Št. 1.
V Ljubljani, dne 2. januarja 1919.
Lelo-III.
 —------------------------------------------------------------
izbnja razen nedelj in praznlko* vsak dan popova,
Ozt-iniitv« i* *yr*T»iitva * Ljubljani, Frančiškanih* ulit«
Učiteljska tiakarna.
HflPREJ
Naročnina: po poiti a doitavljanjem na dom u celo leto K <2 — . i* poi let*
K 21'—, »a četrt leta £ IGoO, ra mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto E 48, »a oatašo tujino in Ameriko K 54.
fOasli m\m\i nli lin
tuaeratt: Knostopn* peui vratiča 30 v; pogojen proator KI'
'DRŽ AVN A\TrBt'ca P° Tt Tečkratne objave po dogovora primeren popust
razglasi in posit tr*
/LICEJSKA UJlZlIlGM * \ v LJUBLJANI,
Raklamaciie s* Ust se poštnin« proste. Posamezna Številka 20 vinarjev.
Proč s korupcijo!
Dosetfaj smo lojalno priobčili vse popravke poverjenika za javna dela in obrt, k. ing. Remeca ter tako omogočili, da je javnost cula oba zvona. Ker smo pa časti našega Usu*, dolžni, da našo stvarno kritiko tudi po izvajanjih s. ing. Remeca utemeljimo, smo primorani poseči še enkrat nazaj, da ne bo morda kdo mislil, da so naši očitki sloneli le na praznih govoricah. Na to, da nam g. ing. Remec v vseh popravkih očita koniuznost, abotnost jn lažnjivost in kar je Se takih lepih lastnosti, se ne bodemo ozirali; zadostuje nam dejstvo, da je posegel Po zmerjanju namesto da bi prinesel jasne protidokaze.
Ovrgel prod vsem ni nastopnih očitkov:
T. Da je vse kože centrale za kože in usnje z dnem prevzetja za Narodno vlado Izročil kratkim potoni tvrdki K. Pollak.
Nasprotno pa mi lahko vsak dan dokažemo, da je dne 5. novembra t. 1. izrecno dal tak nalog. Njegov izgovor rta prejšnjo nepravilno postopanje centrale ne drži, ker je bil dotedanji uradnik centrale dno 5. novembra {. i, odstavljen in na njegovo niesto je prišel zaupnik Narodne vlade po inicijativi g. ing. Remeca samega. S tem ,da se je to zgodilo, — in to je bilo prav —, jo bilo podano dovolj garancije za pravilno poslovanje centrale, kože, ki so bilo tam nabrane, so prišle v last Narodne viadc in s tem ie bilo prejšnje krivično postopanje in favoriziranje veleobrti izločeno. Tako bi bfla stvar urejena na isti način kakor pri drugih centralah. Dočira pa jo blago v vseh drugih centralah ostalo v lasti Narodne vlade, je poverjenik za javna dela In obrt Izročil vso zalogo centrale za kože — veieobrtnlku K. Pollaku. Tega ne bi smel storiti, ker z lastjo Narodne vlade vendar ne sme osebno disponirati. Dalje pribijemo, da je te kože prevzela tvrdka K. Pollak že do dne 8. novembra t. I., torej v času, ko je še delovala centrala za kože sicer ne več za ‘Dunaj, pač pa za Narodno vlado SHS. Delovanje centrale za kože iit usnje je poverjenik za j. d. in o. ukinil še-le z dnem 13. novembrom t. I. (Uradni list št. 92.) L>o 13. novembra je torej centrala še obstojala in delovala pod okriljem Narodne vlade; kako jo mogoče opravičiti, da se je blago iz centrale vzelo in oddalo tvrdki, ki ima s poverjenikom osebne stike? Vrhu tega blago te centrale ni bilo nikako demobilizacijsko blago, s katerim ie bil poverjenik edino po Narodni vladi opravičen postopati po svoji vosti in prevdarku.
O.	poverjenik, to morate pojasniti v svojih dolgoveznih popravkih in prav nič drugega. Likvidacija centrale so je izvršila še-le 20. novembra t. !.; pri tej priliki bi se smelo blago centrale eventuelno razdeliti — po našem mnenju tudi takrat ne — in sicer v prvi vrsti med tnalo obrtnike, ker po Vaši lastni izjavi so bili ti po prejšnji centrali potisnjeni v stran. Povsem opravičeno torej trdimo, da niste pravilno postopali; ta nepravilnost se je izvršila na korist tvrdke K. Pollak; tako postopanje pa označuje vsak priprost proletarec z imenom korupcija; če se to v Vaših krogih drugače imenuje, ne spreminja našega pojmovanja s tem.
2. Na očitek, da so po Vas postavljeni organi prodajali voj. povozne kuhinje po K 200 do 250, ste odgo-s orili z ironično opazko o strokovnem znanju in upravičenosti za kritiko našega poročevalca. Nepravilnost lake prodaje ne grajate, pač pa grajate naš list. Opravičenost naše kritike dokazujejo razglasi vodstva stvarno demobilizacije, ki se baš te dni objavljajo v listih 'e kjer med drugim lahko berete »o neprecenljivi vrednosti teh kuhinj za vojaštvo« . . .
3. V zadevi parailna sto že dne 15. decembra 1.1. obljubili preiskavo. Vprašamo torej, kaj je dognala ta preiskava? Mar to, da niste ta parafin osebno uakazdli tvrdki Vovk & Golob, ki izdeluje kremo za čevlje? Zanj ta tvrdka parafina ne izroči železnicam, ker ga že-
^zniška uprava še vedno nujno rabi? Ko bi to ne bilo l08* »>» s® vendar ne vozili potnik) v nerazsvetljenih varnih; če vprašajo po vzrokih te teme, dobijo od spre-
0 nika odgovor: »Parafina nimamo«. O tem se lahko
‘'sebno prepričate, če se hočete za potovanje poslužiti '•ueznice-
1 h ^ ^at<0	d°k‘*	z,darski (nc stavbni!) mojster Ogrin
2 ran jesenov in hrastov les, namenjen za kolarje (1),
u 1 n> Pojasnjeno. Povedali ste nam sicer, da je na ^ Narodne vlade dovoli rezanega lesa; mi pa vemo, ! 1 '* ie takega lesa, kakor ga je prejel Ogrin, vrlo malo. I
j In čemu bo ta les zidarskemu mojstru, ko vendar ne iz-j vršuje kolarske obrti? Pa menda ne zato, ker je —
• Ogrin Vaš somišljenik? Da so bile naše trditve glede zaslužka zid. mojstra Ogrina nekoliko netočne, radi pri-
j poznamo; zlagane pa niso bile! Imponira nam pa vse-; kakor odškodnina K 100 dnevno za zid. mojstra, ko i vemo. da n. pr. uradnik III. čin. razreda dobi samo K 50 : dnevno na dijetah; tako visokega nradnika pa cela j Kranjska ne premore! V teh Ogrinovih zadevah pa trdimo, da je. tudi 4 + 6 — 10 in ne samo 5 + 5 — 10,
; kakor se trudite dokazati.
j
5. Pri poverjeništvu za javna dela in obrt ste nasta-| vili brez razpisa kar več in ne samo enega svojih mla-
• dih prijateljev s sijajnimi plačami. Ce rabite v uradu j pravnika si ga privzemite iz drugih uradov ali pa razpi-j šite službo in dovolj bo prosilcev - pravnikov. Plačo je \ določila Narodna vlada na Vaš predlog; ista vlada sc j pa prav nič ne premišlja razpisovati službe za pravnike j z naravnost malenkostnimi prejemki (K 1000 adjuta in | K 1212 drag. doklade!), brez ozira na »izvanredne raz-; mere«. Ce veljajo za Vaše mlade prijatelje te izvan-j redne razmere, velja to gotovo za vse uradnike v vseb j poverjeništvih, ki imajo za seboj štiriletno nezasluženo
bedo in dolgo vrsto službenih let in skušenj, kar Vaši mladi prijatelji rrtmajo, brez ozira na to, da kot začetniki šo sploh niso imeli prilike pokazati, kaj znajo.
