S • (M ■ s- "JfcS lit M ■ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve Je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10'— K pol leta .... 5*— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Sklepi upravnega odbora Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev, sprejeti na seji dne 28. decembra 1910. I. Vodstvo in upravni odbor Zaveze jemljeta na znanje ustanovitev „Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge v Celju". II. Vodstvo in upravni odbor Zaveze izjavljata, da so bile doslej v poslovnem oziru med Zavezo in socialnim odsekom v Celju nekatere nejasnosti, ki jih pa nista zakrivila niti Zaveza niti socialni odsek, ampak so jih provzročili drugi neučiteljski činitelji. Te nejasnosti pa izginejo s preosnovo socialnega odseka v zadrugo. III. Pravila Zaveze se izpremene. Podlaga na novih pravilih preosnovani Zavezi naj bodo: 1. gospodarski odsek, 2. šolsko-politiški odsek, 3. pedagoško-didaktiški odsek, 4. časnikarski odsek. Z vodstvom vred tvorijo odseki upravni odbor Zaveze, ki mu je najvišja inštanca delegacija. Sklepi te naj bodo nasproti vsakomur absolutno obvezni. Namesto glavnih zborovanj se prirejajo javni društveni shodi. IV. Zaveza ustanovi stalno tajništvo. V. Prihodnja glavna skupščina Zaveze se vrši o binkoštih 1911 v Trstu. Vilibald Rus s. r., L. Jelene s. r., tajnik. predsednik. Anton Berginec s. r., Dragotin Česnik s. r., Jakob Dimnik s. r., E. Gangl s. r., Ignacij Križman s. r., Fr. Luznar s. r., Jakob Pretnar s. r., Ivan Šega s. r., Ignacij Šija-nec s. r., J. Rajšp s. r. Spomenica naprednemu učiteljstvu, Jubilejsko leto se nagiblje h koncu! Bliža se novo leto boja in napora, in veseli nas, da se je ravno v tem letu zbudilo slovensko napredno učiteljstvo iz one apatije, v katero se je pogrezalo zadnja leta. Prognoza je naravna, zatorej je prav, da priobčimo nastopne vrste, da se bomo po novem letu razumeli. Načela so, ki nas družijo; skupni položaj nam je temelj naše solidarnosti in zaupanje do voditeljev je, ki se razvija iz njega naša moč in delavnost. Morebiti, da niti vsi ne pojmijo dela, ki ga opravljamo v prid učiteljstvu; da, so nekateri, ki bi radi že kali iz samogoltnosti snedli, da ne bi tudi bodočim učiteljskim generacijam ničesar ostalo. Mirni smo, ker vemo, da preveva vrste naprednega učiteljstva treznost in da jim bridke izkušnje njih prepričanje le utrjujejo; zatorej se nam ni bati onih, ki jim je današnja doba vzela glavo, ker mi korakamo vztrajno do sigurnih smotrov. Ni nam jih mar, ker vemo, da njih mnenje izpreminja veter in nam se ne bi bilo nanje zanašati niti najmanje, da bi nam lahko kako koristili pri našem zasmotrenem delu. Korakamo dalje, zavedajoč se, da generacija za nami ne bo prepojena z duhom egoizma, stanovske razdirljivosti, sebične samogolt- LISTEK. f Janez Spritzei. Šel si; ni Te več med nami, preblagi nam prijatelj-tovariš! A začrtal si sled svojega blagodejnega, intenzivnega delovanja tako močno, tako izrazito, da se ta sled markantno pozna na sedanji generaciji v obsežnem šolskem okolišu, kjer si vzorno izvrševal svoj učiteljski poklic od začetka — pa žal! — do preranega konca. Koliko prelepih idej si želel videti še uresničenih, koliko dobrih načrtov si hotel še izvršiti; a ni Ti bilo dano tega doživeti! Smrtni angel Ti je v najkrepkejši moški dobi, sredi najplodovitejšega delovanja prestrigel Tvoje prelepe nakane, iztrgal Te blagi soprogi, nepreskrbljenim otrokom Kovačičevim, ki si jim bil — to smelo trdim — več kot oče, dasi si bil le njihov varuh. Nehalo je biti Tvoje blago srce, ki je toliko hrepenelo po uresničenju mnogih dobrih idej. Blagopokojnik se je rodil v slavni Jare-nini 18. dne decembra 1864. leta. Tu je obiskoval ljudsko šolo pod nepozabnim Karlom Udlom, ki mu je bil pravi vzor ter se je tudi navzel njegovega plemenitega duha in si pridobil dokaj njegovih vrlin, kakor tudi spretnosti v godbi in petju. V Mariboru se je potem izšolal na učiteljišču za svoj bodoči stan. Po dovršenih študijah je nastopil službo kot tedanji podučitelj s 1. dnem novembra 1884.1. v sosedni župniji pri Sv. Marjeti ob P., kjer je naredil svojo učiteljsko kariero ter postal tod tudi nadučitelj. Torej nad 26 let v enem in istem šolskem okolišu, v isti župniji! To samo že govori dovolj. Kaj pa je bil pokojni Spritzei šolski mladini, tega mi ni treba navajati. Kdor je bil pri pogrebu, ta je moral to čitati z njih solznih obrazov. Ako pravim drugi oče, zadostuje popolnoma. Pa ne samo šolska, temveč tudi šoli že odrasla mladina ga je ljubila in spoštovala z ono ljubeznijo, ki je lastna edino le nežni mladini. Najboljši dokaz temu je bilo pač ono bridko, iz dna srca izvirajoče dušljivo ihtenje, ki se je čulo med potjo pogreba in ob grobu. In še sedaj se pozna na obrazih premnogih šolskih otrok, da žele videti vsaj še enkrat dobrohotni, prijazni obraz pokojnika. Rajni tov. Spritzei pa ni bil samo šolski mladini dober vzgojitelj, zgled pridnosti in delavnosti, temveč je bil pravi narodni vzgojitelj. Bil je vešč, razumen sadjar in vinogradnik, o nosti in slepomišenja in ne bo ta mlajša generacija Korakala tako brezglavo, kakor koraka ona, ki se laskavo sama nazivlje — mlajšo. Pač krasno bi bilo, če bi se nekaternikom posrečilo napraviti iz klerikalno-koristolovne struje mlado strujo, ki bi pod praporom evolucije hotela priti do premoči in vlade v stanu. Gospoda, evolucija se dela drugače, in tudi pod praporom boja zoper absolutizem ne boste korakali čez naše hrbte. Bili ste premalo diplomati, zato ostane vaše intrigantstvo neizbrisno! Kakor ste pričeli z osebno gonjo, kakor nemoralno ste se vedli, tako ostane naše razmerje do vas in povemo vam odkrito, ljubi Slomškarji: načelni boj, ki ga hočete izzvati sedaj potom „Slovenca", je prepoten! Bili so časi, ko smo vse pošteno z vami postopali, a vaša poštenost se je izpre-minjala v laž, v denunciantstvo. Dovolj smo povedali; z vami nimamo ničesar več opraviti in znali se vas bomo otresti — vsepovsod. Povej, s kom se družiš, in povem ti, kdo sil In če se ne spominjate in zavedate vsega, vam njihovo in vaše delo pribijemo še enkrat: Znana je že podla in gnnsna pisava tak»-zvanih „katoliških" časopisov. Vse meje pa presega in prekaša slovensko klerikalno časopisje. Ce menite, da bi postalo lahko kdaj bolje, se motite, ker nasprotovati učiteljstvu, da ne pride do prevpliva pri ljudstvu, je klerikalen princip. Iu oni, ki menijo, da jim kompromisi prineso zlate čase, so politiški otroci. Laž, zavijanje resnice, ščuvanje zoper šolo in učiteljski stan, to so cvetke s polja „katoliške" žurnalistike. Najbolj krvave prizore s pozorišča v Barceloni je opisovalo to časopisje ob priliki znanih dogodkov, lagalo in govorilo o stvareh, ki se niso nikdar dogajale — in to v ljudskih listih — pri tem pa vsakokrat zaključevalo: „Glejte, in to je provzročila šola, to je provzročilo učiteljstvo, in za take razbojnike hoče vzgojiti napredno učiteljstvo naše krščanske otroke." Ob drugi priliki je pa ščuval isti list na d e j a n j s k i napad na učitelja: „Gosp. G., še kaj poskusite, pa boste še — t e p e n i." — In državno pravdništvo je molčalo in s tem podpiralo to demagogijo pobijalstva! Tako umetno ščuvajo in napravljajo spor med ljudstvom in učitelj-stvom. In kadar to „katoliško" časopisje govori o šoli in učiteljstvu, tedaj rabi take-le psovke: Brezverska šola — brezversko učiteljstvo — učiteljska korumpirana masa — napredna zalega, katere žitje in bitje je obrnjeno samo na žep — podleži — liberalna učiteljska banda — diabolični sebičneži — samogoltneži — brezvestni izkoriščevalci — prodane duše — zalega, ki jo gonijo najnižje želodčne sile — liberalna učiteljska tolpa — politiški bebci — mlečnozobi učiteljski pobje! In neki drugi „katoliški" ljudski list —je med drugimi priobčil v letošnjem letu tudi take psovke: Demo-ralizirano učiteljstvo — banda učiteljstva — učiteljstvo je zoperno slovenskemu ljudstvu, kakor so mu zoperni cigani, ki so tudi brezdomovinci, dasi malo boljše vrste, kakor pa brezdomovinski liberalni učitelji — ti ničvredneži — podle duše — gnoj i. t. d., i. t. d. Morala, ki jo vbija dosledno v vsaki številki to „katoliško" časopisje ljudstvu v glavo do šole in učiteljstva, je ta: „Šola je proklet-stvo za ljudstvo, in če škodujemo učitelju, smo si pridobili posebno zasluženje za — vero!" Šolska oblastva pa molče in vlada — tudi l Drug način hujskanja se vrši po shodih, s prižnice, v izobraževalnih društvih, raznih bratovščinah i. t. d. Navedemo naj samo par takih slučajev izmed mnogih. Dr. Šusteršič je na Jesenicah govoril sledeče: „Učitelji izrabljajo šolo v politiške namene in hočejo zasejati v mladino nezaupanje do staršev in kal brezverstva." To pavšalno blatenje in obrekovanje učiteljstva brez enega samega konkretnega slučaja se obsoja ob sebi. Kako je napadal prof. Jarc v Beli Krajini učiteljstvo zaradi tega, k e r čemer pričajo prekrasni nasadi na njegovem posestvu. Istotako mnogostransko in uspešno je bilo njegovo delovanje kot občan. Pokojnik je pa tudi užival zaradi tega popolno, odkrite srčno ljubezen in spoštovanje vseh tukajšnih občanov. Saj je pa tudi vsak dobil pri njem modrega sveta, če že drugega ne. Bil je rajni dolgoletni občinski odbornik in skoro ves čas tukajšnjega bivanja občinski tajnik ter je dosti modrega nasvetoval ali pa ukrenil. Kar žlahtnost njegovega srca posebno odlikuje, je njegova miroljubnost. Sovraštva, ni mogel prenašati; tako dolgo je prigovarjal nasprotnikom in posredoval med njimi, dokler ni dosegel sporazumljenja in sprave; bil je apostol miru v pravem pomenu besede, ki prepeva zdaj tam nad zvezdami angelsko božično pesem: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!" Pokojnik je tudi opravljal službo organista; ljudje so takoj