f'o Stalna platem * gotovtnL Leto XVI., štev. 22 Ljubljana, sobota 26. januarja 1935 upravoiAtvoj Ljubljana. Knafljeva olica a. — releton tt. *v/l, 2123, 8124. 8125. 8126. Laseratnj oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ul a. — Tet 8492, 2492. ttxiružmca Maribor: Gosposka ulica AL 11. — releton St 2455. fedružnlca Celje: Kocenova ulica 8t. 2. — Telefon St 190. flačunl pri poŠt Cek zavodih: LJubljana SL 11.842. Praga Oslo 78.180, Wlen St 105.241 Cena 2 Din Naročnina Ea tnoaemstvc mesečno CHb Din Uredništvo: LJubljana, Knafljeva obča 6. Telefon 8122, 8123. 8124. 3125, 8126 Maribor Gosposka ulica IL Telefon tt 2440. Celje, 8tr^asmayerjeva ulica tt. 1. Telefon tt 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarlfu. Rektorske volitve in naša javnost Volitve novega rektorja ljubljanske u .verze so izjemoma letos vzbudile po-ornost tudi širše javnosti. Poudarjajo: izjemoma, kajti v dosedanjih pri-lerih ni bilo povoda, da bi kdorkoli de-al politično vprašanje iz te notranje zadeve našega najvišjega učnega in znanstvenega zavoda. Z zakonom zajamčena notranja samouprava in svoboda univerze je obenem nedotakljivo kulturno načelo, prav kakor svoboda znanosti. Javnost ne vprašuje, kakšnega mišljenja je izvoljeni rektor, dokler najvišji veeučilišiki funkcionar ne veže svoje funkcije s svojim osebnim političnim mišljenjem. Tudi volitve naslednika odstopdvšemu rektorju dr. Ramovšu bi bile ostale no-ranja zadeva univerze, če ne bi dal vse-■< iliških profesorjev s svojim postopa-em pri volitvah vzbudil javnega zanimanja. Ne bomo razpravljali o tem, 'i je prav, da pridejo neke vesti v jav->r.t, ali ne. Toda če so prišle, je to le •iokaz, da že po svoji naravi niso iz-Ijučna »uradna tajnost« in da se v natni meri tičejo javnosti. To tem bolj, '»er izvemo, da je baje na odločitev ne-V:r skupine profesorjev vplivala tudi neka izjava, češ, da bi se slovenska javnost ne mogla sprijazniti z izvolitvijo »Srba za rektorja. Vprašanje je seveda, kdo jo mišljen s slovensko javnostjo in !kakšn > mišljenje ali občutje ima prav za prav neka »javnost«. Iz izjave, ki jo je podal v včerajšnjem - Slovencu c neki akademik — zopet eden izmed »rešiteljev« »ogroženega« slovenstva, miad gospod, ki tolče na veliki boben, češ: glejte, kakšne zasluge že imam! posnemamo še to, da je vpli-\ nla na potek volitev tudi akademika ladina. Organizator te intervencije se-/eda nič ne prikriva vzroka: šlo je za o, da se prepreči izvolitev rektorja, ki ia za to častne mesto vse kvalifikaci-, razen ene same: je Jugosloven, ali neslovenski. Prav za to »kvalifikacijo'«: gTe in za- idi tega smo se oglasili k besedi. Razvemo, da je rektorsko vprašanje po vpjem značaju zelo delikatno in da gg. eučihškim profesorjem ni vsem prav, ■ se o njem razpravlja v listih. Toda ^ že kdo kliče duha, se ne sme pre- rašiti, kadar se pojavi. Tako se tudi ~i, ki so govorili v imenu javnosti, ne ■cjo prestrašiti, če se pokaže, da ima -. javnost več obrazov. -re torej za načelno vprašanje, ki pravici zanima javnost: ali sme bi-neslovenski Jugosloven rektor ljubimke univerze? Vprašanje pa je šir-ali sme biti nehrvaški Jugosloven or zagrebške univerze in nesrbski . .-loven rektor beograjske univerze? :.i to, kar se je te dni primerilo Srbu Ljubljani, se lahko kdaj primeri Slo- ■ ricu v ZagTebu in Beogradu. Gre n. i-, za to, ali so slovenski znanstveniki, ki delujejo na drugih univerzah, vzlic vsem kvalifikacijam, le profesorji manjvredne kategorije, to pa samo zaradi tega, ker niso po rodu iz hrvaških ali erbs&ih krajev ? Zoper to stališče načelno protestiramo, toda to je logično isto stališče, kakor so ga zavzeli oni, ki so onemogočili izvolitev Srba dr. Hadžija za rektorja Aleksandrove univerze. Že vidimo zlobni posmeh ošabnih »rešiteljev« »ogroženega« slovenstva: »Samo Aleksandrove univerze? Ali ne slovenske univerze ?« S tesnosrčno kliko, ki rabi besedo jugoslovenstvo v zaničlji-vem smislu, se ne bomo prerekali. To ■ ■ noji, ki potiskajo glave v pesek in vidijo, da je zavest jugoslovenske .movine prodrla globoko v množice, ne« nas lahko loči samo zunanja siki bi v tem premeru najprej poman-- !a, razkosala in do kraja uničila rav-Slovence. Jugoslovenska domovina je av taka realnost, kakor je realnost goslovenska država. In v tej državi in j skupni domovini hočemo, da se ne ■elajo razlike med Srbi, Hrvati in Slovenci, zahtevamo da smo vsi enakopravni in da vse dobrine služijo skupnemu blagru. S teda vidika tudi ni samoslo-venske, samohrvaške, samosrbske univerze in je v tej državi tudi ne sme biti! To je načelo, ki nujno izvira iz zavesti iste države in iste domovine. Kdor se temu odreka, se tudi odpoveduje moralni pravici, da od te države in domovine sploh kaj zahteva. Dejansko ne bo seveda noben razumen človek zanikal drugih, prav tako realnih dejstev, n. pr. da je ljubljanska univerza namenjena pred vsem Slovencem, zagrebška Hrvatom, beograjska Srbom, v kolikor prihajajo praktično do veljave naše: tradicionalne kulturne individualnosti. Ta ločitev je pomembna zlasti pri ljubljanski univerzi, ki je slovenska tudi po jeziku. Toda iz tega nikakor ne sledi, da so si univerze v Jugoslaviji tuje med seboj in da so profesorji iz enega kulturnega kroga v drugem krogu »tujci«. Tisti, ki vidijo v njih tujce, so separatisti in nasprotniki jugoslo-venske domovinske, državne in narodne zavesti. Na slovaški univerzi v Bratislavi delujejo celo po večini češki profesorji in vendar ni doslej še noben slo- Razlogi za velike izpremembe v vladi: Korporacijski režim v Italiji Mussolini je svojo novo vlado prilagodil korporacijski politiki — Novi ministri so sami strokovnjaki v korporacijskih vprašanjih — Glavna naloga nove vlade ureditev financ in aktivnost italijanskih železnic Rim, 25. januarja k. Senzacija, ki jo je povzročila popolna obnova Mussoli-nijeve vlade — zamenjani so bili vsi ministri in 10 državnih podtajnikov —, se še danes ni polegla. Listi objavljajo le kratek komentar agencije Štefani, da je namreč treba smatrati te spremembe le kot »rotacijo mož in energije v okviru vsakdanjega političnega delovanja fašističnega režima«. Razlogi in vzroki, ki 6o napotili duceja, da je docela obnovil svojo vlado, pa so čisto jasni. Razen prosvetnega ministra Vecchija so vsi novi ministri in državni podtajniki strokovnjaki v korporacijskih in gospodarskih vprašanjih in že sedaj sodelujejo pri izgraditvi korporacijskega sistema kot podpredsedniki in vodilni funkcionarji poedinih fašističnih korporacij. To je pač najboljši dokaz, da je hotel Mussolini tudi svoj kabinet povsem prilagoditi novemu korporacijskemu značaju države. Še letos bo namreč pričel poslovati novi korporacijski parlament, za katerega so podani že vsi pogoji, odkar so bile koncem preteklega leta ustanovljene korporaeije, ki so se že konstituirale in so nekatere izmed njih pričele tudi že praktično delovati. Razen tega pa so bili za popolno ob- novo Mussolinijeve vlade merodajni tudi še razni drugi razlogi. Od novega finančnega ministra Throna ii Revel, ki je znan kot navdušen fiskalist, pričakujejo, da bo konsolidiral finance pre-zadolženih samoupravnih ustanov, kakor so pokrajine in pred vsem večja mesta. Slične naloge ima tudi novi prometni minister Bennt, ki je znan organizator velikih podjetij. Od njega pričakujejo, da bo tako v prometnem kakor tudi v finančnem pogledu vzpostavil aktivnost italijanskih železnic, katerih bilanca se je zaključila zadnja leta vselej z znatnim primanjkljajem. Končno ima svoj poseben pomen tudi imenovanje novih državnih podtajnikov Cobolli-Giglija in Host-Venturija, ki sta bila kot zastopnika Trsta in Reke dodeljena ministrstvoma za javna dela in promet. Po rimskih protokolih, ki so bili sklenjeni lani meseca marca, bi imela tržaška in reška luka igrati važno vlogo v gospodarskih odnošajih med Italijo na eni ter Avstrijo in Madžarsko na drugi strani. Sadovi teh protokolov so se pokazali dosedaj, kakor ugotavljajo italijanski listi sami, le deloma in samo v tržaški luki, preko katere je pričela Avstrija uvažati sirovine in ko- Bolgarija na novih potih Nova vlada pripravlja važne notranjepolitične reSorme — Njena glavna naloga je organizirati sodelovanje naroda pri upravi države Sofija, 2-5. januarja, t. Javno mnenje še vedno živo komentira nenaden in za širšo javnost nepričakovan odhod vlade Kimona Georgijeva, odnosno tako zvanih t,zvenar-jev«, ki so 19. maja lanskega leta skupno s kapetansko ligo polkovnika Velčeva izvršili tako 9meli državni udar. V državi vlada sicer povsod red in mir. Vlada je imela včeraj in danes dolgotrajne seje, na katerih je proučila položaj in razpravljala o najnujnejših ukrepih, kakor tudi o svojem programu in vladni deklaraciji, ki bo objavljena v por dneh. V političnih krogih z napetostjo pričakujejo nkrepov nove vlade na polju notranje politike. Splošno prevladuje mnenje, da j® sedanja vlada samo začasna ter da ima nalogo utreti