugih deželnih odborov o njih blaznicah ; istotako se predlaga, da se pribavijo spisom sodni spisi glede Mihevca, glede preiskave bolnice Maček, glede Lenarčič, ki jo je tožil Robida in ji potem odpustil. Obljubil je nadalje dr. Ravnihar, da bo do prihodnje razprave predložil vse dopise v „Slovencu" glede blaznice, katere dopise je pisal dr. Divjak, istetako vse dopise v tem oziru v „Našem Listu", ki jih ni pisal dr. Robida.
Dalje je bilo predlaganih vse polno prič, kakor Pišek, Furman, sestra Lucija in Amanda, cesarski svetnik Franke, Frančiška Dimnik, vulgo „Matevževka", Marjeta Eržen, Tinka Arko, I. Novak, stavbni svetnik Kli-nar, dr. Evangelist Krek, dr. Karel Bleiweis, nadupravitelj Kremžar, Pregelj, Etbin Kristan in dr. Trenz. Vse te priče naj bi dokazale, da je bilo dr. Robidovo postopanje v blaznici popolnoma korektno in zakonito.
Predlagani so bili nadalje izvedenci glede zavijanja v rjuhe, glede veselic in zabav po blaznicah ter glede hrane in zdravil, zlasti johimbina.
Dr. Vodušek je predlagal odklonitev vseh teh predlogov in izjavil, da ostane pri svojih dokaznih predlogih. Glede zavijanja v rjuhe naj se vpraša deželni odbor, če dovoli, da se iz disciplinarnih aktov prečitajo vsaj izjave raznih blaznio v tem oziru. Ako se to dovoljenje ne dobi, naj se vprašajo blaznice o tem zavijanju. V podkrepitev svojih dokaznih predlogov predloži dr. Vodušek brošuro „Johim-binspiegel", Riegelove listke, daje res koncipiral in ne samo prepisaval razne sestavke ter popis Zupančičeve bolezni. Ta popis je sestavil dr. Robida in je naravnost neresničen. Dr. Robida pravi, da nič ne ve, kaj se je zadnjo no5 pred Zupančičevo smrtjo godilo s tem bolnikom, dočim je v popisu rečeno, da je bila injekcija brezuspešna in da je Zupančič vso noč rjul.
Sodnik razglasi sklep, da se dopuste vsi dokazi po izvedencih, odklonijo se pa vsi po pričah. Zaslišali se bosta le priči Dimnik in Hoppe, ki včeraj nista prišli k razpravi.
Koneo včerajšnje razprave je bil ob četrt na 11.
Na korajžo so jih prišli klicat. Fant Janez Konjar iz Smlednika je nesel svoji ljubici na Zgornjo Senico izposojeni dežnik. Ker se iz strahu, kakor on trdi, ni upal iti ponoči sam v tujo vas, boječ se, da ne bi bil od SeniČanov tepen, vzel si je aa spremstvo šest domaČih Smle-denskih fantov, ki so izzivajo pri v pili v vas: „Kje ste seniški smrkovci?" Ko so se jim seniški fantje nekoliko približali, je ustrelil Smledničan Fr. J era s z revolverjem v zrak. A Peter Jurman se je preveč v bližino Smledniških fantov upal, zato je ustrelil iz bližine 6 do 10 korakov z revolverjem na njega Janez Merše, delavec v Zapogah ter ga zadel v levo roko. Njegov zagovor, da je to storil v silobranu, ni obveljal. Obsojen je bil na sedem mesecev težke ječe.
Telefonska m brzojavna
poročila.
Jesenice 16. februarja. Vsled klerikalno - Beneških nasilstev S3 pričeli napredni odborniki s hrupno obstrukcijo v občinskem odboru. Pri včerajšnji seji so peli zvonci in raglje Radi grozovitega razbijanja je bila vsaka beseda nemogoča Cez poldrugo uro je župan zaključil sejo. Na dnevnem redu je bil proračun in volitev krajnega šolskega sveta.
Dunaj 16. februarja. Uradno se napoveduje, da razglasi vlada razpis d rž a v n o z b o r s k i h volitev dne 19. t. m. Volitve bodo 14. maja, ožje volitve 23. maja.
Dunaj 16. februarja. Prince-zinja Klementina Koburška, mati bolgarskega kneza Ferdinanda, je danes dopoldne nagloma umrla. Pripeljala se je včeraj sem. Dopoldne je padla v nezavest, iz katere se ni več prebudila. Pokopali jo bodo v Koburgu.
Budimpešta 16. februarja Ministrski predsednik W e k e r 1 e pojde prihodnji teden v zadevi nagodbe na Dunaj. Celo koalicijski listi namigujejo, da je bilo sproženo nagodbeno vprašanje zaradi tega, da se odvrne javna pozornost od velikanskih političnih škandalov, ki so zdaj na dnevnem redu.
Budimpešta 16 februarja. Poslanec L e n g y e 1 obeta, da obelodani danes zvečer v svojem listu nova razkritja.
Budimpešta 16 februarja Dunajska vlada je poslala ogrski vladi noto, s katero zahteva pojasnila, kako to, da se gospodarski odsek bavi z uzakonjen j em sam o stoj nega ogrskega carinskega tarifa, dasi je ogrska vlada obvezno obljubila, da se to ne zgodi.
Bolonja 16. februarja. Davi ob polu 2. je tu umrl Giosue Carducci, eden največjih pesnikov, kar jih je kdaj rodil italijanski narod. Carducci, ki je bil vse-učiliški profesor v Bolonji, je dosegel starost 72 let.
Gospodarstvo.