poznali, kadar ni bil on pri orglah. Tov. Spritzei je imel lep zveneč bas, in ljudstvo je njegovo petje kaj rado poslušalo. In sredi tega, tako mnogostranskega delovanja ga je napadla neozdravljiva bolezen: vnetje ledvic in sladosečnost. Iskal je pomoči pri najboljših zdravnikih ter se natančno ravnal po njihovih predpisih, a bilo je zaman. Ni ga bilo zdravila zanj. Moško je prenašal bolezen in le redkokomu se je potožil o svojem kritičnem položaju. Vestno je opravljal svoj poklie in svoje posle do zadnje ure. Poučeval je še v torek, 13. dne decembra t. 1., t. j, na dan svoje smrti, dasi se je čutil nekako slabega. Ko je zvečer ob 6. uri legel v posteljo, pač ni slutil, da ga tekom treh ur povede angel miru v boljšo bodočnost. Umrl je za srčno kapjo ob V« 10. uri zvečer. Ko se je drugo jutro, 14. t. m., raznesla nepričakovana vest, da je umrl Ivan Spritzei, je zaplakala cela občina. Ljudje so kar tru-moma prihajali kropit dragega blagopokojnika. Jokali so vsi, nihče ni odšel suhih oči in videl si še daleč po vasi odhajajoče kropilce jokati se. Kakršno spoštovanje in ugled je užival rajni v življenju, tako je užival tudi v smrti. Krasni venci: od učit. društva za mariborsko okolico, od domačinov in drugih zasebnikov kot dobrih prijateljev in znancev njegovih, od hvaležne šolske mladine svojemu predragemu učitelju itd. so dičili njegovo krsto. Pogreb je bil veličasten. Od blizu in daleč so prihajali znanci, da ga spremijo k zadnjemu počitku. Bridka je bila pot; zakaj jokali in tu- vrši službene dolžnosti in naznanja starše, ki ne pošiljajo otrok v šolo, in kako je zaradi tega hujskal starše zoper učitelj stvo, o tem menda ni potreba več govoriti. In ni li ravno isti prof. Jarc v Kranju zlorabil uradno moč, ni li dr. Lampe zlorabil na Dolenjskem šolo v politiške namene in prirejal volilne shode v njej? Da, dr. Lampe v Vod-matu na shodu ? Nismo li mi dokazali, da dotična učitelja v Ljubljani nista bila kriva onega, česar jih je on dolžil! Je li on to popravil? Da, da — poslanska imuniteta! Na kmetih je posledica hujskanja zoper šolo in učiteljski stan od strani duhovščine s prižnice ta, da učitelju ni bilo dobiti za svojega bolnega otroka mleka v celi vasi, ker mu ga deloma zaradi hujskanja niso hoteli dati in H deloma jim je celo župnik direktno prepovedal — dati kaj učitelju in ga podpirati. Drug slučaj, da učiteljici niso pripustili posestniki vzeti ni za pijačo vode iz vodnjaka, ko je bil vodnjak v šoli prazen. — In kako mnogobrojni so slični slučaji, ki je njih izvir hujskanje od strani duhovščine! Naj li mari ponovimo slučaj v Kranju in naj se mari spustimo na Dolenjsko ? Pod kakšnim patronatom duhovščina to dela, nam priča pismo goriškega knezoškofa z dne 21. avgusta 1910, v katerem beremo: „...Moderna ljudska šola bo ostala kakor doslej — draga ustanova, ki ne ustreza svojemu namenu, spodtika in težka butaranašemu krščanskemu ljudstvu, vir moderne skvarjenosti. In slab rod bo rodil še slabšega in zlo se bo čedalje množilo!.. Ta gonja zoper šolo in učiteljski stan je pa celo organizovana in jo javno propagujejo! Tako piše neki „katoliški" ljudski list, „da se je treba zoper učiteljstvo in šolo kot izvir vsega slabega, zastrupljevalca mladine in izpri-jevalca ljudske-narodne duše, boriti sistematično — zoper njegovo osebo in njen blagor. Na vseh mladeniških shodih, na vsaki ustanovitvi „Orla" mora klerikalni govornik govoriti proti učiteljstvu, proti avstrijski šolski postavi in proti šoli." Značilen je pa sledeči stavek: „Na vseh mladeniških večerih, v naših odsekih in društvih morajo voditelji nepresta-noma fantom pojasnevati veliko narodno in socialno kvarnost učiteljstva". In slavna c. kr. vlada molči spričo takih dejstev in izroča šolo in učiteljski stan nemoralni gonji ljudskih demagogov — na milost in nemilost! In kako naj bi taka žurnalistika ne cvetela, polna podlih izbruhov, znakov kulture, ko jo krijejo s svojim plaščem imunni poslanci! Naj li mari tudi tu navajamo imena? Še veliko slabeje so postale pa te razmere, ko je klerikalna stranka zadobila v dež. zboru kranjskem absolutno večino dveh glasov in potom te polovico zastopstva v dež. šolskem svetu, ker v tem trenotku je podlegla korupt-nosti tudi slavna c. kr. deželna vlada sama! Politiški terorizem se je zanesel v dež. šol. svet in v vse šolske zadeve. Tako vsa službena nameščenja, premeščanja, discipliniranja, pomaknenja v višji plačilni razred, podeljevanje podpor in dopustov v svrho udeležbe pri raznih govali so vsi, posebno pa šolska mladina je bila neutolažljiva. Tovariši so mu zapeli dve žalostinki, pred hišo in na grobu, v cerkvi pa Jareninski pevci in pevke ganljiv „Bequiem". V slovo mu je govoril iz prižnice gospod ka-pucin P. Benko Oirič in v vznesenih besedah očrtal vzorno življenje in delovanje rajnkega. Ob odprtem grobu pa je imenitno govoril tov. nadučitelj Avguštin Požegar. Prav je trdil govornik, ko je poudarjal v svojem govoru: „Postoj človek, ki prideš na to mesto in pomisli, da stojiš na zemlji, ki krije junaka v najboljšem pomenu besede". O blagopokojniku pač veljajo pesnikove besede: „Posvečen je kraj in sveto je mesto, kjer je on bival, koder je hodil in deloval. Z visokim spoštovanjem se bo še dolgo, dolgo imenovalo njegovo ime." Dragi Ivan! Neznosen je udarec, ki ga nam je zadala kruta usoda, ker Te je prerano iztrgala iz naše sredine. A tolaži nas zavest, da je tako hotel Vsemožni, brez katerega vednosti ne pade niti las z glave. Ti nisi prejel od zemljanov onega plačila, ki si ga zaslužil, prejel si ga pa gotovo od nebeškega Očeta. Tvoj spomin pa ostane nam neizbrisljiv, Tvoji nazori bodo naši voditelji po tej trnjevi zemeljski poti, dokler se ne združimo v večno mladem nebeškem domu. J. C. tečajih, oddaja služb i. t. d., skratka — vse šolske zadeve so postale politikum prve vrste, in s skrajnim terorizmom hoče klerikalizem ugnati napredno učiteljstvo. In „Slomškova Zveza", ki se potom nje politiške nemoralnosti nad šolo in učiteljstvom vrše in pospešujejo, nam ostane v zgodovini priča izdajalstva. Iz neštetih slučajev je razvidno, da na Kranjskem danes učitelju ni mogoče dobiti učnega mesta, ki zanje prosi, če ni član „SI. Zv." O politiškem pritisku v „SI. Zv." nam menda ni potreba posebe govoriti, in o prijateljstvu in simpatijah, ki jih imajo klerikalni voditelji do tega učiteljstva — tudi ne. Vse jim služi le kot orodje. To nam dokazujejo novejši slučaji, da se je Bavnikar sam pričel upirati zlorabi klerikalnih voditeljev, da je glasoval že v dež. zbornici proti gnusnemu početju, ki so ga uganjali do učiteljskih zadev; zakar so ga hoteli v klubu potem prisiliti do tega, da bi odložil mandat, a so potem zadevo poravnali; da niso njega potem postavili za dež. odbornika za šolski referat, kar bi mu po pravici pripadalo; in ko je Bavnikar natančno proučil „pošteno početje", je odložil predsedstvo „Slomškove Zveze" v svojem okraju kot protest, da bi se dal izrabljati kot slepo orodje v nemoralne namene. Mi se ne čudimo, če to stori človek, ki ima še nekaj vesti! Mi se ne čudimo, če se loči od družbe, ki ima člane v svoji sredi, ki so takorekoč ukradli vzorce šolskih tiskovin v „Učiteljski tiskarni", pri kateri so imeli prej opraviti in jih na račun svoje „krščanske" vesti in duše nesli v „Katoliško tiskarno", da jih tam založe. Mi se ne čudimo, če se loči od družbe, ki potem takega človeka priporoča, da ga nagrade z definitivnim mestom. V kako podle namene se dajo izrabljati ti ljudje! Nimajo čuta poštenosti ne vesti ne časti in nimajo srca. Kako podlo je to, da se vpričo c. kr. okrajnega šol. nadzornika izzove nad podrejeno učiteljico politiški pritisk, da se ima ista učiteljica ogibati naprednih učiteljev in se te vpričo nadzornika naziva — za anarhiste. V tem slučaju je podlo denunciantstvo skoraj javno, in c. kr. nadzornik je molčal in podpiral kršenje paragrafa 133. d. š. in uč. r. od strani tega „krščanskega" nadučitelja. In če se prigodi slučaj, da se eden teh „krščanskih" učiteljev pridruži ljudskim demagogom in hujska zoper svoje napredne kolege na boj na nož, je to tudi simbol dobe. In plodove takih hujskanj nam je, žal, izpričal slučaj Žalec na Štajerskem. Milujemo le one tovariše, ki so se v blagor svoje žene, v blagor svojih otrok in zaradi bede morali prodati. Z njimi trpimo iste duševne boje, ki so jih trpeli sami, preden jim je beda okamenela njih srce in prepričanje. Njih nam je žal, ker vemo, da so še danes pošteni in da bo le postali žrtve nepoštenosti. Žal nam jih je, ker poznamo duševne boje, ker poznamo muko in obup, ki človeka prevzema v takih trenotkih .. . Ne čudimo se pa onim tovarišem, ki so se pridružili ljudskim hujskačem zoper napredno učiteljstvo, saj jim daje zaščito kler. večina v deželnem zboru, klerikalnovladna večina v dež. šol. svetu; in kar ne velja za naprednega učitelja, da bi se smel posluževati državljanskih pravic, to velja za istega učitelja, če je postal Slomškar in najsi dela potem proti-postavnosti in zakonolomstva. Skoro ga ni zasedanja dež. šol. sveta, da bi se ne zgodila naprednemu učitelju kaka krivica. In stanovskim propalicam dajejo še posebe potuho nekateri ugledni klerikalni poslanci, kakor n. pr. dr. Krek, s tem, da v brzojavnem pozdravu tem ljudem imenuje napredno učiteljstvo — lajajoče pse za plotom. Zadnji čas so poslali nekaj učiteljev v pokoj. Še ne vemo za prosilce, še ne vemo za ternepredloge okr. šol. svetov in že vemo, kdo bo na posamezna mesta imenovan. In to so sami taki učitelji, ki se s pomočjo teh gnusnih razmer izkušajo okoristiti in so zaradi tega zatajili svoje prepričanje. Pa naj še kdo reče, da se ne vrše tu imenovanja s politiškimi motivacijami v ozadju! Deželni predsednik kranjski se je upravičeno bal, ko je zavrnil resolucijo razpušče-nega