pota za nov parlamentarni režim. V tem pogledu se pričakujejo znatne izpremembe. Za enkrat je težišče notranje politične situacij© r rokah vojaških kros-ov in krone. Kakor vsaka vlada v Bolgariji, ima tudi vlada generala Zlateva proti sebi močno opozicijo. Zato se zatrjuje, da pripravlja drugi ustavni faktor važne ukrepe, ki naj pomirijo politične duhove ter pripomorejo do normalizacije politične situacije. Govori se, »la l)f> v tem praven prišlo v doglednem fa*u do obnove parlamenta in ustave. V sofijskih političnih krogih se govori, da bodo najbrže zopet pripuščene politične stranke, seveda ne v starem duhu, nego primerno reformirane. Nobenega dvoma pa ni, da bo vlada generala Zlateva že v bližnjih mesecih iskala sodelovanje naroda, vojska pa naj bi se po želji krone nato zopet umaknila iz aktivne politike. Glede načina zopetne pritegnitve širših narodnih slojev k vodstvu državnih poslov še ni enotnega mnenja. Nekateri krogi so za to, da bi se ustanovila v to svrho nova vsedr-iavna politična stranka, ki naj bi šla nato v volitve, drugi pa so mnenja, da bi bolj kazalo nasloniti se na eno izmed prejšnjih strank, ki ima največjo zaslombo v narodu. To bi hil edino zemljedelski sarez, ki je tudi po svojem političnem programu najbližji sedanjemu režimu in ki že od nekdaj zagovarja tesno sodelovanje z Jugoslavijo. Stare ali nove stranke? Sofija, 25- januarja. AA. Listi priobčujejo danes članke, v katerih ugodno komentirajo izpremembo vlade. vaški separatist zavpil v svet. da ra univerza ograža slovaštvo. Po separatistični logiki nekaterih Sa-moslovencev, med katere pa ne štejemo vseh profesorjev, ki se niso izrekli za dr. Hadžija, bi bilo slovenstvo ogroženo, če bi postal rektor ljubljanske univerze jugoslovanski Neslovenec. Kdor misli in čuti količkaj širokosrčno in kdor pod krinko »sedanjih razmer« ne skriva separatizma, bi samo pozdravil dejstvo, da postane kak Slovenec rektor beograjske univerze ali Srb rektor ljubljanske univerze. Ali bo zaradi tega ogrožena realnost srbskohrvaškega in slovenskega jezika? Ali pomeni »penetracijo« Srbov v slovenske kraje, če postane rektor mož, ki že več ko deset let vztrajno in uspešno deluje za našo znanost in ki ima vso pravico do te časti, kadar pride vrsta nanj? Če kdo lahko toliko časa deluje v čast in ponos naše univerze, tedaj zahteva že navaden takt. da se mu neka čast in priznanje ne odkloni samo »Zarja« priobčuje uvodnik, v katerem pravi: Ne more biti več govora o vrnitvi k staremu strankarskem v, »istemu, toda potreba je le organizirati nove politične sile, ki bi lahko postale element državnega in družabnega ustvarjanja. Samo z organiziranimi in trajnimi prizadevanji vseh političnih čini tel jev se bo mogla tudi naša država po-vzpeti na zaželjeno višino in postati močna »Mir« prinaša članek pod naslovom »Važno vprašanjei. V njem obravnava sistem državne uprave in pravi med drugim: Vse kaže, da obstojita dve mnenji, ki gresta vštric. Prvo je korenita izprem^mba naših temeljnih ustanov, drugo pa izprememba duha naših osnovnih ustanov. Po kateri poti pojdemo? Od odgovora na to vprašanje je odvisen bodoči razvoj naše države. Velike izpremembe na vodilnih mestih Sofija, 25. januarja, t. Nova vlada je izvršila velike osebne izpremembe na vseh vodilnih mestih- Večina dosedanjih vodilnih funkcionarjev v raznih državnih in drugih javnih ustanovah je bilo premeščenih, deloma pa tudi upokojenih. Zlasti v policijskih krogih so bili zamenjani skoro vsi vodilni uradniki. Jugoslo venski poslanik odpotoval v Beograd Sofija, 25. januarja- t. Jugoslovenski poslanik v Sofiji dr. C-incar Markovič je danes odpotoval v Beograd, da poroča vladi o nastalih izpremembah v Bolgariji. Njegovo potovanje je tndi v zvezi s skorajšnjim pričet-kom novih pogaianj med Bnlsrari.io in Jugo-sla vi jo. Ta poga jan ja so dal^kosežne važnosti. ker se tičejo mnogih vprašanj, ki sta iih sprožila bolgarski kralj Boris in blagopo-kojni krali Aleksander in koiih rešitov nai še boli utrdi bolgarsko - jugoslovensko pri-iatelistvo in sodelovanie. Odlikovanje članov prejšnje vlade Sofija, 25. januarja, g- Kralj Boris je danes sprejel člane bivše vlade v poslovilni avdie>nci ter jih je pridržal pri zajtrku. Vsi ministri so bili odlikovani z visokimi redi. zaradi njegovega rojstnega kraja in imena. Pričakovali smo, da bo kulturna Ljubljana pokazala v jugoslovenski skupnosti več ambicije in da postane v nekaterih strokah središče študij za vso Jugoslavijo. Tako imamo montanisrično fakulteto za vso državo. Toda del naših kulturnih delavcev vztrajno dokazuje, da se čuti ogroženega od Srbov in Hrvatov, in ljubosumno varuje manjvrednostni kompleks slovenskega slabiča, ki se neprestano kakor vrabec med kurami trese za svojo pravico do grižljaja. S tem, da je bil srbohrvaški vseučihšč-ni profesor v Ljubljani izključen od rektorske časti, so separatisti storili slabo uslugo slovenski stvari. Pokazali so, kaj vse lahko »ograža« slovenstvo in so dali drugim slab vzgled. Ne bi namreč želeli, da bi se pod avspicijo takih gest reševa'o vprašanje naše inteligence v neslovenskih krajih Jugoslavije! lonialno blago. Vendar pa tudi Trst od povečanega prometa v tržaški luki še ni imel večjih koristi, ker se spričo znatnih olajšav, ki so bile priznane avstrijskim uvodnikom, še ni dosegel niti prejšnji finančni efekt. Ugodnosti, s pomočjo katerih naj bi si opomogla tudi Reka, ki naj bi postala madžarska izvozna in uvozna luka, pa doslej sploh niso prišle do veljave. Istočasno z obnovo Mussolinijeve vlade pa so bile izvršene tudi izvestne izpremembe v upravah državnih in od države podpiranih podjetjih in ustanovah. Tako je bil imenovan dosedanji državni podtajnik pri prometnem ministrstvu Puppini za predsednika italijanske pe-trolejske družbe, dosedanji državni podtajnik pri korporacijskem ministrstvu Biagi za predsednika nacionalnega fašističnega zavoda za socialno skrbstvo, poslanec Riccardi za predsednika nacionalnega izvoznega zavoda in poslanec Nannini za komisarja za notranje preseljevanje. Novi državni podtajniki Rim, 25. januarja, k. Za nove državne podtajnike so imenovani: poslanec Medici del Vascello pri ministrskem predsedniku; poslanec Bianchini pri finančnem ministrstvu; poslanec Cobolli -Gigli, doma iz Kopra, pri ministrstvu za javna dela; poslanec Lantini pri korporacijskem ministrstvu; poslanca Tassi-nari in Canelli pri kmetijskem ministrstvu; poslanci Host-Venturi, Janneli in de Marsanich pri prometnem ministrstvu ; poslanec Tumedei pri pravosodnem ministrstvu. Suvieheva d emisija odklonjena Rim, 25. januarja, p. O bpriliki pre-osnove italijanske vlade je vzbudilo pozornost, da je kralj Viktor Emanuel prejel ostavko vseh bivših ministrov in državnih podtajnikov, razen državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Su-vicha, čeprav je tudi on podal ostavko. V svojih komentarjih o novi vladi poudarjajo opoldanski listi, med nJim" »Giornale d' Italia«, da bo tudi nova Mussolinijeva vlada vztrajala pri svoji dosedanji politiki, tako na notranjem, zunanjem, kakor na finančnem in socialnem področju. Italija bo ostala zvesta tudi zlatemu standardu. Tevfik Aras v Beogradu Konferenca turškega zunanjega ministra s predsednikom vlade Je vtičem — Avdienca pri Nj. Vis. knezu Pavlu Beograd, 25. januarja, p. Na povratku iz Ženeve v Ankaro je prispel danes v Beograd turški zuanji minister Tevfik Ruždi Aras. Kakor znano, se turški zunanji mini-rter ustavi na svojih potovanjih vedno v Beogradu, da konferira s predsednikom naše vlade gosp. Bogoljubom Jevtičem. Iz Ženeve je potoval najprej v Pariz, kjer se je sestal s francoskim zunanjim ministrom Lavalom. V Beograd je prispel davi ob 7.50 v spremstvu šefa svojega kabineta. Na postaji so ga sprejeli predsednik vlade g. Jevtič z vsemi višjimi uradniki zunanjega ministrstva in diplomatski predstavniki Male antante in Balkanske zveze. Turški zunanji minister se je nastanil v turškem poslaništvu. Dopoldne je imel z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Bogoljubom Jevtičem daljšo konferenco v predsed-ništvu vlade, opoidne pa ga je sprejel v av-dienci Nj. Vis. knez - namestnik Pavel, ki ga je pridržal tudi na obedu. Obeda se je udeležil tudi predsednik vlade g. Jevtič. Ob 16. je Tevfik Kuždi Aras sprejel diplomatske zastopnike držav Balkanske zveze. Zvečer ob 20.30 je turški poslanik HaHjdar bej priredil na čast turškemu zunanjemu ministru intimno večerjo. Svojo pot v Ankaro bo Tevfik Ruždi Aras nadaljeval jutri zjutraj. Političen umor v ČSR Nedaleč od Prage so nemški narodni socialisti ustrelili emigranta inž. Wormysa, prijatelja dr. Otona Strasserja pred umorom s svojo žrtvijo, tretji pa je vdrl v njegovo sobo skozi okno- Na streljanje je hotelski sluga pritekel na pomoč, toda morilci eo ga pregnali, vrgli v sobo bombo in se nato odpeljali z avtomobilom. Hotelski sluga je obvestil policijo o zločinu šele kasneje. Umor je zfbudil po vsem