6. Zelo žalostna je Vaša trditev: »Pribijem, da Narodna vlada nima nobenega interesa na tem, kdo da dobi kože, itd.« To je tako žalostno, da se čudimo, če Narodna vlada k temu molči. Ker je prišlo v last Narodne vlade veliko raznovrstnega materijala, bi bila dolžnost Narodne vlade, da porabi to blago v prvi vrsti v to, da vpliva na produkcijo in cene v teh časih splošnega po-utanjkanla In še hujšega oderuštva! Ce ima Narodna vlada blago v rokah, - - in najsibo katerekoli vrste, —. lahko ustvari pogoje, da se produkti iz tega blaga prodajajo po primernih cenah. Ce se pa blago odda brez vsake obveznosti tovarnarjem in obrtnikom, kakor se jo po Vas zgodilo, potem so pač tovarnarji in obrtniki na dobrem, konzumenti pa ne. Kdor ima blago, določa tudi ceno. Maksimalne cene v tem pogledu prav nič ne pomagajo, kakor niso doslej nikjer pomagale! Zgledov je toliko, da jih ni treba naštevati. Vzemimo samo moko in kruh: od vlade določene maksimalne cene ptič imamo; a kdor hoče živeti je moral pač moko plačevati »na nezakonit način« tudi po K 20 za kg, itd. Ako si bodete Vi, gospod poverjenik za j. d. in o., poskrbeli na »zakonit način« Vašo obntev, bodete hodili v strganih čevljih, kakor sto in sto drugih; ako se bodete hranili le od tega, kar si pridobite »na zakonit način«, to se pravi na karte, bodete kmalu zapustili to dolino solz, ker bodete umrli lakote! Najbolj žalostno pa je, da Vam moramo razlagati take priproste stvari, o katerih niso imeli pojma — avstrijski ministri; v to ste nas prisilili, ker nam ravno v teh stvareh očitate abotnost. Kar smo napisali o usnju in čevljih iz tega usnja, bi bilo vse vrlo izvršljivo —- seveda ne po ljudeh, katerim so to zdi — abotno . . . !
Najbolj milo pa doni Vaš zagovor, kadar govorite o centrali za kože. Sami priznate, da ste prekinili delovanje te centrale dne 13. novembra t. L Ta stvar pa ni povsem tako nedolžna iu da ne bo kdo navsezadnje mislil, kak dobrotnik naroda ste, ker ste prekinili delovanje te židovske centrale, naštejemo sledeča dejstva:
a) Ukazali ste dne 5. novembra t. 1., — torej 8 dnlj pred ukinjenjem ceutrale —, da se kože, nabrane na Kranjskem za to centralo, oddajo tvrdki Pollak v Ljubljani, kar se je do vštetega 7. nnVembra t. 1. že zgodilo. [Priče na razpolago.]
b) Kdo je obvestil tvrdko Pollak naj pošlje s konji in vozmi po te kože. če ne Vi sami oziroma Vaši organi?
c) Ni res, da niste nikdar kaj podobnega paročili, res pa je, da se je to na Vaš izrecni ukaz zgodilo. Na j čigav ukaz naj bi se pa to sicer ukrenilo? Mari si upate : trditi, da tvrdka Pollak kož iz te centrale v vrednosti okr. K 80.000 ni dobila; če jih je pa dobila, kdo je tako odredil?
č) Da bi ne bilo mogoče kože drugam hitro odpraviti, je samo pretveza, ker je bilo in je še vsak dan dovolj kupcev za to blago.
d) Ravnotako ste ukazali, naj se vagon napol ustrojenih kož ponudi najprvo Pollaku v nakup; te kože so
bile že pred ponudbo v nakup v Pollakovem skladišču; — kako so tja prišle, je zagonetno; dejstvo je, da so prišle s kolodvora še nekupljene v Pollakovo tovarno in da ste Vi, gosp. poverjenik, odredili, da se ponudijo Pollaku v nakup, ko so bile že tam. Dejstvo je tudi, da je prišlo to napol - usnje naposled na dražbo le, ker je ponudila tvrdka Pollak smešno ceno K 2.70 za kg. Da je bila ta cena res smešna, izhaja iz tega, ker se je dosegla na dražbi 3-krat višja cena. To so dejstva in nikakor no »grda žalitev brez podlage«.
e)	»Z vso ostrostjo« zavračani očitek, da se za po drugih slov. krajih poslujoče podružnice centrale kož niste brigali, vzdržujemo, dokler ne dokažete, kaj ste ukrenili s tam nabranimi kožami, pic so Rog ve kam; radi verjamemo, da poverjeništvo z. j. d. in o. ni v enem slučaju dalo dovoljenja za eksport — ker tudi ni eden ni prosil zanj . . . Promet s kožami je bil uradno urejen z razglasom dne 13. novembra t. k? kaj »e pa zgmfi z zalogami kož po teh centralah, pa ni ne s tem, ne z drugim razglasom rečeno in urejeno .	. Ta stvar je bila
samo v Ljubljani tako nujna.
Kaj bi javnost še-le rekla, če bi Naprejcv » prenagljeni kritikar« namignil, da se iz parafina in raznega voska, ki ste ga, g. poverjenik razdelili, »zdelujejo kreme iu voščila za čevlje in usije, katere potrebujejo v veliki meri in v prvi vrsti tovarne za usnje in čevlje; kakor druge, tako gotovo tudi Pollakove.	.; •
Izgovori na soško armado in na nevarnost po nji vsemu javnemu in zasebnemu imetju, ne drže v primerili, ki smo jih mi navedli. Paraiin se je oddal tvrdki Golob v tednu med 25. iu 30. novembrom t. K; hrastov les tvrdki Ogrin v istem času^ usnje in vosek tvrdki K. A. Kregar v tednu mod I. iu 7. decembrom t. I. Saj je bila tedaj nevarnost prehoda soške armade že daleč za nami, ker ta prehod se je vršil v zadnjem tednu oktobra In prvem tednu novembra! Poleg lega je bilo pa ravno tu navedeno blago v tako varnih skladiščili iu tako dobro zastraženo, da si bolje ni mogoče misliti. G. poverjenik, dokažite nam nasprotno, če morete!
7.	Naše stališče o vsem tem jo ncpremenjeno: zahtevali smo in zahtevamo komisijo, ki naj preišče te stvari in Vaše poslovanje nadzoruje. Bodite uverjeni, da se bodo vsi pošteni ljudje veselili, če se potem izkaže, da je naša kritika neopravičena. Tudi mi bodemo radevolje vse preklicali in popraviti. Dokler se pa to ne zgodi, se ne moremo odreči stvarni kritiki o teh in še mnogih drugih rečeh!
Komisija bo morala preiskati tudi druge slučaje n. pr. prodajo več miljonov vredne zaloge železnine dvern ljubljanskim grosistom po mnogo prenizki ceni. razpolaganje z raznimi železniškimi potrebščinami v korist privatnih špekulantov in pa opustitev rešitve dragocenega kartografičnega materijala, ki je bi! vreden več milijonov itd. itd.
Ker je poverjenik ing. Remec odstopil, priobčujemo to iz zgolj stvarnih, ne pa osebnih razlogov, da preprečimo tako zapravljanje narodnega premoženja v korist raznim špekulantom. Seveda bo naša država morala dobiti popolno odškodnino od onih, ki so škodo zakrivili in pa od onih, ki so iz te škode imeli dobiček. Vlada naj si bo v svesti, da bomo tudi tej zadevi posvečali potrebno pažnjo!
Poziv zasebnim uradnikom in uradnicam.
