Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld.. za pol leta 8 gld., za uetrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 6. uri popoludne. Štev. O. V Ljubljani, v četrtek 12. januarija 1888. Letnik XVI. Žrtve evropskih armad. Muogo se govori v zbornicah, veliko piše po časnikih, kako bi se moglo hirajočemu kmetijstvu pomagati na noge in preprečiti občo revščino; toda besede same ne pomagajo, in kmet vedno bolj leze v dolgove in se bliža neizogibnemu propadu. Dokaz temu so zemljiške knjige in eksekutivne dražbe. Vsak pojav ali dogodek pa ima svoje vzroke, tako tudi revščina po kmetih. Med temi vzroki navajajo nevednost kmečkega stanu, pijančevanje, gizdavost, potratljivost, drago prepisovanje posestev, vedne in drage tožbe, velike dote, vremenske nesreče itd. itd. V resnici je žalosten položaj kmečkega stanu; vse sloni na njegovih ramah, vse hoče živeti ob njegovem trudu. Kar pa najbolj tlači in tare ubogega trpina, so visoki in neizogibni davki. Gospodarsko pravilo za posameznega človeka je: ne izdajaj več, nego premoreš. Kdor se po tem ne ravna, leze v dolgove. In to veljii tudi za države, ki bi ne smele prekoračiti svojih dohodkov, ako niso presilne njihove potrebe. če pa troški niso neobhodno potrebni ali neproduktivni, bolje je, da se jih država varuje in vzdržuje ravnotežje v gospodarstvu. Ce pa površno pogledamo v računovodstvo večjih evropskih držav, groza strese človeka, ko vidi pred sabo dolge kolone številk vsakoletnih izdatkov. Tako so 1. 1877. Avstrija, Nemčija, Francija, Eusija in Italija izdale okroglih 4012 milijonov goldinarjev, a v minolem letu 4900 milijonov, torej so troški pomnožili se za okroglih 888 milijonov. Res, da so se tudi dohodki nekoliko pomnožili, ali to se je zgodilo večinoma z novimi davki, ostale svote pa so pokrite z novim dolgom. Da je temu tako, dokazujejo obresti državnih dolgov. L. 1877. so plačale imenovane države 1009 milijonov obresti, v minolem letu že 1476 milijonov, torej so se v desetih letih pomnožile obresti za 467 milijonov goldinarjev. Toliko zahtevajo le državne potrebščine; kje pa so deželne, občinske in druge priklade? LISTEK. „Slava Leonu XIII.!" (Spevoigra, igrana v Marijanišči.) (Dalje.) Britko toži .Zamorec", temne barve, s tur-banom na glavi in s sulico v roci nad svojo osodo: Zamorcev dom, oj žalostna dežela, Kjer Kamov sužnji rod potrt živi, Kjer na oltarjih, vragom posvečenih, Žrtvuje gorka se človeška kri! Vojska krvavih vsaki dan donaša In novih žrtev za mališk oltar, In novih žrtev za krvavo sužnost Sinu posuži oče za denar .... a raduje se slavnosti sv. Očeta: Zamorcev dom, dasi dežela tožna, Vendar s Teboj se danes veseli, In k Tebi, Leon, cerkvo božje očo Udan poklanjat se Ti zdaj hiti! Če celi svet nas suži in uklepa, Če sramoti in blati nas povsod; Kje pa je glavni vzrok tem dolgovom in vedno rastočim izdatkom? „Si vis pacem, para bellum", to je ona sila sedanjega časa, ki državam nalaga vedno večja bremena. Oboroženi mir narodom srka mozeg iz teles. To je žalostni mir, ki je često hujši od vojske. Troški za armade kontinentalnih držav rastejo od leta do leta. Vsako leto nove puške, novi topovi, večje ladije, ogromnejše število bojevnikov! To uničuje obče blagostanje in koplje narodom groblje. L. 1877. so potrebovale te države za stalno armado in mornarico blizo 969 milijonov goldinarjev, in sicer Avstrija 117 milijonov, Nemčija 227-4, Francija 290 4, Rusija 230 4 in Italija 103 2; lansko leto pa so se povišali vojni troški v Avstriji za 60 milijonov, v Nemčiji za 42. v Franciji za 66 6, v Rusiji za 31 in v Italiji za 75, torej za okroglih 275 milijonov. Nad jedno milijardo potrebuje pet držav vsako leto, da vzdržujejo notranji mir in branijo meje proti vnaujim napadom. Milijarda, kratka beseda, ogromno breme! Ko bi se ta denar plačeval kot obresti, trebalo bi kapitala do 30 milijard; ves denar na svetu ne znaša polovice te svote. In kje je neproduktivni kapital, ko državljani v najboljših letih žive po vojašnicah? Ko bi se polovica tega denarja porabila za produktivne namene, kolika blaginja! Navzlic ogromnim vojnim troškom in vednim trditvam o miru vendar silen strah vojske vznemirja Evropo. Ako bo militarizem tudi v prihodnje zahteval tolike žrtve, priti mora do boja ali do občega razoroženja, kajti sicer narodi morajo opešati. Pala je cena obrtnijskim izdelkom in poljedelskim pridelkom. Splošna revščina sili v hišo obrtniku in delavcu, kmečka vrata šiloma odpira socijalno zlo. Posušili se bodo viri vseh dohodkov, in nastopiti bo morala kriza vseh držav. To je črna slika evropskega položaja. Borza je najboljši barometer političnega položaja, če večji časnik zapazi najmanjši oblaček na političnem obzorji, če čuje strel na posamezno osebo, skrči se živo srebro v borznem barometru za mnogo stopinj. Vsakdo želi si miru, narodi kažejo gospodarske Saj Ti nas vendar ljubiš kot otroke, Skrbiš kot oče za zamorski rod. Zato se bliža Afrika hvaležna In so Ti vdana vrže pred noge; Darov no nosi, Kamov sin jih nima, Zato pa, Oče, zvesto na srce! Za tema dvema »Avstralec" neče zaostati. Poklanja se sv. Očetu kot rudokop in prinaša kot darilo zlat venec. Avstralija, oddaljena dežela, Je novi, tožni, osamljeni svet, A tudi tjakaj luč je prisijala Razsvetlit jo, razjasnit in ogret. Oj tvoja luč, preblagi Oče Leon, Ki si po selih svojih jo prižgal, Že blagodejne žarke nam prostira, Preganja črno tmo z avstralskih tal. Zato se v