Češkoslovaškem ogorčenje, ker ga tolmačijo kot izrecno za-rotniško delo in ker je v razmeroma kratkem času že drugi te vrste na češkoslovaškem ozemlju. Sodijo, da eo Wormvsa ubili, ker je poznal mnoge tajnosti o tehnični pripravljenosti nemške vojske. Morilci so pobegnili v Nemčijo Praga, 25. januarja- AA. Dognano je, da so morilci nemškega emigranta Wormy?a vferaj zjutraj ob 4- prekoračili nemško mejo pri Dječinu. Morilci so se z avtomobilom pripeljali do meje in ko so carinski organi začeli pregledovati avtomobil, nenadoma peš stekli čez mejo- Nekaj or nato je prišel neki mož, ki se je legitimiral za Hat»a Muilerja Praga, 25- januarja, d. V sredo ponoči je bil okoli polnoči v hotelu »Zahoči« v Čimn pri Pribramu, 30 km daleč od Prage, ustreljen inž. Rudolf Wormys, nemški emigrant ii Stuttgarta. Morilci so Gert Schubert, rojen 23. oktobra 1913 v Berlinu. Hans Muller. rojen 20. septembra 1911 r Kieln, in Edith Karlsharh, telovadna učiteljica, rojena 7-maja 1909 v Berlinu. Po policijskem poročilu so prispeli morilci 10. t- m- preko meje pri Bodenharhn. Na truplu umorjenega so ugotovili več ran od krogel. Po umom so skušali morilci zažgati hotelsko solio, v kateri je Wormys stanoval. Umorjeni Rudolf Wormvs je bil znan član narodno-socialistične stranke v Nemčiji ter odličen strokovnjak na področju radia. Wor mys je bil v času, ko so prišli v Nemčiji narodni socialisti na oblast, tehnični vodja za-padno - nemškega radia Stuttgart - Miihla-cker. Kasneje se je iz neznanih razlogov spri z narodno-socialistično stranko in je prišel pred približno pol leta kot emigrant na Češko, kjer se je pridružil »Črni fronti« dr. Strasserja. s katerim se je poznal Se iz Nemčije od prvih počefkov narodno-socia-Tstične stranke. Narodno-socialistifina stranka ga je smatrala bržikone za izdajalca njenih interesov, ker so domnevali, da je vodja tajne brezžične postaje, ki deluje proti Nemčiji. Morilcev doslej še niso prijeli, čeprav je bil takoj mobiliziran ves policijski aparat-Pobegnili so v avtomobilu, v prid pa j'im je bilo tudi, ker so umor izvršili pred polnočjo, ne da bi bili takoj opaženi na cesti pred gostilno, oddaljeno od bližnje orožniške postaje pol ure. NJ izključeno, da se jim je posrečilo pobeonvti preko meje v Nemčijo Umor nemškega emigranta pri Pfibramu s^ominia nn umor prof. dr. Lessin?a. ki je bil izvršen ob koncu avgusta 1- 1933. v Marijinih varih, ko je bil zavratno ustreljen »večer skozi okno. Tudi takrat niso izsledili morileev, čeprav so mnogo ljudi aretirali in čeprav so mnoga znamenja kazala, da so umor dolso časa pripravljali. Hotel v katerem ie bil Wormys ustreljen, stoji v gozdu osamljen ob cesti, ki vodi h Štehovic pri Pragi do Pfibrama. Wormys, ki ee je bal maščevanja, je menil, da bo v samoti skrit pred vsakim zasledovanjem in varen pred atentati. Zanimivo je. da so se morilci mudili že dnlje časa v okolici Štehovic Prinesli so s seboj tudi smuči ter so r<*ko?niscira!i ter^n. da bi lahko svoje delo varno izvršili. Prijavili so se kot nemški emigranti in niso zbudili nobene pozornosti. Gojili so rimski šport in njihovo početje je bilo tem mani sutnliivo. ker je bila v družbi tudi ženska- Dva 6ta prebila večer Goringova misija v Varšavi Pariz, 25. jan. AA. Pertinax poudarja v »Echo de Pariš«, da je predsednik pruske vlade Goring namenjen v Varšavo v trenutku, ko se vrše precej pospešena diplomatska pogajanja med Francijo, Veliko Britanijo, Italijo, Rusijo, Malo antanto in Balkansko zvezo. Nemška vlada se boji, da ne bi ta pogajanja nekega dne rodila sveže za ohranitev sedanjih državnih mej, zaradi česar se skuša pogoditi s svojim vzhodnim sosedom. O bližnjih pogajanjih v Londonu piše »Bxcelsior«: Nemčija b! napravila izvrsten posel, če bi droge države sprejele ponovno oborožitev brez vsake omejitve ali nadzorstva in če bi obenem s strogimi določbami mednarodne konvencije obdržala vojaške moči svojih sosedov v sedanji podrejenosti. Nemčija bi mogla v tem primeru pripustiti času, naj s skrbno pripravljenimi plebisciti razširi Nemčijo na vae nemško govoreče narode. Takšni cilji bi kajpak odtehtali medle obveznosti glede varnosti. Vprašanje Je torej, ali naj se London, Rim ln Pariz, ki žele pridobit* Berlin za miroljubno sodelovanje, zadovo-IJe z enostavnimi obrazci, ali pa naj zahtevajo od nemške vlade, da se brez zahrbtnih misli priključi trajni In krepki organizaciji miru. Vstaja na Dodekanezu Obupna borba grškega prebivalstva z italijanskimi raznarodovalci se nadaljnje Pariz, 25. januarja, r. Upor grškega prebivalstva na dodekaneškem otočju zavzema obseg resnega incidenta, ki more izzvati prav neprijetne diplomatske zaplet-Ijaje. Diplomatski zastopniki v Atenah, ki so prejeli službena poročila svojih konzulatov na dodekaneških otokih, potrjujejo, da je zavzel upor grškega prebivalstva obliko splošne vstaje proti italijanskim obla-stvom. V zadnjih 24 urah se je uporniško gibanje razširilo tudi na razne manjše otoke. Prebivalstvo je povsod odreklo pokorščino Italijanom in seglo v samoobrambi po orožju. Po vsem otočju se vrše krvave borbe. Dodckaneško otočje je blokirano od italijanskih vojnih ladij, tako da je vsak dostop na otoke nemogoč. Italijanske čete, ki so jih izkrcali na otokih, nastopajo proti upornikom z vso odločnostjo. V skalnatih taboriščih jih obstreljujejo ne samo s topovi, marveč tudi z letal ter mečejo nanje bombe s strupenimi plini. Uporniki imajo po zadnjih vesteh že veliko število žrtev. Ker jim primanjkuje vsega, zlasti pa municije in živil, se bodo morali seveda slej ko prej udati vojaški premoči. Vsekakor pa bo trajalo še nekaj dni, preden bo Italijanom uspelo popolnoma zadušiti državljansko vojno, ki jo je izzval upor proti sistematičnemu in nasilnemu raznarodovanju. Odgovor na protest: Vrnite nam, kar je naše! Atene, 25. januarja, r. Grški konzul na otoku Rodu je poslal grški vladi uradno poročilo, ki v celoti potrjuje poročila grških listov o dogodkih na Dodekanezu. Poročilo pravi, da se vrši na vsem otočju krvava borba med prebivalstvom in italijanskimi četami. Upor bo vsekakor zadušen, toda stalo bo mnogo krvi in mnogo nedolžnih žrtev. Po sprejemu tega poročila je ministrski predsednik Tsaldaris kot zastopnik zunanjega ministra sprejel italijanskega poslanika v Atenah ter imel z njim dve uri trajaoč razgovor. Kakor poročajo vladni listi, je ministrski predsednik na protest italijanskega poslanika proti pisanju grškega tiska in zaradi protiitalijanskih demonstracij odgovoril, da je ogorčenje grškega naroda tolikšno, da ga ni mogoče zatreti z nobenimi ukrepi. Grške oblasti so storile vse, da preprečijo izgrede. Ministrski predsednik Tsaldaris je opozoril italijanskega poslanika tudi na nepobitno dejstvo, da se je zaradi zatiranja grške narodne manjšine, ki tvori prav za prav večino prebivalstva dodekaneškega otočja, prijateljstvo Grčije do Italije zelo ohladilo. Zato bi bilo priporočljivo, ako je Italiji kaj do tega prijateljstva, da izpremeni svojo politiko na Dodekanezu in prizna dejstva, ki se ne dajo zanikati. Sedanji režim je moral neizbežno izzvati krvave dogodke. Ministrski predsednik Tsaldaris je sprejel danes tudi novinarje in jim sporočil, da je postopanje Italije izzvalo težko bol v duši vsega grškega naroda, ki stoji neomajno za svojimi rojaki na Dodekanezu. Italija mora upoštevati, da taka njena politika napram grškemu prebivalstvu Do-dekaneza nikakor ne more roditi dobrih sadov, niti ne more služiti italijanskim interesom. Tsaldaris je dalje podčrtal, da ni Grčija ona, ki ruši grško-italijansko prijateljstvo. Politika Italije odtujuje oba naroda. Tsaldaris je končno povedal, da je o priliki razgovora z italijanskim poslanikom izrazil željo, naj bi Italija temeljito revidirala svoje stališče. Vsi spori in vse neprijetnosti bi prenehale, če bi Italija spoštovala načelo samoodločbe narodov ter vrnila dodekaneško otočje Grčiji, kateri pripada tako po svoji legi, kakor po narodnosti vsega tamošnjega prebivalstva, ki je bilo nasilno odtrgano od svoje narodne države. Grški listi tudi danes posvečajo dogodkom na Dodekanezu dolga poročila in vztrajajo pri zahtevi, da se dodekaneško vprašanje spravi pred Društvo narodov, ker zahtevajo to ne samo čut pravice, marveč tudi interesi m;ru na bližnjem vzhodu. Naša prva zmaga - v smuku V smuku smo zasedli prvo, drugo, četrto ln šesto, Čeho-Slovaki pa tretje, peto in sedmo mesto — četrti čehoslo-vak je odstopil — Sa vezni prvak v smuku je Ciril Praček Junak dneva je bil danes trener Harrer Iz gradu ukradeni demanti Grofici Bathianyjevi v Pristavi so vlomilci odnesli za 150.000 Din zlatnine in draguljev — Dva mlada osumljenca v zaporih Maribor, 25. januarja. Mariborsko državno tožilstvo je uvedlo obtožbo proti dvema aretirancema, pri katerih so se našli razni zlati prstani in drugi dragoceni predmeti, ki so bili izginili iz gradu grofice Ernestine Batianyjeve v Pristavi v Prekmurju. Omenjena grofica je te