KATQLJSK (3KRKVEN LIST.
Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velj4 po pošti za celo leto 4 gld. kr., za p.»l leta 2 ?id. 40 krM zaOeterr letal eld. tf» kr V tiskarniei sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld., zacetert leta 1 «1.; ako za.iene na ta .lan praznik, izide Danica tian poprej.
Tedaj XXXV.	V Ljubljani, 17. sušca 1882.	List 11.
Terpečemu Zveličarju.
Pozdravljam mili Jezus Te, Z ljubezni, ki terpiš za-me; Oh, bodi naj ljubezen ta Na vekomaj pozdravljana!
Z ljubezni v Getsemanu tam Te vidim sklonjenega k tlam, Za moj greh moliš, se solziš, Britkosti same kri potiš.
Z ljubezni za-me, oh strašn6 Razbičati si daš telo,
V	potokih lije rešnja Kri, Za moj, za grehe vsih ljudi.
Z ljubezni za-me kronan si, Ah — s tern jem kronan — Kralj Časti, Si bil strašno zasramovan, Za žezlo terst Ti v roko dan!
Z ljubezni za-me, moj Gospod! Zadeneš križ, pretežki hlod, Ki ga otežil je moj greh, Medli! pod njim kervav na tleh.
Z ljubezni Ti, o Kralj nebes! Daruješ Be na križni les; Ko vso preliješ kri sveto,
V	resenje duš, zaprčš oko. —
Pa kaj, o Jezus! jaz storim Z ljubezni za-te, al gorim? — Ah! v strašni nehvaležnosti Ponavljam z grehi rane Ti!
Pa glej, Zveličar moj, skesan Obljubim Ti današnji dan; Ne bom Te ranil z grehi več, Učenec Tvoj čem bit' goreč.
Spoznam ljubezni večne žar Pozdravljal bodem jo vsikdar.
Preljubi Jezus, daj, o daj, Da bom Te hvalil vekomaj!
Radoslav.
Posnetek okrožnice sv. Očeta Leona JEM M 8 fio iiatijanskih škofov.
'Dalje.)
Na mesto tolikih in tolikerih ugrabljenih dobrot pa oa^topijo naj veči nadloge. Zakaj tisti, ki sovražijo kersansko modrost, prekucnejo deržavo v nesrečo, naj tudi še tolikanj terdijo, da delajo le za njeno srečo. Nobena reč sere tako hudo ne podžiga in naj kužljivših pohlepnost tako ne budi, kakor nauki teh ljudi. Oni namreč zaničujejo nebeško luč sv. vere v umu in v vedi; kjer pa je ta ugasnila, tam se človeški um pre-kucuje v zmoto, ne vidi resnice, in le prelahko zabrede v nevredni in ostudni materijalizem (zatopljenje v golo posvetnost). Oni zaničujejo večno in nespremenljivo ravnilo in ne spoznajo Boga za naj višega postavodajavca in sodnika. Kjer pa teh podldg ni, tam postave pogrešajo zadostnega in primernega zagotovila, vse zapovedi za vravnavo življenja se izpeljujejo le samo iz človeške volje in menitve. V deržavi vsled tega iz nezmerne svobode, ki jo oznanujejo in tirjajo, vstane razuzdanost; za razuzdanostjo pa nasleduje razdjanje reda (prekucije), in to je naj veči nesreča in kuga v deržavi. Zares, ni je bilo bol) ostudne in žalostne deržave, kakor tista, v kteri so taki nauki in taki ljudje kaj časa gospodovali. Neverjetno bi bilo, ko bi ne imeli tega novih zgledov pred seboj, da ravno ljudje, ki so v hudodelnem divjanji ime svobodo zlorabili, so se v moriji in požiganji pasli.
Ako Italija dozdaj tolikih grozovitost ni še občutila, moramo to najprej pripisovati posebni dobroti Božji, potem pa temu vzroku, da tisti samopašni in hudodelni nauki še niso mogli dobiti gospostva, ker v veliki večini so Italijani stanovitni v katoliški veri. Ako pa bi se včrski jezovi prederli, bi se Italija naglo pogreznila v naj bolj žalostne strahote, ki so svoje dni naj veči in naj bolj cveteče narode pretresale. Zakaj enaki nauki morajo gotovo tudi enak konec imeti, in seme ravno tiste pregrehe mora tudi ravno tisti sad roditi. Se več,
italijansko ljudstvo bi za taljenje vere moralo morebiti ie britkejši šibe okusiti, ker na greh nezvestobe in brezbožnosti bi navalilo se tudi zadolženje nehvaležnosti. Ni bilo namreč kako naključje ali begoča človeška volja, da je bila Italija že od začetka deležna po Jezusu Kristusu pridobljenega zveličanja, da je v njenem naročji bil postavljen Stol sv. Petra, ter je v dolgem teku let vživala velike in božje dobrote, ki same po sebi pritekajo iz katoliške vere. Zato bi se pač močno imela bati tega, kar sv. apostelj Pavel nehvaležnim narodom žuga in preti, rekoč: „Dežela, ki velikrat na njo -padajoč dež serka v si in tečne rastline obrodi tistimf ki jo obdelujejo, prejema blagoslov od Boga; ako pa rodi ternje in osat, je zaveriljiva in prekletju blizo, njen konec je poiganje (Hebr. 6, 7. 8.)	(Dalje nasl.)
MzgieM bogoijubnih otrok iz rmih eator ker*ean*ira. III.
1. Blaženi Janez Berhmans.
(Dalje.)
Obširno mi tukaj ni popisovati njegove samostanske popolnosti, vendar nekterih poglavitniših reči, se mi zdi, da ne smem zamoicati, ker so za sleherno mlado serce tolikanj podučljive.
Po skerbnem dveletnem pripravljanji v novicijatu mu je bila dovoljena trojna redovna obljuba, ki jo je storil sabotni dan, 25. sept. 1618, in kmali potlej so ga sarad njegovih dušnih zmožnosti in serčne blagovitosti poslali v Rim, kjer je ostal do smerti.
Trojna obljuba! to mu je bil zdaj predragi biser, ki ga je hranil na dnu svojega serca z vso mogočo zvestobo in čuječnostjo. Prav po Jezusovem izgledu je ljubil sv. revščino tako, da se je vsemu odpovedal in tudi naj manjše reči ni maral svoje imenovati. Njegova ▼estnost je bila v tej zadevi tako velika, da si še pri-
Sroste podobice ali košček papirja ni upal sprejeti ali arovati ali posoditi brez dovoljenja viših. Ko nekikrat ni imel prilike za dovoljenje prositi, pa je vendar od sobrata sprejel podobico v spomin, je bil vsled tega tako v sercu nemiren, da si je to zapisal v dnevniku za napako, ki jo hoče vedno obžalovati. Drugikrat je prišel od kardinala Belarmina in so ga vprašali, kaj je dobil za dar od kardinala, je odgovoril: „Nič; in ko bi mi bili kaj ponudili, bi si bil ponudbo hvaležno odrekel." Belarmin to zve, se začudi in pravi: „Ravno tako bi bil sv. Alojzij govoril in delal." — Ponošena obleka, zastarela priprosta sobna oprava mu je bila najbolj všeč; a čisto in snažno pa je moralo pri njem biti vse.