Pozeba trt n a D o 1 en j s k em. V 35. listu „Slov. Naroda" odgovarja g. Gombač na razna vprašanja glede pozebe itd., da januarski mraz ni napravil pri nas nikake škode, pač pa na Nižjem Avstrijskem. Katere vinorodne kraje naše dežele da ima g. poročevalec tu v mislih, mi ni znano, to pa mi je znano žal predobro, da za novomeško okolico to poročilo ni veljavno. Tukaj pri nas so trte v nižjih legah prav močno pozeble. Tako je v vinogradu grmske šole Cerove imenovanem, sorta gorjanja popolnoma pozebla, tako da ni na njej nepozeblj enega očesa dobiti. Le najnižja očesa, pa še te brez izjeme,so pri kraljevini Še živa vsa višja pa mrtva. Prav močno pozebljen je tudi silvanc, manj beli burgundeo, najmanj pa Španjol. Med domačimi dolenjskimi sortami je lipovina ali lipovšna popolnoma pozebljena, kaj močno belina, manj druge, pa vendar še močno. V grmskem vinogradu na Trškigori, je pozeba vsled višje lege res da manjša, pa Še vedno velika. Tako je pri portugalski komaj vsako 4. B. oko živo, pri kraljevini pa še to ne, kar velja tudi o žametasti Črnini in o veltlincih. Mladike trt v namen naprave cepiče v prodajati, toraj pad ne kaže.      B. Dol eno.
Narodovo zdravilo. Tazo ae sme imeno ?at bolesti uteaajoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspeftno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1-90. Po postnem povzetji razpo-Bilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.    2 16—3
FRANC JOŽEFOVA
grenka voda.
Izvrstno odvajalno sredstvo.
Regnlact|a telesnega odvajanja je
glavni pogoj v zdravljenju nerednosti prebave. Premočna sredstva za odvajanje so kakor znano škodljiva. Zato se uporablja jako lahko odvajajoče sredstvo, ki nima nobenih stranskih učinkov in ki ne škoduje prebavi, temveč jo vzbuja in krepi, to je balzam dr. Rose za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvor. dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. a
Firma Karel Kocian, tvornica za sukno, rašavino (loden) in modno blago iz čiste ovčje volne v Humpolci nam prijavlja, da je ravnokar pričela razpošiljati nove vzornike z bogato izbiro pomladnega in poletnega blaga za gospode in dame. Priporočamo vsakomur, naj se ob potrebi volnatega blaga zaupno obrne na to najstarejšo hum-polško firmo, ki postreza prijazno, solidno in zanesljivo v popolno zadovoljnost.
Natronski vrelec „Vita11. Med domačimi dietetskimi rudninskimi vodami si je vrelec „Vita" kakor malokateri podobni vrelec med zdravniki in širnim občinstvom pridobil zaradi svoje veiike zdravilne moči in posebno prijetnega okusa doma in zunaj države splošno priznanje. Popolnoma zanesljivo pospešuje menjavanje snovi pri protinu, diabetes, scalnični kislini, želodčnim in črevesnim boleznim, gorečici itd.
Proč od alkohola. Inteligentno občinstvo čimdalje bolj hrepeni po prirodnih osvežilnih pijačah brez alkohola. Kot taka pijača se je prav ugodno uvedel jabolčnik Čeres, ki osvežuje in pospešuje prebavo, truplu pa dovaja dragocenih redilnih snovi. Točijo ga že po mnogih gostilnicah in hotelih, in tudi že po odličnejših kavarnah namesto umetnih limonad. Jabolčnik Ceres je čista, nepopačena pijača, ki jo v izdeloval-nicah živil Ceres iztiskajo iz svežih jabolk.
Zahtevajte
ilastrovan cenik
jetja za žarnice „Ideal"
Hugo Pollak
DUNAJ, VI. 34.
Cena, lepa svetloba brez inštalacije in nemarnosti, Poraba l1 4 kr. na uro.  3911 16
Oblastveno varovano!
AlleinechferBalsan — trn a*rfaaafajaaaj - m
A.Thf-rry ii Prejn« M
129-6
Vsako ponarejanje kaznivo! Edino pristen je
Ttiierryjev balzam
z zeleno varstveno znamko s
nuno. 12. majhnih ali 6 dvoj-natih steklenic ali velika ape-cialr.a steklenica a patentni« zaklopom K 5*—.
Thierrvje.o centifolijsko mazilo
ta vse, še tako stare rane, vuetj«. poškodbe itd. 2 lončka K 'i SO. 1'oiilja ^e aamo po
povzetju ali denar naprej. Te dve domači  zdravili »te kot   najboljši aplo.ano znani   in starusilavni. Xa*lavlja naj ee na
lekarnarja A. ThiBrrv v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloge po skoro vseh lekarnah. Knjiiice a tisoči izvirnih zahvalnih   pisem  zastonj iu poštnine prosto.
alkalična kislin*
katera je kot zdravil ii vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. 54—2
Najboljša dijetetična in osveževalna pijača.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah. vinskih in delikatesnih trgovinah.
Proti zobobolu In gnilobi zob
Izborno deluj« dobro znan«
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
fci utr tli <tl>«no is odnirunj iiJsj nr>l»rlJrtrto *>tf»o Iz um. 1 stekleni«« z navode mi t *4.
BI gorodnemu gospoda Iti. *fll*u, lekarnarja v Ljubljani.
VaSa izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in jo neprekosijiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo o.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold tangi, mestni tajnik.
Metlika, 94. aprila 1906.
Dež. lekarna Mil Lemteka
r LJubljani, Rtsljiii cisti it, 1
log novozgrajenega Pran Joaelovega inhti. mosta. 18—7
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za dinibo sv. Cirila   in Metoda:
Gospod Franc Cera»-, gostilničar itd. v KUgovki ZI 8*   i   nahrano po  tukajšnem trgovcu g J Senica na predpustni *«*Hetici dne 7. febr 1907 *ri g. Orarj«, go>til v Blagovici jn 10. feb. 1907 p:i grtstilni^mrki g. K. Vidali iatotam. Gospod Ferd  Doga ac. ml. v Vel. L.ašcah K 3 64 nabral na predpustni veseli i. — Gospod J. /ji-r*»vn*k v G»rjah pri Bleda K 5 r 0, darovala ve. sela družba zbrana na pustni  torek  v hotelu „Tiigluv" na Bledu. — Gospa Maiija Werli v Cerknici K 2 ft". nabrano iz rnuske „v kažota*.
— Gospod A.:- l Douiicelj v Zagorju ca Pivki K 8 60, nabrano v veseli družbi na puranovem ■večeru ▼ frostilni rpri ReAkem mestu* v Št. Petna na Krađi. - Gospod Valter Ahčin v Ljubljani K tJ4, nabral v hut In *Vega* v Sp Šiški.
— Skupaj K 3   b8       S čna bv la! — Živeli!