občinskega sveta ljubljanskega, ki je protestiral na ministrstvo zoper tako postopanje dež. šol. sveta, t. j. zoper dosledno preziranje ternopredloga mestnega šolskega sveta in zoper dosledno kršenje § 50. drž. šol. zakona. Kam privedejo šolstvo take razmere? Kaj nam dokazuje slučaj, da učitelja prestavijo iz „službenih ozirov" zaradi tega, ker se udeležuje politiškega življenja med ljudstvom in ker to ni všeč klerikalnemu poslancu v dotičnem okraju. Dokazano je, da se je premeščenje zgodilo le na željo tega poslanca. Tovarišu niso mogli dokazati nikakih zakonitih pre-greškov, zato so ga premestili „iz službenih ozirov", a so mu prizadeli pri tem to, da so ga prestavili samega, ženo pa pustili drugje. Tako je sveta klerikalcem nerazdružnost sv. zakona! Če bi hoteli naštevati še druga discipliniranja, denunciranja pri tem, hujskanja itd. — bi bilo gnusa — preveč. Omenimo naj samo to, da je šel v V. na G. krajni šolski svet preko naprednega okr. šol. sveta — do dež. šol. sveta z denunciantsko ovadbo zoper naprednega učitelja. In kako to, da disciplinirajo le učitelje na kmetih? In isto ovadbo zoper istega učitelja, polno laži, žaljivk, obrekovanj — je podpisal dež. odbornik dr. Lampe, ker se je nihče drugi ni upal podpisati. — Naj li mari še nadalje dokazujemo? — Ko-ruptnost šolskih korporacij in organov nam pa odseva tudi iz tega slučaja, da je c. kr. okr. šol. nadzornik uporabil uradno moč za agitacijo in propagando „katoliške" učiteljske organizacije in dal v ta namen za svoj okraj protizakonito prosto onim učiteljem, ki se sestanka udeleže. In kako naj bi se ne dogajali taki nemoralni čini, ko c. kr. deželna vlada in dež. predsednik kranjski sam podpira tako nemoralno gonjo klerikalcev nad učiteljstvom in šolstvom! V seji dež. šol. sveta je vladni referent predlagal za nadučiteljsko mesto prvega iz ternopredloga okr. šol. sveta, a klerikalci so postavili svojega kandidata — ne oziraje se na ternopredlog in kvalifikacijo. Pri glasovanju je moral dirimirati dež. predsednik, in skoro samo ob sebi bi bilo umljivo, da glasuje v prilog prosilcu, ki ga je predlagal vladni referent. Toda zgodilo se je nekaj čudnega: dež. predsednik ni glasoval z vladno polovico, temveč — s klerikalno polovico v prilog klerikalnemu prosilcu. V tem slučaju je očividno, da se je dež. predsednik baron Schwarz vdal klerikalnemu terorizmu, kar je tudi sam priznal z izjavama: 1. „Proti volji dr. Šušteršiča ne morem storiti ničesar." 2. „Wegen eines Lehrers will ich mich dem Dr. Šušteršič nicht vermessen." — Torej en učitelj ni vreden, da bi dež. predsednik postopal pravično in stri s tem klerikalni terorizem. Ce pripominjamo, da je v isti seji, poleg zgoraj navedenega oddal dež. šolski svet klerikalcem na ljubo eno mesto brez razpisa, pri oddaji drugega mesta pa zopet popolnoma prezrl nižjo instanco, se ni čuditi protestu občinskega sveta ljubljanskega. Ni li to gorostasno, da dež. šolski svet še nadalje uvažuje ovadbe zoper učitelje, katerih ovadniki so bili ravno zaradi onih neresnic v ovadbi sodnijsko obsojeni! Kaka je ona instanca, ki uvažuje ovadbe, katere so podprte z dokazi ukradenih pisem? In ni li to nezaslišano, da se uvažuje ovadba zoper učitelja, v kateri se učitelj sumniči, da je dopisnik naprednega lista! "Vlada podpira ta sistem demoralizacije v šolstvu in na ta način trpe ves pouk in vsi uspehi. Da je klerikalcem namen uničiti dobro učiteljstvo in tako priti do šolstva, nam priča novi dež. šol. zakon, pri katerem zdravih načel pedagogike sploh niso upoštevali in so klerikalci v svojem fanatizmu prišli celo v nasprotje z drž. šol. zakonom, da, celo z drž. osnovnim zakonom. Tako so hoteli z zakonom terorizirati učiteljstvo, a najbrže pride ta njih načrt pod meč — pravice. In se li še vsi spominjate časa, ko je prišel v deželno zbornico predlog za regulacijo učiteljskih plač, ker ob plači 66 K 66 h vendar ne more nihče danes pri tej draginji živeti? Tedaj se je načelnik klerikalne večine v deželni zbornici rogal in je zasmehoval bedo učiteljstva. Pa ni čuda, saj ima „krščanske" učitelje že v taki zaslepljenosti, da celo dva njih člana glasujeta proti zvišanju učiteljskih lastnih plač. In naj li mari govorimo, kako na eni strani pri učiteljskih in šolskih stvareh skoparijo, na drugi strani pa tudi v učiteljskih zadevah lahkomiselno trosijo deželni denar. Posledice te vladno-klerikalne gonje nad šolstvom in učiteljstvom se pa že tudi pokazu-jejo. Na Kranjskem je danes 70°/o pomanjkanja moških učnih oseb, in kmalu ne bode dobiti sploh moških učnih oseb, ker število njih, ki se posvečajo učiteljskemu stanu, rapi-dno pada in je padlo v štirih letih od 93 na 28. Material je pa tak, da so kandidati, ki se oglašajo za sprejem v učiteljišče večinoma absolventi 8, 7, da, celo 6 razredne ljudske šole. Od teh 28 jih je komaj 9 napravilo sprejemni izpit, a sprejeli so jih 26. Za Božič so jih morali 9 odpraviti, ker so jih spoznali za absolutno nesposobne. — In slavna vlada je pripravljena vkljub tej mizeriji še nadalje pospeševati to gonjo nad šolo in učiteljstvom. Kako daleč je spravila vlada ugled šolskih oblastev, sklepamo iz tega, da se voditelji „krščanskega" učiteljstva izražajo javno: „Deželni šolski svet smo mi, ki se shajamo v naši pisarni." — To je cvet „krščanskih" učiteljev — denunciantov. Taka je šolska in učiteljska mizerija na Kranjskem, in k temu je le pripomniti: Žalostno za Avstrijo, da se dobi v njej cesarskega namestnika, dež. predsednika, ki na ta način ščiti in pospešuje tako skrajno demoralizacijo v šolstvu, ki podpira, tako gonjo nad učiteljstvom, ki se da terorizirati od klerikalne stranke in na ta način kompromi-tuje vlado. Dragi tovariši in tovarišice s Štajerskega, Koroškega, Primorskega in Kranjskega! Tak je naš boj in tak je naš položaj. S čim vse se moramo boriti, to razvidite sami. Temu primerno je bila uravnana naša taktika v prošlem jubilejskem letu. Z novim letom se nam kažejo nekatere izpremembe! Kako bo, tega še danes ne moremo natančno povedati; verujte ?pa nam, da bomo tudi svojo taktiko temu primerno uredili in bomo vedno tako delali, da se bo učiteljstvo zavedalo položaja in stvari, ki se vrše in ki nam jih je samimi vršiti. Doba in položaj nam sta taka, da nam je le eno polje neovirano prosto, to je delo za svoje stanovske liste: Učit. Tovariš, Popotnik, Zvonček, Domače ognjišče, Naša bodočnost, ki jih moramo podpirati in širiti v gmotnem in moralnem oziru. Drugo je naša Slov. Šol. Matica in naša organizacija. Torej stanovsko delo je sedaj najvažnejše delo, da se podkrepimo, utrdimo in pripravljamo za stanovsko izpopolnitev, zatorej posvetimo vbodočem letu vso pozornost svoji stanovski organizaciji in nje izpolnjevanju. Držali se bomo pa pri tem tega načela: Človek je umrljivo bitje, učiteljski stan je večen ! Zato pa mora učiteljstvo v sedanjosti prebiti tudi marsikatere žrtve, da pride v bodočnosti do popolnega razvoja! Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrovana zadruga x omejenim jamstvom. Promet do konca novembra K 322.01818. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Uradne ure: Vsak četrtek od V»2.— popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer. XVI. občni zbor „Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani". Dne 28. t. m. se je vršil zjutraj ob1/» 10. uri v Narodnem Domu občni zbor imenovanega društva ob navzočnosti 100 članov. Predsednik tov. Jakob F u r 1 a n je otvoril občni zbor ter pozdravil zborovalce in zborovalke. Izpodbujal jih je k vztrajnemu delovanju v korist društvu, ki bo našim potomcem pravi blagoslov. Tajnikovo poročilo. Tajnik Juraj B e ž e k: Slavni zbor! Na lanskem občnem zboru, ki se je vršil tudi na današnji dan, ste bili vse društvene posle naprtili zopet staremu odboru, ki si jih je porazdelil kakor prejšnja leta: Jakob Furlan, predsednik; Luka Jelene, I. podpredsednik; Ignacij Križman, II. podpredsednik; Juraj Bežek, tajnik; Jakob Dimnik, blagajnik; in odborniki: Engelbert Gangl, Andrej Bape, Julij Slapšak in Ignacij Šijanec. Društvene račune pa so pregledali: Ivan Bernot, Alojzij Kecelj in Vendelin Sadar. Z letošnjim letom smo prekoračili prag v IV. petletje našega društvenega obstanka. Društveni odbor se je tudi letos moral omejiti le na zbiranje zgradbenega kapitala, ker se mn zde dosedanja sredstva prepičla, da bi že mogli misliti na zgradbo društvenega doma; da, zdi se nam celo, da bi zagrešili s takim počet)em — samomor, ker bi stavili zgradbo bolj za druge nego zase. Preudarnost je povsod potrebna, pri nas, ki smo vezani le bolj sami nase, pa še posebno. Zato pa ne umejem onih dveh čudakov, ki sta se v dveh naših dnevnikih zagnala v naše društvo z nasveti, ki se zasedaj ne dado in ne morejo izvesti. (Res je 1) Dobre nasvete sprejemamo prav ladi od vsakogar, a dotičnika bi nam mnogo bolj ustregla, ako bi sama tudi dejanjski kaj storila za društvo, ker se mi dozdeva, da bi njiju imeni zaman iskal po imeniku naših članov. In res, ravno med pravimi člani pogrešamo še marsikaterega tovariša in tovarišico. Izmed vsega slovenskega učiteljstva je samo 271 pravih članov! Kje je temu krivda, sam ne vem. Res je, da smo ob pičlih svojih plačah siromašni in težko utrpimo vsako kronieo; ali ob tako vzvišenem namenu in smotru našega društva bi si pa le morali tudi ti dve kronici pritrgati in tudi še ob kaki ugodni priliki nabrati za naše društvo kak znesek. In takih prilik ne manjka; ako zbiramo na mnogih krajih za naša druga narodna društva, bi morali časih tudi misliti nase, saj pravi že star pregovor, da nam mora biti srajca bližje telesa nego suknja. Naš blagajnik marljivo pošilja na vsa šolska vodstva poštne položnice, in obrnili smo se s prošnjami tudi do vseh socialnih odsekov, a končno pa tako malo uspeha! Kdor je pri