Če mogoče, še bolj skerbno je varoval drugi biser, sveto deviško čistost. Na podlagi kerstne nedolžnosti, s ktero je v samostan prišel, je to angeljsko čednost zdaj še z novo obljubo posvetil, ter jo je z Božjo in Marijno pomočjo pa z lastnim prizadevanjem ves čas v naj lepši neomadežani lepoti ohranil. „Dve reči" — tako je rekel sam svojemu dušnemu vodniku — „mi dajate veliko tolažbo, za ktero ne morem Boga zadosti hvaliti: da sem namreč deviško čistost v njenem cvetji neomadežano ohranil, in pa da nisem nobenega odpustljivega greha vedoma storil." In o drugi priliki je ravno tako odkritoserčno povedal, da nikdar tudi še celo nobene misli zoper „angeljsko čednost" ni imel. Tako je bil srečen, da celo nikakoršnih skušnjav ni imel zoper sveto čistost; tudi v sanjah ni bil nadlegovan.
Tolika čistost in svetost je bila seveda posebna milost božja. Toda milost si je treba sprositi, ali pa
zaslužiti. Oboje je bilo pri Berhmansu. — Njegova obilna pobožnost nam je že znana; v samostanu pa si je še pomnožil in spopolnil, kar je imel od pred v navadi. Vsi so ga imeli za izgled v molitvi; kajti znotranja serčna pobožnost se je tudi na zunanje kazala: klečal je ves Čas nepremaknjen s sklenjenimi rokami, z veselim nebeško ginjenim obrazom — ves zamaknjen. Raz-mišljenosti v molitvi še skor poznal ni. Če je kako cerkev obiskal, se je berž v molitev tako glob »ko zatopil in zamislil, da ga je moral njegov spremljevavec večkrat poklicati in opomniti, da je že čas potekel. Ne-kteri tovarši njegovi so zato prav radi blizo njega pokleknili, da bi bili njegove pobožnosti deležni, da bi se ogreli in vneli od njegove gorečnosti. Nek imeniten gospod je bil tako ginjen, da je ravno zavoljo njega začel pridno v cerkev hoditi. „Vselej ga vidim", je rekel, „na odločenem tihem prostorčku klečati in moliti z veselo žarečim obrazom, s pobešenimi očmi, s sklenjenimi rokami kakor svetnika; in res ga imam za pravega svetnika." — Po šestkrat in še večkrat na dan je obiskoval presv. Rešnje Telo. Ker je hotel v vseh reččh družim enak biti in na zunanje nič posebnega za-se imeti, je sicer tudi on le ob nedeljah in praznikih pristopal k mizi Gospodovi, pa vselej z največim hrepenenjem in nenavadno pobožnostjo. „Vselej občutim", je rekel, „čisto novo moč v sebi, kadar sem se nahranil s tem kruhom močnih; moja duša hrepeni in koperni, ko se teden h koncu nagiblje." Če je med letom prišel kak zapovedan praznik na nedeljo, je ves žalosten rekel: „Ta teden zgubimo eno obhajilo." — Prav posebno ljubezen in pobožnost je imel do Matere Božje. „Ko je bil že blizo smerti", tako pripoveduje njegov verstnik, „Bem ga nekega dne vprašal: Brat Berhmans, povejte mi zdaj, kteri vam je bil naj imenitniši pripomoček za zveličanje? Odgovoril mi je naravnost: To vam rad razodenem: od tistega dne, ko sem se odločil za popolnost se prizadevati, sem sklenil za podlago imeti pobožnost do presvete Device. In Njej se imam tudi zares zahvaliti za vse, kar sem v tej zadevi dosegel." Tudi sicer je večkrat rekel: „Ce Marijo ljubim, sem gotov svojega zveličanja in redovne stanovitnosti; če Marijo ljubim, bom od Boga vse prejel, vsegamogočen bom." V njegovih spisih se nobena reč večkrat ne ponavlja, kakor sklep, Marijo ljubiti, in Njej zvesto in vdano služiti: „Nikdar ne bom počival, dokler ne dosežem prav priserčne ljubezni do svoje presladke Matere Ma rije." Kakor se je zjutraj zbudil, jo je pozdravil, preden je spat Sel, se skoraj ni mogel dovelj vdano posloviti od Nje; preden je kaj zavžil, preden se je šel učit ali razvedrovat, in sicer brezšte vilo krat med dnevom, Jo je s sinovsko vdanostjo počastil. V vsaki potrebi je naj-pred pri Njej pomoči iskal za-se in za druge. Njegov tovariš, ki je bil ž njim v eni sobi, je na tem spoznal, kdaj ga zel6 glava boli, če je bukve odložil in začel rožni venec moliti. Le-to molitev je zelo rad molil in tako pobožno, da je na vse drugo med tem pozabil in ni vedel, kaj se krog njega godi. Po noči v spanji je imel pervi čas rožni venec ovit okrog roke, pozneje okrog vrata. Njegov navadni izdihljej je bil: „Marijo hočem ljubiti", ali pa, „Marija, Tebe ljubim!"
Ali je mogoče, da bi tako pobožno in molitveno serce ne bilo ob enem tudi sveto in Čisto?
Vendar ne le samo z molitvijo, ampak tudi z lastnim trudom in prizadevanjem si je kolikor toliko zaslužil to posebno milost božjo.
(Dalje nasl.)
Pojdite k JoiefU.
(Pristavek k presnjim spisom.)
Te dni sem dobil iz štajerskega od visoko časti* tega gospoda prijatelsko pismo, iz kterega naj v večji češenje svetega Jožefa to-le posnamem:
Da med brezštevilnimi svetniki za Marijo Devico, preblaženo Gospč presvetega Serca, sveti Jožef, varh presvetega Jezusovega Serca, v nebesih naj večjo čast in oblast ima, tega me sledeči resnični dogodki ne le učijo, temuč v globočini serca prepričujejo. In vest mi ne dd miru, serce me žene, da t > očitno po „Danici" razglasim, naj bi k mogočnemu priprošnjiku svetemu Jožefu se zatekali in pri njem p moči iskali, kterikoli so v kaki sili ali potrebi; zlasti se, kteri so v nevarnostih, da bi se kaj ne pregrešili zoper šesto in deveto zapoved Božjo; ker sveti Jožef je posebni varh svete nedolžnosti in prelepe čistosti.
1.	Jaz, Terezija Polak, iz št. Pavla doma, in uboga dekla v Celji, 40 let stara, sem bila hudo zbolela. Noga se mi je bila na treh krajih odperla. Štiri leta sem hudo terpela; noga mi je vedno huje otekala. Zdravniki mi dejo, da moram službo pust ti in v miru ležati, ako hočem
še kiike dve leti živeti---- Jaz uboga sem prestrašno
terpela; cele noči sem prebedela; ..eznansko me je pikalo in peklo, kakor da bi odeja gorela na meni. V tej moji britkosti me obiše moja prijatlic», in ko me vidi v tolikih bolečinah vso pobito, mi reče: „Ti, pas svetega Jožefa ti bo pomagal; sej so v premišljevanji svetega križevega pota govorili tudi od moči tega pasa." — Poprosim toraj gospodičino Vovk, da mi je presker-bela pas svetega Jožefa. Ko o Binkoštih pretečenega leta res dobim blagoslovljeni pas svetega Jožefa, opravljam v čast svetemu Jožefu več devetdnevnic, se mi noga zaceli, in zdaj sem čisto zdrava, ter si zopet svoj kruh služim in vedno hvalim Boga in svetega Jožefa. Vest mi pa ni dala miru, dokler nisem sklenila to ozdravljenje po „Danici" razglasiti.
2.	Jaz, Terezija Kopriva, sem v ušesih dalj časa bolehala; slednjič sem tako oglušela, da v cerkvi nisem več orgelj slišala. O zares žalosten je bil moj stan! Zvem pa za pas svetega Jožefa. Vzamem ga, in pričnem opravljati devetdnevnico v čast svetemu Jožefu, in že tretji dan dobim posluh, ter na tanko slišim, kakor pred boleznijo. Čast in hvala Bogu in svetemu Jožefu!