Avstrijskemu parlamentu je bilo zadnji Čas predloženo več načrtov, tičočih se reform raznih socialnih vprašanj. Z zrušitvijo stare države pa so postali vsi ti predlogi za državljane Jugoslavije brezpomembni. Kakor delavstvo sploh, bode si moralo tudi uradništvo Jugoslavije z novim delom in z novim naporom priboriti svojih pravic in si s tem zagotoviti svoj obstanek in človeka vredno življenje. Dočim se je dozdaj naslanjalo slovensko uradništvo večinoma na delovanje nemških organizacij ter uživalo to, kar so te dosegle, bode moralo v Jugoslaviji slovensko uradništvo samo nastopati za svoje pravice, to se pravi: ono bode moralo delati samo na to, da si svoj položaj izboljša. S tem delom pa bode moralo takoj pričeti zlasti slovensko zasebno uradtii-štvo Jugoslavije; kajti ravno ono je danes še oni sloj, ki je najmanje organiziran in kateri se je za izboljšanje svojega gmotnega in službenega položaja dejansko naj-
manje brigal. Kake zle posledice je' ta brezbrižnost in stanovska razdrapanost zasebnega uradništva imela za posameznike in za ves sloj skupaj, pokazal je vojni čas. Dalje tako ne more in ne sme ostati. Zasebno uradhištvo se mora vzdramiti iz svoje pasivnosti, ono mora začeti delati tudi za — sebe. S tem delom pa je treba pričeti takoj; kajti že se snujejo važne tudi zasebno uradništvo zelo zadevajoče socialne naprave, kakor: državni urad za posredovanje za delo, urad za podporo brezposelnim, reorganizacija pritožbenih komisij, delavni sosvet kot predhodnik delavske zbornice, urad za pokojninsko zavarovanje itd. Vse te naprave bodo temeljile na stanovskih organizacijah. Organizacije bodo pošiljale v uprave teh uradov in komisij svoje odposlance, organizacije bodo pa tudi stavile svoje predloge in načrte za razne zakonodajne ^»dredbe. Čim močnejša bode torej kaka organizacija, tem uspešneje bode mogla zastopati koristi svojih članov. Iz tega pa tudi sledi, da bodo le organizirane delavske stroke imele v te-h napravah prvo in odločujočo besedo.
Z ozirom na to sc vabijo vsi uradniki in uradnice vseh denarnih zavodov: bank, posojilnic, mestnih, občinskih in okrajnih hranilnic, bolniških blagajn, zavarovalnic, raznih zadrug, odvetniških in notarskih pisarn, industrijskih, trgovinskih in obrtniških podjetij (tovarn, tiskarn, rudokopov) itd., ki službujejo na jugoslovanskem ozemlju, da se nemudoma priglasijo kot člani k »Društvu zasebnih uradnikov in uradnic na slov. ozemlju s sedežem v Ljubljani« kot svoji stanovski organizaciji. Posebej še velja ta poziv vsemu zasebnemu urad-ništvu jugoslovanskih mest na Štajerskem in Koroškem. Trgovski pomočniki in uradni sluge ne spadajo v to organizacijo, pač pa poslovodje in komptoaristinje. Prijave naj se vpošljejo čimpreje, ker se bodo že prihodnji mesec vršile volitve v razne društvene odbore in je le v korist posameznikov, ako bode njihova strokovna skupina zastopana po osebah, ki so pravi poznavatelji razmer in teženj svoje stroke. Priglasi naj se naslovijo na: »Društvu zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju« v Ljubljani. Povdarjamo pa še enkrat, na] se vidk zasebni uradnik in vsaka zasebna uradnica \ člani, ker le v organizaciji se bode dalo vbodoče živeti.
»Društvo zasebnih uradnikov in uradnic«.
Naredba
poverjenika za uk in bogočastje »n poverjenika za finance, o draginjskih dokladah za aktivne in vpokojene učiteljske osebe javnih ljudskih in meščanskih šol ter vdove in sirote po takih učiteljskih osebah za dobo od
1.	januarja do 30. junija 1919.
§ i.
O p o m n j e:
1. V rodbinski »tan se vštevajo osebe kakor pri od-tuerjevanju draginjskih doklad državnih uslužbencev.
2. Za učiteljice, ki .so poročene z učitelji, se odmerjajo draginjske doklade po prvem razredu razpredelnice; take učiteljice se ne vpoštevajo pri rodbinskem stanu učiteljvem.
§ 2.
Učiteljskim substitutom, pomožnim učiteljem obojega spola in učiteljskim osebam, ki so nastavljene za nagrado, gre 548 kron draginjske doklade.
§ 3-
Nekdanjim učiteljem ljudskih šol, ki uživajo pokojnino, se dovoljuje 576 kron, ako imajo skupne službene dobe do 15 let; 720 kron, ako imajo daljšo skupno službeno dobo. Nekdanjim učiteljem meščanskih šol, ki uživajo pokojnino gre 576 kron, ako imajo službene dobe do 10-‘let? 720 kron, afco imajo skupne službene dobe do 20 let; 756 kronv ako'is®'Se dalje služili- '	'
•»iosaiJodsi oi £*?■	ni	ntnisinejna vin- -n
nAzitchb	.	»	"•	"i1.
Za aktivne učitelje ljudskih in meščanskih						šol z	z-
pričevalom zrelosti		oziroma tud		učne	usposobljenosti		
se	določajo draginjske doklade iz			državnih sredstev			za
leto 1919 po sledeči razpredelnici:							
	Skupna službena doba	I. razr, rodov, stan l oseba	U. razr. rodov, stan 2 osebi	ni. razr. rodov, stan 3-4 osebe	IV. razr. rodov, stan 5—B oseb	V. razr. rodov, stan več kakor 6 os.	
		letu		i h k	r o n		
	A. za	ljudskošolske učitelje:					
	do vštetih 10 let ....	972	1440	1968	2496	3024	
	od 10 do vštetih 16 let	1272	1752	2280	2808	3336	
	od 16 do vštetih 23 let	1548	2016	2544	3072	3600	
	od 23 do vštetih 40 lefc	1752	2472	3000	3528	40?6	
	B. za meščanske učitelje:						
	do 10 let . . .	1272	1752	2280	2808	3336	
	od 10 do vštetih 17 let	1548	2016	2544	3072	3600	
	od 17 do vštetih ‘27 let	1752	2472	3000	3528	4056	
	od 27 do vštetih 40 let	1776	2916	3588	4260	4932	
§ 4.
Vdovam učiteljev ljudskih šol, ki uživajo preskrb-ninske prejemke, se dovoljuje 468 kron, ako je imel umrli mož skupne službene dobe do 15 let, in 576 kron, ako je imel daljšo skupno službeno dobo. Vdovam učiteljev meščanskih šol, ki uživajo preskrbninske prejemke, gre 468 kron, ako je imel umrli mož skupne službene dobe do 10 let; 576 kron, ako je imel vsega skupaj službene dobe do 20 let, in 684 kron, ako je še dalje služil.
8 5.
Vsaki siroti brez staršev, ki uživa konkretualno pokojnino, nadalje vsaki siroti brez očeta, za katero gre učiteljevi vdovi vzgojevalni prispevek, se dovoljuje draginjsko doklado po pravilih, ki veljajo za državne uradnike, ako se sirota brez očeta ni že vpoštevala ob odmeri draginjske doklade, ki jo dobiva ovdovela učiteljica.
§ 6.
Nekdanjim učiteljskim osebam, vdovam in vsaki učiteljski siroti, ki uživajo miloščino (milostni preskrbnin-ski užitek), se dovoljuj draginjsko doklado po določilih za državne uradnike.
S 7.
V skupno službeno dobo, po kateri se odmerja dra-ginjska doklada po §§ 1., 3.—4. te naredbe, se šteje ves dejansko v javni šolski službi dovršeni službeni čas.
V Ljubljani, dne 13. decembra 1918.
Dr. Kukovec s. r.	Dr. Verstovšek s. r.
Politični pregled.