Za Gregorčičev spomenik: Jenčičeva
gostt'nu-a - Mengšu K 3 30, zbirka vesebh gostov. — Lepa hvala! Svoto Smo plodonosno naložih!
Zahvala.
Slavno ravnateljstvo Kranjske hranilnice v Ljubljani je dovolilo na prošnjo podpisanega za napravo vodnjaka pri šoli na Dvoru podporo 150 K. Za ta velikodušni dar izreka podpisani najtoplejšo zahvalo. £3
Šolsko vodstvo na Dvoru,
dne 15. februarja 1907. {6 Štipko Jelenec, nadučitclj.
Umrli so * Ljubijo .
Dne H. februarja: Gabrijel Osel, tapetnik, 44 1-rt Duaajska ce*ta 11. Kap. Ivan Burja, kočijažev sin, 3 mes. Bohoričeve ulice 13. IScclarnpsie infaufum
Dne 12. febrnaria: Peter Kvas, dninar, 81 let Metelkove ulice l>. Kap. Marija Kra-sovic, zasebniea, (H let Pol anska cesta VO. Srčna hib*. — Karo i na Lapajue, zasebnica, 65 let.   Ambrožev trg 3. Periton tis perforatiea.
Meteoroiosično poročilo.
Višina nad morjem 06 a    Sreduji sračui   U».k   736 0 mm.
« I ča. sKtanje a 6
« baro- ~ .
»g   opazo       4 g. >
• . metra g =a
■ ■ v tam g g
Vetro»l
Nebo
1» 19. _v    739 6   —1-5   si svzh
oblačno
16  7. zj        33 S   —26. si. jvzh.   del. jasno
, ji?, pop.    .k 7      15    si. jug    del. oblač.
I      'I • i I
Srednja včerajšnja temperatura:—1"6U nor-male: —0Z*      Padavina v mm »0.
Drevljarski pomočnik in črevljarski vajenec
se sprejmeta takoj pri Antonu Merješiču v Medvodah.
81-1
Mesečna sobu
elegantno meblovaoa, v nritličju, s posebnim vbodom, s^ takoj odda.
Vpraša se: Gosposke ulice 15,
parter na levo. svs-1
Solidna damo
želi dobiti takoj malo mesečno SODO (kabinet)  kjer bi lahko šivala.
P-DUdbe se prosi pod „Kabinet-* na upravuižtvo „Slovenskega Naroda".
£89
V/.l.:u.. iu v najem ali odkujim takoj
mino topna sli
branjarijo.
Ponudbe pod „Trgovina 10" poste restante Ljubljana. J.79—i
Na najboljšem glasa stoječa
trgovina
s gtorjenim. oblekami za otroke z mno-g mi in fmirni odjemalci se zaradi odpotovala takoj ceno proda. Ponudbe pf|d ..trgovina" na upravniStvo „Slov. Maroda" 679-1
Gostilna ii tonu
z mešanim blagom, dalje trafika se odda v najem ali tudi vh-j vkup pr«»da.
Ponudbe pod šifro ^Spodnje Šta-lersko(< na upravništvo „Slovenskega Naroda". 674—1
Enega ali dva krepka, zdrava
vajenca
sprejme tako} večja kovaška delavnica, ravuotam se tudi sprejme
vajenec
mm kolarstvo. Učna doba 3 leta brezplačno, toda brez obleke.
D pi>i na Sebastijana Sckiestl, kovaškega mojstra v Jezerniel pri Beljaka na Koroškem. ms-i
Pozor - pasja dlaka! ^
Pust ni post — ampak — post je — pust! Zatorej nog«) v r«-ke in haj ti v „Evropejsko ka vano"! Vae puste dni štiridesetdnevnega posta bom ondi v ras vedrilo in zabavo razkazoval
veleznamenito menaterljo
akademikih psov In psičkov
in drugih takih . nakih tivalc, ki imajo precej debelo kožo in kosmata ušesa. Opozarjani, da postavne določne znanega cesarskega patenta, ki sta ga strogo oko postave in roka pravice razobesita po javnih lokalih, same v tem slučaja niso merod jne, ker pasjih beštije sploh sam ne bom vodil iu privajal v prepovedan lokal — prepu-ca oč čedni ta posel prijatno sodelujočim sotrudnikom, ki slove v tem pogleda po vsej Evropi. Kdor se zanima za to „evropejsko znamenitost", naj se požuri. Na svidenje! 666
Impresario pasje akademke.
Kili zi
se kupujejo. — Več v gostilni v Metelkovih ulicah st. 4 v LJubljani.
56 i- 1
vajene konfekcije, sprejme takoj
m     Franc Sitar
LJubljana, Kolodvorske ulice 35.
Laniailet
jako eleganten, skoro nov, se prav pod ugoduimi pogoji proda.
Kje \M*ve upravui*tvo „Siovenske^a Naroda". ft^6 i
Kathe voda za prsi.
SenzacioDulno »redst*/'* v do seg*i čaroboih prsi. Kathe
voda za prsi ><• rabi samo 7Uiiaqic-. ZaiatnČeno neftkod
lino. Steklenice pO 3, 5
in 8 kron poštnine prosto.
D s k rt tn o pošilja po p(»~ v/etiH
KBthe Menzel na DunnjuXViii
Schulgasse 3, I. nadstr. 11.    ž8i 1
#1 ,
5000 ur
zastonj!
Zaradi reklame za naše ure in razširjanja našega bogato ilustrovanega kataloga dobi lahko vsak bralec tega lista vele fino moško ali damsko remonto-ar o-ankerico zastonj. Pošljite svoj naslov in pridenite mu 40 h v pisemskih znamkah za poš'nino in Stroške na Eaporthans „Delta" Lugano v Švici. rw6  Pisma v Švico stanejo 25 vin. i
t
Slovenščine m nemščine zmožno
iinjisouodkinio
sprejme v nlužbo ,Učitel]ska tiskarna'.
V prošnjah, ki naj 8e naslove na imenovano tiskarno, naj se navedo po goji. Vstop takoj 682—1
Kompanjon
za večjo trgoviuo v zelo prometnem kraju na Gorenjskem se iftče. Zas'guran je velik dobiček že v par letib. Potrebni kapital je 10 000—15.000 kron. Ozira se samo na trezno misleče gospode, samskega stanu, kateri ho v omenjcuem kraju znani in imajo večletno prakso v mešani trgovini.