3.	Jaz, Marija Dimec, sem bila tako hudo bolna, da sem v nezavednosti ležala; in inašnik so mi podelili le sv. poslednje olje in mi že dali papežev blagoslov. Molile pa so za-me, z mojim spovednikom vred, pobožne tovaršice; in zdelo se mi je, da vidim belo podobo svetega J< žefa z nebeškim Detetom v naročji, kakoršna je v Celji nad cerkvenimi vratami, in odleglo mi je, da sem tudi ozdravela. Dalj časa sem bila zdrava. Začelo me je pa po glavi neznanko tergati. Ovežem si roke s pasom svetega Jožefa; in kakor čudna sapa me prešine, in vsa bolečina zgine.
4 Veliko jih terdi, da odkar nosijo blagoslovljeni pa3 svetega Jožefa, veliko lože j premagujejo vse skušnjave, in da jim sveti Jožef v mnogoterih časnih zadevah prečudno pomaga.
Naj bo vse v večji čast Božjo in v češenje svetega Jožefa!
Kdor želi več tega zvedeti, in kdor želi biti poseben častivec svetega Jožefa, naj si omisli čedne bu-kvicc „Vijolice svetega Jožefa", ki so prav primerne tudi za „Marijne Šmarnice"; pa naj še si privzame majhne bukvice „Pas svetega Jožefa". In če se hoče še posebno prikupiti temu mogočnemu priprošnjiku za veB čas svojega življenja in še posebej za zadnjo uro,
naj pristopi v našo „družbo vednega češenja svetega Jožefa".	j. v.
Sv. Joief, mogočen besednik za prednike.
V misijonskih sporočilih „Lettres du Scholasticat S. J. de Mold" 1881, ktere na Angleškem izdajajo s Francoskega pregnani oo. jezuiti, poroča misijonar iz Chile a sledečo dogodbo:
Molil sem na veliki četertek pred sv. Rešnjim Telesom; kar me pokličejo k bolniku, ki se že več let ni bil spovedal. Čeravno so na njegovo prošnjo po me poslali, vendar ko so mu moj prihod naznanili, ni nič več od spovedi hotel slišati,"rekoč, da je preslab, pa tudi nepripravljen za tako sv. opravilo.
res, iz sobe, kjer je revež stokal, prihajal je neprenašljiv, že popolnoma mertvaški duh. Ali vse to me ni zbegalo, temuč terdno sem upal, da še ni prepozno dušo umirajočega rešiti, in ostal sem ter v voljo Božjo vdan dolgo čakal in goreče molil: „Iz globočine vpijem k tebi, o Gospod! Gospod usliši moj glas", glas namreč, da ne bi tej ubogi duši odtegnil svojega usmiljenja. Vmes pa sem včasi prosil strežnike bolnikove, naj ga opomnijo, da duhoven še čaka zunaj zunaj, in je vsaki trenutek pripravljen še pred smertjo ga z Bogom spraviti. Ali nesreča, da odgovor njegov glasil se je vedno, da ne.
Ko je tako pretekla cela dolga ura, mi naznani bolnik, da se mi prav serčno zahvaljuje za moj trud in mojo dobro voljo; pa sedaj naj le odidem. Vendar tako, da bi kaj ne opravil, se nisem hotel verniti. Pri svojem prihodu sem se bil namreč z detinskim zaupanjem in serčno ljubeznijo zatekel k svetemu Jožefu, in sem ga ponižno prosil, naj za volj Jezusa in Marije sprejme tudi tega ubogega grešnika za svojega rejenca; naj oživi v njem misel na večnost in na križanega Jezusa in mu vtisne globoko v serce občutke svetega strahu božjega. In slednjič, ker sv. Cerkev sv. Jožefa časti kot posebnega patrona umirajočih, priporočil sem mu še posebno za smertno uro dušo in telo bolnikovo. Tako sem pač v zaupanji na sv. krušnega očeta Zvcličarjevega in pri-prošnjika umirajočih tudi dve uri in še dalje lahko čakal na rešitev neumerjoče duše.
Res da, tudi druga ura je že skoro bila minula. S toliko večjo pobožnostjo sem se toraj zatekel k sv. čistemu ženinu in zvestemu varhu preblažene Device in Matere Marije, ter molil in prosil tembolj goreče: „Odreši, o Gospod, dušo svojega služabnika vseh grešnih vezi, da se zopet zbudi v slavi vstajenja in razveseli med tvojimi izvoljenimi in svetniki'čim bolj se je bližala srnert nesrečnemu. Med molitvo pa se mi zbudi misel, ktero sem cenil kot od svetnika poslano in govoril sem sam seboj: ,.Sv. Jožef mi le vzrok kaže, zakaj se ubožec tako dolgo in tako terdovratno vsaki spovedi zoperstavlja." Potem sem poprosil blagoslovljene vode, stopil pred sobo bolnikovo ter duri in prag v imenu presvete Trojice trikrat pokropil, rekoč: „Poberi se satan v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa!"
Komaj sem tretjič te besede izgovoril, že bolnik svoje hčere po meni povprašuje. Odgovorijo mu, da se nisem zmenil poprej za njegove besede, in še vedno čakam. Sedaj pa mi dovoli, da smem k njemu.
„O moj Bog, zahvaljen bodi; o premilostljiv Bog, kako sem ti hvaležen!" zdihoval je, ko me zagleda, in jokal je, kakor dete.
Oni kužni smrad pa se je med tem čisto spremenil.
In ravno ta duh, kakor nektera druga znamnja poter-
*
jala so mi slutnjo, da si je tukaj svoje žertve iskal hudi duh. Navzoči so pripisovali to čudno spreoberojenje blagoslovljeni vodi.
Kmalo potem se je bil bolnik spovedal. Ko pa ga vprašam: „Želite morda zjutraj tudi sv. Popotnico sprejeti in z zakramentom sv. poslednjega olja prevideni biti?" mi odgovori: „O ne, ne jutri, tcmuč danes se, kajti drugač bi bilo prepozno." Tako se je tedaj zveččr o poli šestih tudi zgodilo. O polnoči pa je srečno v Gospodu zaspal in umiraje se izdihnil presladke imena: „Jezus, Marija, Jožef!"
Poročilo pa sklepa misijonar tako-le: Vselej sem na sv. Jožefa in na čudežno moč blagoslovljene vode imel veliko zaupanje; toda tako očitno in tako mogočno, kakor pri tem grešniku, se dobrote tega svetnika in Čeznatornega djanja blagoslovljene vode nisem nikdar prepričal.
Iz povedanega pa se lahko marsikaj učimo.
Pred vsem prosimo z velikim zaupanjem sv. Jožefa, naj bode tudi naš krušni oče in varh v vseh dušnih in telesnih nevarnostih, in naj nam pridobi srečno zadnjo uro, akoravno smo njegovi nevredni častitelji. Ne pozabimo njegovih velikih dobrot do ubogih grešnikov, posebno umirajočih. Molimo toraj ravno sedaj o velikonočni spovedi, da bi na njegovo priprošnjo mašniki in spovedniki prav veliko grešnikov spreobernili. Posebno pa mu priporočujmo kaiclicaue po velikih mestih, kterih množina morebiti že več let v tem svetem času nobene spovedi opravila ni.
O sv. Jožef, odverni s svojo priprošnjo pri pre-svetem Sercu Jezusovem grešnike od hudobnega življenja; daj jim premagati strah in sramožljivost v spovedi, ter se zopet enkrat dobro in odkritoserčno spo-vedati!
Sv. Jožei, pomagaj mašnikom in spovednikom, da enaki dobremu Pastirju zgubljene ovčice s poterpežlji-vostjo in ljubeznijo vodijo k Jezusu, k zdravniku naših duš!