Tvoje zlate maše dan Vesel Ti bliža in Ti v dar poklanja Najdražje, kar domovje mu rodi: Ta zlati venec Ti avstralska zemlja V zvestobe znak hvaležno podari. In da jo ta krog tujih narodov kolikor toliko popoln, nastopi tudi „In d i j an ec—A merič a n ,u pravi rudečekožec z lokom pod pazduho in ptičjim perjem okoli glave. in socijalne rane, in te mora ozdraviti le dolgotrajen mir brez orožja. To je morda še jedino zagotovilo miru. Vedno gojimo še upanje, da se sčasom sedanje svote za armado porabijo za gospodarske in druge produktivne namene, in da se zacelijo globoke rane stanovske revščine. Tedaj bi se pomirili duhovi, upokojila srca, ublažila beda, in človeški rod izbrisal bi si iz spomina preteklost polno žalosti in skrbi. Nagovor sv. Očeta do ogerskih vseučiliščnih in drugih profesorjev pri vsprejemu dne 30. dec. m. I. Predragi sinovi! Očetovski pozdravljeni bodite, došli semkaj v Rim v isti zadevi ter iz istega namena kakor rojaki Vaši, ki so bili nedavno pri Nas. Jako obveselil Nas je prihod Vaš, kateri Nas hoče uveriti, da je ogerski deželi na tem, da je v udanosti do papeža nobena dežela ne prekosi. Veseli Nas posebej, da ste prišli semkaj Vi, vzgojitelji mladine. Vsaj je jasno, da je na vzgoji mladine vse ležeče; cerkev in država vporablja v ta namen največ truda in skrbi; in da je vzgojevati mladino tudi Vaš poklic, kateri marljivo izvršujete, Nam je posebno drago. Poznamo Vašo vnemo in modrost v tem poslu. Želimo le, da se spomnite v svojem delovanji večkrat naših opominov, da je dokaj nade in prihodnosti ogerske dežele v Vaših rokah. Posebno v tem času, ko je mladina naokrog povsodi v nevarnostih, in ko potrebujete cerkev in država vzlasti dobrih učiteljev. V tem treba, kakor veste, posebno na to delati, da v vzgoji mladine napreduje um in srce. Samo za razvoj uma skrbeti, srce pa v nemar puščati, je največa nezmisel; kajti najblažji del človeka tem potom podivja. Koliko zla v javnem in zasebnem življenji odtod prihaja, nam izkušnja pove. Glejte torej, da bo vsak učenik ne le v šolskih tvarinah vešč učitelj, temveč tudi mladih src dober vzgojitelj. Versko prepričanje, katero v Vas vidimo, vcepite tudi v srca gojencem svojim. Ako se bodo v mladosti s cerkvenim življenjem soznanili, krščansko V ameriških prerijah se raduje Rudečekožec Tvoje slavo dne, In s celim svetom tudi on se druži, Ko tvojo zlate maše dan slave. Saj tudi Indijancu Ti si Oče Vodeč ga k sreči božjega mirti. — Kjer divji črt je prejo kri prelival, Odmev zdaj čuješ božjega glasil. Pred kratkim divji krik so je razlegal, In tomahavk je ostro krvavel, V dobravah naših vojska je vršala, Nemir, poboj je tod pri nas hrumel. Glej, slavni Leon, mir nam podelila Cerkve nam božjo silovita moč; Zato proslavlja naše Te domovje, Iz naših src odmeva glas Ti vroč. Na to še le prihaja „Evropejec" in sicer Lah, v narodni neapoljski opravi, s plaščem in visokim klobukom : Res ljubiš, Oče, gorko vse otroke In vsem deliš svoj sveti blagoslov; Vendar največ moj dom iz Tvojo roke, Prejel jo blagrov svetih in darov. Zato hvaležno danes se poklanja, Ljubezni zagotavlja to zvesto, In z vdanim srcem prosi odpuščanja Ker tolikrat To žalil jo hudo. Izvirni dopisi. vero in njene naprave ljubiti se priučili, ne bo teško potem jih dalje voditi. Radi se bodo lepih ved poprijeli ter hrepeneli ne le po učenosti, temveč tudi po čednosti. V tem zaupanji prosimo goreče: Pomagaj Vam Bog v Vašem delovanji. V to trdno zaupajoč na nebeško milost, podelimo v očetovski ljubezni vsem navzočim, mladini in vsemu ljudstvu ogerske dežele iz celega srca apostolski blagoslov. Politični pregled. V Ljubljani, 12. januarija. Notranje dežel©. Dr. Schmeykalu se je neki zasebno naznanilo, da lahko vstopi' v ministerstvo, ako se posreči spo-razumljenje med Čeli i in Nemci. Schmejkalova stranka je baje pripravljena k temu koraku, vendar pa jo zadržuje vpliv dunajskih vladnih nasprotnikov. V ogerskem državnem zboru se bo pričela v ponedeljek proračunska debata. Predlogo napadali bodete ljuto obe vladi nasprotni stranki, kar nam najbolj dokazuje, da se je že do sedaj oglasilo sedem govornikom zoper to predlogo. Tnaiije države. Papež Leon XIII. je odgovoril na govor kardinala Schiaflina povodom otvorjenja vatikanske razstave: „Pomenljive besede, koje ste, gospod kardinal, ravnokar govorili, kažejo nam jasno pravi značaj vatikanske razstave, ki združuje najraznovrst-nejša in mnogoštevilna darila, koja Nam je poslal vesoljni svet povodom sedanje vesele okoliščine. Naše očetovsko srce navdajajo sladki čuti, da je hotela vsa katoliška družina biti deležna Našega jubileja z izdelki svojega duha, svoje narave, industrije in umet-nije. Misel, da je blagosrčnost bogatina in reveža, da so knezi in narodi vseh civilizirauih in neciviliziranih dežela pripravili to krasno zbirko darov, kojih mnoga so bila sad trudapolnih žrtev, poklonjena radostnega srca in z najboljšo voljo, tolažilo Nam je veliko ter Nas globoko gine. Veliko bolj tolaživno Nam je pa še vedeti, da je vsako darilo, poklonjeno Nam po Naših otrocih, dokaz udanosti apostolskemu stolu, pokorščine Naši avtoriteti in dejanjske ljubezni do Nas, kakor tudi skupnost in neskončna raznovrstnost teh daril glasno osvedočuje složnost v mišljenji darovalcev: in to je najlepši znak občudovanja vredne edinosti, koja je ena prvih prednosti katoliške cerkve. Tako je razstava vsled tega, kar je in kar pomeni, velike in posebne važnosti onim, ki