Ponudbe naj se vpo&ljejo do 15. marca t. 1. pod „V. K. dobiček" poste restante Ljabtjaua. e84—1
Hotel „ILIRIJA.
Jutri
u neđel]o913. februarja L L
Društvene godbe.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Vstop za člane prost. Hočlonl 40 vin.
K mnogobrojni ndeleibi vabi
a sodno in pisarniško prakso (brez substitucije) |it)o nlOSta. Vstop takoj.
Naslov pove upravniitvo „Slov. Naroda". 67S
Mesečno sobo
lepo meblirana, h posebnim vhodom, s hrano ali brez nje, 80 takoj Odda.
Varaša naj se ftkoljik lili C ah 7, parter, levo. 665—i
Lep lokal
pripra?eu za vsako trg »vino, s Skla-
diftčem, s tremi velikimi Izložbenimi Okni na uajboi|it2ut prostoru sredi mesta, se da v najem.
Vse uataočio|e pn ia«tuikn Francu Dolencu, na Starem trgu stev. 1. ¥ LJubljani. &tJ3-»
bukouo druo
se dobivajo sezenj po 7 gld. 80 kr. na lesišču firmo Falescbini In Schuppler v Konjusnib ulicah 7.
— V|>r<»tia naj se tam   pri kliniku
Alojziiu Pittero. 1 Zaradi opustitve trgovine
se
moški in damski čevlji
z   prodajajo Z
dokler bo kaj zaloge, izredno ceuo. Najboljše in najsohduejše blago samo lastni   izdelek.   Tuli   se   proda vsa
prodajalniška oprava.
Jernej Žitnik   rf81
v Ljubljani, Kongresni trg.
Za   svojo   graščino   Zalog pri
I Novem mestu iščem
I uradnfea-vodit&lja
za takojšnji nastop. — Dofcussati
i bi moral v taki službi že izkušnje in j biti  soaoieii  slovenščine in nemščine.
Pooodbe z zahtevo plače in prepisi } izpričeval   uaj   se pošljejo na naalov: ! Josel  Reiner  ns   Dunaju,  U I, Msriatheresienstrasse 9.     576-i
653
Frio Movaki
restsTrater.
4i
't.
samo, ampak poizknsiti morate staro preizkušeno zdravilno
I lijs oml ;čna o m o Srackenpfe d
Bergmanna h Co., Draidane ln Dećin na Labi
prej   Bergmannovo lilijskomlečnato milo  (znamka 2 škrata),  da dobite belo  polt   brez   peg  in   nežno kožo na obrazn.      2349   3 i
Po 80 vin. ga prodajajo v Ljubljani lekarnar J. MAYR, droug. A. KANC-* VIKTOR SCH1FFER, parf. OTON FETTICH-FRANKHE1M.
Svarilo
vsakemu, kdor bi denar ali druge denarne vrednosti brez moje vednosti in brez mojega dovoljenja na kakršenkoli način izročil komurkoli na moje ime, nisem v tem slučaju nikdar plačnik; tudi za druge dolgove, kakorkoli si bodi napravljene na moje ime, ne prevzemam v prej omenjenem slučaju prav nobene odgovornosti. 669-s
V Ljubljani, 15- febr. 1907.
Avgust Tomažič
imetnik tvrdke
= lv- A. Hartmann.==
Agentov
za prodajanje Šivalnih strojev, ur, slik itd. išče proti visoki proviziji J. Kli-mescki Praga, Smlckev 104. 6«a 1
izorjeu v razsekavanju mesa in kupo vauiu živine se sprejme s L ali 19. mareem t. h Pueito po dogovora.
Več pove Alojzij Pavlin, mesar v Trebnjem, Dolenjsko.       561 2
ftonouonle
v prve'ii nadstropju, obstoječe iz eoe sobe,  kuhiuje in  drvarnice  se Odda
sa majev termin.
Kje      pive    upravnUtvo nSlov. Naroda". 561 — 1
TTra.đ.aao cLo"voljeaa.ć». te 16 let obstoječa najstarejša ljubljanska
insreoovaiRica stanoranj in
G FLUX
fiD^poske ulice št, 6 550
1*4^ nn|noi
otr. vrtnarico za Ogrsko k trem otrokom, 40 K plače: 2 slugi h grof'vski rod'vini zunai, izvrstno rresto; koćijata h gospodi na graščino : hotelskega slugo (Lohndiener) v neki zunanji hotel; več kuharic, hišen, pestunj itd. Prav  dobra restavracija
(Z ano,  od   Italijanov   prav   dobro obiskovano
le lovišče) se odda pod ugodnimi pogoii. Več v pisarni.
Zunanjim dnnisnm jr orilnžiti znamko za odgovor.
izdelane postelje
iz rdečega posteljnega inleta! Prav dobro napol neno Pernica ali blazina, 180 cm dolga, Hficm široka K 10 — , K 12*—, KI' in K 18— 2 metra dolga, 140 cm'.široka K 14—, K 16'—, K 18- , K 2 I     . Zglavnik 80 cm dolg, bH crn širok
K S. , K !rbO in K 4- , 90 cm dolg, 70 cm Širok K 460 in K D"—. Iidelaiem tudi po kak)sn koli drugi meri. 3 delni mo-droci iz dlake za 1 posteljo K 27' —, boljši
K 33- . Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10 naprej. Zamenja ali nazaj se vzame proti  povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sacnsei, l>ob s 913. pri Plznjn na Češkem.
Bi
i cSla je prva knjiga romana
„Pod spovednlm peHntom"
(uapi8ai nemško kaplan H Kircbsteiger)
ki je prav primerno čtivo za vsakega Slovenca! =
Zlasti opozarjamo na t«> knjig» ftlo-venaka bralua društva, Čitalnice, izobraževalna diu^tva, učiteljske kniitnice itd.
Ceno Z K 60 vin. za komad.
„Pod  »povednim pečatom"   se  dobi v
Ljubljani v knjigarni Schwentner, v Gonci v knjigarni Gabršček, v Kranju v knjigarni Florian ter v Idriji p n upravi lista „N a prej"! —
Ravnotam  se d<be tudi antiklenkalne
razglednica »	podobo  paiieZa   v po>Di
njegovi slavi.	1U0 k08»>v stane & Kron.