predmete spoznala za svoje. Ž aretacijo omenjenih dveh mlajših moških bo morda pojasnjena skrivnost okoli tega drznega vloma. Sumljiv gost na Silvestrovo Med ljudmi v Prekmurju je splošno veljalo, da je grofica Batianyjeva zelo bogata, saj je skoro vsak otrok vedel, da predstavlja zlatnina, zlasti pa dragoceni kamnu ki jih je imela pri sebi, visoko vrednost. Bilo je na Silvestrovo, ko se je pri grofici oglasil neki Kovačič in zaprosil za prenočišče. Grofica je služkinji naročila, naj neznancu pripravi ležišče. Ko so pa v gradu drugo jutro vstali, ni bilo o neznancu ne duha nc sluha. Z njim vred je izginilo precej perila in tudi nekaj srebrnine. V stransko sobo je bilo vlomljeno, omare so bile s silo odprte. Vlom v grad Čez 15 do 20 dni, ko grofice ni bilo doma. so neznani rokovnjači vdrli v notranje prostore. Vrata so odprli s ponarejenim ključem, omare in predale pa z nekim ostrim predmetom, menda bajonetom. Ko se je grofica vrnila zvečer domov in stopila v notranje prostore, je takoj opazila, da so obiskali grad vlomilci. Ugotovila je, da sta izginili dve zlati zapestnici, več dragocenih zaponk z briljanti in diamanti, potem več zlatih, briljantnih in diamantnih prstanov, zlata ženska ura z verižico, razen tega še posebna izredno dragocena zaponka z diamanti, briljanti in dragocena stoječa ura. Računa se, da je bila zlatnina z odnesenimi dragocenimi kamni vredna okrog 150.000 Din. Na sledu Grofica je o vlomu takoj obvestila orožnike, ki so uvedli preiskavo. Ugotovili so, da se je vlom izvršil okoli 15. ure, ko je služkinja pri krmljenju svinj slišala neko žvižganje na piščalko. Ni pa temu pojavu posvetila nobene posebne pozornosti, ker se žvižganje ni ponovilo. Na podlagi nekaterih značilnih sledov, ki so jih pustili rokovnjači za seboj, so orožniki zaprli dva mlajša moška, ki sta na nekem mostu stra-žila. Pri obeh so se našli dragoceni predmeti, ki jih je grofica Batianvjeva spoznala za svoje. Zadeva se bo dokončno razčistila pri mariborskem okrožnem sodišču. Vse kafce, da je skrivnostni gost na Silvestrovo v zvezi z drznim vlomom. Priči je hotel ustreliti Veliki Orehek, 25. januarja Pred sreskim sodiščem v Novem mestu je imel pred dnevi 331etni kočar Bartol Josip s Hriba razpravo s posestnico Mežnar-jevo Alojzijo iz Velikega Orehka. Bartol je tožil posestnico zaradi kršitve kupne pogodbe za neko gozdno parcelo in enega prašiča ter je pravdo izgubil. Pri sodišču se je Mežnarjcva, ki je prvotno prodala parcelo njemu, pozneje pa boljšemu ponudniku, sklicevala na neveljavnost pogodbe. Da je temu res tako, sta prisegli tudi dve priči, Klobučar Janez in Sega Franc, oba posestnika iz Velikega Orehka. Izguba tožbe pa je Bartola tako razburila, da jc v sredo zjutraj pograbil puško in se napotil v Veliki Orehek z namenom, da se nad pričama maščuje. Ko je oba posestnika zvabil skupaj, je nenadno skočil izpred obeh nekaj korakov v stran in z vzklikom »Kaj sta mi storila?« sprožil dva strela, ki pa k sreči nista dosegla svojega smotra. Šega je zbežal v hlev, kjer se je skril za živino. Klobučar pa se je po strelu iz strahu zgrudil na tla. Po oddanih strelih je Bartol zbežal pred razjarjenimi vaščani domov. Pri begu je imel še vedno puško pripravljeno za strel. Bartol, ki jc bil trdno uverjen, da je Klobučarja ubil, se je prišel sam javit orožnikom. Ko je izvedel, da Klobučar ni ustreljen, je izjavil, da mu je zelo žal, ker ni dosegel svojega namena. Orožniki so mu odvzeli na domu lovsko puško in orožni list, njega samega pa oddali v zapore okrožnega sodišča. Nevaren nočni požar Škocijan, 25. januarja. Zadnje tri mesece smo imeli v našem okolišu kar tri požare, kar zbuja sum, da imamo tudi pri nas požigalce. V četrtek okrog 2. zjutraj je začela goreti hiša posestnika Franca Moleta. Ogenj je nastal na podstrešju. Na pomoč prihiteli Škocijanci so se takoj lotili reševanja Medtem so tudi škocijanski gasilci privlekli iz Gasilskega doma motorno brizgalno. ki je pa niso mogli spraviti v pogon, ker je bila zamrzla. Zato je odhitelo nekaj gasilcev v dom po ročno brizgalno. Skočiianci so medtem reševali, kar jim je prišlo pod roke. zlasti tudi meso in slanino, ki sta se sušila na podstrešju. Posestnik Mole je namreč sušil meso skoro za ves Škocijan. Podstrešje je bilo polno mesa od več kot desetih prašičev. Pogumni reševalci so vztrajali, dokler ni nastopila neznosna vročina. Ogenj pa se je razširil še na konjsko stajo in senik, kjer je bila nakopičena znatna množina slame in sena. Gasilci so privlekli še ročno brizgalno in tudi motorno brizgalno se jim je posrečilo spraviti v pogon. Na pomoč so prišli še gasilci iz Grmovelj in Dobrove. Motorna brizgalna. ki je srebala vodo iz Radulje, je v redu delovala, toda kar jc gorelo, se ni dalo več rešiti. Pač pa se je velikemu naporu gasilcev posrečilo obvarovati domačije sosedov Zupeta, Komljanca in Pungerčiča, K sreči je bilo mirno vreme. Tudi snežna odeja na strehah je pomagala varovati sosedna poslopja. Pohvaliti je treba škociianske gasilce, da so bili takoj na kraju nesreče. Tudi dobrovskim in grmoveljskim gasilcem vse priznanje. Ni izključeno, da so ogenj podtaknili tatovi, ki so morda hoteli pokrasti meso. Preiskava bo izkušala ugotoviti, kaj je vzrok požara. Železničarjem vrnjene ugodnosti Beograd, 25. januarja. AA. Z odlokom prometnega ministra je vrnjena ugodnost, ki so jo imeli železniški nameščenci po prejšnjem pravilniku. Med drugim imajo zopet pravico do brezplačnega prevoza ži-vii, dočim sc režijska vožnja za prevoz kuriva zmanjša od 20 odst. na 10 odst. Skupščina udruženja rezervnih oficirjev Beograd, 25. januarja p. Po razglasu dosedanjega komisarja v udruženju rezervnih oficirjev in bojevnikov je sklican za 21. t. m., ker se smatra komisariat za ukinjen, v Ratničkem domu izredni občni zbor udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov za vso državo. Na občnem zboru bo zopet izvoljena redna osrednja uprava. Proslava subotiške fakultete Suhotiea. 25 januarja, n Petnajsto obletnico tukajšnje pravne fakultete so proslavili snoči s svečano akademijo. Kupujte domače blago! Pokljuka, 26. januarja. Tudi četrti dan vseslovanskih in državnih prvenstvenih tekem v smuakih disciplinah je potekel v bajno lepem zimskem vremenu. Ze na vse zgodaj je iz gozda pokukalo zlato solnce, hotel pa je danes oživel že precej prej, kakor dosedanje dni. Cilji in start in vsi dogodki so se danes odigrali med divje romantičnim Okrog-ležem in Lipanj6ko planino in njenimi strmimi obronki (1600 m). Pot do tja je trajala dve do trd ure, kakor visoko si je pač kdo omisli svoj zastonjkarski sedež v tej beli in temno zeleni areni, kriti z najbi-strejšim sinjim baldahinom. Zato je danes vsa soteska, kolikor je ni pričakovalo izidov in pripovedovanj doma, že pred solnč-nim vzhodom odrinila na pot proti Okrog ležu in Lipanjeki planini. Tekmovalci so pod vodstvom tehničnega vodje g. Hinka širclja odšli na pot skupno okrog 7.30, ker je bilo določeno tako. da tekmovalcem vodstvo proge še enkrat na terenu pokaže posamezne podrobnosti in vsa mesta, kjer je treba vozačem posebne previdnosti Ostali smo se razvrstili, kakor in koder je kdo mogel. O tem poglavju se jc že danes videlo in slišalo mnogo, toda počakajmo a podrobnostmi do konca tekem, da ostanemo v okviru športne rubrike. še o tekmovalcih Pred prehodom na današnji dnevni red moramo popraviti včerajšnji lapsus pri žrebanju, ki je bilo nrecej druKačno kakor smo javili včeraj. Vrstni red na startu j« bil torej za tekmovalce v slovanski konkurenci tale; 1. Vaclavik, 2. Skrbek, 3. Stechlik, 4. čarman, 5. Musil, 6. Praček 7. Znidar, 8. Heim. O žrebanju ostalih 62 prijavljenih tekmovalcev bi bilo omeniti le toliko, da je bil kot 10. na startu Janša, kot 15. Kavčič, kot 24. Mušič, kot 27. Avgust Jakopič, kot 35. Teodor Katnik, kot 37. naš včerajšnji najboljši tekač in sa-vezni prvak SmoleJ, kot 38. edini Celjan Mejavšek, — kje so ostali zagrebški zmagovalci? — kot 44. večni tekmovalec Zin-gerlin in dalje še Ankele, Zdravko Zore, predzadnja pa Bervar in Stransky. Čudno naključje je hotelo, da je famozni Avstri jec Harrer, ki je pripravil naše moštvo na današnji nastop, dobil startno številko 59 , torej četrto mesto pred koncem, kar Je bilo vzrok, da je vsa radovedna množica v »ložahe po okoliških skalah in grebenih po smuku zadnjega tekmovalca sa Slovan' 6ko konkurenco morala čakati skoraj celo uro na najlepšo številko dneva, divji smuk tega letečega smučarja. Med startajočimi so bili najbolje zastopani Jeseničani a 6 vozači, Tržičani, ki smo jih zadnjič nekaj izpustili, ne da bi jih hoteli zapostavljati, prav tako z odličnimi močmi, Mariborčani seveda pa prav častno tudi smnčarii LVub ljane, Ilirije, Zagreba itd. O težki progi smo javili po razpoložljivi skici glavne podatke že včeraj. Fo ogledu je bilo treba izpolniti poročilo o trasi, ki je vodila s sedla izpod Okrogleža (1950 m) pod Llpanj-sko planino (1500 m) da je