tej krivdi količkaj prizadet, naj jo do prihodnjega leta popravi; hvaležni mu bomo mi in tisti, ki bodo enkrat deležni teh dobrot. Mnogo smo si obetali od nasvetovanega „Jubilejskega daru", in naš idealni E. Gangel je bil pred tremi leti izračunil, da bi ga bilo lahko 144.000 kron; toda kolika prevara ob nabranem znesku 9.000 kron 1 Pa presrčno zahvalo tudi za to darilo vsem onim, ki so požrtvovalno kakorkoli pripomogli do tega zneska! Da bi se društveno imetje povzdignilo, smo bili pričeli izdajati podarjene nam spise naših mladinskih pisateljev Jul. Slapšaka, Andr. Rapeta in E. Gangla. Toda slabo se nam je izplačala ta namera. Ob brezbrižnosti krajnih šolskih svetov in menda tudi šolskih vodstev je obležala velika množina teh knjižic v naši društveni omari, namesto da bi si jih podajala naša mladina iz rok v roke ter si tako blažila duha in srce. Zato smo se bili obrnili do c. kr. deželnih šolskih svetov za Kranjsko, Štajersko in Primorsko s prošnjo, naj bi z ozirom na blagi namen izdaje teh knjižic jih priporočili šolskim vodstvom in krajnim šolskim svetom v nakup. Tej naši želji je bil priprav-ljeh ustreči samo c kr. deželni šolski svet za Kranjsko, ako v nekaterih spisih ustrežemo želji vposlane nam kritike, česar pa nismo mogli storiti, ker so knjižice bile že dotiskane. Oba druga deželna šolska sveta nista ugodila naši prošnji: Štajerski jo je kratkomalo odklonil, a Primorski nam ni niti odgovoril. Mi pa pravimo, ako so bili spisi priporočilni v „Vrtcu" in „Zvončku", morajo biti tudi sedaj v posebni izdaji in zato jih še enkrat prav toplo priporočamo vsem šolarskim knjižnicam v nakup. Boljšega mladinskega beriva zasedaj nimamo. Zato smo se le s prav težkim srcem lotili izdati II. zvezek J. Slapšakovih spisov — in ako se bo razpečavala knjiga tako kakor do-zdaj, bomo morali izdajo ustaviti na veliko škodo naše mladine. So pač se vedno ljudje, ki nimajo srca do nje! Ravnotako smo bili vložili za novo izdajo Janka Žirovnika „Narodne pesmi za šolsko mladino" v treh stopnjah prošnjo na višje mesto za potrdilo kot poučno knjigo pri petju, ki se nam pa tudi ni ugodilo, pač pa se smejo pesmi rabiti kot priročna knjiga, in naša mladina kaj rada sega po njih, znamenje, kako so se ji priljubile te pesmi in udomačile med ljudstvom. Sedaj smo dali v natisk II. stopnjo in za njo takoj III. Te knjižice donašajo društvu najlepše dohodke, za kar bodi tov. J. Zi-rovniku izrečena še enkrat najlepša zahvala. Poleg teh knjižic pa nam je tudi letos donašal največ naš „gospodarski program" in v prvi vrsti gre pohvala in zahvala tvrdki Grubbauerjevi, ki nam je vposlala za minulo leto 610 kron. Tu bi pač vprašali, kje so druge tvrdke, pri katerih učiteljstvo prav mnogo pokupi šolskega blaga, ki pa se niso oglasile do danes niti z najmanjšo vsoto. Nadejamo se, da se nas gotovo spomnijo, saj roka umiva roko. Imamo še mnogo drugih prijateljskih tvrdk, ki nam od prodanega blaga drage volje vpošiljajo obljubljene odstotke, ali učiteljstvo se v mnogih slučajih premalo ozira na to in rajši kupuje drugod iu morda celo slabše blago nego pri naših prijateljih. Zato se iznova obračamo do vsega našega učiteljstva z nujno prošnjo: Kupujmo le pri tvrdkah, ki nas podpirajo! „Svoji k svojim!" bodi vedno naše geslo. Sklicali smo bili med letom tudi izredni občni zbor zaradi neke denarne transakcije z Učiteljsko tiskarno, ki so ji stregli po življenju razni naši neprijatelji. No, stvar je sedaj obojestransko povoljno uravnana, naša dolžnost pa je, da svojo tiskarno podpiramo z naročili in jo priporočamo v prijateljskih krogih. Saj nam bo ravuo tiskarna najboljša opora ob koraku do osamosvojitve. (Dobro!) Pa tudi našo hranilnico in posojilnico podpirajmo in priporočajmo prijateljem svojim, ki bo našemu društvu dajala tem večje letne doneske, čim razsežnejši bo njen letni delokrog. S tem je moje skromno poročilo pri kraju, in slavni zbor blagovoli je dobrohotno vzeti na znanje. Naše društvo ima letos 73 pokroviteljev, 271 pravih članov in 120 podpornikov. Končno ¡izrekamo vsem svojim dobrim prijateljem, ki so nas na kakršenkoli način podpirali, še tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo. Bog jih živi! (Odobravanje.) Blagajnikovo poročilo. Blagajnik Jakob Dimnik: 1. V obrambo. § 2. pravil „Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta" pravi: Namen društva je, zgraditi v Ljubljani poslopje za zavod pod naslovom Učiteljski konvikt, v katerem se bo skrbelo za učiteljske otroke in sirote a) v moralnem in b) v gmotnem oziru. Z moralnega stališča skrbelo se bo zlasti s tem, da bi gojenci in gojeuke v šolski dobi vse svoje moči posvečali verskim in šolskim zahtevam, da bi v kakršnikoli obliki v nravnosti ne grešili in da bi se pripravljali za prihodnje življenje. V gmotnem oziru se bo pa pazilo, da bi v zavodu gojenci in gojeuke bile tako preskrbljene, kakor v vravnanem očetovem domu. Društvo se razide in neha (§ 24. društvenih pravil) stoprav tedaj, kadar doseže v § 2. označeni namen in § 25. društvenih pravil pa pravi, da se društvo ne sme nikoli odtegniti namenu, določenemu v § 2. društvenih pravil." Zakaj pričenjam svoje poročilo z društvenimi pravili? To storim zaraditega, ker se je zadnji čas begala po časopisih javnost, da odbor z društvenim imetjem ne gospodari dobro. Zahtevalo se je, da naj se začne vendar že z gradbo konvikta, češ, da bo tudi sedanji učiteljski rod imel koristi od konvikta. Kdor stvar trezno premisli, mora priti do zaključka, da nabrani denar še skoraj ne zadostuje za primeren in dostojen stavbni prostor, kamoli, da bi s tem denarjem gradili stavbo, jo opremili s potrebno opravo in vzdrževali konvikt! To je absolutno nemogoče ! če ne bomo mi deležni dobrot konvikta, bodo pa naši potomci, ki nam bodo hvaležni za to, ¡kakor smo hvaležni mi našim prednikom, ki so nam zasnovali in ustanovili Vdovsko učiteljsko društvo, čeprav večina njih ni imela nikake koristi Jod tega. Mi smo jim pa hvaležni za to požrtvovalnost na korist učiteljstva in jih bomo mi in naši potomci ohranili v blagem spominu. Poudarjalo se je tudi v politiškem listu, ki ni naklonjen učiteljstvu, naj bi se vsakoletne obresti porabile za kakih 20 ali 25 ustanov po 100 K za učiteljske otroke, ki se šolajo v mestu, češ da bo tudi sedanji učiteljski rod imel kaj koristi od društvenega imetja. To so jako vabljive besede, ki bi utegnile tega ali onega v prvem hipu navdušiti za tako mnenje. Ali to je naravnost nedopustno, in sicer po § 25, društvenih pravil, ki pravi, da se konvikt ne sme nikoli odtegnUi namenu, določenemu v § 2. društvenih pravil. Naše društveno imetje je že toliko naraslo, da upoštevajo to imetje tudi naši neprijatelji in se jim cede sline po njem. Če bi mi napravili ustanove, ne pridemo potem nikdar do zaže-ljenega smisla in zato bo odbor slej ko prej stal na stališču društvenih pravil ter iavnal po določilih § 2. svojemu smotru. Namen takih dopisov zoper naš konvikt je v prvi vrsti, razdvojiti učiteljstvo in nahuj-skati ga zoper odbor, ki je v šestnajstih letih nabral toliko imetja, da smo lahko ponosni na ta uspeh. Nabrani denar se zanesljivo in plo- donosno na'aga: nalaga se pa tam, kjer dobivamo večje obresti, če pa s tem denarjem podpiramo v obliki vlog in posojila tudi svoje gospodarsko organizacijo, je tako delovanje tem hvalevrednejše. Kdo sme zameriti odboru, če je dal podlago v obliki vlog s 5°/o obrestmi naši 1 uspešno delujoči in razvijajoči se posojilnici in hranilnici, ki bo svojčas v smislu pravil velika zaslomba in podpora učiteljskemu konviktu! Kdo nam more očitati slabo gospodarstvo, če smo v obliki posojila s 5o/o obrestmi priskočili na pomoč naši tiskarni, ki se, hvala Bogu lepo razvija in katere imetje je vredno med brati nad 350 000 K. In prav naša tiskarna, ki jo imamo edino mi slovenski učitelji med vsem avstrijskim učiteljstvom, je naš ponos in znak našega deloljubja in požrtvovalnosti na čast in korist našemu stanu, zakaj gotovo je, da bo donašala že v bližnji bodočnosti stalno podporo učiteljskemu konviktu. 2. Letošnji darovi in članarina. Po teh uvodnih besedah, ki so se mi zdele potrebne, pridem k svojemu poročilu. Očitalo se je odboru v politiškem listu, da je navdušenje za nabiranje denarja močno ponehalo. V koliko odgovarjajo ti očitki resnici, naj bodo v dokaz letošnji darovi. Navzlic neznosni draginji in navzlic našim sramotno nizkim plačam je prišlo blagajniku v roke letos 4381*93 K in to brez obresti naložene glavnice. 3. Letošnji izdatki in prirastek. Seveda je to kosmati dohodek; uprava vsakega društva je pa v zvezi tudi s stroški in tudi naše društvo ni brez izdatkov, saj zalagamo knjige in jih razpošiljamo križem domovine. Letos smo založili prvi zvezek druge izdaje Janko Žirovnikovih narodnih pesmi za šolsko mladino, in sicer v 30.000 izvodih. Tiskarski in knjigoveški stroški za ta zvezek so znašali 1403-80 K, ki so se pokrili iz letošnjih dohodkov. Iz letošnjih dohodkov so se izplačale tudi tri O F. J. I. jubilejske ustanove, kar znaša 240 K Za to vsoto seje pa zaradi tega pomnožila glavnica te naše ustanove. „Slovenec" je pisal dne 17. decembra 1.1., da od vseh učiteljskih organizacij nima učiteljstvo prav nobenega dobička, ampak ima le nekaj oseb koristi. Oči vidno ima v mislih tiste borne nagrade, ki jih prejemajo nekateri odborniki za upravo in vodstvo društev. Tudi občni zbor našega društva je 1. 