4 6 3	
SchicMouo milo
Pristno I. c Imenom „SCBICHT".
Prihrani denar, čas in delo.
! peruu.
Prihrani trud In delo, koristi tedaj tudi zdravju.
Idem k pranju, kot k rajanju, Moči treba mi tu ni. JffllO ScbtChtOVO mi v pranju, Hitro, z lahka vse atori.
^dor trpi na padavici, krčih in dragih ftivC-nifa bolesnih, naj šahtova o tem brofturo, ki jo zastonj in poštnino prosto razpošilja
Frankfurt m. H.     2614 27
Učenca
iz dobre hiše z dežele Obrt sprejme  takoj I
Gradnike ulice 12.
vanje po dogovoiu.
mizarsko Vehar,
Irana in stano-479-Sf
Osebni kredit za uradnike,
častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji uradniškega društva dajo
pO najugodnejših pogojih tudi na vračila na dolge obroke osebna posojila. Agenti so izključeni. Naslove konzorcijev naznanja brezplačno centralno vodstvo uradniškega društva na Dunaju, VVipplingerstrasse 25. 31—i*
pozor starši!
Dijaški dom
v LJubljani s šolskim letom 1907/8.
Podatki pod naslovom „Konvikt11 peste restante v Ljubljani.
445—4
lit
z lepo  pisavo,   uren   delavec,   ki zna tudi nekoliko  risati  iu je  bil že uslu žben v kuki stavbni pisarni, dobi takoj trajno mesto. 530— i
Ponudbe   z   zahtevo   plače na
„poštni predal 44" v Ljubljani
Preklic.
Tem potom naznanjam, da jaz nisem plačnik za dolgove, katere naredi moja soproga Marija Bajcar na moje ime.
V Zagorja ob Savi, 15. febr. 1907.
5G4-1
-i
na&nauja   velecenjenim   damam svojo
preselitev
v lOoifove ulice 5.
Sprejema in točno izvrSuje vsakovrstne naročbe: opreme za neveste, promenadne kostume in žalne obleke._i
Občni zbor
Pisat, podpornega društva
se bode vršil
; dne 5. marca 1907
ob 8. uri zvečer
v gostilniških prostorih „Narod. doma".
K obilni udeležbi vabi Člaue t7i odbor.
Samo kratek čas o Ljubljani.
Otvoritev     577- 1
v nedeljo, 17. februarja.
V veliki dvorani hotela „uri Muliću"
anatomsko - patološka in-struktiuna razstava
za nazorni pouk in povzdigo poznanja tako razširjajoč.h se ljudtkih bolezui. Priredila ce*. dvorni svetnik profesor Nenmann in higienska družba iz Berlina. Dostop ms*m» odrastll
Odprto od 9. zjutraj do 9. zvee. Vstopnina 20 kr.
V i»«*!«• It hhiiiu z« dume.
V krempljih grehoto!
i
Reelno In dobro!
Prekrasna žepna ura iica za samo
o Dro! I
ira in veri- 1 IL 1*40 1
nakupljenih zaradi opustitve neke Švicarske tvornice sa are, sarsdi tega ras-pošiljam prekr. Gloria srebrno 36 urno precnijsko aro remontoarko s lepo pozlačeno verižico s ooeskost, natančno idočo, is kar so tri leta pismeno jamči, ss samo gld. 1*40 I   Po povs. raspoiiHs I. zaloga blaga
I   S KohuM Inkov M. 3T.
I      Za nengaJMJoče denar nasaj. 645
I Mnogo zahvalnih pisem.
6204
55
W6L
D38B
QM
415
05
la postelja in puh
priporoia po najnižjih cenah
F. SITI
3Pxed. žilsofijo št. SO.
Zunanja naroČila se točno izvršujejo.
4&3SS1 aSVt^*
„Pri zlatem čevlju11
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Trpcž o biago. — Gene s lidne. Točna postrežba.
Cementna zarezna
strešna opeka
Iz portland oementa in peska.
Streha prihodnjosti. Patentirana v 30 državah,
TrpežneJSa In bolj lahka streha kakor Iz vsake druge vrete stre&nih opek Iz llovloe.
Odlikovan s diplomo, zlato  medaijo is častnim križcem v Parizu 1904.
Bdim izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
Izdelovatelj oementnln
GUince pri Izubijani
99 S
k 5
6 9S
Najboljši kosmetifiki predmeti **o:
gMm^ milo 70 h, U Cl cream po 1 K.
><-. jiep&anje polti 1C telesa
f3<r« ustna voda U Ca zobni pra-
šek ^o i K,
za gojitev zob in ust
J _ lasna voda Q9 lasna po-tBflPBBS9  mada po
i  K,   za ohranitev in rast las.
Tt izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik
J. Svobode naslednik
* sLJublJaiif.
Nadomestke za , Aido" zavračajte.
Avsust Asnoln
Dunajska
cesta 13. Izborna zaloga
namiznih in
nastropnih
svetilk,
najnovejše
vrste po nizkih cenah.
Vsestranskaooraba
Knina
IVIaggijevo zabele
z varstveno znamko ..Zvezdni kril" je is marsikateri goese- ^ -\-\ dinjt neznana.  Ne tamo jaham in slabim buijonom, ampak tsdi ^
omakam, aočivju, salata m itd. daje majhen dodatek te taborne zabel« neprimerno tin, krepak okns. Natančno navodilo je pridejano vsaki izvirni steklenici. 64**
atMaaaHab '
««aja po mjtfrojneTrotneJiih koaaaioaatiah ped tako sfodsisii pogoji, ko no bona druga ssvsrevstsles Zlasti je ifodso zavarovanje   na   daeivetf«  bi  smrt s
maajlajaftimi oo vplaMU.
mn  ima po  preteku potih pravico do dividendo.
lot
-  m  -  -  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  .  -  . .
Rez. fondi: 34,788.837-76 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 87,176.383-76 K.
Po velikosti druga vzaiemaa zavarovalnica na e države
i. varaita«**! utial*o-i»ar<k.lno up < i* % <».