hočejo pravično soditi. Izražamo tedaj svojo hvaležnost in zadovoljnost vsem onim, ki so pripomogli k vatikanski razstavi, in neizrečeno srečni smo, da jo moremo otvoriti ravno v isti dan, ki nas spominja na darežljivost sv. treh kraljev." Srbski kralj Milan bo popotoval spomladi po celi deželi. To poročilo sicer še ni potrjeno, vendar pa jo je razširila dvorna stranka, ki je navadno jako dobro poučena. Vesti o bližajoči se krizi bolgarskega ministerstva, posebno pa, da bo član novega kabineta tudi znani rnščuški prefekt Mantov, niso verjetne. Koncem sobranjskega zasedanja bil je še vsak minister trdno na svojem mestu, in to pomeni zadostno, da niso zanesljiva taka poročila. Mantov postal je v deželi znan še le minolo leto, a običajno imajo Bolgari zaupanje le do skušenih mož. med koje se prvi še ne more prištevati. — Dvamesečno sobranjsko zasedanje bilo je dokaj plodonosuo za deželo. Pravosodje je skoraj popolnoma reorganizovano. Hvala gre ministru Stojlovu, da se bodo sedaj vršile sod-nijske obravnave veliko pravičneje in hitreje. Fi- nančno stanje je ostalo neugodno. Stroški so se povišali, a novih virov za dohodke sobranje ni našlo; le davkoplačevalci bodo morali več trpeti. Pri vsem tem pa čas niti ne dopušča, da bi se štedilo, ker sosebno vojni minister sam zahteva za-se 22 milijonov. Dalje je sobranje odpo-magalo nujni potrebi s tiskovno postavo. Naučni minister je obljubil, da bo temeljito prestrojil šole; država je prevzela v svojo upravo realni gimnaziji v Trnovem in Ruščuku. Najmanj pa je storilo sobranje za poljedelstvo in industrijo. Niti predlog ni bil- sprejet, da bi se izročila vsa zalaganja armade domačinom. Obravnave kneza Bismarcka z Rusijo se vrše strogo in tajno. Dospele so gotovo že dalje, kakor to priznavajo poluradna glasila. Preklicem o diplomatskih nalogah nemškega generala Sch\veinitza in ruskega veleposlanika Šuvalova ni verjeti. Koburška obitelj je neki pripravljena pregovoriti Ferdinanda, da zapusti Bolgarijo, ako se mu zagotovi povračilo vseh izdanih stroškov, ki so neki zelo ogromni. O zbolelem nemškem cesarji dohajajo ugodne vesti. Zdravje se mu normalno boljša. — V soboto se bo pričelo zasedanje pruskega deželnega zbora. Zboroval ne bo nad dva meseca, ker bo še pred Veliko nočjo gotov s svojim delom. Postavni predlogi niso posebne važnosti izimši zadevo o podaljšanji zakonodajske dobe, ki bo pa gotovo z veliko večino glasov prodrla pri današnji sostavi zbora. Francoski intransigentje se močno hudujejo nad oportunci in senatom, ki so po njihovem mnenji zakrivili, da so pri zadnjih volitvah prodrli konservativci za tri glasove. „Journal des Debats" je pravo zadel, ko piše v tej zadevi: „Ta prikazen ima globokejše vzroke, ki niso odvisni niti od odborov, niti od časnikarstva, niti od dogovorov med raznimi politiškimi strankami in parlamentarnim svetom. Dežela sama je pričakovala, da bo republika spolnovala svojo dano obljubo — zmernost. Ker pa vidi, da je prevarana, oporeka takemu nemožatemu postopanju republike s primernim glasovanjem." — Vlada se bo ravnala pri vravnanji državnega proračuna po Rouvierovem načrtu. Stroški se bodo zmanjšali za 69,141.040 frankov, dohodki pa zvišali s strožjo kontrolo pri pobiranji davkov na špirit in sploh žgane pijače. Izvanredni stroški bodo znašali le 190,000.000 frankov in se bodo pokrili s kon-vertovanjem štiriinpol- in štiri-odstotno rente v triodstotno. Pridržala bo vlada tudi po Rouvieru predlagano dvajset-odstotno doklado na vse vrste sladkorja. V jRiimuniji se je pričel volilni boj, ki bo posebno vroč. Sicer agituje do sedaj le vladna stranka; toda tudi nasprotna stranka ne bo dolgo molčala. Kakor se poroča iz Budimpešte, napoveduje slednja za nedeljo velik shod, pri kojem se bo skoraj gotovo konečno dogovorila o postopanji in kau-didatih. S panj sk a, zbornica kortesov je zavrgla s 133 proti 60 glasovom predlog poslanca Canovasa, naj se pobira višja carina pri uvažanji žita. Irskega poslanca T. Harringtona je obsodilo sodišče na šesttedensko ječo, ker je razširjal spise o narodni ligi. Harrington se je pritožil ter ga je sodišče pustilo v prostosti, ko je položil primerno varščino. Turški sultan ni potrdil mazbate o pogodbi glede sueškega prekopa. Ministerstvo izdalo je vsled tega drugo mazbato, ki bo skoraj gotovo po volji sultanovi. Kakor hitro bo pogodba potrjena, naznanila bo Turčija vsem velesilam, kakove spremembe želi v tem oziru. — O avdijenci ruskega veleposlanika pl. Nelidova se ni nič gotovega izvedelo. Splošno se sodi, da je le priganjal k plačilu vojskine odškodnine. Odreka Tvojo Ti sovrag lastnino, In v lastnem mestu si jetnik ujet, A bodi Ti v uteho, v odškodnino: S teboj trpi in čuti celi svet. (Dalje prili.) Kaznovana izdaja. (Povest iz časov francoske vojske.) (Dalje.) Jako živahno je bilo v avstrijskem taboru tisto noč. Akoravno so bili vojaki dolgega streljanja utrujeni, vendar niso mogli spati. Nekateri so prepevali vojaške pesmi, drugi so se pogovarjali o današnjem boji. Vsak se je hvalil, koliko Francozov je v Savo prckucnil. Oe je prvi rekel, da jih je pet poslal na oni svet, trdil je drugi, da jih je osem, tretji petnajst in tako dalje, da je prišlo do čisto neverjetnih številk. Te samohvale ni bilo konca ne kraja. Le dva moža sta bila v taboru popolno osamljena. Bila sta to Boštjan in Lenart. V kotu sta sedela in no meneč se za veselo pogovarjanje, sta se na tihem pomenkovala o neki skrivni stvari. „Jaz