1905. sklenil, da naj dobodo trije odborniki za njih trud, ki ga imajo z vodstvom društva, upravo imetja in z zalogo knjig, kar da mnogo posla, vsi trije 350 K nagiade. Za tiskovine, kuverte, znamke, položnice, davek in druge potrebščine smo pa izdali 296 30 K. Skupni letošnji izdatki znašajo torej 2290'10 K; če jih odštejemo od prejemkov nam ostane prebitka 2091 K 83 v. 4. Obresti. K temu prirastku je pa treba še prišteti letošnje obresti, ki znašajo 3163 K 26 v. 5. Sknpni letošnji prejemki v gotovini.. če seštejemo letošnje čiste prejemke, t. j. 2091-83 K, in letošnje obresti, t. j. 3163 26 K, vidimo, da se je pomnožilo naše imetje v denarju v letošnjem letu za 5255-09 E. 6. Prirastek vrednosti zaloge knjig. Poleg tega je pa narastla letos tudi vrednost zaloge naših knjig; pomnožila se je ta vrednost z Žirovnikovimi narodnimi pesmami, ki je znašala z zadnjim dnem novembra 4490 K. Ge prištejemo to vrednost k letošnjim prejemkom in obrestim, vidimo, da znaša ves letošnji prirastek 9745 09 K. 7. Glavnica. Glavnica je plodonosno naložena, in sicer imamo v Hranilnici in posojilnici učiteljskega konvikta 21.983-66 K, ki se obre.-tujejo po 5°/o, v Mestni hranilnici ljubljanski, ki obrestuje vloge po 474°/o, imamo 12.378 89 K; v Vrhniški posojilnici po 47, % 428*66 K, v Kmetski posojilnici ljubljanske okolice 5082 K po 47, °/0 ; v posojilnici v Kopru 53-79 po 471 % ; vrednost treh srečk znaša 812'56 K, ki se obrestujejo po 3 % ; v poštni hranilnici imamo 15 K po 3 %, dve obligaciji vredni 300 K, se obrestujeta po 4% ; Učiteljski tiskarni je po 5% posojenih 28.000 K in 11 zadružnih deležev, ki se obrestujejo tudi po 5%, je pa vrednih 1100 K. Vsa ta gotovina znaša brez letošnjih obresti 70.154*56 K. 8. Skupna gotovina. Ako seštejemo letošnje čiste 'prejemke (2091-83 K), letošnje obresti (3163 26 K) in glavnica (70.154-56 K), znaša ob koncu 16. društvenega leta skupna gotovina v denarju 75.409*65 K. 9. Inventar. Vrednost inventara se ceni 200 K, in sicer omara, ki jo je zapustil r. Ivan Škrjanec, 100 K, omara in predalnik za mladinske spise pa tudi 100 K. 10. Zaloga knjig. Da bi se nabrani denar tem bolje obrestoval, smo začeli izdajati tudi knjige, in sicer imamo v zalogi 1. zvezek Ganglovih, Rapetovih in Slapšakovih mladinskih spisov: E. Adamičevo spevoigro „Slava cesarju!" z besedilom v posebni knjižici in 1. zvezek Žirovnikovih narodnih pesmi E. Adamičeve spevoigre smo založili 1000 iztisov, besedila 5000, mladinskih spisov vsakih po 3000 in narodnih pesmi po 30.000 iztisov. Tiskarski stroški za vse te knjige so znašali okroglih 4000 K, knjigoveški 2000 K in ilustracije in klišeji pa blizu 500 K, torej skupaj okroglo 6500 K Vsi ti stroški so seveda že plačani. Vrednost vseh knjig, kar jih imamo še danes v zalogi pa znaša nizko cenjena 11.700 K. Ležeče je na učiteljstvu samem, da pridemo čimpreje do tega denarja. Letos smo iztržili za Adamičevo spevoigro z besedilom vred 232-47 K, za mladinske spise 542 36 K in za Žirovnikove Narodne pesmi pa 729-60 K. 11. Nove knjfge. Pravkar se pripravlja za tisk 2. zvezek Slapšakovih spisov in takoj po novem letu bomo izdali 2. zv, Žirovnikovih narodnih pesmi. Na ta način podpiramo konvikt in hkrati pa tudi našo tiskarno, ki ima pri tem svoj zaslužek. 12. Skupno društveno imetje. Če prištejemo k gotovini v denarju (75.409 65 K) vrednost inventarja (200 K) in vrednost zaloge knjig (11.700 K), znaša potemtakem ob koncu tekočega leta vse društveno imetje 87.309*65 K. 13. Jubilejska ustanova. Cesarja Franca Jožefa I. j u-b i 1 e j s k a ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem, ki smo jo ustanovili v spomin na vladarsko 50letnico našega cesarja, znaša 7295-86 K. Letos ji je prirastlo 320-19 K. Izplačalo se je dne 2. decembra učiteljskim sirotam Mariji Osana, Mariji Kalingerjevi in Pavli Peganovi po 80 K, skupaj 240 K. Ta ustanova je last našega društva, ki mu jo je podarilo Slovensko deželno učiteljsko društvo v Ljubljani; pomnožila se je 1. 1907 z zapuščino našega dobrotnika f tovariša Josipa Travna za 3586-63 IL Do današnjega dne smo izplačali iz te ustanove trem učiteljskim sirotam 1680 K. 14. Jubilejski dar. Da proslavimo plodonosno vladarsko 601et-nico Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I., smo začeli na predlog tovariša E. Gangla zbirati pred tremi leti darove pod naslovom „Jubilejski dar". Letos završujemo zbiranje teh darov. Leta 1908. smo nabrali za ta dar okroglo 4000 K, 1. 1909. 3000 K in letos pa 2000 K; torej v tej triletni dobi okroglo 9000 K. Ta vsota je naložena v naši hranilnici na ime „Jubilejski dar". 15. Člani. Pokroviteljnino so1 letos plačali učitelji risarskega tečaja na obrtni strokovni šoli (zastopnik tov. Jo8. Šepič, nadučitelj v Buzetu) in Učiteljsko društvo za Trst in okolico je plačalo zadnji rok (50 K). Vseh pokroviteljev imamo 73, in sicer na Kranjskem 58, na Primorskem 12 in na Štajerskem pa 3 ! Na račun pokro-viteljnine je plačalo županstvo na Viču 3. rok, in sicer 50 K. Letnih (pravih) članov je letos 271, in sicer na Kranjskem 170, na Štajerskem 61 in na Primorskem pa 40. Podpornih članov (dobrotnikov) imamo približno 120. Največja dobrotnika in podpornika našega društva sta mestna občina ljubljanska iu pa tvrdka Grubbauerjeva v Lincu. Prva je darovala društvu 500 K, druga pa 610 K. Izmed denarnih zavodov nam je dala Posojilnica v Dolu pri Hrastniku 10.K, Poso- jilnica v Zagorju ob Savi 20 K, Posojilnica v Litiji 20 K, Posojilnica v Framu 10 K, Notranjska posojilnica v Postojni 50 K, Kmetska posojilnica ljubljanske okolice 50 K in Učiteljska hranilnica in posojilnica pa 100 K. S tem sem pri kraju s svojim kolikor mogoče natančnim poročilom; le še nekaj hočem odgovoriti. „Slovenec" vprašuje v svoji letošnji 287. številki: „Kaj pa ima zdaj uči-teljstvo od denarja, nabranega za učiteljski konvikt?" „Nič!" odgovarja sam sebi in pristavlja : „In pri takem gospodarstvu ga bržčas tudi nikdar ne bo imelo". Temu odgovarjam, da imamo 87.309'65 K, ki smo jih zbrali iz lastne moči, ne da bi se „na vse grlo drli in vpili na pomoč", kakor v „jarku ležeči človek", s katerim nas primerja „Slovenec". Na to vsoto je odbor ponosen in ponosno sme biti tudi vse slovensko učiteljstvo, zakaj čim močnejša bo naša gospodarska organizacija, tem močnejši bomo tudi mi in tem večja bo veljava naša in našega stanu v pošteni človeški družbi. Mi vstajamo iz lastne moči in njih pa, ki nam niso naklonjeni, preletava groza pred našim vstajenjem. In učiteljstvo, tisto značajno učiteljstvo, ki se tudi v današnjih kritičnih časih zaveda svojega zvanja ter se dosledno in neustrašeno bori za boljšo bodočnost svojo, svojih otrok in svojega stanu, si piše z lastno krvjo zgodovino svojega življenja, a ta kri bo klicala na maščevanje vse tiste, ki vzdigujejo svojo sovražno roko celo proti našemu konviktu. Odbor si je v svesti, da je z društvenim imetjem dobro gospodaril, in sicer v prospeh društva, v čast slovenskemu učiteljstvu in na korist našim otrokom in sirotam! (Dolgotrajno odobravanje.) Tovariš V. B u"s, Tajniško in blagajniško poročilo pričata, da se je odbor v polni meri zavedal svoje dolžnosti in je tudi svojo nalogo vršil z vso natančnostjo in previdnostjo. Tak delavni odbor zasluži, da mu izrečemo svoje zaupanje in priznanje. (Sprejeto z odobravanjem.) Tovariš K e c e 1 j poroča v imenu pre-gledovalcev računov: Vsi računi in vse knjige so v najlepšem redu. Predlagam, da se izreče blagajniku absolutorij. (Sprejeto.) Tov. Janko Ž i r o v n i k predlaga, naj se voli dosedanji odbor z vzklikom, tovariš S c h m e i d e k pa, da se volijo na isti način pregledovalci računov. (Oboje sprejeto soglasno.) Tov. Jakob Dimnik je predlagal, da se uvedejo za pokrovitelje izkaznice v obliki diplom. Ko je tov. G r e g o r in predlog toplo priporočal, je bil soglasno sprejet. Potem je zaključil tov. predsednik XVI. občni zbor. * * * Takoj potem se je vršil XLII. občni zbor „Deželnega slovenskega učiteljskega društva". O tem poročamo prihodnjič. Abstinenca — „neumnost"! Tako me je nahrulil neki slovenski „liberalni" inteligent, ko sem z vso vnemo zagovarjal abstinenco; nasprotno pa me je pomilovalno, da, celo nekako zasmehovalno premotril „klerikalni" doktor, ko sem sedel pred nedavnim časom v restavraciji pri polni čaši — limonade! Iz teh dveh dejstev sem spoznal, kako malo ve vse naše razumništvo o protialkoholnem gibanju. To je tudi vzrok, ki mi je potisnil pero v roko, da napišem par dokazov za nujno potrebo zlasti med Slovenci za tako plemenito delovanje. Pred vsem konštatujem, da je glavni vzrok takemu pomanjkljivemu znanju o potrebi in delovanju abstinence med izobraženimi krogi posebno dejstvo, ker nimajo prilike se o tem natančneje informirati, saj je obiskovanje go-stilnic večine njih mnogokratna razvada in v teh lokalih ne bero protialkoholnega mesečnika „Zlate Dobe". V drugih listih pa tudi malo čitajo kaj podobnega. Zato je moja misel prvič, da se naroči vsaka šola na ta list, iz katerega se lahko učitelji natančneje poučijo, po čem stremi absti-nentsko delovanje. Posebno letos je to jako potrebno, ker pijejo — zaradi pomanjkanja vina — skoro vsi vprek — žganje. Vseh siovenskih učiteljev dolžnost je zato, da so v tem oziru skrbno na straži ter rešujejo, kjer se še kaj rešiti d&. Žganje (alkohol) je sicer internacionalno zlo, ali za nas Slovence še posebe hudo, ker nam v naših obmejnih krajih z jerušem vlivajo v naše tamkajšnje rojake — nemško talmi-kulturo, kakor se od tam ravno zdaj čujejo žalostni glasovi po naši slovenski domovini. Od preobilega uživanja žganja imajo po ondotnih krajih edino nemžkutarski žganje-točniki dobiček, ker so s tem obogateli in zdaj tlačijo naše slovenske kmete ter jih pretvarjajo po svoji volji v nemškutarje; zakaj le trezen človek še ohrani trdno voljo v takih krajih. Pa tudi telesno peša rod. Le poglejmo v nekatere kraje naše divne Gorenjske in lepe zelene Štajerske. Pravil mi je znanec, ki je bival v nekem ondotnem kraju, kjer je ljudstvo vdano žganjepitju, da n i videl krepkega, visokega mladeniča ali lepo zraslega dekleta. Vsi so nekam pokvarjeni in žalostne kretnje. Učitelji imamo res prelepo in