0eneraLni zaatop v Ljubljeni, eigsr pravne so ▼ tantnet baoeoei hiii
Zmvsnrje pssissja bi požarnim  ikonam po najnižjih Škode  oenjnje takoj   tn najknlaataejo. Ušiva   naJboUii   alovoa, koder poamjo.
Dovoljuje  is čistega podporo  v   narodne i
dobička tadatae s obenokoriotss
Dobra ^a^anca
je izšla   mi»k.*v«*a««w.  je izšla
f založništvo Lit. Scluenlnerja i Ljit4jiiiL
Dobiva ae samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 b.
Obaeza na 676 straneh več repo 1800 receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokov njaškega stališča, literarna krif k • za adi If-pegs. lahko umevnega jezika, fina dana gwr-di njene lepe, pri slovenskih kuharskih kmigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige.
59 7
' Kiinćam&arstro
Ign. Fasching-a vdova
Poljanski
nasip št. 8
(Reichova hiša.)
Kaaj?! .. . Oče ie dovolil, saf so JAC0BIJEVE ANTINIKOTINSKE CIGARETNE STROČNICE.
POZOR! Pristne samo v zabojčkih za smotke.
3*9 3
Prenosne peči s kotlom.
Izvrstne za zavretje vode io kuhanje per la, za parjenje živinske   kime.  za  kuhanje klobas in mesa za industrijalce namene vsake vrste
Chr. Garms, Po d moki i
CBodenbaclz) 212 10
tvornica železnih peci. Ceniki zastonj, on 4o-35?i.Svseb.
Oes, kr. avstrijske driavn* železni
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta.
Odhod ls LJubljane Jnz. IsL:
f*K> zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga.
7-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
M*30 pre>p"idn«. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc.
i'OB popoldne Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
4 OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
f*08 z veder Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Kočevje.
7 30 zveoer. Osebni vlak v smeri: Trbii.
►O-23 ponedl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. žeL, Beljak, Inomost, Monakovo.
nahod v Lfnbllano [ni. ieL:
7-oo zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. ••44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
trie predpoldno).   Osebni vlak is   Os rti i
c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Lines
Prage, Dunaja zahodni kolodvor. »•32 popoldne   Osebni vlak iz   Straže -
Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-ao popoldne. Osebni vlak iz Selctala,
Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka,
Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta e. kr. dri. i S'36 zvečer. Osebni vlak iz Strale-TepHs,
Novega mesta, Kočevja. 8 45 zvečer. Osebni vlak iz Prage, Unca,
Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbise>
Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. dri. iel n-34 ponooi.   Osebni vlak iz Pontablji
Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. I Odhod Is LJubljana dri. kolodvori 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 tO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. IO 40 ponoči Mešani vlak v Kamnik, (i
v oktobru in le ob nedeljah Is Sohod v Llnbljsno dri. helodveri 64© zjutraj. Mešani vlak is Kamnika, io eo p edpoldne. Mešani vlak is eio zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. OSO ponoči. Mešani vlak iz Kamnika, (j
v oktobru in le ob nedeljah in pi (Odhodi in dohodi so naznačeni v evropejskem časa.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta.
$.®l©l®l®l©|®
®
Preselitev trgovine.
Slavnemu občinstva na prijazno znanje, da se
modna trgovina za gospode
Enselbert Sbusek
Pred škofijo št. 19
' predeli -
na Mestni trg štev. 19
v lokale bivše Praunseissove trgovine.
Oddajo pa se: fe» .
Lokal pred škofijo št 19 in nekaj'skladišč v novem lokaln, Mestni trg št. 19.
®
©
©
©
©
■fa.    —Tla.   ■afiL   ^af'aa jafi
r^bv^aV^B^^aV^B^^ar^B^^aV^v.^Br^
Trpli ssrti
manufakturne stroke 80 Sprejme pri tvrdki teinik & Milavec, Ljubljana.
I
567
Pogačarjev trg.
Razstavljeno od   nedelje  17. februarja do vštete sobote 23. februarja 1907 :
Zanimivosti t Kiavčavn.
Nemško eojuštuo o Tslntaou. Shanshai In Nagasaki.
* Thlelejeu razdeDelllni čaj
znano uspešna specialiteta proti debelosti, zajamčeno neŠKOdljiv. Zavitek K 2*—. — Prodaja ga lekarna „pri Angelu" v Celovcu, 3325 tt
Št. 6092. E66 I
Ustanove.
Od prvega serue*tra ttkočega šolskega   leta   uaprej   izorazujeua   so tri
meata Jernej Sallocherjeve dijaške ustanove po 100 K na leto.
Pravico do te ustanove imajo djaki IJDbljaoskih gimnazij, ki so oa Kranj--kem rojeni, ubogi, pridni in lepega vedenja.
Prošnje za podelitev tth astanovaih me^t morajo biti opremljene s krstnim listom, z ubožnim listom ter s šolskima spričevaloma zadnjih dveh semestrov in jih je vlagati do 10. ma'e<t let»>s pr: šolskem ravnateljstvu.
Mestni magistrat ljubljanski,
doe 11. februarja 1907.
Sijajna ponudba!
Kemična tvornica prve vrste bi rada
glavno  »a «topstvo
svojih izdelkov (predmet z veliko razpečavo) oddala solventnim gospodom
ali firmam prve vrste. Treba je krajevnega poznanja in prostora za zalogo.
Ponudbe z referencami pod „Massenartikel" na anončno ekspedicijo Henrik Schalek na Dunaju, I., Wollzeile 11. bb7 l
Ljubljansko kreditna banka u Ljubljani
Razglas.
VII. redni občni zbor
delničarjev „LluN]anske Kreditne tanke"
se vrši
v sredo, dne 6. marca t. I. ob desetih dopoldne
v gorenjih bančnih prostorih v Ljubljani, Stritarjeve ulice 2.
SPORED:
1. ) Poročilo upravnega sveta o preteklem poslovnem letu
in predložitev računskega zaključka k 31. decembru 1906.
2. ) Poročilo nadzorstvenega sveta.
3. ) Predlog upravnega sveta o razdelitvi Čistega dobička
za leto 1906.
4. ) Predlog upravnega sveta o spremembi pravil in o zvi-
šanju delniške glavnice.