sem že sit streljanja", pravi Boštjan. „Jaz tudi", pristavi Lenart. „Kdo bi mogel tako bedast biti, da bi za prazen nič stavil svoje življenje v nevarnost." „Meni je ravno okoli ušes krogla žvižgala. Kar mrtvaški pot me je oblil. Dva Francoza sem pa le podrl. Si li ti katerega?" »Mislim, da; pa dobro ne vem. Roka so mi je tresla tako, da sem komaj puško v roki držal. Kako bi mogel potem dobro meriti?" Zadnje te besede je slišal neki mlad tovariš iz one vesele družbe. Hitro je pokazal na Lenarta in zaklical: „Aha, ta je tisti revček, kateremu so se tako sovražniki smilili, da ni nobenega posekal. Sam je ravnokar to povedal. Zraven mene je stal in se tresel kakor šiba na vodi." Cela družba se je glasno zasmejala; mnogi so celo pritrjevali tem besedam, češ, da so tudi oni to opazili. Lenart gleda nekaj časa jezno pred se v t!a. Ko pa Boštjan vstane, spravi se tudi on po konci. Boštjan pristopi k družbi in pravi: „Kaj ne da, tovariši, mi smo jih pa poslali nekaj v krtovo deželo ! Temu pa ne smete zameriti, saj vidite, da je Iz kočevskega okraja, 8. januarija. Redki so posnemanja vredni značaji, ki morajo korenito ustavljati se svetnemu blesku; šo redkejši so oni, ki morajo prenašati preziranja radi tega, ker nočejo udu-šiti svoj čut domoljubja in se ne dajo po brezsrčnih predpisih materijalnega sveta voditi; najredkejši so pa med uradniki tisti, ki morejo vsled svojega edino pravega domoljubnega mišljenja, prepričanja in ravnanja poleg tega ne le to ampak i trpko gmotno škodo trpeti, ter raje posvetno srečo zavreči, kakor bi svojo domovinsko čut in prepričanje opustili. Jeden izmed teh občudovanja vrednih značajev bil je s zadnjim dnem minolega leta vsled b o 1 e h n o s t i v stalni pokoj stopivši velečastiti g. Raimund Hočevar, c. kr. okrajni glavar v našem okraji. S svojim vnetim poteza njem in podpiranjem koristi našega okraja, s svojim prijaznim občevanjem s strankami, bodisi slovenskega ali u e m š k e g a prebivalstva, zadobil si je v času svojega tukajšnjega nad petletnega službovanja trajnih zaslug in občno priznanje. Bil pa je i ves čas službovanja in na vseh svojih službenih mestih, kakor v Velicih Laščah, Postojini, Ljubljani in sedaj v Ivočevji ne le kot uradnik od svojih višjih in podložnih, ampak tudi v socijalnem življenji enako spoštovan kakor priljubljen. Večinoma svojih službenih let in skoraj vse svoje čile moči iu strokovnjaško znanje posvetil je bil uradovanju za odvezo zemljeknjižnega zaklada iu še le pred petimi leti imenovan je bil c. kr. okrajnim glavarjem za najtežji politični okraj, popravila se jo s tem velika krivica, ki se mu je s preziranjem do sedaj godila zaradi čistega slovenskega mišljenja. Dasi popred ni imel nikoli opravljati službena dela okrajnih glavarstev, vendar si je v kratkem času potrebno ročnost in znanje novega službovanja pridobil ter svojo težavno službo najvestneje in natanko opravljal, čeravno ga je bolezen v zadnjih letih mnogokrat v tem zadrževala. V njegovem težavno zasluženem pokoji želimo njemu kakor njegovi blagi obitelji še mnogo let! Iz vipavske doline, 30. decembra. V Vipavi ne poznamo niti zime, niti mraza, pisni je pred neko-jimi dnevi eden Vaših dopisnikov. Pač si bo želel sedaj marsikak „rovtar", ki ima najhujšo zimo iu mraz: O, da bi bil v Vipavi! Toda, ko bi se mu naenkrat izpolnile želje, kako bi bil iznenaden ! Tudi tukaj ima zima svojo moč, in to posebno od svetega Tomaža sem, ko dan na dan razsaja huda burja s snegom; le na sv. dan se je nekoliko ustavila, menda prestrašena po svetosti dneva, zato je pa pozneje toliko huje pritisnila in popolnoma ustavila ves promet. Kar dojdo pošte v to „rajsko dolino", prihaja nam po daljnem ovinku skozi Gorico, kajti Kras in njegova železnica imata menda tudi svoje božične počitnice. Burja in mraz sta tirjala tudi že svojo žrtev. Dne 22. t. m. proti večeru je mahal neki »krtačar" iz Šempetra pri Gorici po cesti od Trga proti Šem-bidu. Če tudi v najboljših letih, vendar ni bil kos elementarnim silam. Nekako sredi pota pri nekem vozu, iz kojega je voznik konje izpregel ter jih rešil nazaj v Trg — kajti zaradi burje in žametov ni že star in nevajen v takih rečeh". Nov krohot nastane po taboru. Lenart srpo pogleda Boštjana in molče odide. Sel je ob Pešati gori in jezno mrmral. Prišel je pod isto drevo, pod katerim se je pred nekimi dnevi zaprisegel, da bode maščeval sebe in svojega brata. Zdaj mu stopi vse to znova pred oči in jeza njegova se podvoji. Zopet se nasloni na ono deblo in polu glasno govori: „Zopet si mi ti na poti, ti... Kakor si zadnjič s truplom Nandetovim počel, tako si zdaj mene pred tolikimi osramotil. Ne boš več živel štirinajst dni. Ta roka te bode ugonobila. Ne bode nama treba deliti zaklada, ker ti ga ne boš potreboval .. . Zdaj se mu moram kazati še prijaznega, da mi ne odtegne denarja, in da odvrnem vsako suranjo od sebe . . . Zaradi tebe pojdem še jedenkrat v vojsko, da se te iznebim za vselej." Mrmral jo še nekaj, potem pa odšel. Ko se je povrnil v tabor, spali so že vsi vojaki. Tudi on pogrne plašč na zemljo, leže nanj in zaspi. Drugi dan so hoteli vojaki Lenarta zopet zasmehovati, a general jim je to ostro prepovedal. mogel niti koraka naprej — obstal je, moči so ga zapuščale in kolikor je še mogol, klical na pomoč. Slišali so ga res nekoji Podražani, ki so prihiteli ga rešit. Toda voda je bila prevelika, da bi ga vsega otrpnenega bili mogli spraviti do kake hiše. Ker