obširno polje, da razvijemo svojo delavnost v protialkoholnem zmislu. Stvar ne gre sicer tako hitro in gladko, kakor mi poroča neki tovariš. Piše mi iz kraja, kjer je nastopil novo svojo službo, da je tam razvada, da vsak učenec pred odhodom z doma v šolo izpije po tri (!) male kozarčke „jeruša". Tovariš, ki je abstinent žganja, vendar pije časih malo vina, se loti dela in kmalu pridobi vse otroke, da so se odpovedali dvema kozarčkoma na dan ali enega jim mora še pustiti za zdaj. Prosim in rotim pred vsemi Vas vrle tovariše v obmejnih krajih slovenske domovine, da bi se zavzemali za abstinenco, zakaj s tem ne boste rešili našega naroda samo telesno, ampak tudi iz rok tamkajšnjih Nemcev in nemškutarjev. Da naj delujemo tudi izven šole, je samo-obsebi umljivo, in sicer z roditeljskimi sestanki ali osebno. Vrzimo se na našo mladino skupno z našimi kateheti, da bo uspeh gotovejši. Ako obvarujemo svoje otroke do 14. leta in potem mladeniče vsaj do 18. leta žganjarske kuge, smo lahko popolnoma zadovoljni. Koder je ogenj že streho objel, je težko gašenje. Enako je tudi z odraslimi pijanci. Ti se bodo pač težko izpreobrnili; zato pa osredotočimo svoje antialkoholno delovanje med našim bodočim narodom, zakaj mladina zdrava — zdrav tudi narod. Kako naj delujemo v šoli, sem že parkrat poročal v „U. T." Omeniti hočem v sledečem le ono točko, ki sem jo letos opustil, oziroma izpremenil. Odpravil sem namreč „obljubo šolskih otrok, da se bodo zdržali uživanja opojnih pijač in kajenja. Storil sem to dobro premišljeno, zakaj opazoval sem večkrat, da otroci te obljube niso sprejeli za tako resne in so jo večkrat lahko-mišljeno sami ali zavedeni opustili izvrševati. Da temu nedostatku odpomorem, sem letos obratno jaz otrokom obljubil, da bodo prejeli za svojo čednost, to je za zdržnost, lepe podobice, ki mi jih nakloni gosp. predstojnik treznostne družbe Janez Ev. Kalan v Ljubljani, ki se nanj lahko tudi drugi tovariši obrnete s tako prošnjo. Obljubil sem dalje še zdržnikom, da jih vpišem v posebno knjigo, imenovano „Zlata knjiga Zagorske šolske občine", ki mi bo služila obenem v statistiške namene. Mogoče je, da mi bo kateri dragih tovarišev ugovarjal glede te uredbe, ali jaz mu vnaprej rečem: Alkohol je veliko zlo, ki nam uničuje naš narod, to moje ravnanje pa se ne da temu niti primerjati. Otroci pa morajo nekaj imeti, s čimer se morejo malo ponašati. Prav pa je, da se začne že enkrat hvaliti zmernost, saj smo itak predolgo časa „poveličevali" sladko vince kot nekaj neobhodno potrebnega. — Jaz javno izjavljam, da se počutim izredno dobrega in sem vesel bolj kot kdaj prej, četudi sera že 10 let abstinent, v zadnjem času, to je 4 mesece sem, pa nisem pokusil niti kapljice vina. Zavezal sem se zdaj za vse svoje življenje zdržati se uživanja alkoholnih pijač, edino kot zdravilo bom še kdaj pil vino. Toda preidimo zopet na naše mlade abstinente! Zaradi moje obljube in prepričevalnega nagovora sem jim rekel, da naj vsak sam zase sklene se zdržati alkohola in naj o svojem sklepu pove tudi staršem. Cez en mesec na to jih pozovem, da naj vstanejo oni, ki so se zdržali in na moje veliko veselje jih je bilo več kot s/4 otrok 5. in 6. šol. leta. Enako postopa tudi tovarišica v II. razredu; za I. razred smo se pa odločili le na kratek in večkratni opomin in pohval o , kar zadostuje. Končno naj povem še nekatere posebno značilne slučaje, kako junaško se znajo braniti naši mladi abstinenti in abstinentke. Starši učenca J. C. so ga hoteli pripraviti do tega, da bi pil vino. Bilo je sredi meseca oktobra. Rečejo mu, da je mošt. Oni so namreč vedeli, da sem povedal otrokom v šoli, da smejo mošt piti tudi abstinentje, ker nima alkohola v sebi. Mladi navihanec pa vtakne prst v kozarec z vinom in malo pokusi, ali ko spozna prevaro, ni hotel piti. Pohvalil sem ga za tako ravnanje, ga imenoval junaka ter stavil drugim za zgled. Drugega dečka so zopet silili na vso moč, da naj vsaj pokusi malo vina. On se da pregovoriti, ali takoj izpljune požirek. Da sem še posebno njega pohvalil in stavil za zgled ostalim, je menda razumljivo. Neko učenko so silili piti žganje; ona je le pomočila jezik v pijačo in ga obrisala z robcem. Daleč proč od domače vasi je grabila učenka ponavljalne šole listje. Močno jo je začelo žejati, in oče ji panudi žganja. Ona pa ga odločno zavrne in rajša trpi žejo kakor da prelomi svojo zavezo. Ali niso taki otroci pravi junaki? Jaz mislim da, in le želim še mnogo enakih po vseh krajih naše mile domovine! Upam pa, da taka abstinenca in tako delovanje za njo ni nikakršna neumnost, temveč najplemenitejša žrtev, kdor se hoče in more v ta namen odločiti zanjo! Abstinent. Kaj je z Ročnim zapisnikom? Kakor čujemo, raznašajo listi, ki o stvari niso pač nič poučeni, o Ročnem zapisniku po-dolnoma napačne vesti. Informovali smo se in sporočamo to-le Račun Zaveze v Učit. tiskarni za razne tiskovine znaša..... 860 K 59 h 20% dobiček Zavezi od Ročnega zapisnika znaša..... 979 „ 76 „ Zaveza ima torej na dobrem . 119 K 17 h Ročni zapisnik je last Učit. tiskarne, ki daje Zavezi 20°/o čistega dobička. S tem je, upamo, zadeva pojasnjena in s tem je tudi dokazano, da ima od Ročnega zapisnika korist naša skupnost. Sokolstvo v ruskih šolah. Na Ruskem uvajajo obveznost šolskega obiskovanja. Ker pa so tudi Rusi prepričani, da je za naraščaj naroda najboljše preskrbljeno, če je mladina vzgojena po duhu in telesu, uvedo v ljudske in višje organizovane šole tudi telovadbo, in sicer telovadbo po sokolskem sistemu. — Kako daleč je torej Rusija pod blaženo deželo Kranjsko! Tu je vsemodri deželni šolski svet prepovedal ljudskošolski in srednješolski mladini telovadbo v sokolskih telovadnicah, na Ruskem pa uvajajo v šole obvezno sokolsko telovadbo! Naši vsemodri klerikalci se ne boje samo izobrazbe, ampak boje se tudi tekme zdravih in razvitih ljudi. Najrajši bi imeli same kretene — te bi lahko vladali po mili volji 1 Po telesu in duhu zdrav človek ne mara v njihove kremplje. Iz naše organizacije. Štajersko. Učiteljsko društvo za laški okraj zboruje v petek, dne 6. prosinca 1911, v laški okoliški šoli. Začetek ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Podavanje tov. četina: Kako naj vpliva šola na to, da se omeje požari povzročeni po mladini. 4. Letni poročili: a) tajnikovo, b) blagajnikovo. 5. Volitev dveh pregledovalcev računov. 6. Volitev novega odbora. 7. Določitev društvenine za leto 1911. 8. Določitev knjig in časopisov, na katere se društvo v letu 1911 naroči, 9. Slučajnosti. Zborovanje se je namenoma določilo na praznik, da se ga morejo udeležiti tudi društve-niki, ki so ob nedeljah zaposleni. Pridite vsi, ker so nekatere točke dnevnega reda jako važne. Na veselo snidenje! Odbor. Knjige „Slovenske Matice" so izšle. Letošnji dar obsega šest knjig: 1. Letopis za 1. 1910. 2. Zbornik XII. zvezek. Dr. Bogomil Vošnjak: Ustava in uprava ilirskih dežel. 3. Zabavna knjižnica: Dr. Fr. Detela: Pegam in Lambergar, 4. Knezova knjižnica: Dr. Ivan Lah, Brambovci. 5. Prevodi iz svetovnih lite-' ratur; Julij Zeyer: Jan Marija Plojhar. 6. Dr. Matko Potočnik: Vojvodina Koroška II. zvezek. Tvrdka Freytag & Berndt, Dunaj, VII. Schottenfeldgasse 62, Je Izdala za leto 1911 prometni zemljevid. Cena 2 K 40 v je jako nizka, če upoštevamo praktično vrednost tega zemljevida, ki obsega vse železniške postaje Avstro-Ogrske, enotirne in dvo-tirne železnice, brzovozne črte, poštne in avtomobilske zveze, vse poštne postaje in medsebojno razdaljo vseh važnih prometnih točk v kilometrih. Zraven tega vsebuje zemljevid tudi koledar za leto 1911 ter ie zaradi tega prikladen, da se ga v javnih lokalih, v šolah itd. obesi na steno. Popotnik objavlja v 12. let. štev. to-le vsebino: 1. Dr. Ivan Lah: L. N. Tolstoj kot vzgojitelj. — 2. Radovan Krivic: Masaryk pedagog. — 3. Drag. H u m e k : Umetniška vzgoja: O modeliranju. — 4. Anton Kosi: Hvala, važno vzgojno sredstvo. — 5. Dr. K. O z v a 1 d : Šolska občina. — 6. H. D r u -z o v i č : Naša cesarska pesem. Kako se naj poje. — 7. Jakob Zupančič: Poskušnje pri računih. — 8. Književna poročila. — 9. Razgled: časopisni vpogled. — Pedagoški pa-berki. — Šolske in učiteljske vesti. — Šolstvo na slovanskem jugu. — Šolstvo v tujini. — Razne vesti. — Uredništvo in upravništvo sporoča naročnikom in sotrudnikom ob sklepu XXXI. letnika: Završujoč 31. letnik „Popotnika, se zahvaljujemo vsem, ki so nas pri našem podjetju kakorkoli podpirali. Predvsem gre presrčna hvala vsem našim požrtvovalnim in marljivim sotrudnikom, ki so list zalagali s tečno duševno hrano in tako pripomogli, da „Popotnik" zavzema častno mesto med avstrijskim pedagoškim časopisjem. Naj nam ostanejo naklonjeni še vbodoče v korist naše šole in na čast slovenskega učiteljstva. Presrčno hvalo pa smo dolžni izreči tudi vsem gmotnim podpornikom, vrlim našim odjemalcem, zlasti še — točnim plačnikom. Prosimo jih, da ostanejo podjetju zvesti tudi v prihodnjem Hu in naprej ter da se blagovolijo potruditi, da nam pridobi še vsak najmanj vsaj po enega novega odbiratelja in točnega plačnika. S to prošnjo končamo svoje letošnje poslovanje, želeč vsem svojim duševnim in gmotnim podpornikom prav vesele božične praznike in srečno novo leto 1 Politiški pregled. * Januarsko zasedanje delegacij. Praški „Narodni Listi" poročajo z Dunaja, da se bo začelo redno zasedanje delegacij, v katerem se bo razpravljalo o skupnem drž. proračunu za leto 1911., dne 21. januarja v Budimpešti. * Hrvaško-srbska akademična mladina v Inomostu za reclprociteto zagrebškega vseučilišča. Hrvatsko-srbska akad. omladina vseučilišča v Inomostu je priredila dne 17. t. m. protestno skupščino, na kateri je bila sprejeta resolucija: Skupna hrvaška in srbska omladina, zbrana na manifestacijski skupščini v Inomostu, zahteva v