5. ) Volitev upravnega sveta.
6. ) Volitev nadzorstvenega sveta.
7. ) Slučajni predlogi.
OPOMBA:  S 1--    pravil    se   glasi:    Občnega zbora se smejo udeležiti oni delaiSarji, kateri so položili pri družbeni blagajni v LJubljani H dni pred zborovaidem vsaj   U delnic § 14. Na občnem zboru tvori vsakih deset delnic po en glas; oni delnl< arji, kateri se osebno ne udeleže, morajo biti zastopani po (Lagih delničarjih, ki imajo glasota« pravico, s pooblastili, kakor jih določi npravni svet bSo
^9$S
SVETOVHOSLAVNI
298 -4
RNET-BRANCA
tvrdke FRATELLI BRAN CA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOST' O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA ORENČICA NA SVETU!
Neutrplj va v vsaki družini! Dobiva se vr vsaki boljši delikatesni
trgovini in v vsaki kavarni.
"^©jsšlea, pisarna
Emil Kokstein
Gradec, Stempf ergasse 3
pojasnila, nasvete, prošnje, vloge, strokovnjaška  mnenja  i. t. d. v vseh vojaških zadevah. 243 5
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, OkODO-
mijtr i. t. dr. v vsakorSni ia-oelia-vi. Ze 3C let so najboijfc priznana. Priznana tadi kot i:a ;bol jš t m naj-•JpeSnejSi izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stedllna ognjišča <a hotele, gostilne, restavracije, kavarne t dr. Ceniki m proračun* na razpolago. Glavni kataiog franko proti doposiani 3aamk:. 1435 44
Tovarna za štedilna ognjišča f Jrlumph"
4 W<ilit»4 l>mitlt sin
^Tmlm    IS.    ">orrpaaO<»    a!, Bj3k
i s
4 in modno maso za obleke
priporoča firma
1
tvornica za sukno v jtnmpoicu
::«'. Čc em. Tvorniske cene.     Vzorci franko.
■ ■
Zadnjikrat znižana cena!
Eno Krono! Kos po kroni! En kos po kroni!
Cena, katero ste uže pričakovali!
TUDOR-
imamo Še vedno precejšnjo množino lepotičja o zalogi, opremljeno  z glasovitimi,
DEMANTI
najlepši posnetek na svetu katere moramo v poteku pogodbe odpraviti, zavoljo tega smo se odločili doprinesti
zadnjo žrtev.
Vedno še imamo o zalogi veliko izbiro prstanov, uTOŠ,
kravatnih igel, uhanov, manšetnih in prsnih gumbov, obeskov
itd. itd. opremljenih s čarovito blestečimi
Tudor-skimi demanti
^~e>
f-    s *
H. Podkrajšek
frizer za dame in gospode
Sv. Petra cesta 35.
Priporoča veliko  izbero vpletk (kit) iz striže ni h   in zmesanih las od 3 kron naprej. 405—s
Za naročila
t <i «* ž   I «k  zad»stn e vzorec in cena.
Vsa lasna dela se izvršujejo v najhitrejšem času.
Odde ek 2a dame
2 separatnim vhodom.
*tt   M» >./. 'C'    -it - -
v   ♦   •>   * v <■
Umi
•Sj tj*
' 1
Ljudevit Borovnik
tik
▼ BorovlJoJi (Ferlach) si« Koroški
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puiek srn lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tadi predeluje stare samokrosnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse pnake so na c. kr. praskaše* vainici in od mene preskušane. — lluttro-18 veni cenllri zastonj. 7
Naznanilo.
Rf Podpisani, pri c. kr. deželni NJ vladi izprašani tesarski mojster 9m   naznanja slavnemu obcinstvn,
Qy da bodem prevzemal vsa m v to stroko spadajoča mm
dela, ter se bodo izvrševala UJJ   točno, trpežno in po najnižjih JjJJ ceoab. 84
Za obila) naročila se pripo-pororoča z odličnim spost h van jem
Franc Martinec.
konces. tesarski mojster
na Prulah v Ljuoljarv.
prej za
Kron
danospa
za
čezmerno znižano ceno:
krono
(z opremo vred.)
TUDORSKI DIAMANTI so naprodaj pri ANTONU KRISPERJU
v £jubljani, j\rtestni trg št. 21.
Zunanja naročila so izvršujejo proti povzetju. ==
Ste i
SMatigri £ć>///ć* <5cbrt>. pa cc/i~ in xra n<'sl/ii>c-potovat* rup&*tfbm*y< I
Ceno Iz Uubllane do Heo yorka
80 gld. = 160 kron. 7
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Telefon št. 163.
I ubijani
»rtporo^a asro|« —
Telefon št. 163.
3
zTsomo pivo v sodcih in v steklenicah.
Zaloga v Spodnji Šiški.  — Telefon Stev. 187. Tj£Q
1606—63
Cijaretni papir in cisaretne stroJEnice
Vprašanja naj se naslavljajo na vodstvo družbe „sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani.
1009
19
najpreprostejša poraba!
„PACIFIC"
MOČNATI IZDELEK IZ POSUŠENIH JAJEG
je preizkušen v uradnem preizkuSevalidču za Živila in »e sme prodajati in uporabljati brez vsakega zadržka
Pod  stalnim nadzor Btvom preizknŠevalisča lekarnarskega gremija.
„PACIFIC
MOČNATI IZDELEK
POSUŠENIH JAJEG JE NEUTRPUIV
za pripravlja«), vsak Jedil, xa katera j. «letr Iraka rancajakov.
TAto. iL loj« LUDVIK VVILD na Dunaju ™»
Izredno ceno!
Dobivo se v veeb trgovinah za livila v za vitkih po
10
4196—7
dO
120
240
v io ar je v.
„PACIFIC"
MOČNATI IZDELEK IZ POSUŠENIH JAJEC
prodaje za Kranjeko: ENGLHOFER ti Co. v GRADCU, Moeerhofgasse 45.
Prva domača slovenska pivovarna g. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12
PatanovUena leta 1854.
priporoča slavnemu obetusta ia spostovauim gostilničarjem svoje ■F' izborDO
4012 43
Številka telet ob« 210.
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
, gospodje it* gospodične!