so ga morali tedaj po ovinku čez most nesti v Podrago, umrl jim je med potjo ter bil ondi tudi pokopan. Iz Gorja, 9. januarija. Naše „Bralno društvo" imelo je dne 8. t. m. v dvorani „Gorjanskega doma" svoj navadni letni občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan. Novi odbor je sestavljen iz nastopnih gospodov: Župan Jakob Ž u m e r, predsednik; kapelan Matija Mrak, podpredsednik; nadučitelj Janko Z ir ovni k, tajnik in blagajnik; Andrej Ko bal, Janez Pri stol, Lorenc H u mavec, J. Zupan, odborniki. V društvu brali se bodo v tem letu sledeči časopisi: „Slovenec", „Novice", „Zgod. Danica", „Dolenjske Novice", „Mir", „Dom in Svet" in „Cvetje". — „Bralno društvo" vpisalo se je z novim letom tudi v »Katoliško družbo" zaradi izvrstnih „Drobtinic" ter je pristopilo „Katol. tiskov, društvu" z letnim doneskom 1 gld. Iz Ribnice na Pohorji, 4. januarija. Mraz, ka-koršen je le malokedaj v navadi, vlada sedaj v našem gorovji, pa še silneje v dolinah, nego v gorah samih. Snega, o katerem čitamo, koliko ga imajo na Madjarskem, v Franciji in Italiji, sedaj pri nas nimamo veliko — jedva da so hribje dobro pobeljeni — pa ravno to je najbrž tudi posledica temu hudemu mrazu, ki je nastopil že s početkom zime. Pa kaj se bomo jezili nanj, vsaj je sedaj njegov čas, da „opravi to svoje in' da bo potem poprej bolje", kakor pravijo. Tako mrzlo pa še vendar zmirom ni, da bi otrpnila Slovencem topla kri v žilah, ki jim bije za sveto narodno stvar, kajti oči-vidno je, da se narodnjaki tukaj baš sedaj, ko je malo več prostega časa, začenjajo največ buditi. Tako pomišlja že tudi naše „bralno društvo" na svoj bližnji občni zbor in veselico. To pot bi rado osupnilo tukajšnje občinstvo z nečim, kar še doslej tukaj ni bilo, namreč spravilo na oder katero priljubljeno igro, kakor n. pr. „Županova Micika". Vsa stvar in oskrba počiva v rokah g. Kavčiča, ki se kot seznanjen s takimi rečmi tudi s pripravami največ trudi; pa le teško se bodo našli potrebni spretni domači igralci. Vsaka stvar je namreč s početka teška, posebno pa za neuka še oder, torej ne moremo naprej še prav nič prerokovati, kako bo izpalo. Se ve, da bi nam hoteli iz sv. Lovrenca ali Euš katero igralno moč posoditi, potem bi že šlo. Vendar ne obupamo. Zmožnosti našim ljudem ne manjka, ako le ne bo manjkalo pravih spodbujevalcev! „Bralno društvo" v Sušah imelo je svoj občni zbor že v dan sv. Štefana. Povabilo je se ve tudi nas, pa kakor mi znano, zabave skoraj nobeden se ni mogel vdeležiti iz preraznih vzrokov. Zaupamo, da nam to dragi bratje ne bodo prehudo za zlo vzeli, kajti duh je sicer voljan, toda . . . premnogemu se zdi, da bi predolgo izostal ter se preveliko zamudil. Sicer pa se nam zdi, da je praznik svetega Štefana za društvene veselice še malo prezgoden in da se te najlepše o pustu vrše. Veselica našega društva uamenjeua je na predpustno nedeljo; pa vsaj bomo vahila na njo še poprej razglasili I Da bi le tudi kaj veselega o njej poročati mogli! Mše slovstvo. „!menopis Konjiške nadfare". (Dalje.) Levart. To si Vojniški okoličani razložijo brez vsake skrbi. Tam namreč poznajo rastlino: legvart a 1 i regvart, tussilago farfara, Hufiattich. Vulgarno ime Legvart je na Visorah pri Novi-cerkvi. V Voj-niku je vulgarno ime Legvaršek in Eegvaršek. Novo pisno ime je k hiši prinesel oče sedanjega lastnika, njegova mati pa je v krstni knjigi še zapisaua: Be-gwarschek. In po tej besedi se je prestrojilo ime Eegoršek (str. 37), a pač ne na podlagi korenine „rag" 1 Kegvaršek — Eeg[u]aršek = Eeg[u]oršek — Eegoršek. Na Dobrni rastlino imenujejo tudi: lergot. Šolska knjiga piše: lapuh. „Devčnik". Na Dobrni znam za njivo z imenom „Deuce" = Delce, ker se tam poti na več strani delijo" ali pa, ker so si tamošnji prostor o svojem Času gospodarji (samo) Dobrnski med sebe razdelili, da je vsaka hiša dobila nekako srednje-velik „del". — Toraj: Delčnik? „Šibanec". Ali bi ne bilo to isto, kar češki: | šivanec? poleg skfivanec, naš škrjanec. Vulgarno ime se nahaja v fari Frankovlje, hiša je na prosto-stoječem griču nad njivami, travniki in vinogradi. Ni nemogoče, da je ta beseda že od zdavnaj tukaj živela, ali pa jo je res kteri Ceh seboj prinesel. V nemških knjigah je beseda pisana: Schivvanz, a ljudstvo govori: Šibanc.*) Po moji sodbi je to isto, kakor po Slovenskih goricah: Šijiinec. „Marčič" je pač Mark-ič. Dva Markiča iz Celjske fare poznam osebno. Sodržnik = So-dražnik. Na Dobrni je pisno ime „Dražnik", ki ga je. imetelj prinesel od sv. Ilija pri Velenji. — Orbeljak, od „Urbl", Urban? — Pre-vernik, Prevornik, pre-vre-ti, za-vor. — Šelih, na „selih" ? selič? — Soline = Selinec? — Olar, menda Jelar, jela, primeri (str. 31): Olšnik == Jolšnik = Jelšnik. — Eesnik, resje? „Purož". Pri Dobrni je hribovita okolica Pdrož na vznožji Kozjaka. Iz globokega kota pri gospodarju Kačnik priteka voda, med tem potokom in vrsto petero hiš so strme njive in travniki, isto tako nad hišami, še više je gozdovje, a na vrhu dve mali ravnici: Dobovica in Okrožica, na prvej je Dobo-vičnik, a na drugej Okrožnik (zgornji in spodnji) S strmino Parož paralelno in hišam nasproti se ob južnej strani potočiča vleče hrib Trojna s „Trojn-šekom" na vrhu. V Parožu se pri vhodu od vzhodne strani prvi kmet zove Parožnik ali PArežnik. Kaj bi toraj bil Parož in (ali?) Purož? — Za ime okolice Piirož ali Parež pri Dobrni bi ne nasprotovalo, ako po legi sodimo, razlaganje na podstavi „rež-a-ti" in tudi „rez-a-ti", tako