soglasju z vseskupno hrvaško in srbsko omladino najodločneje nemudno in popolno priznanje izpitov in rigorozov, položenih na hrvaškem vseučilišču v Zagrebu, ter izjavlja, da bo vsako eventualno le delno rešenje tega postulata smatrala kakor žaljenje narodnega dostojanstva in atentat proti kulturnemu u zedinjenju, proti čemer bo reagirala najradikalneje. — Ta resolucija je bila brzojavnim potom javljena ministrskemu predsedniku Bienerthu. * Nemški krščanski socialci proti škofu dr. Naglu. „Deutsches Volksblatt", glasilo krščanskih socialcev, prinaša jako oster članek proti dunajskemu pomožnemu škofu dr. Naglu, in sicer zaradi njegove akcije, ko je poslal vsem dunajskim srednješolskim profesorjem zaupna pisma, v katerih jih poživlja, naj mu takoj sporoče, kake politiške, oziroma verske razmere vladajo med srednješolskim dijaštvom. List poživlja državno upravo, naj čuva svojo avtoriteto in prepreči tako samovoljno postopanje škofa Nagla, članek navaja tudi slične slučaje iz Naglovega tržaškega ško-fovanja in poudarja, da je zapustil v Trstu jako slabe spomine. Pisec imenovanega članka končno zatrjuje, da se bo škof Nagi jako zmotil, če misli, da se mu bo španska smer njegove vatikanske politike tako obnesla tudi na Dunaju, kakor se mu je v Trstu. Olauek je zbudil v vseh krogih velikansko senzacijo, zlasti ker se nahaja v krščansko - socialnem listu. * Ločitev cerkve od države na Portugalskem. Iz Lizbone poročajo: Ministrstvo je sklenilo izvesti končno ločitev države in cerkve na Portugalskem. Od januarja naprej bodo na Portugalskem enakopravne vse veroizpovedi. Katoliška cerkev preneha biti državna cerkev. Duhovniki in škofje izgubijo vse državne pravice, in bodo postopali z njimi kakor se privatnimi osebami. Novi parlament, ki se sestane začetkom aprila, naj potem sankcionira cerkvene zakone. * Volitve na Angleškem so končane. Eazmerje strank je ostalo neizpremenjeno. Zaradi tega bodo imeli vlado v rokah zopet liberalci kakor so jo imeli prej. Nova zbornica bo imela enako sliko. Večina vlade bo znašala brez Ircev 39 glasov. Kranjske vesti. _r— Za smeh In kratek čas. Sedaj, ko je napravil ljubljanski katehet Cadež imeniten skok v I. plačilni razred je katehetski „Slovenski Učitelj", ki mu je Cadež urednik, nehal pisati o potrebi regulacije učiteljskih plač. Ker je torej zanj vprašanje o kruhu re-ženo, je pa začel vsem mislečim in nemislečim ljudem skrbeti za smeh in kratek čas. Duhovni gospod namreč preobrača kozolce po „Našem šolskem polju" v — „Slovencu". — Preteklo sredo se je zopet šestkrat prekopicnil. V vrtoglavi svoji telovadbi je imel vendar toliko spretnosti, da je pogladil nadzornika Stiasnega, da se je malo očehal ob plotovih šolskih vrtov in drevesnic in da je pošteno obrcal Jelenca, razne Črnagoje in Žirovnike in — kako bi predstava sicer mogla biti popolna? — tudi Gangla! Ko je naposled ves onemogel in metuljav od prevračanja kozolcev obležal na prazni slami, nam je tudi razodel, kako intimne zveze ima s samim cesarjem. Dejal je namreč, da bi cesar „Ganglovega zakona" glede uvedbe kulturnega davka nikakor ne sankcioniral, da sta torej Jaklič in Eavnikar ravnala prav, ko nista glasovala za Ganglov predlog in seveda tudi ne za regulacijo učiteljskih plač. Tega pa ni povedal, zakaj bi ta zakon ne dobil sankcije, tudi to je pozabil povedati, zakaj sta Jaklič in Eavnikar govorila za vse tiste zakone, ki niso še danes sakcionirani in ki tudi nikoli ne bodo 1 No, pa vse to nam pove drugič, ko nam zopet priredi na „Slovenčevem" šolskem polju — javno predstavo! —r— Iz Tržišča na Dolenjskem nam pišejo: Zadnji roditeljski sestanek, ki o njem že nismo poročali, je kaj dobro uspel. Obisk je bil prav povoljen. — Dne 18. t. m. pa nam je šola nudila drugo zabavo, uprizorili so lepo božično igro „Palčki". — Sola ima svoj oder, na katerem smo videli že nekaj otroških iger, a nobena nam ni tako ugajala kakor „Palčki". — Igrali so otroci prav dobro, pesebno pa nam je ugajala ljubka Nežika s svojo neprisiljeno otroško naivnostjo. — Igro je posetilo mnogo domačinov in odličnjakov. Z velikim veseljem smo pozdravili goste iz Mokronoga in ¿t. Janža. Da je uprizoritev tako dobro uspela, se imamo zahvaliti voditelju tovarišu Skulju in učiteljici tov. Troštovi, ki je poučevala in vodila petje. — Gdč. Jagrova pa je vršila razna drobna dela. — Lepe obleke palčkom, angelom in božičnemu možu pa je sešila, kakor vselej, gospa Helči Skuljeva, za kar ji bodi tu izrečena zahvala. — Ne smemo pozabiti še g. predsednika Prijatelja, ki je obdaril igralce s perilom, a igralke z gorkimi robci. Upam, da se kmalu vidimo na tretjem roditeljskem sestanku 1 —r— Zahvala. Tukajšnji p. n. trgovci in trgovke so darovali, namesto da bi delili odjemalcem novoletne skladne koledarje, 118 kron za tukajšnjo ubožno šolsko mladež. V isti namen je daroval še neki gospod „neimenovani" 50 kron in domači gospod župnik Lavrič Jožef 14 kron. — S skupno vsoto 182 kron se je nabavila obutev 27. ubogim šolarjem. Preblagim dobrotnikom se v imenu obdarovane šolske mladeži najprisrčneje zahvaljujeva. Velecenjeni trgovci in spoštovane trgovke, bodite prepričani, da so Vam obdarovani ubogi otroci pre-erčno hvaležni. Iskreno se zahvaljujeva še po-sebe trgovcu, županu in krajnemu šolskemu nadzorniku gospodu Finžgarju Ivanu, ki je imel z nabiranjem denarja in nabavo črevljev obilovposla. Na Breznici, dne 25. decembra 1910. Jos. Žemlja s. r., podpred. kraj. šol. sveta. Jos. Ažman, šol. vodja. —r— Razpisano je že v tretjič učiteljsko mesto na štirirazrednici na Koroški Beli do 31. decembra 1.1. Ker se do zdaj od tovarišev za to mesto še nihče ni oglasil, bodi povedano, da je s to službo združen pouk na ekskurendni šoli v javorniškem Eovtu, ki traja vsak teden dva dni skozi osem mesecev in se zanj dobiva nagrada 500 K. Zraven tega pa prispeva domača občina učitelju tudi 30 kron k njegovemu stanovanju. Štajerske vesti. —š— Roditeljski sestanki t konjiškem okraju. V preteklem šolskem letu smo s prirejanjem rodbinskih sestankov vestno nadaljevali. Imeli smo dva v Čadramljah, enega pa pri Sv. Jerneju. — V Čadramljah se je vršil prvi v nedeljo, dne 20. marcija, in je bil vrlo dobro obiskan. Predavala sta: Gospod potovalni učitelj Goričau o temi: „Kako rigo-lati in zasajati vinograde, da se zemlja v mokrih letinah (kakršna je bila ravno letos) ne splazi" in tovariš učitelj Kerhlanko o temi: „Navajajmo mladino k štedljivosti". Oba govornika sta rešila .svoje naloge častno. — Drugi sestanek v Čadramljah (v vrsti tukaj prirejenih rodobinskih sestankov trinajsti) se je priredil na praznik, dne 29. junija. Govorila je jako poljudno in v srce segajoče domača učiteljica tovarišica Gorjakova o temi: „Kakršna setev, takšna žetev". Govornica sije pridobila s tem nastopom srca vseh navzočih mater. Ta sestanek se je namreč priredil iz-rečno le za matere šolskih otrok, oziroma za ženski spol obče. — Pri Sv. Jerneju je bil rodovinski sestanek v nedeljo, dne 21. avgusta; bil je dobro obiskan in je tudi dobro uspel. Predaval je učitelj čadramski — sedaj nadučitelj tepanjski — tovariš Kerhlanko o škodljivosti alkohola in tobaka z le njemu lastno zgovornostjo in prepričevalnostjo. Na tem mestu bodi izrečena tovarišici Gorjakovi in tovarišu Kerh-lanku za njun trud v prid roditeljskih sestankov presrčna hvala! Zaedno naznanjam; da se vrši v prihodnjem letu prvi roditeljski sestanek v nedeljo, dne 21. prosinca, v Čadramljah. Predava domači učitelj, tovariš Fr. Goleš, o pokorščini, pisec teh vrstic pa o odpisovanju zemljiškega davka pri po trtni uši okužeuih vinogradih in o brezobrestnih posojilih za novo nasajanje vinogradov Vse sosedne tovariše in tovarišice vabi na poset tega roditeljskega sestanka prireditelj B r u m e n. Goriške vesti. —g— Iz seje c. k. okr. šol. sveta za goriški okraj : Uradna naznanila se vzemo na znanje. Štirirazrednica (ital.) v Ločniku se razširi v petrazrednico in enorazrednica na Banjšicah v dvorazrednico. Proračun za 1. 1911 izkazuje 355.402 K stroškov in 107.683 K 30 h dohodkov. Primanjkljaj se pokrije z 90% do-klado na vse izravne davke. 3.000 K se dovoli kot enoletna draginjska doklada, najpotrebnejšim oženjenim učiteljem. V okraju je 51 šol. poslopij z vrti, katerih vrednost se ceni na 1,052.342 K. S 1. januarjem 1911, se pomaknejo v I. plač. vrsto (1600 K): France Križ-man, naduč. v Šempasu, Golja Franc, učitelj v Zaloščah - Dornbergu, in Jug Ana učiteljica v Solkanu. V II. plač. vrsto (1400 K) Stritar Albin, učitelj v Solkanu, Podgornik Filip, učitelj v Tribuši, Vrčon Miha, učitelj v Oselci, Lavrenčič Alojzij, učitelj v Orehovljah in Legovich Štefanija, učiteljica v Ajdovščini. — SI. decembrom 1.1. prejme Eudolf Vižin-tin, nadučitelj v Eenčah, III., Henrik Klavora, nadučitelj v Gorenjem polju, II., in Ladislav Likar I. petletnino. — Dovoli se dopust zaradi bolezni, trem učiteljem in dvema učiteljicama. Trimesečni dopust se dovoli nadučitelj u Franu Mermolji v Dobravljah, da se udeleži zadružni-škega tečaja na Dunaju. Nadomestovala ga bo gdč. Novakova. — Službe se odveže Kerkoč Anton; učitelj v Zapotoku, ki je sprejel službe Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro v Milj-skih hribih. Na njegovo mesto je imenovan Eudolf Eeja. — Dijaški kuhinji v Gorici se dovoli 100 K podpore. Nadalje se dovoli za dobo 6 let po 200 K podpore, za nakup novo uvedenih čitank za uboge učence. — Ugodno se rešita dve prošnji za podporo in ena za predujem. Primerno se je rešilo pritožbe kr. šol. svetov v Kamnjah, Dobravljah, ter „Kmečke zveze" za ajdovski okraj proti učiteljstvu ajdovskega okraja, oz. črniškega dekanata, ker se ni poklonilo knezo-nadškofu o priliki birmo-vanja. Dovole se šolske olajšave, razne poprave in likvidirajo računi. K. Koroške vesti. —o— Schulvereln je