V svoji lekarniSki praksi, ki jo izvršujem še več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo ia rast las in proti njih lipa-daniu — EAPIL0R ti. 2. Povzroča da postanejo lasfe dolgi tal gosti, odstrani a p rana i ln vsako kotno boleson na glavi.
Naročila naj bi si ga vsaka drnš na Imam premnogo canvalnic in pri-znalnic. Stane poštnine prosto na vsako  pošto lonček 3 k 60 ha ,2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom
4606 13 II
PETER JURIŠIĆ
lekarnar v pakracn Stav. 66 v Slavoniji
Zefire, batiste bombaževe In volnene, krlzet?, oksforde, lanena in bombaževa platna, kanafase, gradle, sifone, žepne robce, brisače, namizno in posteljno prtenlno In druge razne tkanine, ki jih rabijo Čć. gospodinje
ponu|
Ur
497 2
FRANTISEK HUDEC
v Novem mestu nad Metujo. (Češko.) Vzorce dobite brezplačno in franko.  Pišite slovensko ali nemško.
opazovano je
m
Jedilna "mast
najboljša za
pečenje, Draženje in kuhanje.
Delavnice živil CERES razpisujejo konkurenco za kuharske recepte v skupni ceni 15.000 kron.
Natančnejši pogoji se dobe pri vsakem boljšem trgovcu brezplačno.
y2C2/Vi6j&ga lovora eH-SH^-p*2ž in arišioRTctcr/e, ■
«Kas^ai)no -caštopštvo■. SJ-eK)eiđman. ^j)'^naj.JU.ja
Krošnja rji- agenti
se proti visoki proviaiji sli stalni plači iftčej« takoj ta prodaianje patent predmeta. Ponudbe
pod JL L 104" odpoSujs Balael a Wlttak Dnnal L Oraben 28. 8616—20
s s
i
o
-a
M
i
>6
•H
<0 O
o M
d
t l>
: h
O
o
4 »M
I
H
9
o
5
i
'/*---
HPred
akupom
oglejte si velikansko 7
sukneno zalogo <§>
R. Miklauca
v Ljubljani, Špitalske 7 ulice štev. 5.
Osta o ki
pod ceno l
Ohranitev zdravega
ŽELODCA
tiči najTeč t ohranitvi, poapeeeranja in -v uit-n»Ti probavljanje ter odstranitvi nadležnega «*-prt ja Preiakua.no, iz izbranih najboljiih in o.petni h *.ir»vilmb seli skrbno napravljeno, tek abu-jajoče in preberljenje poapeinjoče in lahko odvajajoče domaće adravilo, ki oblazi in odstrani anane nasledke nezmernoati, alabe diete, prehla-jenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanj«, nezmerne troritve kislin ter krče je dr. Borne baUmtn ta ieiodee iz lekarne B. FRAGNKRJA ▼ PBAGI.
n varilo! -aei
\ Vsi deli embalaže imajo postavno de-ponovano varstveno znamko.
zstlosi«*
lekarna B. FRAGNER-ja i Pragi,
«. Ca kr. dvornefra dobavitelja
=   „prt rrnrm  orlu44 =
Piaa, Wf Stran, ujel Nastat tflct 203. Po posti raipošilja it vsak dan.
Cela steklenica z K, pol stekleuici i K-Proti vpoBiljatvi K 160 se posije mala steklenica in za K 2 80 velika steklenica, za K 4 70 2 veliki steklenici, ia K 8-4 velike steklenice, za K 22 — 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse poBtaje avstro-ogrske monarhije
poštnine prosto. Zsloge v leksrnah Avstro-Ogsrske. V Ljubljeni se dobiva pri gg. lekarjih : C. Plccoll, U. pl. Trnk6czyf M. Msr-a      dstschlsger, J. Meyr.     3352 12
Pozor gospodje in mladeniči!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 3o let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in las, proti Izpadanja brk ln las in to je RAPILOR ŠL 1. On deluje, da lasfe ln brke postanejo gosti In dolgi, odstranjuje prhljaj ln vsako drugo kolno bolezen glave.
Naroči naj si ga vsaka družina Imam mnogo pricnalnic in zahvalni \ Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 b, 2 lončka 5 K.
Naročajte samo pri meni pod naslovom      I 4666 12
PETER JTJRIŠIČ
lekarnar v Pakracn itev. 66 v Slavoniji.
Velika eksportna tvrdka
Franc Keber Unbdono Dunijska cesta 12
MikeL ciL rem. ura   2*65 gl.
Srebrna ciL rem. ura 3*85 gl.
14 kar. zlata ura 22 gL Srebrna dam-4 4-50 gL 14 kar. zlata ura 12 gl.
232-i
Za rozucdrilc in zabaue je izjla proti^or zbirka Ijamcrcsrt in ^otir
Tilho in drujl.
V tej knjigi je zbral znani humorist Ferdo Plemič lepo vrsto*po večin, Še neobjavljenih črtic humoristične in satirične vsebine. Njegova satira ne peče in žge, pač pa zgačka ter tuintam ostro zbode, njegov humor ni suhoparea, ampak zabaven. Ker takih spisov v naši literaturi ni ravno na izber, bo gotovs dobrodošel marsikomu, ki ljubi lahko, razvedrilno berivo.
DobKfa
L. SCHWENTi\ERJU V LJUBLJANI
In aleer h r<» m t rt« u a po '* 14. lleno v platno vrzHiia  p«* a le>
68—13
Milostiva gospa,
ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrecno poudarjati ime »Kathreiner?«
Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden posnemek brez vseh vrlin, 3 katerimi se odlikuje   Hathreinerjeva kava.
Zakaj le
Hathreinerjeva Hneippova slad na kava
ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj i okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko, milostiva gospa, da dobivate pristno Kathreiner-jevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: »Kathreinorjeva KiuMppova sladna kava< in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko.
Mnihovgraška zaloga črevljev
Henrik Kenda v Ljubljani
prodaja nedvomno najboljša, najbolj solidna in najbolj zanesljiva obnvala oseh vrst in oblik ze gospodo, dame in otroke po jako {skromnih cenah.
Izdajatelj in; odgovorni urednik: Rasto Pustošiemiek.
Ijsatnina in tisk „Narodne tiskarne"