Povedano spreobernjenje pa nam tudi sv. blagoslovljeno vodo rabiti priporoča.
Ako sv. zakramente vredno prejmemo, vdeležimo se zasluženja in sadu terpljenja Kristusovega; toda tudi po blagoslovilih (zakramentalijah) nam Bog veliko milosti deli. K slednjim se šteje tudi blagoslovljena voda. Kdor se ž njo skesan pokropi, si zbrisuje odpustljive grehe in kazni, ki smo jih s takimi grehi zaslužili. Verh tega nam daja blagoslovljena voda moč in pogum, da se ustavljamo skušnjavam in premagamo skušnjave in skušnjavca.
Glede na to je resničen pregovor: „Blagoslovljene vode se hudič boji."
No sramujmo se tedaj nikdar blagoslovljene vode in ne kropimo se samo v cerkvi, ampak tudi v stanovanjih. posebno grede k počitku.
Najbolj učeni in pobožni možje, kakor sv. Tomaž Akvinski, kralji in knezi, n. pr. sv. Ljudevit, sv. Lavo-slav, sv. Kazimir so se pogosto in spoštljivo posluževali te zakrameutalije; tudi mi ne opušajmo tega svetega pomočka sv. Cerkve, kakor bi bila kaka stara vraža. Kužljivi jozrtinizem je med drugim tudi blagoslovila vernikom pristudoval!
Sv. Cerkev pa celo odpustke deli, ki naj bi nas nagibali, da si v svoj lastni prid radi segajmo po blagoslovljeni vodi.
Papež Pij IX podelili so 23. sušca 1866 vsem vernim vselej, kadar se z blagoslovljeno vodo pokropijo in prekrižajo s skesanim sercem rekoč: „V imenu Boga Očeta in Sina in sv. Duha", 100 dni odpustkov.
Lukavski.
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Za petdeseti rojstni dan prečast. gosp. prof. J. Marnu.
Ledino slovenstva Zarašča še mah, Ker malo je onih, Ki trebijo prah.
Kar pesnik buditelj Zatisne oči, Na slovstvenem polji Sneg merzel leži. —
A spet po dobravi Se zbuja spomlad, Led debel se taja Slovenskih livad.
Je dela obilo, Premalo pa r6k, Ker materi manjka Doraslih otr6k.
Poti se in trudi Osamljen ratar, Mu delo razdeva Sovražen vihar.
Ko gleda krog sebe, Slovenca navda Otožnost prebritka In tuga duha.
K nebesom zdihuje In prosi Bogi, Sinov da naj Slavi Nadarjenih d£.
Pobožna molitev Oblake predrč, Bog matere Slave Usmilil se je.
In krepkih obilo Ji dal je sinov, Ki čast so sedanjih, Bodočih rodov.
Med slavnimi sveti Se znano imč; Gorečnost ga kinča In dobro serce.
Gospod ga v svetišče Je svoje pozval, Darov mu odličnih Obilo je dal.
Slovenski mladini Postane vodnik H kreposti jo vodi, Ji zvest učenik.
Pot solnčno ji kaže, Ki pelje v nebo; Za narodov blagor Jo vnema gork6. —
Marljiva bučela, Se trudi močnd, Da polni satovje Se sladko sterdjo.
Enako on mamo Se trudi za nas, In iše in piše, Deluje vsak čas.
Kar pisal pisatelj, Kar pesnik je pčl, Pozabljene tmine On nam je otčl.
Nam dušo ogreva, Nam zbuja sereč, Kar v mili besedi Spodbudno pove.
Minuli so časi, Pretekla pomlad, In v trudu dozorel Že mnogi je sad.
Slovenija gleda Hvaležno okrog: Že delavcev novih Je ljubi dal Bog.
Očetu sinovi
50	ponos in čast, Učitelju slava Učencev je last.
Zato pa v višave Obrača oko K Gospodu gospodov Pošilja prošnjo:
Naj srečo obilo Da njemu povsod, Ki danes obhaja Svoj rojstveni god.
Dana Abraham javlja Mu petkrat deset, In v množico častno Hiti ga sprejet. —
O Bog, ki podpiral
51	petdeset let, Podpiraj ga dalje Premilostno spet;
Da narodu dolgo Koristil še bo, In sebi zaslužil Prekrasno nebo!
St.
Iz Ljubljane, v posvet za spominek, ki naj bi se postavil r. dr. Jan. Bleiweisu vitezu Terste-
niškemu, je sostavljen odbor iz kranjskih deželnih poslancev, ljubljanskih meščanov in zastopnikov narodnih društev v Ljubljani. Ta odbor je soglasno sklenil, da naj se spominek postavi na očitnem prostoru in pričakuje v ta namen pomočkov od slovenskega naroda. Darove sprejema odborov blagajnik g. Luka Robič, c. kr. viši davkarski nadzornik v pokoju in deželni poslanec. Pervomestnik pri odboru je g. dr. Jernej Zu-panec, c. kr. notar itd., tajnik pa g. Fr. Ravnikar. Drugi odborniki so gg.: Kan. dr. A. Cebašek, Jan. Do-gan, Peter Grasselli, J. N. Horak, Iv. Hribar, J. Jerič, K. Kljun, Mat. Kreč, J. Murnik, Srečko Nolli, M. Pakič, dr. Fr. Papež, Fr. Potočnik, Srečko Stegnar, L. Svetec, dr. Iv. Tavčar.
Ker je tudi pri r. vitezu dr. J. Bleiweisu, kakor pri vsakem človeku, boljši in plemenitiši del duša njegova, bode gotovo odbor ranjkemu in pa slovenskemu narodu močno vstregel in pervega svojega rodoljuba naj bolje v spominu ohranil, ako zraven spodobnega spomineka iz kamna za ranjcega vstanovi obletnico s sv. mašo, n. pr. v stolni cerkvi. S tem pogojem bi se tudi veliko obilniše darovalo za omenjeni spominek.
Ljubljanski postni pastirski list. (Dalje.) Po premnogih naj tehtnejših dokazih, kako je dolžnost nedelje in praznike posvečevati, pravi dalje pastirski list, da se sicer v naši deželi prazniki in nedelje posvečujejo še zvestč; ali vender da smo prišli na slabeje, da se že tudi pri nas čuje iz delarnic in tovaren ob nedeljah in praznikih včasih kladvo in drugo delavsko orodje, da se ob nedeljah in praznikih po prodajainicah prodaja, med tem ko se v velicih svetovnih mestih mnogokrat se prav nad prodajalnicami nekatoličanov — nam katoličanom v sramoto — bere napis: „Ta prodajalnica je ob nedeljah zaperta". Dalje, da so tudi pri nas že nekateri, ki, mesto da bi se službe Božje vdeleževali, nedeljo in praznik v jutro opravljajo hlapčevska dela, popoldne pa gredo na veselice; morda so kateri, ki delajo vso nedeljo, da po svoje v požrešnosti praznujejo ponedeljek brez dela. Tudi še se pusti kdo preslepiti posestnikom in mojstrom, ter ob nedeljah in praznikih zida ob hišah, na travnikih kosi, in drugo, — in to še med jutran;o ali popoldanjo Bož)o službo — vsemu prebivalstvu v spodtiko. — Še pogosteje pa, kakor po hlapčevskih delih, se ne mara prazniki in nedelje onečastu-jejo tudi pri nas s tem, da se nekateri že praznikov predvečer udajo nezmčrnosti življenja in tako ubijejo vso noč, praznikova jutra pa, ne da bi se Božje službe vdeležili, prespe. Nekateri morda v nedeljo in praznik mesto zapuste in gredo, ne da bi bili tu poprej pri Božji službi, na kmete; na deželo dospevši se ne zmenijo več za cerkev, ter so tako v pohujšanje še nepo-pačenim tamošnjim ljudem. Zgoditi se utegne, da se — če tudi le nekateri — takim prišlecem na deželo dajo pregovoriti, ter gred6 ob nedeljah in praznikih za vodnike in nosače z njimi na gore, sploh na izlete, ter so prav tako kot oni brez Božje službe Gospodov dan. — Ljubljeni v Gospodu! ko bi šli po tej poti, kot so jo začeli tudi v naši deželi nekateri, naprej, osramote nas pagani, ki so — kakor n. pr. Rimljanje — hlapčevsko delo v praznik velevali z denarno kaznijo poverniti. Osramotil bi nas znamenit pagansk učenjak, ki je na vprašanje: kaj da se v praznik delati sme, odgovoril: „To, kar se brez škode opustiti ne more."