bi „pa-rež" bil neki stranski svet, kot zraven nekega drugega kota, in taka je rečena okolica, toraj, kar bi Nemec rekel, Seiten-graben, Nebengraben. (Konec prih.) Dnevne novice. (V „Katolišlvi družbi") je sinoči govoril gosp. dr. J. Janežič. Podal je poslušalcem poučno-zabaven govor, v katerem je razpravljal, kako sv. Oče v svojih okrožnicah skuša ozdraviti svet, ki boleha na različnih duševnih boleznih; za te različne bolezni podaja papež različnih zdravil človeški družbi. Govor, času primeren, osoljen z umestnimi dovtipi, bil je poslušalcem zanimiv, in zato jim je bilo všeč, da ga bode gospod govornik nadaljeval tudi prihodnjo sredo. — Izrazil je v uvodu tudi željo, da bi „ Katoliška družba" vrlo napredovala v novem letu; da bi se v njenih prostorih radi zbirali njeni udje, posebno pri večernih govorih. (Povodom tristoletnice) slavnega hrvatskega pesnika Ivana Franjina G u n d u 1 i č a prirede tukajšnji Hrvatje jutri v steklenem salonu čitalničnem „komers". — Braea Slovenci dobro došli 1 (Telovadilo društvo „Sokol") je imelo v torek zvečer občni zbor. Podstarosta g. Sr. No 11 i otvori zborovanje. Iz poročila blagajnikovoga in tajniko-vega povzamemo, da je društvo v minolem letu imelo 170 članov, premoženja 1140 gld. 3 kr., posebej pa 1000 gld. za 251etnico; letna bilanca 227 gld. 53 kr. preostanka. Predtolovadec g. Fink se je imenoval začasnim učiteljem, za „Mir" se je odločilo 10 gld., konečno se je sklenilo letos praznovati 25!etnico. Ker se navzoči člani glede pomnoženega odbora niso sporazumeli, bo prihodnjo nedeljo ob 11. uri dopoludne v čitalnici nov občni zbor. (O Guiululičevein ..Osmanu') se nam z Dobrne, dne 10. t. m., piše: Danes došli „Slovenec" pravi, da se je pri „ Osmanu" 14. in 15. spev zgubil. Tako se je res v obče sodilo. Vsled tega je gosp. Ivan Mažuranie priredil most med 13. in 16. spevom. Ali, da se je od „Osmana" v resnici zgubil dotični odlomek, o tem se je začelo dvojiti, ko je gospod profesor Pavič na podlagi svojih študij poskusil dokazovati, da se od „Osmana" ni zgubilo nič. Baz-logi za to trditev nahajajo se v nekem programu gimnazije v Požegi, kjer je sedanji vseučiliščni profesor o svojem času služboval. Bečeno tiskovine nimam, to omenjam le zavoljo tega, da jo lahko poišče, kogar bi Guudulieev „Osmau" pobliže zanimal. *) Ljudstvo si je menda neznano mu besedo razlagalo po razumljivem izrazu „šiba". Podobno so jo pripetilo v sledečem slučaju: Nekaj čez deset let jo, kar je neki „po svetu" hodeč črevljar, rodom čeli, prišel na Dobrno. Tu si jo v hribih na Brdcah našel nevesto. Pii neki priložnosti mi je njegova žena rekla, da so ji mož piše Kolarič, a sinček je trdil, da je Kolarek, pozneje sem zvedel, da se gospodar zove: Kolaifk. Sosedjo ga kličejo: Pem. Pis. (Ribnica na Štajerskem) je brez dvoma zdrav kraj, in pa tudi prijetno mora biti ondi življenje, kajti poleti ni prehude vročine, po zimi pa ne poznajo prehudega mraza. Te dni, ko se je v Celji živo srebro skrčilo na — 23° E., imeli so v Eibnici le od 1. do 3. januarija po — 9° E., druge dneve pa med — 5° E. in — 7° E., akoravno leži Eibnica okoli 1000 metrov nad morsko višino. Vsled tega so ljudje tamkaj silno zdravi in trdni, tuberkuloze skoraj ne poznajo. Čuda pač ni, da se prebivalstvo od leta do leta množi in jih gre več na tuje sreče iskat. Ta slučaj porabil je veliko-nemški list v Gradci, češ, da se bodo vendar Ribničanom odprle oči, da brez nemščine dalje ne bodo živeli. (Vabilo) k veselici s petjem, deklamacijo in tombolo, katero priredi čitalnica pošto-jinska v svojih prostorih v nedeljo, 15. jan. t. 1. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina prosta. (Novi zastop čitalnice metliške.) Ravnatelj g. Navratil; tajnik g. Pavlič; blagajnik gosp. W a c h a ; odborniki gg.: A b o d i č, G r e g o r a č, Kožar in Sest. („SpoIek sv. Vojtecha") je razposlal svoje knjige društvenikom. Ta „Spolek" je nekako podoben našej „Družbi sv. Mohora". Referat, ki smo ga dobili, priobčimo priložnostno, ko bo listu več prostora. („Deutscher Vereiii" v Celji.) G. dr. F o r e g g e r je z neko tožbo zoper „Siidsteiriscbe Post" propadel. Sedaj mu je imenovano družtvo v Celji kakor v tolažbo izreklo popolnoma zaupanje. Ob enem se je pri isti seji načelništvo vredilo tako: načelnik je g. dr. S c h u r b i, odborniki pa gg. Fr. M a t h e s, dr. N e c k e r m a n n , E a k u s c h (kateri, tega „D. W." ne pove), Easch (knjigarska firma: Drexel), S k o 1 a u t, E h r 1 i c h. (Slovo mešetarjem.) „Gospodarski Glasnik" v najnovejši številki javlja, da avstro-ogerski grajščaki nameravajo ustanoviti družtvo, katero bi njihove gospodarske proizvode na Dunaji v posebni proda-jalnici nepokvarjene in po ceni prodavalo. Tako bi odpadlo mešetarstvo in v obče posredovalna kupčija med producenti in konzumenti. Prodajalo bi se na ta način tudi sveže meso, mleko in mlekarski proizvodi, moka, sadje, perotnina, sočivje, divjačina, ribe itd. Dunajčani bi tako iz prve roke potrebno radi kupovali, producenti pa dobivali še dobiček, kateri sedaj mešetarji jemljejo in sploh posredovalni kupčevalci. Oglasiti se je pismeno pri gosp. baronu Štetter-u v Stockerau, Spodnja Avstrija. — K temu dovoljujemo si vprašanje: Ne bi li bilo mogoče, da bi naše kmetijske družbe ubogemu kmetu, ki si sam pomagati ne more, posredovale pri prodajanji pridelkov? (Avstrijski podaniki), ki imajo na Eusko-Poljskem svoja posestva bodisi v lasti ali le v