= Ne prenaglite se! Vojna jc izmodrila človeštvo; tako smo modrovali. Toda kakor dokazujejo dogodki v naši Sloveniji, to ni res. Vojna, vojna! kriče vsevprek kakor pred izbruhom svetovne vojne. Vprašanje pa je, ali je vojna pravo sredstvo v sedanjem času, ali je narodno hujskanje po veliki vojaški in gospodarski katastrofi še aktualno in kam naj nas vodi vse to? Logično bi bilo, da se posamezni deli razpadle države pogode glede na začasne gospodarske odnošaje in meje ter predlože potem sporna vprašanja mirovni konfcrenci, ker za vojno niso zmožni in vojne sploh treba ni. Razentega poginjamo bede in gladu, kar ne bi bilo treba, če bi živeli s svojimi sosedi v sporazumu. Dovede nas pa to hujskanje na vojno in proti sosednim narodom še v drugo nesrečo. Slovensko ljudstvo ni za vojno, zato se s to agitacijo pospešuje odpornost in anarhija, ki mora nastati, če ne nehajo »Šustešiči« s tem svojim delom. Vemo tudi, da žele državice nekdanje Avstrije, da zasede ententa vse naše dežele, da vzdrži red. To se bo zgodilo, ker se narodi ne marajo med seboj pogoditi, marveč siti elementi le hujskajo, kakor so bili navajeni. Mi obsojamo to škodljivo delo, ker ni politično pametno in nas peha v daljše trpljenje. Obsojamo pa tudi vse časnikarsko rokovnjaštvo, ki se pričenja zopet pri nas prav tako, kakršno je bilo pred vojno. Zato treznost, dokler ni prepozno, če ne bo stopil narod prisiljen po razmerah na sodno tribuno.	lj.
= Razmere na Koroškem. Dne 1. jan. Ljubljanski korespondenčni urad poroča dne 1. januarja ob polu sedmih zvečer iz uradnega vira: V Labodski dolini, v celovški okolici ter v Rožni dolini se zbirajo nemški vojaki in civilisti. Sicer nič novega. Koroški Nemci so bili k ljubljanskemu najvišjemu vojaškemu poveljstvu poslali parlamentarja, da se z našim poveljstvom dogovarja o vojaških stvareh. Sprejel ga je dne 28. decembra m. 1. podpolkovnik Ulmansky ter mu izjavil, da se z njim o vojaških stvareh ne bo dogovarjal, ker se koroški Nemci, kakor je pakazala izkušnja, ne drže nobenega dogovora. Nato je nemški parlamenter odšel. Danes je koroška nemška deželna vlada Narodni vladi SHS v Ljubljani poslala dopis, kjer izjavlja, da je odgovor podpolkovnika Ulmanskega nemškemu parlamentarju vzela v vednost.
— Entanta zasedla Dalmacijo in Crno goro. Ženeva, 31. decembra. (Lj. k. u. — Cehoslov. kor. u.) »Information «poroča, da bo francoski general Veral, ki bo prevzel višje poveljstvo nad ententinimi četami, zasedel Dalmacijo in Črno goro.
— Izgredi v Požunu. Budimpešta, 31. decembra. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Listu »Az Est« se javlja iz Požuna: V nedeljo ponoči so se spopadli vojaki in redarji. Redarji so morali uporabljati proti vojakom orožje. Vojak Miiller je bil ustreljen. Nato so vojaki in došli civilisti napadli redarje. Policiste, ki jih je bilo malo, so potisnili v mestni dom in jih tam obkolili. Uspeh pogajanj z oblegovalci je bil ta, da se je množica razšla. V pondeljek zjutraj so se ponavljali izgredi. Drhal je napadla vojaška skladišča in odnesla mnogo moke in sladkorja. Na podlagi pogajanj med vladnim komisarjem Jankom, redarstvom, kolovodje množice in požunsko
socialno-dmokratično stranko je preVzela ta uprkvb me-
............. • Leti .	• -v> otffiloil -1; vi
sta, ki jo vodi predsednik socialno-demokratične stran- ] ke Wittich kot narodni komisar. NVitticli je pozval prebivalstvo, naj vzdrži red in je obljubil, da ne bo dopustil izvoz živil iz mesta. V mestu je zopet red.
— Razoroženje civilistov na Slovaškin. Praga, 31. decembra. L(j. k. u.) Cehoslov. kor. urad poroča: General Piccioni je odredil, da se mora razorožiti civilno prebivalstvo v okupiranem ozemlju Slovaške. Istočasno je izdal obširne odredbe proti madžarskim agitatorjem.
- Črnogorci za združitev s Srbijo. Cetinje, 28. decembra. (Lj. k. u.) Cetinski tiskovni urad poroča: Črnogorci, zbrani na velikem ljudskem shodu na Cetinju dne 27. decembra, so povodom izjav na sestanku v Rimu z dne 16. decembra sklenili nastopno resolucijo: 1. Obžalujemo, da se je v prestolnici ujedinjene Italije našlo politikov in meščanov, ki zahtevajo, naj Crna gora še nadalje ostane posebna država. S tem gazijo sveto načelo narodnosti, ki je ujedinilo Italijo, ter nasprotujejo izrečnemu nasvetu Cavourjevenni. testamentu Mazzinijevemu in ulogi, ki jo je Tomasseo odmeuil Dalmaciji. 2. Najodločneje protestiramo proti akciji, ki gre za tem, da se pod izgovorom varnosti Jadrana za Italijo, stvori ločena Crna gora. S tem bi se Crni gori naložila mrzka uloga službovanja tujinji. Ko je bil ves Balkan v rob-stvu, je Crna gora toliko vekov ščitila luč svobode. Zato jo nazivljajo »diamant srbske krone«. Verna svojim tradicijam, je Crna gora po volji naroda stopila v sestav jedinstvene države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Edino tako je Crna gora svobodna in vsak poizkus, ki temu nasprotuje, sc bo, pa naj izhaja s katere strani koli, razbil ob naši odločnosti. 3. V interesu reda in miru in pa prijateljstva, ki si ga vsi iskreno želimo z italijanskim narodom, katerega razlikujemo od njegovih imperialistov, zahtevamo, da se neodložno umaknejo italijanske čete iz Crne gore, ker njihove navzočnosti ne zahtevajo vojne potrebe, ko vendar v naši deželi vlada popoln mir, in ker njihovo nadaljnje bivanje v Crni gori samo škoduje našim medsebojnim prijateljskim odnošajem. Isto-tako zahtevamo, da Italijani zapuste vse zasedeno ozemlje države SMS, in najenergičneje protestiramo zoper teror, ki ga njihove čete' vrše v teh krajih. 4. Apeliramo na naše močne in plemenite zaveznike, pa tudi na italijansko demokracijo, naj zaščitijo našo pravično jugoslovansko stvar in naj ne dopuščajo, da se med Jugoslovane in Italijane poseje seme nesoglasja, ker bi moglo škodovati ne samo medsebojnim, nego tudi občnim interesom.« — To resolucijo so podpisali Andrija Radovič, general Janko Vukotič. dr. Laz.o Tomanovič, Marko Radulovič, general Mitar Martinovič, bivSi črnogorski ministri in predsedniki, ki predstavljajo vso politične struje v Crni gori. Istočasno sta jo podpisala cetinjska narodna poslanca Ljubomir Glomažič in dr. Radovič. Shodu je predsedoval bivši minister Ljubomir Bakič. Glavne govore so imeli Andrija Radovič, poslanik Glomažič in vladika Gavro Milčevič. — S to resolucijo je jasno izpričano jedinstveno čustvovanje vseh črnogorskih političnih struj v našem narodnostnem vprašanju.
— Ogrska se pritožuje proti zapori mej.
B u d i m p e š t a, 30. dec. (Lj. k. u.) Ogrski brz. kor. urad poroča: Ogrska komisija za premirje je izročila francoski vojaški misiji v Budimpešti protestno noto, v kateri se z ozirom na gospodarsko zaprtijo meje, ki so jo povzročile čete aliirancev proti belgrajski pogodbi in ki večinoma onernogočujejo odredbe ogrskih oblasti, vnovič povdarja, da je Ogrska prevzela v belgrajski pogodbi sklenjene obveznosti napram aliiranim četam v imenu cele dežele, da pa shi rana Ogrska ne bi mogla več izpolnjevati teh obveznosti.