Razun tega, da nas veže Božja zapoved nedelje in praznike posvečevati, je pa njihovo praznovanje tudi v našo telesno in dušno korist.
V telesno korist nam je v praznik počitek od dela; ker delo, kadar se le prenapne, človeka ugonobi. Zato tako-le terdi celo znan sovražnik kerščanstva: „Kaj
naj mislim o teh, ki ljudstvu hočejo praznike vzeti, govoreč: s prazniki se ljudstvo odvrača od dela? Taka terditev je napačna in brezserčna. Pravični in dobrot-ljivi Bog, ki hoče, da naj dela ljudstvo, tudi hoče, naj počiva. Če želite delavnega in pridnega ljudstva, dajte mu praznikov." Tako nam nasproten mož. — Jaz pa Vas, ljubi gospodarji in gospodinje le prašam: kaj pa naj začnejo Vaši ubogi posli, če jim z delom preobloženim vzamete še nedeljski in prazniški počitek; kaj ste si pridobili, če opešajo tako tudi v vašo kvaro njihove telesne moči?*'	(Konec nasl.)
Pomanjkanje duhovnov ? Keriki škofiji na Koroškem
in Slovenci. Leto za letom v Kerški škofiji čedalje bolj duhovnov pomanjkuje. Zadnjih 10 let jih je umerlol56, a le 67 jih je stopilo v dušno pastirstvo, tedaj jih primanjkuje 89. To leto stopijo 4 iz semenišča, pa že sedaj
—	konec svečana — umerli so 3 izmed svetnih duhovnih pastirjev. Iz tega se lahko razvidi, zakaj da je 182 služb nenameščenih. Ako primerjamo škofijo s sosednjimi škofijami, spoznamo, da nikjer ni pomanjkanje tako občutljivo, kakor pri nas (na Koroškem). V nadškofijah Solnograški, Briksenški in Tridenški pride duhovnemu pastirju oakerbovati 500 do 600 duš, v Kerški pa po 1( 00. Sicer je ta primera v Ljubljanski, Lavantinski m Sekovski škofiji še manj vgodna, ker tam pride na dušnega pastirja po 1200 duš. Vender gorati Koratan ni tako gosto obljuden, kakor sosednje dežele; po mnogih krajih živč katoliki pomešani s protestanti, in zarad tega je pastirstvo sicer majhno, toda raztresene občine veliko težavneje, mimo tam, kjer jih je mnogo skupaj.
—	Je pa še to pomniti, da po imenovanih škofijah redovniki po mnogih župnijah duše oskerbljujejo, več kakor je to po Koroškem. Ako pa pogledamo naraščaj v dušnem pastirstvu, potem še le vidimo, v kako žalostnih okoliščinah smo tukaj. Iz raznih šematizmov je razvidno: v Solnogradu, v Briksnu in Tridentu pride po en bogo-slovec na 5000 do 6000 ljudi, v Ljubljani, Lavantu in Sekovi primeroma na 12.000, v Kerški škofiji na 16.f)00; dasiravno je sedaj nekaj več bogoslovcev, kakor jih je bilo pred nekaterimi leti. Nekaj posebnega je pa to, da je sedaj primeroma manj Slovencev med bogo-slovci, kakor jih je bilo n. pr. okoli leta 1800. Takrat je bila zmirom polovica Slovencev, danes jih je le če-terti del. Od kod to? Ali Slovencev po manj hodiv gimnazijo, kakor nekdaj? Da, taka je! V letih od 1850 do 1860 je bilo navadno Slovencev po gimnazijah po 24 odstotkov, od leta 1870 do 1880 pa nekako 13 odstotkov; 1. 1881 pa jih je bilo v Celovcu 12, v Beljaku pa le 9 odstotkov. — A nemara da Slovenci hodijo v realke ali na učitelišča, ki se prištevajo tudi srednjim šolam? Koliko da hodi Slovencev na učiteljišče, ni znano, ker tam ne izdajajo programov; a to je dobro znano, da šolske oblasti vselej, kedar se tirja slovenski učni jezik, stanovitno terdijo, ni jih učenikov, ki bi bili zmožni slovenščine. Iz tega se menda sedaj daje sklepati, da je na preparandijah le malo Slovencev. Na realki v Celovcu pa je bilo 1. 18^1 med 155 dijaki le 11 Slovencev, tedaj le 7 odstotkov. Na gimnazijah v Celovcu in Belaku in na realki tam je bilo zadnjega šolskega leta izmed 601 dijaka le 60 Slovencev, tedaj 10 odstotkov. To so vendar čudne razmere; Slovencev je vsaj 30 odstotkov vsega prebivalstva na Koroškem. Od kod nek pa to izvira? Akoravno je nekaj tacih, ki zataje svojo narodnost, vendar nam to postavljenih števil ne razjasni dovolj. Dalje: zakaj pa so se števila pri Slovencih ravno preteČeno' desetletje, kakor smo dokazali iz programov, tolikanj zmanjšale. Ali mar ne zarad tega, ker ljudska šola, kakoršnaje sedaj (na Koroškem), otrok Slovencev ne pripravi
s a gimnazijo. Terde Slovence začnejo z nemščino v nemščini podučevati. Taki otroci, ki med seboj javalne kedaj nemški govorč, domd ne slišijo nemške besede, ne nauče se nikdar temelito nemškega jezika; v slovenščini ravno toliko napredujejo (t j. nič), in tedaj tudi niso zmožni za gimnazijo. Nekdaj so se v domači šoli naučili najpotrebnišega v maternem jeziku, potem so prišli eno ali dve leti v nemško šolo in so bili najboljši dijaki.
To razmerje na slovenskih šolab je tedaj tudi vzrok pomanjkanja duhovnov. Da je temu tako, lahko se vsak prepriča, kdor le hoče. — Ako srečamo slovenske otroke prinajoče iz nemške šole, jih že od daleč slišimo govoriti slovenski. Navadno pozdravjajo: ,,Guten Tack". Ako jih po nemški nagovoriš, gledajo te debelo. Ako jih nagovoriš v gladki slovenščini, te tudi ne razum6, tega jih ne uči nemška šola, le ako jih nagovoriš v njih narečji, takrat se jim razjasni obraz. — „(Jbngi otroci, kar vam nemščine vbijejo v glavo, to se bode kmalo razkadilo, v materinščini vas ne podučujejo, tedaj največkrat ne boste znali ne tega ne unega jezika." („Vatld.")
Iz Zamorskega. (Dalje.) (Stan v Sudanu. Zatiranja $užnjištva. Abuna Soliman.) Tudi zdravilstvene zadeve ▼ Sudanu pospešujejo in Hartum ima veliko bolnišnico, ktero je Gordon paša hotel izročiti katoliškim misijonskim Sestram, ravno tako tudi bolnišnico v Posadi; te pa niso mogle naprdv prevzeti, ker je bilo I. 1878 preveč redovnic pomerlo, pozneje pa se to ni dalo več doseči, ker je Gordon paša bil odmaknjen.