delil lepa božična darila. Vsak nemški učiteljiščnik, ki obiskuje kurz za slovenščino, je dobil po 10 kron. Splošni vestnik. „Učiteljska Cirilmetodarlja". Še je znan gnusen napad klerikalcev na našo dično šolsko družbo. Vsi so se zgražali nad podlostjo, ki so jo izvršili tedaj. Danes hočejo slično gonjo uprizoriti med učiteljstvom. Najeli so si zato brezvestne hujskače in tudi sami pričeli učiteljstvo po svojih listih hujskati zoper voditelje učiteljstva in zoper „Učiteljski k o n v i k t" in druga gospodarska podjetja. Namen je prozoren! Uničiti hočejo to, kar si je učiteljstvo z lastno krvjo in trudom priborilo. To je oni terorizem, ki tolikokrat kriče o njem in ki ga hočejo zatreti v vrstah naprednega učiteljstva. — Onemu brezvestnemu hujskaču v „Slovencu" — bodisi posvečenemu ali neposvečenemu pa priporočamo, da natančno prebere poročilo o občnem zboru „Učiteljskega konvikta" in videl bo v njem vešala za podlo obrekovanje „slabega gospodarstva"; videl bo, kako delamo in kaj delamo v korist učiteljstva; videl bo, kdo dela v prid učiteljstva, in vsvesti smo si: če ima še kaj vesti, bi pljunil sebi v obraz — če bi to mogel. — Na vse te gnusne napade pa bo odgovarjalo napredno učiteljstvo le na ta način: „Mal položi dar — sebi na altar! Neimenovani daruje 5 K za „Učiteljski konvikt" v roke onim tovarišem, ki jih nekdo v „Slovencu" podlo natolcuje s slabim gospodarstvom, da ne bo njega trud — brezuspešen! Učiteljski konvikt. Tov. Fran Š t e - f a n č i č , nadučitelj v Vel. Laščah, namesto venca na grob prijatelja, žtipana Matije Hočevarja 10 K. Tov. Ivan P e t r i č , učitelj v Spodnji Šiški, letnino in jubilejski dar 4 K. Hvala ! Komunike o sestanku jugoslovanskih kulturnih društev v Ljubljani. Zastopniki jugoslovanskih kulturnih društev, in sicer „Matice Hrvaške" v Zagrebu, „Matice Slovenske" v Ljubljani, „Matice Srpske" v Novem Sadu, „Srpske književne zadruge" v Belgradu, „Društva hrvatskih književnika" v Zagrebu, „Pravnika" v Ljubljani, „Pravničkega društva" v Zagrebu, „Jeronimskega društva" v Zagrebu, „Slovenske Šolske Matice" v Ljubljani, „Hrvatskega ped. književnega zbora" v Zagrebu, „Akademije" v Ljubljani, „Brače Hrvatskega Zmaja" v Zagrebu, „Glasbene Matice" v Lju-ljani, „Saveza hrvatskih pjevačkih društava" v Zagrebu, „Zveze slovenskih pevskih društev" v Ljubljani, „Društva slovenskih zdravnikov" v Ljubljani, „Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani, končno ravnateljstvo „Deželnega gledališča" in zastopnik „Slovana" v Ljubljani, ki so o priliki Vrazove lOOletnice dne 10. in 11. decembra bili zbrani v Ljubljani, so se soglasno izrekli v tem-le smislu: 1. V interesu kulturnega napredovanja jugoslovanskih narodov v okviru avstro-ogrske monarhije je nujno potrebno, da se izpitom, položenim na zagrebškem vseučilišču, pripozna reciprociteta za dežele cislitvanske. 2. Zaradi praktične potrebe jugoslovanskih dežela, osobito Bosne in Hercegovine, ki še izdaleka nimajo potrebnega števila zdravnikov, pa tudi Hrvaške in Slavonije, je nujno, da se na zagrebškem vseučilišču čimprej ustanovi medicinska fakulteta. Istotako je nujna ustanovitev tehniške visoke šole v Zagrebu, ki je deloma že finansirana. 3. Zastopniki jugoslovanskih kulturnih društev pa obenem vztrajajo pri zahtevi, da je za Slovence v Ljubljani ustanoviti univerzo, in sicer najprej e juri dično fakulteto. Za kadllee. Mnogi strastni kadilci ne vedo, da je med izborno zdravilo proti nikotinu. Nikotin prihaja potom kajenja v želodec, kjer provzroča razne bolezni, da, celo znake zastrupljenja. — Čebelarjem, ki imajo navado kaditi tobak pred čebeljnakom, je priporočati, naj poprej popijejo nekaj žlic medu, ker tako oslabe zle učinke nikotina. Isto se priporoča strastnim kadilcem tembolj, ko med nasploh utrjuje telo in mu daje odpornost. Ali si zaveden tovariš, zavedna tovarišica? 1. To nam pokaže upravniška knjiga uašega stanovskega lista „Učitelj skega Tovariša", če si že plačal naročnino, da se po nepotrebnem ne spravlja v težkoče naših stanovskih listov. — Število naročnikov mora zopet narasti. Zato: ali si že pridobil našemu listu novega naročnika? če veš zanj, nam pošlji naslov, da mu pošljemo list na ogled. — Pozor! Na ovitku prve številke v jetu 1911 bo označeno, do kdaj je list plačan, in bodo priložene položnice, da poravnaš račun. 2. To nam izpriča upravnička knjiga „Popotnika". Ne sme biti šole in ne tovariša, oz. tovarišice, ki bi ne bil naročen na ta naš pedagoški list, ki je naš ponos na slovanskem jugu, dika slovenskega učiteljstva. — Tako krasno je urejevan; saj nas saznanja z vsem slovanskim šolskim svetom; razmotriva najmodernejša in najaktuelnejša pedagoška vprašanja; nas seznanja in obvešča o vsakem najnovejšem kulturnem pojavu v modernem svetu in uam daje navodila in praktične direktive. — Pošljite naročnino in naslove novih naročnikov upravništvu ! 3. To nam izpričajo upravniške knjige „Zvončka", „Naše bodočnosti", „Domačega ognjišča"! — Ni treba, da se sam naročiš na vse! Namenjeni so ti listi mladini in ljudstvu, zato nam pošljite naslove novih naročnikov in agitirajte med prijatelji zanje! Vsaka šola jih mora imeti! — „Zvonček" je dobil novo obleko, krasno opremo in je res lepo ilustrovan. Malo agitacije, in gotovo nam ga ne vrnejo prijatelji, ki jim ga po Vašem priporočilu pošljemo na ogled. — Pošljite za vse liste naslove novih naročnikov upravništvu v Ljubljani! Uradni razpisi učiteljskih služb. St. 2371. Kranjsko. 1—1 Na dvorazredni ljudski šoli v Litiji se raipisuje s tem učiteljska služba v stalno nameščanje. Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 21. januarja 1911. Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z dr-žavno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji, dne 20. decembra 1910. St 314-5. 1-1 V sežanskem šolskem okraju se razpisujejo v deflnitivno nameščenje sledeča učiteljska mesta: 1. mesto višjega učitelja-voditelja na trorazredni ljudski šoli v Povirju; 2. mesto učitelja-voditelja na enorazredni ljudski šoli na Barki, v Štjaku, Temnici, Tomačeviei in na Volčjem gradu; 3. mesto učitelja na petrazredni ljudski šoli v Sežani; 4 mesto učiteljice na petrazredni ljudski šoli v Sežani in na trorazredni ljudski šoli v Lokvi. Službeni prejemki so določeni v deželnem zakonu od dne 14. januarja 1906. 1. dež. zak. in ukaza štev. 10. Za mesta navedena pod zap. štev. 1 in 2 zavrača se na določbo § 48, 2. odstavek državnega šolskega zakona. Pravilno opremljene prošnje mora se predložiti službenim potom podpisanemu okrajnemu šolskemu svetu v dobi štirih tednov po oglasu tega razpisa v uradnem časopisu „Osservatore Triestino". Nezadostno opremljene in po določenem roku vložene prošnje se zavrnejo. C. kr. okrajni šolski svet v Sežani dne 22. decembra 1910. Tovariš, ali imaš že IV. zvezek Ži-rovnikovih narodnih pesmi? — Naroči jih pri upravništvu „Slov. Branika" v Ljubljani, Tržaška e. 33. V platno vezane stanejo 1 K, po pošti 5 h več. (2) Srečno novo leto vsem ki imajo dobra srca in ljubezen za narod Iv. Bonač. Uredništvo in upravništvo ,Učitelj skega Tovariša' želi vsem cenj. sotrudnikom, sotrud-nicam, naročnikom in naročnicam srečno in veselo Novo leto! Učiteljska Dud 3 tiskarna © © želi vsem svojim cenj. odjemalkam in odjemalcem srečno NOVO leto! Srečno inveselo novo leto želi vsem svojim gostom K. Polajnar, Kavarna „Prešeren". o os >w '5? u as -M lil (S 0 CCS CD > C? K o 0 o< o 0 © o< o 0 o< lilca velika trpežnost so lastnosti, ki jih ima "1 ! obuvalo ! češke tvrdke V. Havei v Blatni (južno Češko). 52—33 Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo za jemanje mere, pošlj em takoj franko. Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . •. Nepriležiio blago rad zam enim! Poprave črevljev se izvršujejo kar naj- iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiB clTrKnoio i iiiiiiiiiiiiii n i milim iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin on.1 ullcj c. lin........■iiiiiiiiiiiiii Pišite po vzorce! "^SSf V. J. Havliček a bratr v Podčbradech na Češkem izvozna trgovina modnega blaga in roko-delnih izdelkov priporoča v preizkušenih in vrlo znanih kakovostih plesno blago, opreme za neveste damasti, kanafas, Havličkovo tkanino, žepne robce, brisače, namizne in kavne garniture, platno. Modno blago. Sukno. Cefiri. 1 kos Havličkove tkanine „Kvčtuše" 23 m za 16 K. 1 kos Havličkove tkanine 15 m za K 10 50. Zavoje s 40 m letnih in zimskih okusno odbranih ostankov za é8 K franko po- povzetju. Od teh ne . pošiljamo vzorcev. Vzorci franko! Vzemite najbolje! Samo pri nas pristno. Ljubljaua, Dunajska cesta 13 priporoča svojo bogato zalogo 52—48 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. 52—34 Najboljše orgeU-harmonije obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje RUDOLF PAJKR & Komp., Kraljevi gradeč št. 13$ (Češko). Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje. Cenovniki gratis in franka. 'ffffffffffffff^ • CS C '> O b/) u» «S a u O a. >cn cd 63 "O O Modna in športna trgovina Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje. Šerpe iz svile iu čipk. Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d. 52—47 P. MAGDIČ, LJUBLJANA Perilne, volnene in svilnate bluze spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitničarija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d. Nasproti glavne pošte. Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice. Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine. Z p C/5 -O O crq I" 3 rt> "O O C/3< rtT M-j šolsko mladino že prispele moderne obleke, površniki, športne suknje in pe- ADgleŠkO Skladišče Oblek lerine za dečke, kakor tudi za deklice, najnovejša konfekcija. Pošilja se tudi na izbiro na deželo. Cene jako nizke. O. BERNATOVIC a^estnJ. trgr šte-v. S. 2—37