imela tri glavne dele, obeležene s tremi najtežjimi smuki, in sicer s starta do prvega sedla in zaokre-ta na desno, od tod drugi še strmejši plaz do redkega gozda nad Lipanjsko planino ter končno tretjega od eedelca v višini planine po strmem in z zbitim snegom pokritem ostrem in zavitem spustu do cilja, dobrih 100 m nižje od planine. Med temi tremi glavnimi deli je v prav kratkem prehodu med drugim ln tretjim zmerom redkejši gozd s skalnatim padajočim terenom in kratkim vzponom pred prehodom v tretji smuk. Najhujša preizkušnja pa je čakala vozače v tretjem smuku, ki je bil v ostrem strmem loku pokrit s trdim, sko-raj poledeneLini snegom. Dobro je bilo pri tem, da je teren tako strm, da vozači pri padcu skoraj sploh ne ostanejo na mestu, temveč hite tudi na tleh v svoil smeri. Največ izgube trpe pač oni, ki jih sila padca obrne v napačno smer in se šele potem spet spravi na noge. Proga je bila markirana z redkimi rdečimi zastavicami in pet vratc z modrimi. Slednja so bila postavljena na najnevarnejših mestih in bila seveda za vozače obvezna. Proga je bila izredno srečno izbrana in je nudila tekma na njej res redek užitek ter je morala vsakogar, tudi nasprotnika, prevzeti po drznosti in formi njenih udeležencev. Ker so vremenarji za ta veličastni konec filma o beli opojnosti preskrbeli še takšen vremenski okvir, smo visoko gori pod snežnim: vrhovi goli in pod žgočim soln-cem prisostvovali enournim nepozabnim prizorom iz smučarja v Alpah. Na Lipanjski planini (1600 m) Start na smuku je bil določen za 12. uro. Eden izmed prav hvaležnih in dobro zasedenih »balkonov« za opazovanje tekme je bila 20 m visoka kopa nad kočo na Lipanjski planini, pod katero se je začenjal zadnji in najtežji smuk in odkoder sta se videli z redkimi presledki v gozdu dve tretjini proge. Tekmovalci so se morali nedaleč od te kope nekoliko dvigniti na sedelce, nato pa pognati v brezdno proti cilju. Malo pod 12. zagledamo prvega — Vaclavika. Brez padca vzame plaz, še malo pa je v gozdu, v silnem zaletu se vzpne na sedelce, nato pa v odlični formi preko vseh ovir v zadnji smuk proti cilju Medtem že vidimo štrbka na plazu nad nami, kako se vali po snegu. Komaj se dobro pobere, se že pokaže Stechlik. Njegove svetle hlače in rdeči dres učinkujejo še prav posebno živo. Razlika med njim in Strbkom, ki je danes drugič na startu v smuku, se zmerom manjša in tik pred sedelcem sta na kupu. Stechlik se prvi izmota, zlese do vrha, toži, da mu je Skrbek »udjelal«, nato pa se spusti v zadnji padec pa tudi ne preveč srečno. Medtem zagledamo čarmana. črna pika se pomika po plazu enakomerno, znak, da gre odlič no. V tem pride pred nas ln tndl zadnji smuk odpravi brez večje nesreče: padec Je bil usmerjen dobro. Na vrhu iščemo Musila, a ga nI. Se malo, pa zagledamo št. 6. — Pračka. Tudi on gre, ko po loju, Zadnji smuk gre po čarmanov^m vzorcu Zdaj prideta še dva naša: Znidar ln Heim. ki prehiti Znldarja na sedelcu. Oba prav dobro. To je Harrerjevo delo ln tudi te računamo na točke. Na vrati so ostali konkurentje iz državnega in saveanega prvenstva. Joško Janša je 10. in brez treninga. Stoka zaradi nog, pada in se bliža cilju. Pravi, da ni težko in bi šel takoj še enkrat, pa brez padca. Potem strmimo nad Kavčičem, ki starta aa Zagreb. Odličen tehnik, kar pokaže posebno v zadnjem spustu. Potem gre prav dobro Mariborčanu Cizlju in njegovemu rojaku Mušiču, ki starta za Zagreb in ima lanski najboljši rezultat iz Zakopanega. Po tirih manj srečnih se spusti v smuku prav dobro Stopar iz podravske metropole. Tudi Katnik ugaja in Celjan Mejavšek. Dobro opravičuje svoj nedeljski rezultat Za svojevrstni intermezzo poskrbi Jeseničan Zvan, ki pride do sedelca samo z eno palico ln odide zaradi prepoznega opozorila tudi v brezdno brez druge. Pri dveh mecefsnih r prvi tretjini je huda stiska in in Zvan se povalja spet po snegu. V bližini samevata dve palici z rokavicami. Mimogrede pobere eno s prtljago vred.. Nato pa v kristijanijah zavije prav dobro pod platno. Za njim orje neumorni žingerlin. S smuko ima menda največ simpatij. LeDo se predstavi Zdravko Zore in tudi čop za njim. Je videti mojster v tej stroki. Startne številke so že nad 50 in zdaj skoraj ne premaknemo več očesa od vrha onega plazu, kjer se mora vsak čas pojaviti Harrer-jeva postava. Rabič pred njini ni od muh in ga nekateri celo zamenjajo. Toda gledalec x daljnogledom še pravočasno popravi zmoto. Harrer Toda ta hip je Harrer na vrhu: pikica (1900 m) se pomika nenavadno hitro na-vzdol. Zdaj izgine za robom, še hip, pa čn-jemo krik in opozorilo vozača pred nJim, naj se umakne. Skalaš Novak urno skoči v stran Bil je baš v spodnjem delu gozda In Harrer že švigne mimo, zdaj je na se-delcu, s tremi krepkimi sunki s palicami si pomaga čez njega v poslednji prepad. V preciznem loka obide oba mecesna, nato preide v velik lok prav do skalnatega roba in v zadnjem spustu spet odrine nekajkrat, da bi nadoknadil padec v prvem delu na Musilovem znamenju. Zaradi prevelikega zavoja na desno Je šel to progo v poševnem smuku, tako da je tik za ciljem samo s svojo neverjetno tehniko ušel najbrže hudi nesreči, čas je meril sam, torej je gledal na uro med to rajžo z brzovlakom, in še nevarne poskuse je delal z muhastim terenom. Vozač fenomen, ki ga na naišh tleh še nismo videli! Toda nežna le sam, temveč uči tudi druge, remek — nspeh Je naša današnja zmaga. Hkratu pa si Je simpatični sin Predarlske priboril najvišji naslov, ki ga ima naša dr-žava za vozače take kakovosti. Za njim sta še dva, tudi pridni Bervar, ki ima tik pred ciljem še prav posebno smolo. Nekaj minut po 13. je konec tega krasnega nastopa, s katerim so se naši smučarji predstavil kot močni in vsega uvaževanja vredni nasprotniki. Spored za jutri obsega tekmo v slalomu. Proga je tik nad Lipanjsko planino že pripravljena in če bo dan podoben današnjemu, se obeta tudi Jutri nov film, nič manj drzen, zato pa bližnji, podrobnejši in jasnejši. Start bo v višini 1750 m pri samotni smreki. Druge orientacije v tem lepem predelu naše Gorenjske ne moremo navesti. Sicer pa bo tudi jntri tamkaj vse živo in bo lahko vsak našel dotično smreko. Naj ne bo tajna, da Je pot do nje in nazaj tako zanimiva, da je prav toplo priporočamo vsakemu, ki količkaj ceni telesno gibanje in dober zrak. Zvečer potegne tod okoli precej močan krivec, pa se malo bojimo, da ne bi odkod napodil oblakov. Podrobni rezultati Izmed 62 prijavljenih je startalo 44 in med temi so bili trije diskvalificirani. Po času Je bil vrstni red naslednji: 1. Harrer Franc (Oesterreichischer Skyverband) 2:64, 2. Praček Ciril (Skala, Jesenice) 3:15 3. Heim Hubert (Skala, Jesenice) 3:22, 4. Vaclavik Miroslav (Svaz Lvžaru) 3:26, 5. Stopar Rudolf (MiSK) 3:31, 6. a. Mušič Ljuban (Hašk, Zagreb) in b. Robič Jože (SPD Kranjska gora) oba 3;37, 7. Cizelj Miran (železničar, Maribor) 3:39, 8. Kavčič Drago (Skvklub, Zagreb) 3:50, 9. čop Franci (Ilirija) 3:52, 10. a. čarman Fran (SK Tržič) in b. Zore Zdravko (SPD Kranjska gora), oba 3:54, 11. Ankele Riko od razne lažne table in napise ter se na la način izogibajo svojega edinopravega Imena in prikrivajo svoj pravi program Do danes pa kljub njihovi priznani iznajdljivosti še nikoli niso prišli na m bel, da se bi skrili pod firmo »nevtralnosti*. To j* ostalo prihranjeno konzorciju gospoda Ze bota in tovarišev. Slovensko ljudstvo je doživelo že marsikatero neslano politično ša lo. take, kakor si jo je tokrat dovolilo klerikalno glasilo, ki je Zebotovo listo oglasilo za nevtralno, pa vendarle še ne. Gospodje ki so stali dolga leta v vr?tah prvoborit.^-Ijev in mandatarjev bivše SLS ter ostali zvesti njeni politiki in taktiki, katero je slovensko ljudstvo ponovno na naravnost manifestanten način obsodilo, se vračajo danes v politično ži%rljenje pod firmo nevtral-nosli ter imajo pri tem še korajžo povedati, da to »nevtralnosti zastopa pre4 sodišče« sam gospod dr. Natlačen. Bilo bi zelo interesantrvo. če bi gospodje kandidati svojo »nevtralnosti malo definirali ter pojasnili, kako mislijo z njo sodelovati pri reševanju življenjskih problemov našega naroda. Doslei smo bili navajeni, da se je stopalo na politično pozorni^o z jasnimi idejami in smernicami napram vsem važnim političnim vprašanjem. Z nastopom g. Zebota in tovarišev je to prvenstveno načelo vsake politične akcije postavljeno na glavo in namesto odkrite besede gospodov, kaj hočejo in kaj nočeio. čujemo nesmisel o nevtralni kandidatni listi za eenntsk" volitve. Kaj naj pomeni ta komedija? Ali je »nevtralna lista* samo poskus gospoda Zebola priti na »nevtralen način« do polilffnega pokoja in penzije v senatu? AH naj ona predstavlja novo metodo klerikalizma. ki si odkrito več ne upa povedati, kako mu ime? Vsekakor pa je »nevtralna lista poskus grde potegavščine resnih ljudi Izjava akademskega društva »Jadrana«: J. n. a. d. »Jadran«, najmočnejša kultur-no-nacionalna organizacija na univerzi kralja Aleksandra I. Uedinitelja, najodločneje obsoja oz-kosrčno ponašanje one akademske mladine, ki je bila v svojem fanatičnem samoslovenstvu zmožna žaliti ob volitvah novega rektorja, enega največjih naših znanstvenikov in pedagogov, ki je kot pravi Jugosloven z dejanji, prežetimi iskreno ljubezni, dvigal nivo naše univerze in nam vzgojil vso mlajšo generacijo priro-doslovcev. — To bodi izraz hvaležnosti in spoštovanja, ki ju goji do g. univ. prof. dr. Iladžija jugoslovenska nacionalna akademska mladina. V Ljubljani, 25. januarja 1935. J. n. a. d. *Jadran* Uspehi Paragvajcev Asuncion, 24. januarja AA. Paragvajsko vrhovno poveljništvo javlja, da so Para-gvajci zavzeli utrjene položaje pri Karan-tajtiju. Pri tej priliki so ujeli mnogo nasprotnikov in se polastili ogromnega plena. Pri Kaplani se bolivijske čete umikajo proti Palmosalu. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved za soboto: Spremenljivo oblačno, porast temperature. Dunajska vremenska napoved za sobot«: Izgledi za konec tedna: močni za pa dni viharji, padavine, najprej dež. kasneje sneg. Po kratkem južnem vremenu najbrž zopet bras. V visokem gorovju nevarnost plazov. > JUTRO« št, 22 Bobofe, 26,1*935 Naši kraji in Ifudje Pohorje — naš Semmering! Dolgoletni naprti se bližajo uresničen}« Maribor, 25. januarja Naše Pohorje gre svojemu velikemu razvoju nasproti. Obisk letoviščarjev in gostov iz raznih krajev naše države raste iz lete v leto. S postavitvijo našega planinskega hotela »Pohorskega doma« in Šenjor-jevega doma v vrsti ostalih planinskih postojank so se nadaljnjemu razvoju letovi-ščarstva na Pohorju postavile čvrste in trajne osnove. Pri Pohorskem domu bo rrasla letos pomladi prva zasebna vila mariborskega odvetnika dr. Blankeja. Tudi se oglašajo drugi interesenti ter je upati, da bo v nekaj letih nastala tukai zgoraj prava letoviščariska naselbina. Bazne udobnosti wn tu. ki omogočajo razvoj v tej smeri. Saj ima Pohorski dom svojo elektrarno, od katere se bo električna razsvetljava lahko napeljala tudi do bližnjih stavb. Tudi se bo v teku pomladi napeljal k Pohorskemu d-->mu telefon s priključkom k Reiserjeve-mu telefonu v Pekrah, tako da bodo pohorski letoviščanski stanovalci lahko tudi za časa letovar.ja v stalnih poslovnih stikih s svojimi ljudmi t mestu. Razen tega ima Jniciaitivna zadruga »Pohorski dom« v nadaljnjem investicijskem programu tudi po-atavitev garaže, napravo nove hladilnice, ureditev kegljišča in drugih potrebnih stvari. ki »o pri nastajanju našega Semmeringa odločilne. Z avtom na Pohorje Z vseh strani in smeri vodijo ceste na pohorske vrhove, ki olajšujejo dostop tudi z vozili. Mariborski sreski cestni odbor je v letih 1931. do 1934. izvršil navzlic tenkim gospodarskim prilikam uprav velikopotezen gradbeni cestni program, za ka-erega je šlo okoli pet milijonov dinarjev. NTaj omenimo zlasti ccsto, ki se zdaj gradi z Ribnice k Senjorjevemu domu. Potem de banovinska cesta Slov. Bistrica-Oplotnica, Slov. Ristrica - Sv. Martin, ki o je sreski cestni odbor v Mariboru dal "■reurediti v dolžini 5 km, tako, da se lah-o na njej nemoteno vrši tudi avtomobil-v.k promet k Sv. Martinu na Pohorju in k " čitniški koloniji kraljice Marije. Odlo-ae važnosti pa je gradnja impozantne avtomobilske ceste Reka-Sv. Areh, ki bo ivtomobilom omogočala vožnjo do vrha Fohorja. Ta cesta, ki bo za razvoj našega Semmeringa izredne važnosti, se je pričela graditi že leta 1931. in se je nadaljevala vsa na-slednja leta. Danes je popolnoma zgrajenih 5 km, nadaljnja dva pa sta samo v spodnjem ustroju. S tem je prišla gradnja te ceste do polovice svoje dolžine, ki znaša skupno 14 km. Sodeč po dosedanjih gradbenih delih na tej krasni cesti, smemo upati, da bo prihodnje leto dograjena. V trenutku dograditve bodo postavljeni nagemu pohorskemu svetu čisto drugi razvojni cilji. Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da .je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. nnnm »Jutro« je pred dnevi prvo prineslo vest o doseženem dolgoletnem cilju, da se je naše Pohorje uvrstilo med klimatske kraje, s čimer so dovoljene za kraje v višini nad 700 m vozne olajšave, o katerih smo že podrobno poročali. Obiskovalci našega Semmeringa bodo uživali posebne ugodnosti na postajah Maribor-glavni kolodvor, Hoče, Orehova vas in Slivnica, Ruše, Sv. Lovrenc na Pohorju, Brezno, Ribnica ter Mislinje in Zreče. Največ bo pridobil s tem Maribor, naš jugoslovenski Meran, ki bo glavno izhodišče za letoviščarske, turistične ali zimiskosportne izlete na Pohorje. Z gradnjo betnavske skakalnice je bil pred leti že ustvarjen eden izmed glavnih pogojev za razmah zimskosportnih iniciativ na Pohorju. Še eno: vzpenjača Peš, z avtomobilom in drugimi vozili se bo mogoče vzpeti na Pohorje. Obstoja pa v Mariboru ie nekaj let sem zadruga »Pohorska vzpenjača«, ki stoji danes pred uresničenjem svojega načrta. Zadevni načrti so že gotovi, posojilo v znesku treh milijonov dinarjev je že najeto in odobreno, treba je denar še samo pri Hipotekami banki v Beogradu likvidirati. Na predvčerajšnji seji zadruge so razmotriva-li položaj. Vodilni možje so poročali, da se bo za izvedbo tega načrta, ki bo prinese/ Mariboru nedogledne koristi, zavzel tudi Touring klub in druge tujskoprometne ustanove, tako da je upati, da bo inter-venčna akcija uspela. Če se posreči intervencija potem se gradnja lahko prične že poleti. Na našem Semmeringu bo krasno, ko se bodo uresničili vsi ti programi in načrti, ki so jih v teku zadnjih deset let snovali. Rast Semmeringa bo tudi napredek Maribora in koristi Maribora bodo tudi koristi našega Semmeringa. Trboveljski slavčki za bedne šolarje Trbovlje, 24. januarja Poleg svojega dragocenega kulturnega in umetniškega poslanstva vrši mladinski pevski zbor trboveljskih slavčkov tudi važno socialno misijo med bedno rudarsko mladino. Iz dohodkov, ki so jih prinesli koncerti, je lani prejelo 53 najbednejših šo-larčkov nove čevlje, 14im jih je dal zbor v popravilo, tako da je potrošil v ta namen 5122 Din. Siromašnim dijakom meščanske šole v Trbovljah je razdelil za šolske potrebščine 2184 Din. Za nabavo srajc, obleke in nogavic so šolarji prejeli 1743 Din, za mleko, zdravila in podobne reči pa 763 Din. Kakor že vsa zadnja leta, je zbor tudi lani organiziral počitniško kolonijo na morju, v kateri je prebivalo 81 otrok 20 dni in so stroški zanjo znesli 26.266 Din. Razen tega so slavčki poslali za otroke žrtev kakanjske katastrofe 12.500 Din, tako da so izdali lani v socialne namene vsega skupaj 48377 Din. Delo trboveljskih slavčkov je tudi v tem pogledu pač vredno vse pohvale in posnemanja Preiskava v rovu smrti Rudnik »Srpski Balkan44 nima dovolj kvalificiranih nadzornikov in delavcev - Mrtvi rudarji — upniki v ponedeljek prvič priiel v rudnik in postal v eni uri že njegova smrtna žrtev. Pravi, kvalificirani rudarji so že davno do malih izjem zapustili rudnik. Ostali so samo še oni, ki imajo v bližini svoje revne domačije in ki čakajo, da jim bo uprava rudnika plačala že davno zaslužene mezde. Nekdanji kmetje iz Grljana in drugih vasi pa ostanejo pri rudniku tudi zaradi tega, ker dobivajo iz njegovega skladišča na račun mezd nekaj živil. Če so v skladišču večje zaloge, delajo tudi samo za živila in se pri skladišču tudi zadolžijo za dalje časa. Važen ln značilen je tudi terenski položaj rudnika Vhodi v rove so oddaljeni drug od drugega po 10, 20 in še več minut, upravna pisarna pa je več kot pol ure daleč. Zaradi teh oddaljenosti je strokovnja-ška kontrola zelo težka. Rudarji so pripovedovali, da se pred nastopom dela zberejo pred rudniško pisarno in potem jih nadzorniki v sprevodu odvedejo do rovov. V prvi rov jih pošljejo, kolikor jih je tam bas treba, drugo skupino v drugi rov itd. Kaj pomeni pri takih razmerah neizvež-banost delavcev m nadzornikov, je jasno vsem, ki le količkaj razumejo o obratovanju v rudnikih. Prej navedene izjave nadzornikov in delavcev se še najbolj strinjajo v tem, da je bil kriv nesreče ventilator, ki je bil stavljen v pogon šele ob pribodu rudarjev v rov. V rovu je bilo tedaj metana ie preko 5 odstotkov, dočim je maksimalna količina 2 odstotka Da je bilo toliko metana }e dokazano ie s tem, da so prvi četvorici rudarjev takoj ugasnile svetiljke. Baje so delavci ▼ rovih tudi kadili. Na vprašanja, zakaj ni bilo to prepovedano in preprečeno, preiskovalni organi niso dobili točnega odgovora. Pri tem je pač treba misliti spet na to, da niso imeli potrebne kvalifikacije niti delavci, niti nadzorniki. O nesrečnem ventilatorju sta izjavila načelnik ministrstva za rudnike inž. Bosak in šef oddelka ministrstva za socialno politiko inž. Savkov, da ni bil pokvarjen. Drugo je seveda vprašanje, kdaj je bil ta ventilator v pogonu. Komisija strokovnjakov se je snoči vrnila v Beograd, preiskave pa se bodo še nadaljevale, da bi v čim večji meri razjasnile vzroke strašne nesreče. Zaječar, 25. januarja Po strašni nesreči v rudniku »Srpski