= Italijani za Dunaj. Bern, 29. decembra.
! (Lj. k. u.) Kakor poroča dun. kor. urad, je v ■ včerajšnji seji ententnih in nemško-avstrijskili i zastopnikov izjavil italijanski delegat, da dovoli I Italija Dunaju poleg dosedanjih 4000 ton živil • še drugo pošiljatev nekaterih vagonov konden-siranega mleka limon in riža. Ententni zastopniki so se po daljšem posvetovanju obrnili na Pariz, naj dovoli izvoz 30.000 ton žita, 3.000 ton maščobe in 1000 ton kondensiranega mleka. Komisija odpotuje v torek na Dunaj. Z istim vlakom odpotuje tudi del nemškoavstrijske delegacije.
— Kabinetna kriza v Italiji neizogibna.
A m s t e r d a m , 30. decembra. (Lj. k. u.) Glasom Reuterjevega uruda pišejo limski listi, da je vsled odstopa ministra Bisolatija neizogibna kabinetna kriza v Italiji. Orlando je zaman skušal pregovoriti Bissolatija, naj ostane v kabinetu. Listi menijo, da bo po posetu predsednika Wilsona moral odstopiti tudi ministrski predsednik Orlando in da mu bo potem kralj poveril sestavo novega kabineta.
= O nemirih v Nemčiji. Berlin, 30. decembra. (Lj. k. u.) Olasom dun. k. u. doznava Wolffov urad iz Poznanja: Dne 29. t. m. dopoldne je bilo zopet več spopadov. Vojaška oblast je poveriena meščanski brambi. Mrtvih je, kakor poroča tiskovni urad vojaškega sveta približno 30. Dun. k u. dalje poroča: O razmerah v Poznanju poroča šamovidec, ki se ie yr-.omsv «9 ““	EJiOlIESOl liovou
nil od tam, listo »Vossische Zeitung«: Oborožili so nedorasle mladeniče s puškami in ročnimi j granatami. Razorožili so vsakega nemškega vojaka, ki se je pokazal na ulici. Nemško go-I voreče vojake in častnike so oropali in jih po ; Prekem sodu ustrelili zato, ker so nosili orož-I jo. Uprava, brzojavni in telefonski uradi so v rokah Poljakov. Kolodvor je zasedlo več sto I oboroženih Poljakov. Kjerkoli še posluje nem-l ški uradnik, ga straži Poljak z nabito puško, j Za Berlin določeni živež je zaplenjen. Med Poznanjem in Varšavo se baje pogajajo. Domneva se, da Nemčija pošlje čete v Poznanj. Zato na-| meravajo odposlati tja poljske legijonarje.
Konferenca Spartakovcev. Berlin, 31. decembra. Tj- k. u.) Dun. kor. urad poroča: O državni konferenci skupine Spartakovcev, h kateri jo prišlo včeraj približno 95 delegatov iz vse Nemčije, poroča »Vor\varts«: V Popoldanski seji so razpravljali o udeležitvi pri volitvah za narodno skupščino. Sprejeli so Riihlcjev predlog z 62 proti 23 glasovi. Državna skupščina zveze Šparta-kovcev odločno odklanja udeležitev pri volitvah za narodno skupščino, zavezuje svoje člane, da se ne udeležijo volitev in jih pozivlje, tmj preprečijo ustanovitev in protirevolucionarno delovanje tega parlamenta. Naposled so sprejeli resolucijo Liebknechtovo, ki poinenja strog odkret od Neodvisnih.
— Boljševiki v Nemčiji. Berlin, 31. decembra. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad. Kakor pojoča »Deutsche Allgetneine Zeitung« iz zanesljivega vira, razpolaga boljševiška propaganda
j V Nemčiji sedaj z zalogami v skupni vrednosti j 12 in pol milijona mark.
— Volitev na Angleškem, zmaga Lloyd Ge-’ orgesa. Amsterdam, 30. decembra. (Lj. k.
u.) Kakor je Reuterjev urad izvedel iz Londo-j Da, smatrajo nedeljski listi, da pomenja izid volitev veliko osebno zmago Lloyda Georga.
= Proti boljševikom v Rusiji? Praga, 20. decembra. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada Poroča Čehoslovaški tisk. urad: Francoski in Angleški listi pišejo soglasno, da je potovanje francoskega generala Francheta v Pariz, kjer j bo konferiral z vlado, v zvezi s predstoječim imenovanjem generala za vrhovnega poveljnika ekspedicijske armade proti boljševikom v Rusiji.
Dopisi.
Javornik. Ko sem sc v pondeljek, dne 23. t. jj1-, vračal iz Ljubljane domov, je prišlo v Radovljici več kmetov iz Bohinja na vlak. Na vbrašanje. kaj so delali v Radovljici, pa so mi Draviii sledeče: Ko smo brali v časopisju, da | |tnemo dotičniki, ki imamo namočeno sadje za Kuho žganja, sadje pokuhati, da nam ne segni-i in se ne pokvari, smo to tudi storili. Sedaj hh so nas klicali na odgovor in smo bili vsi v'eč ali manj kaznovani. In ko smo v zagovoru povedali, da je to Narodna vlada dovolila, se je Mrazil dotični gospod, ki je tudi rekel, da je poslan od Narodne vlade: »Ako vas mi ne kaznujemo, nas socialni demokratje pobijejo«. To •ie vendar brezprimerrta hujskanja. Dobro bi bilo pozvedeti, kdo je bil dotični gospod, da se 1 ga prime za ušesa. Priče imam na razpolago. — M. M.
Iz Tržiča. Zanimiva pravda! 20. decembra se je vrnila pri tukajšnjem okrajnem sodišču pravda, v kateri je j "astopal župan Ahačič kot tožnik proti Mihatu Bergerju, i mehaniku in tajniku Splošne bolniške blagajne ter okraj-i ne bolniške blagajne v Tržiču, ki mu je očital, da oblina tržiška ni dosti skrbela za ljudi glede aprovizacije in da je bilo precej nelepega v tej aprovizaciji. Kot pri-| ie nastopi! tudi inžener Karl Polak, bivši šef aprovi-šacije tržiške, ki je med drugim izjavil, da se onega sladkorja, ki bi se imel svoj čas od trgovcev pobrati, ni ddvzelo, ampak se ga je pustilo trgovcem, da so ž njun delali, kar so hoteli. — Sedaj tedaj vemo, odkod je bi! Usti cuker po 20 in 30 kron kilo, ki so ga tržiški trgovci Prodajali. Apeliramo na okrajno glavarstvo v Kranju, da t0 Preišče in krivce kaznuje. — Berger je bil obsojen na 30 kron globe. — Ali, iz razprave se je videlo, da jo Precej gnilega v državi tržiški...
Hrastnik. Dne 2. novembra t. 1. smo imeli tu protesten shod, na katerem se je zahtevalo, da se mora odpustiti iz službe delovodja kovinarjev Fr. Laznik. Laznik le itak že zdavnaj upokojen ter vleče lepo pokojnino od bratovske skladnice. Obdržal ga je pa poprejšnji ravnatelj, nadalje v službi. Ce je torej zmožen za nadaljne delo bi ne smelo predstojništvo bratovske skladnice istega upokojiti, kajti na ta način se bratovska skladnica Izkorišča. Bil je pa ta človek pravi tiran. Nihče mu ni dosti delal. Kaznoval je, kakor se mu je ljubilo. Bil je Zvest pajdaš izgnanega Zeilerja. Gospod ravnatelj Drolc je obljubil delavcem, da se ta mož ne povrne več It delu. Sedaj se pa ta mož zopet vtihotaplja z ravnateljevem dovoljenjem v službo. Razdeluje delo, ter pošilja ljudi, ki niso bili nikdar strojniki, k strojem Itd. Da si
izučeni strojniki tega ne bodo dali prijati, je umevno. Cc bo lepega dne obrat obstal, sc naj zahvali ravnatelj Lazniku. Lazniku pa svetujemo, da naj ostane lepo doma, kajti pri tej razburjenosti se mu zna pripetiti kakšna neprijetnost. Zaupniki odklanjajo vsako odgovornost. Sekcija kovinarjev.