Turška vlada je zdaj veliko bolj človekoljubna memo prej, dasiravno bi se Evropejcu tudi zdaj večkrat morali las]e ježiti. Misij on in konzuli si zdaj zlasti prizadevajo tergovstvo s sužnji popolnoma zatreti. Da bi se ložej nadzorovalo to ostudno počenjanje, so pomnožili muderije, več okrajev napravili. Dalje so ob Rudečem morji velik del okrajine odločili od Sudana in so ondi postavili velikega poglavarja, ki vlada čisto neodvisen od Sudana.
Sedanji Sudan, po uni odločitvi ob Rudečem morji, šteje 13 muderij. Ker turški vradniki preze!6 po turško gospodarijo, so po veČem Evropejci pervi vradniki v deželi: pa tudi izmed tih je marsikteri močno po turški iegi začel delati. Evropejcih vradnikov je zdaj 10, med temi njih 6 nemškega jezika zmožnih: Giegler-paša, pod-guverner; Emin-bej, emir rb ravniku; Rarol Berghoff, inspekcijonski vradnik ob Beli reki; Ernst Mamo, emir v Fošadi; bej Rudolf Slatin, mudir Darski (Darfur), Dunajčan; dr. Zurbuchen, zdravilstveni nadzornik, Švicar.
Da bi se s Porto sklenjene pogodbe oziroma na sužnjiško tergovanje tudi res in redno zverševale, je evropejskim konzulom dano nadzorstvo, in v ta namen (le samo?) se je 21. mal. travna 1881 v Hartumu vsta-novil francoski konzulat, pa tudi angleški konzulut je napovedan. C. kr. avstrijski konzulat, ki je zlasti v brambo za misijon vstanovljen, z vso določnostjo dela že od 1. 1850. To težavno službo opravlja misijonski Član g. Fr. Jož. llansal, \itez Franc Jožefovega rt da — že 18 let. in dolgo časa je ob enem nameetoval tudi Nemčijo, Anglijo, Francijo, Italijo in Rusijo. Vsako nedeljo na konzulatu vihra c. kr. zastava, v znamnje, da varuje katoliško reč. Zdaj tudi drugi konzuli o tacih dnevih svoje zastave izobešajo.
V teh okolišinah je misijon postal moralična moč, ktera vladi po turškem kalupu ni prijetna, vendar si pa prizadeva s „cerkvijo" (misijoncm) v edinosti živeti. Zdaj, ko se Sudanu odpira lepši prihodnost, se vidi, kako važen je misijon v Hartumu. Abuna Soliman je bil mnogoterno obsojevan, da se je v Hartumu tako obširno vstanovil, pa daroval toliko misijonarjev. Delo
njegovo tukaj je bilo do obupanja težavno, toda njegov pogum in zaupanje brezmčrno, in zato se njegovo imč s spoštovanjem imenuje. Do ravnika (ekvatorja) je znano ime „Abuna Soliman" in mnogi, ki so z njim govorili, se ponašajo s to srečo, česar se je pisavec (misijonar Dichtl) sam prepričal. Njegovo ime se preseluje od rodč do rodu in o njegovem djanji tukaj bi se dale cele bukve popisati.	(Dalje nasl.)
Oddani darovi in zbirke „Zgod. Danice". (Dalje.) 10. svečana poslal za Mons. Alf. Ratisbona 75 gold. v Pariz.
v 16. sveč. izročil č. g. M. Sajč-tu 1 gl. za zvonove v Stangi.
24 sveč. č. g. župniku J. Mesarju poslal 207 gl. 30 kr. za ondotno cerkev.
28. sveč. oddal pn. g. kan. A. Zamejcu 260 gl. 71 kr. za cerkev Jezusovega presv. Serca.
1. sušca. C. g. župniku Horjulskemu za pogorelce v Zaklancu oddal 46 gl. 50 kr.
3.	sušca gosp. kan A. Zamejcu, vodju sv. Detio-stva, izročil 159 gl. 39 kr.
4.	sušca pn. g. kan. in župniku Ant. Urbasu 60 gl. zbirk za usmiljene Sestre v Adrijanopolu. (Op Nekaj tega denara je bilo od dobrotnikov izročeno neposredoma g. kan. rbasu. Vr.)
4.- 6. sušca izročil dvema redovnicama iz Naza-reta pri Banjaluki 23 gl. 23 kr., pa zvezek ss. podobic. Po ravno teh poslal 27 gl. za čast. redovnike Trapiste v Bosni; za cerkev, ki se ima zidati, 11 gl. 32 kr.; za P. Francev misijon v južui Afriki 3 gld. Ravno tema Sestrama tudi: 1 masni plajš z vso pripravo; 1 mo-štranco, več purifikatorjev in p£l, velik zaboj s sliko itd., ki je bila prišla iz Gorice, pa za g. mis. Laha nekaj korp., pdl in purifik.
15. sušca č. g. župniku J. Mesarju zopet izročil 40 gold. za Bistriško cerkev v Boh. — Ravno ta dan oddal preč. g. župn. in kan. Ant. Urbasu za cerkev Jezusovega presv. Serca zopet 172 gl. 42 kr.
Vse mi izročene intencije sem poslal na odmenjene kraje, veči del g. mis. V. Lahu.
Razgled po sveta.
Krivosjanski upor, kakor naznanujejo, je po večem zatert, ker z bitvami 8., 9. in 10. sušca so avstrijske vojne dobile vse bolj vterjene kraje ondotne dežele v oblast. Presvitli cesar je velikemu poveljniku baronu Jovanoviču, poveljnikom in vojakom naznanil svojo za-dovoljnost.
Rim. Sv. Oče so 12. t. m. pervi pot sprejeli pruskega poslanca pl. Slozer ja. Rekel je. da zedinjenje bi bilo že davno doveršeno v vsih točkah, ako bi bilo na njem. Dobro znamenje je tudi to, da v poslanstvu sta kancler sam in en tajnik katoličana.
Veliko in pomislila vredno resnico je izrekel „Va-terland", to namreč, da veliki kapital (denarni bogataši) se ve davkov tako ogibati, da ga celo naj bolj bistri finančni minister ne more doseči; pri taki pred-pravici pa vendar po večerno-evropejskih deržavah le „kapitali( gospoduje. Tedaj: denar skupaj grabiti in včliki zvonec nositi — to že, to; davek po primeri premoženja plačevati, tega pa ne!
Iz Madrida naznanujejo časniki 20. pros. tekočega leta naslednjo dogodbo.
Včeraj ob zoru so se kralj in kraljica in pa kraljeve visokosti Izabela in Evlalija s Pritira domu vra-
ča!i. V klancu ceste Vikolvarske srečajo mašnika s
Sresv. Kešnjim Telesom gredočega k bolniku. Kraljeva ružina stopi iz voza, služabniki s konj, in mašnik s sv. R. Telesom gre v voz. Veličanstvi in princesinji sv. Popotnico spremljajo z gorečimi svečami do ceste ge-neral-Pardinasove za Elizejskimi poljanami. Bolnik je 401etni branjevec Peter Torcal y Colon, in ima černe kozč. Bolniška s<>ba je tako tesna, da kraljeve osebe niso mogle v nji dobiti prostora, toraj so pri vratih se vdeležile sv. opravila. Potem so spremile sv. Rešnje Telo do cerkve v oddelku Salamanka. Po vračaj e se v dvor zopet srečajo duhovna s sv. R. Telesom in zopet ga spremljajo do hiše št. 27 na Arenalt>ki cesti. Bolna, ki je prejela ss. zakramente, je bila 561etna neomožena delavka Vincencija Serrano. Od ondod se spremlja sv. Popotnica na ce3to ,,del Carmen" št. 16., kjer stanuje 601etni vratar hiše Fr. Juareza, bolan za pljučnico. Kralj in kraljica sta spremljala sv. Rešnje Telo do cerkve; velika množica ljudstva se je pridruževala, ktera jima je navdušeno slavo klicala, ko sta se vračala v kraljevi dvor.