zakupu, dobili so povelje, da naj se izselijo. Pritožbe proti temu povelju se ne sprejemajo. Dalje je Eusija vse višje častnike poljske narodnosti, ki so imeli po južnih pokrajinah v Eusiji zapovedniška mesta v rokah, kar od kraja odstavila. Ob avstrijski meji dala je pa vso živino, zlasti klavno in pitano, popisati in je kmetom naročila, da jo odženo v notranje, ko bi pretila vnanja nevarnost. (Vojno ministerstvo) namerava letos sklicati k vajam vse letnike pri onih vojih, ki dobe v teku leta nove puške-repetirke. Doslej je bila namreč navada, da se je vsak rezervist udeležil treh vaj, brambovec pa po pet. Prvi voj (Corps), ki že ima nove puške, je 10. na Moravskem in v Šleziji. Ondi se prične vežbanje že 22. t. m. in bo trajalo sedem dni. (Tajni policijski ageutje) v L v o v u , K r a-k o v e m , Pragi, Brnu in Gradci poslali so poslaniški zbornici peticijo, da bi se jim zboljšala služba. Dalje prosijo, da bi se jim prizual značaj državnih uradnikov z imenom „inspektor" ali „re-visor", ter naj bi se odpravilo ime „stražnik". Prizna naj se jim tudi pravica do uradniških mest po pisarnah, kakor jo imajo c. kr. podčastniki po lžletnem službovanji; dovolijo naj se jim funkcijske doklade, pokojnina ne še le po 40, temveč po 30 službenih letih in konečno naj se odpravijo sedanje disciplinarne zaporne kazni. (Razpisana) je služba okrajnega živinozdravnika v Kočevji; prošnje do 10. februarija deželnemu pred-sedništvn. — Eazpisana je služba jetniškega paznika pri c. kr. okrožnem sodišči v Eudolfovem; plače 300 gld., prošnje do 11. februarija e. kr. okrajnemu sodišču v Eudolfovem. (Pogorela) je parna žaga gospoda Martina Plešivčnika v Vojtiui pri Slov. Bistrici dne 7. t. m. zjutraj po 6. uri z vsemi stroji in lesom. Zavarovana je bila za 15.000 gld. (Zalevskeinn,) znanemu poštnemu defravdantu dunajskemu, je najvišji sodni dvor osemletno ječo znižal na šestletno. (Letošnja zima) obdarovala je celo Evropo s tolikim snegom, da ga niti ne morejo sproti spravljati ; večinoma trpi škodo ves evropski železnični promet. Italija in južna Francija ste znani daleč po svetu zaradi milega svojega podnebja. Letos pa je tam polno snega, in tudi mraz je za ondašnje prebivalce grozovit. V Bologni podrla se je zaradi prevelike snežene teže streha na branilničnem poslopji; v cirkusu Minardi so ravno jahali, ko se je začela pod snegom lomiti streha. Slične novice poročajo se iz Turina in Parme, kjer je sneg podrl dve hiši. V Eeggio d'Emilii ljudje zvečer — ako smemo verjeti dotični vesti — niso mogli zapustiti gledališča, ker je med predstavo padlo snega nad meter visoko pred vrata. Kdor je šel letos v Nizzo prezimovat, grozno se je zmotil, ker sneg se je kadil s takim veseljem, kakor po naših Grintovcih; zapalo ga je dobro ped visoko. V Marziliji je razsajal tolik vihar, da par-niki niso mogli iz luke. Veliki zameti so bili na Krasa; tako je bilo po ogerskih železnicah. Iz Budimpešte od 29. do 31. m. m. ni odšel noben vlak. V Krakovem je snežilo, kakor bi se tepli berači. Tudi iz Srbije so došla poročila, da je bil zaradi žametov promet ustavljen. (Iz c. kr. poštne hranilnice.) Vodstvo imenovanega zavoda izdaja začetkom vsakega meseca tiskano okrožnico z računom o poslovanji. Mi smo iz iste redno povzemali glavne podatke. Isto nameravamo po vzmožnosti storiti tudi letos. Za sedaj imamo pred seboj najnovejšo okrožnico. V uradnem delu tiskanice daja se poštnim služnikom na znanje, da bode dosedanji pečat na plačilnih nakaznicah dobil novo obliko: beli orel-dvoglavec nahaja se v rudečem okvirju, iz katerega se razvidi datum izdane nakaznice. Drugo naznanilo pove, da bodo tudi nakaznice same imele novo obliko, kakor se ista predočuje na strani 2. in 3. okrožnice. Tretje določilo opozarja na pismeno občevanje vložnikov z uradom na Dunaji. V ta namen se na vsaki pošti dobi primeren ovitek in je pošiljatev poštnine prosta; isto velji tudi za slučaje, ako kakor vložnik rabim svoj zasebni ovitek (kuverto), le če je vsebina odposlanega pisma v zvezi s hranilnico. Okrožnica potem objavlja izkaz o prometu v mesecu decembru, kojega smo včeraj priobčili v notici, in slednjič podaja splošno izvestje o poštni hranilnici na Ogerskem, Francoskem, Nizozemskem, Angleškem, Švedskem, Belgijskem. Ge bi ti podatki koga zanimali, postreže mu z okrožnico vsak poštni uradnik, kakor smo to že večkrat povedali. Naj še dostavimo, da je v Belgiji »šolskih hranilnic" 4775, varčevalcev pa 186.521, ki so do konca decembra 1886 prihranili si 3,275.137 frankov. Po Avstriji še šolske hranilnice niso uradno uvedene, tako namreč, da bi učitelji bili prisiljeni voditi in nadzorovati vložne knjižice svojih učencev. Poznamo pa na Slovenskem duhovnike iu učitelje, ki so to skrb prevzeli samovoljno ter hodijo na roko mladim vlagalcem-varčevalcem. (Catalogns provinciae Austriaco - Hnngaricae Societatis Jcsu) za 1. 1888 je izšel. Iz zanimljive knjižice razvidimo, da ima avstrijsko-ogerska pokrajina Jezusovega reda sedaj 289 mašnikov, katerih pa 39 biva zunaj pokrajine, večinoma v Avstraliji. Naselb ima imenovana pokrajina tostran in onostran Litave 16, in eno v Bosni (Travnik). Vsem Jezu-sovcem te okrajine je na čelu pater provincijal, č. g. Josip Mile, rojen 1. 