Hrastnik. Naš gospod postajenačelnik je zadnje čase postal zelo ošaben in neznosen. Na piki ima zlasti delavsko časopisje, katero delavcem kar iz rok trga in ne pusti, da bi ga či-tali. Svetovali bi gospodu načelniku, da postane bolj miren in pusti naše časopise pri miru. Ako j)a nas hoče nadlegovati, mu odkrito povemo, da ne bo z nami nič opravil, in da se ga prav nič ne bojimo. Kakor se nismo strašili nemških, tako se ne bomo strašili jugoslovanskih despotov. Za danes pika.
Radeče pri Zid. mostu. List »Domovina« št. 44. od 20. decembra 1918. je prinesel članek o shodu, ki ga je priredila J. D. S. na dan narodnega praznika v Radečah. Poročevalec pravi: Kljub temu, da je bilo ljudstvo od druge strani (od katere, ne pove) popolnoma napačno poučeno v političnem položaju, so zbrani možje in žene (vseh skupaj je bilo kakih 40 oseb) in sem šteje tudi socialiste, z velikim pritrjevanjem sprejeli poročilo prof. Juga iz Ljubljane. Pravi tudi, da so bile resolucije soglasno sprejete brez ugovora, zato povejmo to, česar poročevalec ni hotel povedati. Shoda J. D. S. katerega se je udeležilo kakih 40 oseb, med njimi mlada dekleta, in sicer brez socialistov, ker so socialni demokratje na seji sklenili, da se shoda ne udeležijo, je bil jako kla-vern in to raditega, ker je bilo ljudstvo od strani soc. dem. stranke o političen položaju popolnoma jasno, in prav dobro poučeno. Zato se tudi pristaši in še celo zaupniki niso shoda udeležili, kakor to člankar v zadnjem stavku sam pripozna in to mu tudi radi verujemo, ker je veliko njih pristašev in zaupnikov pristopilo v soc. dem. stranko. Ker je bilo ljudstvo od strani soc. dem. stranke dobro poučeno, nič več ne veruje tein gospodom, ki bi radi imeli še absolutistično vlado, ljudstvo pa hoče imeti svobodno socialno republiko, hoče ijudo-vlado in se ne da preslepiti od nikogar. Clankar pravi, da so bile resolucije soglasno sprejete: da bo pa javnost vedela, povemo da so začeli ljudje odhajati že med govorom, tako da jih je polovica odšla, in le tisti, ki so ostali, so glasovali za resolucije. Vam delavcem, malim obrtnikom in kmetom moškega in ženskega spola, pa kličemo: Stopite v naše vrste, organizirajte se, da bomo močni, arzširjajte naše ideje iti nak list »Naprej«, da z združenimi močmi dosežemo svoj cilj. — Več Ra-dečanov.
Radeče. Preteklo nedeljo se je vršil pri nas ogromno obiskan shod, katerega so se vdele-žili delavci in kmetje iz Radeč in daljne okolice. Shodu je predsedoval sodr. Pečinin, zapisnik je vodil sodr. Ule. Poročal je sodr. Pete jan, ki je v enournem govoru pojasnil sedanji politični položaj in stališče naše stranke napram vsem aktuelnim gospodarskim, socialnim in političnim vprašanjem, kakor tudi o potrebi delavskih razrednih organizacij. GovoFnik je za svoja izvajanja žel burna odobravanja. Slednjič je predsednik jjredlagal resolucijo, v kateii se zahteva prej ko mogoče sklicanje kon-stituante, na podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice s proporcionalnim volilnim sistemom. Resolucija je bila soglasno sprejeta, na kar se je shod zaključil med živijo-klici na mednaroden socializem in jugoslovansko reli) ubliko. Omeniti moramo še, da je naš gosr župnik zagrozil marijinim hčeram, da bodo iz družbe izključene, ako se shoda udeleže. A vzlic temu je bilo na shodu lepo število žensk.
Zidani Most. Po kratki bolezni nas je zapustil vedno zvesti šodrug Jože Koritnik. Bil je mnogo let član organizacije, služil je 47 let zvesto južni železnici, doživel je lepo starost 73 let in je še vedno služil kot nočni čuvaj. Bolan je bil le nekaj dni in kruta surt nam ga je ugrabila. Na sveti dan je spremilo veliko število železničarjev in prijateljev, na čelu tukajšnje železničarske godbe, našega Jožefa v hladni grob. Po kratkem govoru sodruga Pečnika in gosp. postajenačelnika Jančarja smo se za vedno ločili od njega, ki nam ostane vedno v spominu. Zahvaljujem se vsem, ki so se udeležili njegovega pogreba in ki so v slabem vremenu v tako lepem številu spremili pokojnega k zadnjemu počitku. Obenem izrekam v imenu vseh prijateljev in železničarjev najglobokcjše sožalje žalujoči ženi in vsem sorodnikom. — Pečnik, zaupnik. _______________________________
Dnevne vesti.
— Umetniška komisija — sicer nepoklicana, ampak via fakti nastala je vršila preteklo noč svoj trudapolnl poklic po mestu, posegla v županov delokrog in odstranila oziroma prebrnila razne umetnine, kot cesarjev kip pred sodiščem, Fornkornovega očeta Radeckega v Zvezdi, in onega pod Tivolijem. Ker se je ta umetniška ko-
misija pač pod zaščito Njegovega Veličanstva kralja Baccha rekrutirala iz jugoslovanske mornarice in drugih podjetnih vojaških kategorij, je umevno, da brez drugih manevrov ni šlo. Zato je tudi oblegala Bambergovo hišo na Miklošičevi cesti, kjer se je zgražala nad podstrešnim orlom, znakom tiskarske in ne habsburške obrti. Razbijala je na hišna vrata z raznimi oblegovalnimi pripravami, in menda po receptu, znanem že v starem Jerihu, hotela z upitjem in razgrajanjem podreti zidove. To slednje se komisiji sicer ni popolnoma posrečilo,pač pa se ji je posrečilo, da je tiste vojaške patrulje, ki sicer nadlegujejo mirno občinstvo v kavarnah, sijajno odbila, tako odbila ,da. od nikoder nobene ni bilo na pogled. Ker se je ta komisija s svojo naglostjo in energijo takO obnesla, da je glede teh lastnosti celo našo Narodno vlado prekosila, ni dvoma, da bo svoje prekipevajoče sile posvetila tudi manj vandalskim, če tudi morda narodu bolj koristnim podjetjem, in bo, iskrena in junaška kakor je. takoj ito novem letu. če ne že nocoj, odšla na Koroško iskat drugih tudi nekoliko slavnih aventur. Tamkaj si najde z lehkoto primernega dela; v njene umetniške kvalitete namreč navzlic vsemu že izraženemu priznanju le nimamo pravega zaupanja, kajti sicer bi moralo izginiti še par »umotvorov«, če prav ne iz političnih ozirov. Za te pa se bojimo, da nam jih nikoli žal ne bo odstranila nobena —• in to je žalostno pri celi zadevi.
— Pedagogika z ljubljanskega Starega trga. Ljubljanski »Slovenc« je v sredo prav primerno ožigosal ljubljansko pijančevanje; morda le še premalo. Povod so mu dali dogodki zadnjih noči. V Ljubljani so namreč taki ljudje porušili tri spomenike, o katerih lahko ukrepa pristojna oblast, kar je primerno. In seveda, »junaki« mislijo, da so napravili velikanski zgodovinski preobrat, ko so preobrnili tri kipe, kar pa je v bistvu le navadna otročarija. Ti ljudjo namreč ne vedo, v kako resnem položaju se nahajamo. Naravno je, da so taka dejanja plod ljudi, ki se skrivajo za zaklenjena vrata in hujskajo; namesto, da bi občinstvo izobraževali, uganjajo revolversko in škandalno žurnalistiko in s tem motijo trezno razsodnost, razvoj zgodovinskega dogodka. Tudi žurnalistiško rokovnjaštvo bi bilo potrebno primerno označiti. Res je žalostno, da. slovensko ljudstvo še vedno vzgajajo taki pedagogi, kakršni so ga vzgajali pred vojno. Niso politični vzgojevalci ljudje, ki sc igrajo z občinstvom in ga slepe ter zavajajo javnost od resnobno politike.	lj.