Take vzvišene izglede češenja do presv. R. Telesa in do druzih svetiš Bog obuja dan danes v osramotenje mnogim napihnjenim, ki že sami ne vedo, kako bi se znašali, da bi bilo bolj nespoštljivo in žalivno zoper vse, kar je sveto in častitljivo! V cerkvi, ob cerkvi, očitno na potu napuh žali Najvišega; tudi na pokopa-lišu se nameri kaka prederznost, ki kaže toliko veči surovost, kolikor bolj se taki ljudje z oliko bahajo!
Iz Spanjskega se pripravlja velikansko popotvanje v Rim. Na čelu romarjev bodo škofje.
Na Irskem se hudo godi. Angleška vlada je več vojakov tje zagnala zoper svoje lastne otroke, kot pred 15 leti v Krim. Strašne zarote na Irskem so nasledki anglikanskega železnega jarma.
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
20. sušca. S. Joahim. •— 21. S. Benedikt op. — 22. S. Bazilij m. - 23. S. Nikolaj Flaenski. - 24. S. Gabriel višji angel. — 25. Oznanjenje M. D. — 26. Peta postna ali tiha nedelja.
Zahvale:
Št. 31. Dokler očitno ne spolnim svoje dolžne zahvale po „Danici", mi vest ne dd miru. Ze lansko leto sem obljubila, da hočem očitno zahvalo dati Naši ljubi ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca in sv. Jožefu za toliko toliko dušnih in telesnih dobrot in za varstvo, ki sta ga sprosila meni in mo]im — in še posebno, da
1*e moj sorodnik tako težko poskušnjo, ktera mu je ve-ike skerbi delala, tako srečno opravil na Dunaju, potem pa tudi hitro dobil potrebno in dobro službo. Bodi njima in po nju Njemu, od kterega prihaja vse potrebno in dobro, večn:i hvala, slava, ljubezen dajana vekomaj!
V Ljubljani, 13. susca 1882.	A.
St. 32. Mladeneč se je bil zmešal; njegova mati, vsa žalostna, je iskala pomoči; ali ni je našla. Svetuje se ji, naj opravljajo devetdnevnico k Materi Božji, in ko se opravi več devetdnevnic, je mladeneč popolnoma zdrav. Mati se je od veselja jokala, da je tako ozdravel in sedaj rad dela in moli, da še nikdar ni bil svojim staršem v tako veselje. Bodi toraj priserčno hvaljena in češena Naša ljuba Gospd! S tem spolnimo obljubo, če ozdravi, da bomo po „Danici" razglasili.
Št. 33. Deklica je bila hudo bolna in je prosila, da bi za njo opravljale devetdnevnice, ker bi še rada ozdravela; in ko se jih je več opravilo, pa tudi se sama, in tudi k svetemu Jožefu, do kterega ima veliko zaupanje, se je ozdravila in šla v cerkev, kar že pred več časa ni mogla. Zdaj želi, da bi se to razglasilo v hvalo Bogu, Materi Božji in sv. Jožefu. V Tomaju, 12. susca 1882.
St. 34. Duhoven je posebno hvaležen N. Ij. G., sv. Jožefu, vsim angelom in svetnikom Božjim za neke posebne prejete dušne in telesne dobrote, in priporočuje se še dalje v bratovsko molitev.	F. K.
St. 35. Popolnoma za smert sem bila bolna, nič se nisem zavedila, molile so se za me mertvaške molitve; obljubila pa me je bila že prej sestra na Dobrovo, in res se mi je zboljšalo ter sem pri življenji ostala. Češena bodi torej presv. Marija D. Dobrovska!
Iz Smartna, 15. sušca 1882.	Marija K.
V molitev priporočeni:
Spreobernjenje nekega grešnika. — Serčno priporočena oseba v prošnje do N. lj. G. presv. Serca in sv. Jožefa, da bi se ozdravila rana, ki jo že nekaj lčt nadleguje in je že veliko stroškov prizadela, zdaj pa še vedno veči skerb dela, ker je malo upanja, da bi se zboljšalo. Ako bo uslišana, se Berčna zahvala naznani. — Serčno priporočeni, kakor že samo po sebi, vsi dobrotniki dijaške kuhinje, da bi se spolnile vse njih serčne želje, prošnje in vošila. — Vsi katoliški verniki, posebno veliki grešniki, priporočeni za dobro velikonočno spoved in sv. Obhajilo. — Mati priporoča zelč napačnega in hudobnega sina v poboljšanje. — Dobra oseba serčno priporoča sebe in svojega brata v brat. molitev, da bi na priprošnje N. lj. G. in sv. Jožefa bila rešena bolezni v glavi. — Ravno tako duhovni pastir in neka bolna mati za zdravje. — Dve osebi za ozdravljenje od hudih bolezen, če je Božja volja. — Oseba v telesnih in dušnih potrebah za živo, gorečo ljubezen. — Že 7 let bolehna oseba. — Na kervi bolna žena. — O Naša ljuba GoBpA presv. Serca! Tolikrat mi je bilo že pomagano po tvoji priprošnji; oh, sprosi mi pomoč Božjo tudi v sedanji hudi zadregi! — O sveti Jožef! Sveta Terezija pravi, kar je po tebi Boga prosilo, je vselej dosegla; oh, prosim te, zadobi mi milost, ktere priserčno prosim!
Opomini k modrosti.
(Iz bukev Sirahovih, iz IX. iu X. pogl.)
20.	sušca. Zavoljo ženske lepote se jih je Že veliko pogubilo; iz nje se pozeljivost kakor ogenj vnema.
21.	Ne zapuŠaj starega prijatla; zakaj novi mu ne bo enak.
22.	Ne zavidaj grešniku Časti in bogastva; saj ne ves, kakoŠen bo njegov konec.
23.	Pravični možje naj ti bodo gostje, in strah Botji bodi tvoja Čast.
24 Obračaj svoje misli in vse svoje pogovore v zapovedi Najvišega.
25. Strašen je v svojem mestu jezičen Človek, pre-derzni v■ svoji besedi pa je sovražen.
2G. Bog in ljudje sovražijo napuh, in vsa neverska krivica je gnjusoba.
Listek za raznoterosti.
V katoliški družbi je preteklo sredo vrednik tega liata obravnaval tvarino: „Tri s s. gore: Mori a, Kal-
▼ arija, Vatikan." Ker ni dokončal, bode drugo sredo, 29. sušca, doveršil. — Prihodnjo sredo, 22. t. m., pa ima katoliška družba svoj letni zbor.
Družbi if. Mohorja bode letos izdala te-le bukve: Življenje Marije D. in sv. Jožefa; Življenje sv. Eliza-bete; Občno zgodovino (dalje); Naše škodljive živali (dalje); Slovenske večemice; Koledar za 1. 1883.
Z rimskega popotvanja. Lepa šega je po laških cerkvah, posebno pa v rimskih vsih, da na spovednici ravno tam, kjer spovedanec obžalovanje moli — nad omrežjem — je podoba križanega Odrešenika, kteremn pri nogah žaluje vsa skesana Magdalena, pravo ogledalo spokornega grešnika. Morebiti bi bilo primerno svetovati kaj tacega tudi gg. župnikom za vse cerkve Morebiti bi katoliška bukvama poskerbela za prav primarne podobe V Jaz sem koj v Rimu bil dobil kaj lepih 6 za tri lire za domačo cerkev.	A. K.