Balkan« je komisija, imenovana od ministrstev za gozdove in rudnike, za notranje zadeve in za socialno politiko v občinski pisarni v Grljanu zaslišala člane rudniške uprave in mnoge delavce. Izjave si močno nasprotujejo. Ravnatelj rudnika inž. Ma-yer zatrjuje, da so bile ventilacijske naprave v redu, nadzornik Jonovič, ki je vodil v ponedeljek zjutraj 23 rudarjev v rov št 2., pa odločno izjavlja, da je bil spodnji ventilator rova pokvarjen ali pa odklopljen. Nadzornik pravi, da je on sam spravil ta ventilator v pogon. Kmalu potem je prišlo do eksplozije, ki je poškodovala seveda tudi ventilatorje. Po eksploziji bo težko ugotoviti, kako je bilo z ventilatorji usodnega jutra. Rudarji pripovedujejo, da so prej nekdaj po vsakem daljšem presledku dela, zlasti pa ob ponedeljkih in po praznikih, po več ur opravljali le razna postranska dela in šele okrog 10. dopoldne nastopili svojo službo v rovih. Tokrat pa so se takoj pod vodstvom nadzornika podali v rov na delo. Med preiskavami je bilo govora tudi o izplačevanju delavskih mezd. Sam ravnatelj je povedal, da dolguje uprava rudnika rudarjem že od leta 1932. blizu 70.000 Din in da še niso bile izplačane mezde za lanski december in za 20 delovnih dni januarja. Uprava rudnika dolguje delavcem do 600.000 Din. Med upniki rudniške uprave so bili tudi nekateri mrtvi rudarji. Vsa preiskava je doslej naletela na precej mrtvih točk, ugotovila pa je tudi jako važna dejstva. Prvič je važno to, da vodi rudnik strokovnjak, ki je inozemec z omejeno pravico bivanja v naši državi. V koliki meri se je zaradi tega ta strokovnjak — dr. Mayer posvečal obratu, je posebno vprašanje, s katerim se bodo morali še ba-viti preiskovalni organi. Drugo zelo važno dejstvo pa je to, da je v rudniku le malo strokovnjakov. Nadzorniki so postali ljudje, ki so si sčasoma pridobili pri vodstvu rudnika toliko simpatij, da jim ni treba več delati in da samo drugim zapovedujejo ter imajo boljše plače. Pa tudi med rudarji ni strokovnjakov. Rudarji so večinoma doma i? okoliških vasi. Med žrtvami katastrofe je bil celo neki kmet, ki je KULTURNI PREGLED Andrija Medulič Schiavone Med zapadno in vzhodno obalo Adrije obstoje več ko dvatisočletni stiki. A že temna zgodovina rimsko - keltskih spoprijemov na dalmatinskih tleh nam kaže, da so med obema obalama Adrije mirne in prijateljske vezi kaj redke. Kajti zgodovinsko dejstvo je, da je bila vzhodna obal Jadranskega morja vedno ogrožena od zapadne, ne pa narobe. Z zapada ao prihajali čez morje osvajevalci. Dolgi vekovi krvavih borb z Rimljani in Benečani so dali dalmatinski zgodovini nje najbolj žgočo vsebino. Prisluhni srcu te solnčne dežele: še danes utripi je v istem odporu in od istega strahu kakor v davni keltski dobi. Koliko kričetih zgodovinskih dokumentov so Benečani uničili, koliko sledov zabrisali, o tem nam daje le medlo predstavo usoda hrvaškega kraljestva in njegovih spomenikov (prim. samo zgodovino nekdanjega prestolnega mesta Biograda na moru!). Benečani so bili vse do svojega propada neizprosni gospodarji zemlje, ki ao jo osvojili. V njihovi oblasti so bili mnogi hrvaški in nekateri slovenski kraji. Literatura je izrabila le majhen del teh, hajkrati dra- matičnih stikov med našim narodom tn benečanskimi gospodovale!. To, kar bo dali Benečani likovni umetnosti Dalmacije in kulturi njenih mest, je pač le skromna napitnina za vse, kar so izsesali iz ljudstva in zemlje. Ljudje naše krvi, ki so vstopili v njihovo službo, so bili zlasti za časa notranjega propadanja Benetk ,ko so imele nravne vrednote najnižjo ceno, kaj malo upoštevani Vprav značilna je v tem pogledu usoda beneškega slikarja Andrije Mectuliča Schdavona, vrstnika Tiziana in Tintoretta. O tem umetniku smo dobili po zaslugi »Galerije umjetnina Primorske banovine« v Splitu monografijo, ki je za naše razmere kar izredna po opremi in po sorazmerno nizki ceni- Knjigo »A n d r 1 j a Medulič Schiavone« je spisal slikar Angjeo Uvodi č. Njegov spis o Meduliču obsega poleg skoraj »romanizi-rane biografije«, ki jo štejemo v čast avtorjevemu peresu, studijo o Meduličevem likovno-umetnoetnem razvoju. Oba dela tvorita monografično celoto. Spisana sta na podlagi obsežne literature to podrobnega proučevanja. Kajpak, v spornih toč- kah se je moral pisec odločiti za neko stališče. Jn teh spornih točk ni mala Tako nI točno ugotovljena niti letnica Medull-čevega rojstva. Ni zanesljivo dognano, odkod je bil: iz Sibenika ali rz Zadra. Nekateri zanOcujejo njegovo hrvaško poreklo, čeprav so ga vsi imenovali Schiavone in si je tudi sam vzdeval ta priimek. So avtorji, ki bi hoteli dokazati, da sta Medu-la in Schiavone dva slikarja, ne ena oseba Takisto zabrisana je Istovetnost Me-duličevega dela Zapustil je okrog 170 slik (freske in olja) to približno toliko risb in grafičnih produkcij, toda velik del je propadel. Izmed ohranjenih so nekatera dela še do nedavnega pripisovali Tizianu la Tintoretfcu, nekaterih pa še vedno ne priznavajo za njegova Meduličevo delo je slabo proučeno. Usoda ki ga je tepta za življenja, mu nd Wla prijazna niti v poznejši slavi, tem »sotacu mrtvih«, kakor bi dejal Balzac. Zakaj? NI bil Italijan: bil je preciziran Schiavone, Sčavon«, Slovan. Angjeo Uvodič je temu slovečemu rojaku posvetil mnogo vestne skrbi to ljubezni. Njegova monografija ni suhoparna znanstvena razprava; to smo mimogrede že omenili. Nemara je zaradi tega zajela ta ali oni material, ki bi se zdej strogo kritičnemu znanstveniku sumljiv to bi ga bil previdnejše uporabil. Toda s te strani naj p ocenjujejo znanstveniki. Ml moo M W je zvestobe m Ma Na občnem zboru Združenje urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev je bilo soglasno sklenjeno, da se predsednik Milko Krapež v priznanje za vzorno 25tet-no stanovsko delo imenuje za častnega člana Združenja in da mu tovariši obenem poklonijo za spomin srebrno diplomo, tehniško prav uspelo domače delo, v katero je moj6ter g. Dolenc vgraviral umetniško dovršeno, pomembno posvetilo. Po kratkem premoru se je nato vršil družabni večer, ki so se ga udeležili poleg jiA>ilanta z družino prav vsi zborujoči. V lepem, tovariško iskrenem nagovoru je podpredsednik gospod Čeme orisal zaskuge jubilanta na polju stanovskega dela in med splošnim navdušenjem izročil diplomo in še pc«ebe» poklon v pismu. Zastopnik Zbornice za TOI dr. Pretnar je nato v lepih in izčrpnih izvajanjih pred-očil vso življenjsko pot jubilanta, ki je tako karakteristična in obenem poučna za kariero, kakršno je lahko doživel slovenski obrtnik tam od začetka našega stoletja. Kmalu po letu 1900. je g. Krapež preel v obrtniške vrste. Iz tujih dežel, ki jih je prepotoval kot pomočnik, je prinesel s seboj mnogo izkustva in znanjia. 2e v pomočniških letih se je z vso vnemo udeleževal tudi življenja izven delavnice, na pozorišču narodnega dela Ko se je vrnil od vojakov, si je ustanovil dom in začel obrt na svoje. Obenem se je začel živahno gibati v stanovski zadrugi urarjev, ki je takrat štela komaj 14 članov. L. 1910. je postal njen predsednik, 10 let pozneje je organizacijo razširil na vse stroke, ki ji pripadajo danes. Sebi in vsemu obrtniškemu stanu je v našem javnem življenju priboril s svojim delom dostojno spoštovanje in ugled. V vseh strokovnih, humanitarnih in nacionalnih organizacijah zavzema g. Krapež častno mesto, prav tako pa je v svojem zasebnem življenju vzor tovariša iu prijatelja. Da je g. Krapež človek izrednega dela in izrednih darov, priča dovolj jasno že samo dejstvo, da je celo četrtstolrt-je ostal na vodstvu svojega združenja. Z željo, da bi ostal ohranjen še mnogo let in da bi še dolgo delal v korist obrtništva m naroda je dr. Pretnar zaključil svoj govor. V enakem smislu sta izrekla tople čestitke tajnik g. Kramaršič in podpredsednik okrožnega odbora g. Iglič. S skromno gesto je jubilant odklonil ise to slavljenje in je podčrtal, da gre mnogo zasluge za uspehe, ki so jih dosegli, tudi njegovim sodelavcem, katere je naprosil, naj mu še nadalje ostanejo zvesti v borbi za obrtniški stan, za narod m državo. — Na koncu je podpredsednik g. Čeme pre-čital dobršen kup čestitk, ki so iz raznih krajev banovine prispele za ta jubilejni večer. Med njimi je bilo tudi pismo g. ministra dr. Kramerja, ki se je svojemu staremu soborcu in vzglednemu narodnemu delavcu toplo zahvalil za njegovo vztrajno m pomembno delo ter mu želel še mnogo zdravih, veselih in plodnih let. »Slovenec« in Muzejsko društvo v Celju »Slovenec« si je pred dobrim tednom privoščil Muzejsko društvo ▼ Celju. Kamen spodtike mu je poročilo o poslednjem društvenem občnem zboru, ki je malo prej izšlo v »Novi Dobi« in v »Jutru«. V poročilu je brez vsakega pretiravanja podan račun o delu društva v preteklem razdobju, vključena pa so tudi izvajanja, ki jih je društveni predsednik podal občnemu zboru ter jih izročil obema listoma kot poseben članek. Predsednik označuje naloge Muzejskega društva v Celju, ugotavlja, da je