— V ljubljansko nemško gledališče ie prišlo k včerajšnji predstavi večje število mladine, ki je ob pričetku prvega akta pričela žvižgati in kričati ter poditi občinstvo iz gledališča. Pred gledališčem je bila zbrana večja množica ljudi. Obiskovalci gledališča so morali zapustiti gledališče pri stranskih vratih. Ob kruh bo s tem okolo 150 ljudi večinoma z rodbinami. Snoči pa so raztrgali po nekaterih javnih lokalih nemške časopise, kakor da bi slovensko občinstvo ne bilo politično zrelo, da presoja položaj tudi po tujem časopisju. Zlasti smelo trdimo, da je nemško socialistično časopisje jako primerno čtivo tudi za naše nazadnjaške političarje. Priredba demonstracije v gledališču je najbrže v zvezi s tajno organizacijo, ki jo vodijo politični »r>edagogi«. Ali je tako postopanje s političnega in delavskega stališča utemeljeno ali ne, bo pokazala bodočnost. Mi smo proti nasilstvom; zakaj, če nemško gledališče ne bo več imelo obstanka, bo kot privatno podjetje že samo prenehalo, ker bo moralo prenehati. Nasilna obramba je narnrei?9 samo takrat opravičena, kadar gre za pravice, ki nam jih kdo jemlje.
— Regulacija učiteljskih plač je bila sprejeta na seji Narodne vlade v torek. Zaradi pomanjkanja prostora priobčimo poročilo šelo jutri.
*	—* Poverjenik za javna dela in obrt ing. Remec
sprejema odslej stranke le ob torkih in petkih od 10. do 12. ure.
— Umetniška noč. Ves čar sanjave, japonske noči, polne ljubezni in nevtešenega hrepenenja, vso bajno prelest vzhoda z vsem svojim tajnim kipenjem mladih ljubečih se bitij, nam razgrne ta noč, bajna kakor cvetje rož z vzhoda, Zvezda vodnica vseh polnočnih čarov bo sijala v krogu svojih družic. Madame Krizantema.
— Nova tovarna za mesne Izdelke v Zagrebu. V Zagbrebu so osnovali delniško družbo »Industrija mesnih izdelkov« z glavnico enega milijona kron. Družba bo zgradila moderno klavnico, tovarno za led in salame ter za konserve.
-— »Pavola« Iz Amerike na Češko. Iz Prage poročajo, da dospe v januarju iz Amerike 60.000 paketov pa-vole po 235 kg na Češko, tako da bodo mogle začeti vse tkalnice češko-slovaške republike z delom. Zaloge bodo zadostovale za vse tovarne za osem mesecev in s tem jc za delo tekstilnega delavstva poskrbljeno.
— Predavanja na kr. zagrebški univerzi se prično dne 19. januarja 1919.
— »Hrvatska država« odslej » Hrvat« Zadnje čase hrvatski listi zelo pogosto menjajo svoja imena. Sedaj je premenila svoje ime tudi »Hrvatska država« in se prekrstila v »Hrvat«. Glasilo za ujedinjenje SHS »Glas SHS« je prenehalo izhajati in se združi s »Hrvatsko Rječ-jo« v list »Riječ Srba, Hrvata i Slovenaca«.
— Sarajevski dnevniki. Izmed vseh jugoslovanskih mest je danes Sarajevo relaj|Sg§
najbogatejše na dnevnikih. Tam izhajajo ti-le dnevniki: »Glas Svobode«, glasilo socialno demokratične stranke za Bosno in Hercegovino, »Jednakost«, glasilo jugoslovanske muslimanske demokracije; »Srpska Zora«, srbski demokratski list; »Jugoslavija«, glasilo lirvatske skupine dr. Sunariča; »Jugoslovanski list«, naslednik bivšega »Sarajevoer Tagblatta«; »Narodno jedinstvo«, uradno glasilo in »Slovenski jug«, glasilo radikalne dem. napredne omladine (dvakrat na teden). Z novim letom prične izhajati še »Zvono«, organ nacionalnih socialistov in en srbski dnevnik. Toliko dnevnikov še ni imelo Sarajevo nikdar. Bržkone jih ne bo imelo dolgo tako veliko število.
— Češko-angleška banka v Pragi. Anglo-i: vstrijska banka v Pragi namerava, z združenjem svojih 27 filijalk, ustanoviti v Pragi novo xCeško-angleško banko« s pretežno češkim kapitalom in popolno neodvisnostjo od Dunaja. Začeli so z novo subskripcijo akcij, omejeno le na čehoslovaško republiko. S finančnim in trgovinskim ministrstvom so se že začela pogajanja.
— Situacija ogrske vlade je obsspna. Namerava jo rešiti z imenovanjem popolnoma socialistične vlade in z izvolitvijo Karolyija za predsednika republike. Po svoji izvolitvi bi odšel M. Karolyi takoj v Pariz branit ogrske interese.
— Bes nadvojvodskesa vojnega dobičkarja. Nekaj dni nato, ko je zvedela javnost za vojnodobičkarske armadne dobave nadvojvode Leopolda Salvatorja, so javili listi, da se je podala Njegova kriminalna Visokost z ženskimi člani njegove rodbine v spremstvu vdove nekega nevtralnega diplomata v Švico. Posebno vagabundsko srečo je imela ta družba na svojem potovanju; seveda se je opremila z vsemi varnostnimi sredstvi, tako da je nemoteno dospela na svoj cilj. Pot jo je peljala z Dunaja preko Gradca v Trst, in od tam v Benetke. Njegova Visokost nadvojvoda se je vozil pod okriljem omenjene vdove republikanskega diplomata, ki ji je bil odkazan poseben voz, v katerega je lahko utihotapil visoki gospod vse svoje bogato premoženje v zlatu, ki bi sc mu bilo sicer odvzelo.
— Delodajalci se vedno prerekajo, koliko velja ena krona, ker bi dali radi svojim uslužbencem nekaj kronic več (!) plače. Krona je vsak dan manj vredna. V Ztirichu dobiš za 100 frankov 306 kron in za 100 kron celili 14 in pol holandskih goldinarjev. Veliko, kaj ne da?
— O sprejemu gojenk v kmetijsko gospodinjsko šolo Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani. S 15. februarjem 1919 se otvori sedemnajsti tečaj gospodinjske šole. ki bo z ozi-iorn na sedanje razmere, ko so bili šolski prostori zasedeni po vojaški bolnici, trajal le sedem mesecev. Gojenke morajo stanovati v zahodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično iri praktično kuhanje, šivanje (ročno in strojno), pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo, vrtnarstvo itd Gojenke se vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v navnanju z bolniki in z bolno živino. Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, t. j. sploh za vse, 150 K, ali za ves tečaj 1050 K. — Vsaka gojenka mora po možnosti imeti s seboj naslednjo obleko in perilo: Vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, tri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, štiri kuhinjske in dva navad-
na predpasnika. Nadalje perila za posteljo: dva para rjuh in dve prevleki za blazine. Ce ima katera več obleke, jo tudi lahko vzame s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v zavod, morajo:
1. dovršiti 16. leto; le izjemoma, v posebnem oziru se more dovoliti sprejem mlajših učenk;
2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško izpričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. Zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško izpričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo vsaj do 1. februarja 1919 Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani. Pri sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo se bode oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin, opomniti pa je, da je število gojenk posebno z ozirom na namen gospodinjske šole same le omejeno.