Nekaj 0 88. masah ia ranjce. ,.Linzer Quartalschriftu 1881, 4. zvezek, str. 893 nateza dva paragrafa zastran izplačevanja pobožnih zapuščin, v ktero verato spadajo zapuščine za ss. maše po ranjcih itd., da namreč c. kr. soanije ne smejo poprej dedičem zapuščine izročiti, do-kter se niso ti s pobotnicami skazali, da so pobožne zapuščine izplačali, ali jih pa za terdno zagotovili; na dalje, da obresti od takih zapuščin že teko od dne amerti. V ,,Pravnikw je bil že nekdo zadevni spis o tem poslal in je upati, da je bil sprejet. Enako se nahaja tudi v zadnji številki „Folium periodicum" nad-skofije Goriške enak tehten spis. (Ali bi ga ne hotel kteri prijatlov ondotnih nam poslati? Vr.) Sploh se priporoča, da bi se ta zadeva po časnikih prerešetavala, pojasnila, kako bi se poveršnosti in brezvestnosti pri poravnanji takih zapuščin za ss. maše itd v okom prišlo. Pogosto se namreč zgodi, da se zapuščene ss. maše za umerle le prepočasi opravljajo, večkrat tudi kar zasta-nejo in se za zmiraj pozabijo, duše v vicah pa morebiti leta in leta zastonj na nje čakajo!	K.
Imenik teržasko-koparske škofije razkazuje, da stoji teržaška škofija od 1. 524 in šteje 87 škofov; koperska je bila tudi 1. 524 vatanovljena in je imela do 1. 1810 52 škofov, in v tem letu je bila s teržaško zedinjena. Škofijska cerkev v Terstu ima poleg infuliranega prošta še 6 kanonikov in 4 častne kanonike; so katedralna cerkev v Kopru ima pa s proštom vred 5 djanskih in 3 častne kanonike. Cela škofija šteje v 15 dekanijah 305 duhovnov, izmed kterih je 224 dušnih pastirjev, drugi opravljajo šolske, vojaške in druge službe; pen-zijonistov je 41, kar pričuje, da je večina duhovnov že starih »n da škofija ima že več let pomanjkanje duhovnov. Škofija ima 312 tisoč duš, za ktere je število duhovnov v resnici premajhno. Bojjoslovcev je v 1. letu 7, v vseh drugih treh letih pa le 6, tedaj vseh skupaj le 13, dasiravno ima v goriškem centralnem semenišču prostora za 46 bogoslovcev. — Moških samostanov ima O. namreč dva kapucinska, dva frančiškanska in enega benediktinskega, v kterih je 45 patrov; pa hospic me-hitaristov s tremi duhovni. — Nune imajo en sam samostan, v Terstu namreč za b^nediktinarice.
Zoper potepine je minister Taaff* po c. kr. namest-n stv h vsem okrajnim glavarjem dal ukaz, naj ostro delajo s potepini in lenuhi, kteri prebivalstvo nadlegujejo. Ako sedanje postave ne zadostujejo, bode minister deržavnemu zboru izročil nov predlog. — Tega bi bilo
firav močno želeti, in ker tudi zgubljeni in zanikarni judje ne morejo živi v zemljo, delati pa vendar nočejo radovoljno; se bode v tem težko boljši pomoček našel
kakor naprave po deželah, v ktere bi — hočeš, nočeš — vsi taki nerodneži in neredneži morali priti, in bi bili prisiljeni delati in si služiti vsakdanji kruh Izročiti pa bi se morala naprava kakim redovnikom, ki so zlasti sposobni zgubljene ljudi dušno poboljševati in jih tako rekoč zopet v poštene ljudi spreminjati. S tem bi bilo celim deželam pomagano, najbolj pa potepinom samim.
Presvitli cesar so pogorelcem v Nadanjem selu darovali 500 gl.	i
Dražba katoliških rokodelskih pomočnikov na Nemškem in v Avstriji ima zdaj 580 podružnic in 60.000 udov.
Laški katoličani se zdaj pripravljajo, da se bodo zopet volitev poprijeli, ko pride primeren čas. Grof Salviati, predsednik na kongresu katoličanov, v okrožnici opominja vse katoliške družbe, da naj se vsi? ki imajo pravico voliti, v volitvene zapisnike zapisati dajo.
Dobrotni darovi.
Za Študentovsko kuhinjo: Č. g. župnik dr. J. Ster-benec 3 gl. — Č. g. J. Z. R. 2 gl. — M. S. 1 gl. -C. p. Fr. K. 1 gl. — Iz Štajerskega od sv. Križa pri SI. N. N. 2 gl. — Dijak, ki se ob enem priporoČuje v bra-tovsko molitev, 50 kr.
Za pogorelce v Nadanjem selu: Neimenovan 5 gl.
—	Č. gosp. Š Robič 1 gl.
Koledniku sv. Miklavža (za novo cerkev v Bohinjski Bistrici): Nabira za nesrečno farno srenjo v Boh. Bistrici: od fare in čast. duhovšine Smartna pri Kr. 106 gl. 20 kr. s pristavkom: Vivat sequens.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Po č. g. sakristanu Jan. Porentu neimenovana dobra roka 50 gl. — Premska fara s čast. g. župnikom 15 gl.; g. Ant. Grahor iz Bitinja 1 gld.; g Jan. Baša 1 gl. (Op. Ti darovi so oddani po drugi poti. Vr.) — Zbirka po č. g. župniku od sv. Križa pri Slatini na Štajerskem 20 gl. — Iz Dobrepolja po č. g. Al. Pucu 5 gl. 20 kr.
—	S Svete gore č. g. M. Absec 3 gl. 50 kr.
Za hišo katoliških rokodelskih pomočnikov v Ljubljani: Č. g. župnik dr. J. Sterbenec 2 gl.
Za opravo uboznih farnih cerkev nase Škofije: Iz Smartna pri Litiji 21 gl. 40 kr. — Od Sv. Helene 10 gl.
—	Od Sv. Duha nad Kerškem 11 gl. — Z Blok 32 gl.
—	Z Goričice 61 gl. 6<) kr. — Z Rovt nad Logatcem 15 gl. — Iz Verhpolja^ pri Moravčah 12 gl. 30 sld. — Iz Kresnic 18 gl. — Č. g. Šim. Robič 1 gl.
Za misijon č. g. Val. Lah-a v Bosni: Ms. M. P. 25 gld.
Za redovnice presv. Kervi v Bosni: Ms. M. P. 15 gl. Za sv. Očeta: Č. g. Lovr. Krištofič 2 gl. — C. g. Fr. K. 5 gl. s prošnjo sv. blagoslova za zadnjo uro. — S Svete gore č. g. župuik M. Absec 3 gl. 50 kr. — G. J. Dogan 2 gl.
Za sv. Detinstvo: Ms. M. P. 1J3 gl. — Iz Presarij po č. g. kapi. Jož. Regenu 15 gl. 70 kr.
Pogovori z gg. dopisovalci.
tf: Prejeli vse poslano in bode opravljeno. — Z. R.: Delo se je pričelo in vse naročeno se bo spolnilo. Vsim gorka zahvala in pozdrav. — G. S. Gb.: Prejeli; hvala serčna! Priloženo oddano brat. vodniku. — G. KI.: Molitev sv. Tom. pred naukom je sicer že bila v ,,Dan.<{, ui prav davno; utegne se pa o priliki še postavit. Drugo gl. v dan. lista.
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. - Tiskarji in »aložniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.