1841, bivajoč na Dunaji. Telegrami. Dunaj, 12. januarija. „Wiener Ztg.": Cesarsko lastnoročno pismo Taaffeju sklicuje državni zbor na dne 25. januarija. Gradec, 11. januarija. Pri občinskih volitvah dne 9., 10. in 11. t. m. za okolico celjsko zmagali so Nemci tako, da je na njihovi strani 16 odbornikov in 8 namestnikov, na slovenski strani pa 8 odbornikov in 4 namestniki. Budimpešta, 11. januarija. Ignacij Helfy je interpeloval v današnji državnozborski seji vlado o zunanjem političnem položaji. Rim, 12. januarija. Pri avstrijskem veleposlaniku bil je včeraj velik sprejemen večer. Navzoči so bili ministri, senatorji, poslanci, vse častne gospe kraljičine, in sploh izbrana rimska družba. Petrograd, 12. januarija. ,.Borsen Ztg." naglasa iz poročila finančnega ministra, da se vojni proračun ni zvišal, marveč celo znižal — dokaz o veliki in odkritosrčni miroljubnosti rusko vlade, koja bo, kakor je upati, pripomogla k zmagi mirovne politike ruskega carja. Berolin, 12. januarija. Cesar se je včeraj povoljno počutil, imel ni nobenih bolečin in je bil nekaj časa zunaj postelje. Zadnja noč dobra. Umrli so: 10. januarija. Karol Tavčar, hišni posestnik, 54 let, Novo ulico št. 5, vsled omehčanja možgan. 11. januarija. Selma Rozina, urednikova hči, 7 let, Pred Škofijo št. 20, Variola. V bolnišnici: 9. januarija. Anton Leske, pisar, 70 let, vsled raka v želodci. — Matevž Perme, delavec, 42 let, umirajoč prinesen. "Vremensko sporočilo. Anton Obreza, tapecirar in dekorater Ljiil>l jnnl, Ključarske itlieo stcsv. 3, priporoča prečast. duhovščini in slavnemu p- n. občinstvu za iz-vanredno znižano ceno, veljavno le januarija in febru-arija t. 1.: Divane (glej podobo) po 26 in 27 gld. Stole po 8 in 9 gojd. Mo-droce na peresih (Federroadratzen) po lO gld. Žimnice po 22 gld. in višjo. Molilni klečalniki in cerkveni stoli. Za dobro in pošteno delo so jamči. Naročila z deželo in poprave, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela se točno in najceneje izvršujejo. Cenilci s podobami zastonj in f ranico na za-htevanjc.__(9) g čas Stanje g Z ' ---Veter Vreme il«t< ~ opazovanja zmkomela toplomera o" ž njo sklenjena organistova služba * I v Spodnji Idriji Ibo o sv. Jurju 1888 * izpraznjena. ♦< Kdor hoče o tem kaj več zvedeti, naj se obrne » na cerkveno predstojništvo. (S) ^ * II ni ta E toerl«, izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje. ZKjJ sa R»l.jgj* ii:b, za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vso v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na dežoli kot znano reelno fino delo in najnižje eene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem K lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljšo nego vse te vrste v prodajalnah. (10) 4* Cenilce na zalite vanje. VABILO NA NAROČBO. Mladost! po tvoji temni zarji — Srce britko zdihuje" kakor slavnemu pesniku, tako tudi X marsikomu drugemu, akoravno ni doživel britkih skušenj. Komu se ne vrača spomin najraje v ♦ mladostna leta? Ta spomin nas poživlja, ta spomin nam vzbuja gorka, milobna čustva. ♦ Pa ne samo naša mladost. Stopimo v sredo mladenicev! Ali nismo med njimi pomlajeni Ž tudi mi, in srce — ni li znova oživelo? «► 0 mila, draga nam mladina! Ko bi ti vedela, kako to liubi veliko mož, kako misli nate, ♦ kako se raduje nad tvojimi radostmi in žaluje, ako je tvoja osoda tužna! Šla bi počivat na taka % krepka prsa, iz katerih dije ljubezen do tebe. ♦ Mladeniča vidim poslavljajočega se od očetovske hiše. Mati si briše solze, očetova roka ♦ ga blagoslavlja. Oba pa tare skrb, kdo bode sina — odhajajočega z doma v svet — spremljal, % čuval, vodil. !n taka skrb ni prazna. Mnogokrat še huje teko solze, ko se je sin povrnil izmed ♦ sveta na dom očetov. % Kaj bi dali roditelji, ko bi mogli dobiti varuha in vodnika otrokom v tujini! X Nepremagljiva ljubezen do vrle mladine — naše nade in našega veselja — napotila me ♦ je, da sem sklenil izdavati z novim letom * ♦ t X ♦ zabavno-poučni list m i namenjen v prvi vrsti mladini, ki hrepeni po višem izobraženji in napredku, potem pa tudi vsem omikancem, ki se žele zabavati in blažiti s slovstvenimi lepimi izdelki in si razširjati znanje z lahkimi poučnimi spisi. „Dom in svet1' bo prinašal v prvem delu leposlovne proizvode; v znanstvenem delu bode skušal obsegati vsa znanstva, da bode obče zanimiv ter koristen. Napovedan list bode najprej opazoval dom — domovino in vzbujal, čuval ljubezen do nje: vodil bode pa tudi v svet, v daljni in širni, kjer so tuje šege in tuja ljudstva, kažoč, kaj svet — sedanji in nekdanji — ponuja. „Dom in svet" želi biti zgoraj omenjeni vodnik. Narodnjake, rodoljube, ki ljubijo mladino in hote, da narod naš napreduje, vljudno in srčno prosim duševne in gmotne podpore. Milo mladino in vse one, ki hrepene po pravi temeljiti omiki, vabim, naj se obilno na list naročajo, naj ga razširjajo. ♦ Posebej prosim slovenske pisatelje iskreno obilne pomoči. $ ^ Nadejam se, da bode list našel pot do mladih in za vzore navdušenih src: vzrastel je, ♦ ♦ zelenel in cvetel bode na gorkih tleh njim udanega srca. ♦ X List bode pisan lahko umljivo; skrb mu bode za pravilen, čist, bogat, a vendar domač X X jezik, Skrb mu bode za raznovrstno tvarino — v malem obsegu. ♦ List bode izhajal dne 20. vsakega meseca na celi poli velike osmerke. Cena mu je: ♦ j&l* dL-€»€> za leto, za pol leta. Ako priraste kaj čistega dobička, rabil se bode za razširjanje lista in za podpiranje ubožnih dijakov. Uredništvo in npravništvo je v Marijaniščt. Za Ljubljanske naročnike posreduje iz prijaznosti „Katoliška Bukvama". V Ljubljani, na god sv. .Jovana Evang. 1887. (3) Dr. Francc Lampe, urednik in izdajatelj.