— Promet s plemensko govejo živino in govejo živino v gospodarske namene je bil z naredbo Narodno vlade SHS v Ljubljani, štev. 205 z dne 16. decembra t. 1. proglašen prostim. Edina omejitev je obstojala v tem, da se je moral nakup, oziroma odprodaja te vrste živine naznaniti zaupniku Vnovčevalnice za tisti okraj. Kakor se pa sliši, zlorabljajo nekateri zaupniki to naredbo na ta način, da zahtevajo od lastnikov take živine za dovoljenje za odprodajo po 50 K in še več od glave. To je od takih ljudi naravnost nesramno, da skušajo na tak način okoristiti in neopravičeno izrabljati naredbe Narodne vlade v svoje namene. Opozarja se, da zaupniki nimajo niti najmanjše pravice zahtevati od lastnikov živine kake odškodnine v ta namen. Lastnik je dosedaj imel le dolžnost naznaniti odprodajo ali nakup plemenske živine, nikakor pa ne prositi za dovoljenje, da sme nakupiti ali odprodati. Vsi taki brezvestni zaupniki morajo vrniti vse zneske, ki so jih neopravičeno zahtevali ob izvrševanju te naredbe. Da se prepreči nadaljna zloraba te naredbe, je Narodna vlada SHS v Ljubljani, oddelek za kmetijstvo črtala točko glede naznanila zaupniku »Vnovčevalnice za živino«, oziroma županstvu, tako da odslej ni treba nikomur več naznaniti odprodajo ali nakup plemenske živine, razven kolikor se tiče predpisov glede živinskih potnih listov, ki ostanejo žo vedno v veljavi.
Razno.
* Socialni demokrat župan Dunajskega Novega Mesta. V prvi seji mestne občine Dunajskega Novega Mesta je bil izvoljen za župana nemški socialist sodr. Ant. Ofenbock. Njegov prvi namestnik je nemški nacionalec Fr. Illerth.
* Socialni demokratje zmagujejo. V An-
haltu (Nemčija) so bile te dni volitve v deželno konstituanto, pri koji so dobili večinski socialisti 22, meščanski demokratje 12 in konservativci 2 mandata. Neodvisni socialisti sploh niso kandidirali. Socialno demokratični glasovi so se povečali od leta 1912 od 46 na 58 procentov. — Na Mecklenburg-Streliškem je bilo ' izvoljenih 22 socialnih demokratov, 16 liberalcev in 3 pristaši kmečko-rokodelske zveze.
- - Tudi finska soc. dem. stranka je otvorila svoje delovanje. 29. t. m. je bil deželni strankin zbor. Strokovne organizacije so se obudile. Beli teror izginja.
* Brezposelnost v Nemčiji. Berlinske strokovne organizacije opažajo dan na dan, kako se veča brezposelnost. Število brezposelnih zidarjev je vzrastlo v enem tednu od 5000 na 10.000. V zadnjem tednu je lesnih delavcev brezposelnih 16.000, kovinarjev 5000. Brezposelnost se veča vsak trenotek. Mestni svet v Charlottenbufgu je dovolil brezposelnim deset milijonov mark podpore.___________________
Umetnost in književnost.
Iz gledalško pisarne. Danes zvečer ob pol 8. Suder-manova »Tiha sreča« za »A« abonement. V petek zvečer »Tiha sreča« za »C« abonement. V soboto po-
poldne ob 4. opera »Prodana nevesta«, izven abonemen-ta. — V nedeljo popoldno ob po! 3. »Pogumni Tonček« izven abonementa. — Zvečer »Cornevillski zvonovi« izven abonementa. — V pondeljek popoldne »Tiha sreča« izven abonementa. —‘Zvečer »Prodana nevesta« za abonement »A«.
Za Cankarjev spomenik smo prejeli: Nabrano na shodu v Škofji Loki K 10.24, Žnideršič Franc iz Trsta K 20. Denar hrani naša u-prava.
— Za Caukarjev spomenik. Sodrug Hlebi je izročil 51 K, nabranih na zabavnem večeru v gostilni pri »Krajcarju«.
Za tiskovni sklad »N apr e ja« smo prejeli.
Kovinar je daroval K 1.50, Škofjeločani pri »Novem svetu« in J. Dolenc iz Češnjice darovali K 24. Nabrano na shodu v Škofji Loki K 10.24, hrane Zahorik nabral v Zagorju ob Savi K 7, Amalija Križanec v Zagorju ob Savi K 5, Ro-žar Andrej K 1, Dolinšek Pavla 50 v. Skupai K 49.24, prej izkazanih K 2313.48, skupaj 236$ kron 72 v. Vsem darovalcem lepa hvala!
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Josip P e t e j a n.
Tisk »Učiteljske tiskarne- v Ljubljani
Aprovjzacija.
Krušno komisijo bodo uradovalo v petek, dno 3. januarja od 8. do pol 1. ure popoldne. Izdajale se boder 1 izkaznice za kruh in moko. — Kdor no pride ali nc poš-ije h komisiji po karte, jih tudi na magistratu ne bode dobil, ako verojetno ne izkaže, da vsled bolezni uli kakega druzega nujnega zadržka ni mogel priti oziroma poslati h komisiji po karte.	<
Meso na rdeče izkaznice B. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v petek, dne 3. t. m. in v soboto, dne 4. t. m. v cerkvi sv. Jožefa po naslednjem redu: v petek, dr.e 3. t. m. od 3. do pol 4. Stev. I do 200, od pol 4. do 4. štev. 201 do 400, od 4. do pol 5. ■ štev. 401 do 600, od pol 5. do 5. štev. 601 do 800, od S. do pol 6. štev. SOI do 1000. — V soboto, dne 4. t. m, po-! poldne od 1. do pol 2. štev. 1001 do 2100, od pol 2. dol
2.	štev. 1201 do 1400, od 2. do po! 3. štev. 1401 do 1600, od pol 3. do 3. štev, 1601 do 1800, od 3. do pol 4. štev. 1801 do M>0, Od POT 4. do 4. Stev. 2001 do 2200, od -f. do pol 5. štev. 2201 do 2400, od po! 5. do 5. štev. 2401' do konca.
Hrvaški prašiči v Ljubljani. Mestna aprovizacija ljubljanska je dobila od dobavljenih prašičev iz Hrvaške večje število. Aprovizacija razdeli Špeh občinstvu na nove izkaznice za mast. Pri tej priliki pa opozarjamo občinstvo, da se posluži razpisanega Špeha, ker za do-: gledni čas ni upati, da bi bil Špeh cen e ji kot ga odda?» aprovizacija, oziroma se celo lahko zgodi, da ga sploh j nc bo na razpolago v tolikih množinah, kakor sedaj.
Govejo meso zu gostilničarje in zavodo bode oddajala mestna aprovizacija v petek, dne 3. Januarja od 1. do 3. popoldne, v cerkvi sv. Jožefa.
Špeh za V. okraj. Stranke V. okraja prejmejo špefc na rumena nakazila za mast v pefok, dne 3. t. tn. na Poljanski cesti štev. 15. Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do'
11.	štev. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do 4. štev. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol kilograma Špeha, kilogram stanc 18 K.
Špeh za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo špeh na rumena nakazila za mast v petek, dne 3. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od S. do 9. štev. 1 do 170, od 9. do 10. štev. 171 do 340, od 10. do 11. štev. 341 do 510, popoldne od 2. do 3. štev. 511 do 680, od 3. do 4. štev. 681 do konca. Stranka dobr ž;i. vsako osebo pol kilograma špeha, kilogram stane IS kron.
Aprovizacija južne železnice. Dne 2. januarja 1919. se prične razdeljevanje moke za mesec januar in sicer po sledečem rodu: Četrtek 2. jan. 1919. dop. od št. I do -100, pop. od št. 401 do 800, petek 3. jan. dop. od št. 801 do 1200, pop. od št. 1201 do 1600, sobota 4. jan. dop. od št. 1601 do 2000, pop. od št. 2001 do 2400, pondeljek 6. jan. dop. od št. 2401 do 2800. pop. od št. 2801 do 3200. torek 7. jan. dop. od št. 3201 do 3600, pop. od it. 360f do 4000.
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,100.000.
brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena 1. 1881.