društvo zaradi pomanjkljivih prostorov v kritični situaciji, m navaja način, kako bi se temu odpomoglo. Ta izvajanja so strogo realna in v njih ni ni-kakih fraz, kakor trdi celjski »Slovenčev« dopisnik. Društveni predsednik smatra, da je sedanji moment ugoden, pa je izdal utemeljen apel na mestno občino in na javnost, da se ustvarijo za nadaljnje uspešno delo nujno potrebni materialni pogoji. Ves društveni odbor je prepričan, da bo v tem svojem prizadevanju uspel. Celjski dopisnik »Slovenca« pa menda misli, da bi predmete lahko zbrnali in jih razstavljali na Glavnem trgu. Muzejskemu društvu je dobrodošel vsakdo, ki hoče sodelovati. Nihče ni izključen in ne bo. Po sebi sodi »Slovenčev« dopisnik, ako izraža sum, da bi moglo društvo delati razliko med »pristaši« tega ali onega »tabora«. Tisti, ki mu je vse politika, je pač on; Muzejsko društvo pa zanjo ne ve, ne sme in noče vedeti. Da bi društvo izza prevrata ne bilo ničesar storilo, je grdo potvarjanje dejstev. Ko je prevzelo agende od bivše muzejske uprave, je našlo zbrrke razmetane m lapi-darij doslovno na kupu. Bilo ni ne starejših zapisnikov in zapiskov, ne dovoljnih seznamov muzejskih predmetov. Ne glede na bogato zbirko paleolitskih predmetov veselili knjige kot kulturnega dokumenta; ugaja nam zaradi svoje živahnosti to kar razkošne opreme (nad 70 reprodukcij, 9 tabel in 80 strani odlično natiskanega besedila). Pisec je moral s Skopo ohranjenim živi j enj episnim gradivom postopati tako, kakor je postopal, če je hotel dati ljudem v roke monografijo, ki bo mikala in izpolnila svoje umetnostno - kulturno poslanstvo. Posebno zanimiv je prvi del. Ob plastično orisan em oeadju Benetk šestnajstega stoletja prikazuje pisec mučno življenjsko pot nadarjenega »Sčavona«, ki je mlad prišel >s trebuhom za kruhom« v Benetke ia tu voljno prenašal gorjupo usodo slovanskega prišleca v času, ko je živel Andrija Medulič, so se Benetke kot »vetovno-pottttčna moč že nižale k zatonu. Propadale so riasti moralno. A takrat je to bila »e napol žlahtna gniloba V dvojnem močvirju Benetk — sredi lagun ta v kaluži korupcije, pohote to zločinov vseh vrst, pod tiransko pestjo Signorije, — se je razcvela bohotna umetnost pozne benečan-ske renesanse. Sloveči razuzdanec Pletro Arettoo, pokrovitelj vseh orgij to obenem prijatelj umetnikov, kakor sta bila Tizi-an to Tintoretto, je bil magister elegan-tiarum ne samo Benetk, marveč tudi vseh tedanjih evropskih dvorov. Ta mož, ki si je mnogo prizadeval, da bi dobil pod svoj vfkttr tudi »barbansko grobega«, aaničeva- ERASMIK TOALETNA MILA IN PREMMI1 Vate zobe Zt ugodno besteobmmvahi britje upamNjajte ERASMIK ERASMIK H1L0H IN PASTO MILO ZA ZA ZOBE BRItlE, Iz Potomce zijalke se je od tedaj tudi sicer prav znatno pomnožilo število muzejskih predmetov, ki se nahajajo večinoma v predalih in zabojih. V zvezi z Muzejskim društvom je izšlo tudi večje število Zfgodovinskih publikacij. Sicer so za njihov natisk poskrbele raza* druge založbe, ali brez Muzejskega društva in muzeja ne bi bile nastale. Poleg raznih člankov in razprav (ena je izšla celo ▼ Pragi) so bili izdani doslej trije zvezki »Zgodovine Celja«, ki nikakor niso samo konrpilacija V prvem zvezku so v dodatku popisani in pojasnjeni vsi rimski muzejski predmeti, ki jim še sledi seznam vseh predmetov in napisov iz CeHeie. Muzej ima vrhu tega rokopisni katalog vseh svojih predmetov in arhivalij, ki je v znanstvene svrbe vsakomur na razpolago. To pa je delo, o katerem celjski dopisnik »Slovenca« gotovo nič ne ve! Naj čuje še drugo stvar, ki je društveni predsednik na občnem zboru sploh ni omenil. V tekočem letu izda eno izmed prvih celjskih kulturnih društev kakih 200 6trani obsegajočo knjigo, ki bo na cwnovi arhivalncga gradiva obravnavala zanimivo poglavje iz novejše zgodovine celjskih Slovencev. Napisal jo je vodilni član Muzejskega društva. Kupici se tudi gradivo za obsežno zgodovino Celja in okolice izza leta 1848., ki bo dozorelo v prihodnjih letih. Tudi to je delo, ki se tiče Muzejskega društva, njegovih funkcionarjev in javnosti! Davna skrb Muzejskega društva je Stari grad grofov in knezov Celjanov. Da je to vprašanje povoljno urejeno in da je mestna občina z znatnimi žrtvami poskrbela za restavracijo častitljivih razvalin, je posledica iniciative Muzejskega društva Lepše in koristneje bi bilo, ako bi nam celjski dopisnik »Slovenca« pomagal pri trudu, da ustvarimo materialne pogoje za redno in napredujoče funkcioniranje celjskega muzeja Ko bomo to dosegli, bo društvo pozvalo tudi njega, naj mu pomore* da dobi Celje svoji pomembnosti odgovarjajoč muzej. — Predsednik Muzejskega društva v Celju. Po senzacionalni tatvini pri Češnovarju Ljubljana, 25. januarja V zadevi velike, rafinirano drzne tatvine, ki jo je neznan tat, po vsej priliki neki bosanski krošnjar, ir/.vršil pri trgovcu Karlu Češnovarjn pri Dolenjskem mosta, ni do danes še nič novega. Policijski organi, ki so takoj po tatvini preiskali Golovec in okolico, so davi našli v hrfcu približno tam, kjer so poleti odkrili razseka-no truplo umorjenega Serše, prazno blagajno, ki jo je tat v gozdu odpri s kakšnim trdim orodjem, jo izpraznil in odvrgei. V kaseti so našli še zavarovalno polico družbe Anker in pa hranilno knjižico Mestne hranilnice za manjši znesek, medtem ko Je tat denar seveda odnesel s seboj. Ljubljanska policija je za tatom in za njegovim pajdašem, ki je kot nekakšna straža med dejanjem čakal v bregu nad hišo, izdala tiralico in je s posebno okrožnico obvestila tudi policijske uprave v Beogradu, Zagrebu m po drugih večjih mestih v državi, osrednjo žandarmerijsko komando in pa komande in komisarijate vseh obmejnih straž. Spričo dejstva, da je vsa policija m žandarmerija na nogah, smemo upati, da tatova svojega plena no bosta mogla odnesti predaleč. Pri rafini-ranosti, s katero sta izvršila tatvino, je treba tudi računati, da ne bosta skušala denarja spraviti v promet kje blizu Ljubljane, saj vsa okolica ne govori o ničemer drugem, kakor o tej senzacionalni kraji. Zelo mogoče je, da bosta skušala za nekaj časa svoj plen kje zakopati Vse prebivalstvo se naproša, naj bo pozorno nasproti neznanim popotnikom m naj na sumljivce ob pravem času opozori pristojna varnostna oblastva. Revija ŽIVLJENJE IN SVET POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Din SEGAJTE PO DOBREM STIVU! nega to vendar očitno nadarjenega Schia-vona, je bil pooeebljenje tedanjih Benetk. Družbeni tlakom er njenega propadanja! In sedaj si zamislite v tej Sodomi in Gomorhi Adrije skromnega prišleca z ene strani morja, večno siromašnega to ponižnega Andrijo Meduliča! Prišel je v razkošno to razuzdano mesto kot deček in stopil v uk takisto siromašnemu mojstru Roku. S težavo se je vživel v nove razmere, vedno je čutil v sebi to, čemur bi rekli sodobni dušeslovei »kompleks manjvredno-stl«. Njegov mojster je bil preprost obrtnik, ki je »krasil klopi to police in jih prodajal trgovcem pod ProkurativamL« Mladi >Sčavon« je bil pozneje srečen, če se je smel približati Ttotorettu; od same vneme sanj mu je iskal kupcev za slike. Tako se je Andrija Medulič naučil umetnosti slikanja nekako ob strani, bolj kot samouk; v risanju, ki zahteva mnogo strokovnega aianja to manj iznajdljivosti to navdah-nenja, je sploh bil vse življenje nekam šibek. Vzlic temu se je povrpel med prve slikarske mojstre Benetk, izpopolnil se v toliki meri, da so lahko njegova olja zamenjavali s Tlzianovimi to Ttotorettovimi. Čeprav se je Medulič tesno držal Benetk, td nikdar občutil r njih tistega blažen-stva, ki ga daje človeku zavest, da je nekje doma, med svojimi Zaznamovan z vzdevkom Schiavone je bdi v tem bogatem jneatn vedno tujec, najsi se je sicer oženil DANES PREMIERA Ne zamudit« prilike! MARTA EGGERTH in HANS SoHNKER 1 V VELfeOPERETI Kneginja čardaša Godba: Emerlch Kalman Smeh, godba, petje, zabava in ples. Tel. 21-24 Sodelujejo IDA Wt)ST PAVEL HORBIGER PAVEL KEMP ELITNI KINO MATICA Tet 21-24 Tredstavc ob 4., l.yA in 9.'/4 Rezervirajte si vstopnice! Predprodaja od 11.—i/213. Domače vesti Odrešeniki Bojevsko glasilo razpravlja v svoji zad nji številki o kmečki prezadolžitvi in navaja tudi nekaj predlogov, kako naj bi se to pereče vprašanje zadovoljivo rešilo. Prvi predlog se glasi tako-ie; »Najbolj pametna rešitev kmeta bi bila v tem, da bi kmetski pridelki dobili isto vrednost, katero so imeli takrat, ko so se napravili dolgovi«. Kako naj se to doseže, mali modrijan seveda ne pove in tudi ne ve. Kajti ako bi vedel, bi bil odrečenik iz sedanje svetovne krize in bi ga hvaležno častili vsi narodi. Enako sijajen Je naslednji predlog: »Tretja rešitev bi bila, da bi se zaznamovali vsi goljufi, korupcionisti, tatovi in de-nuncianti. Ali naj bi se jim dajala v ušesa plomba ali črna pika na obraz ali pa če bi se jim dajale v nos rinke«. Da, da... »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila.« ♦ Starešinstvo gasilske zveze pri Nj. Vel. kraljici Mariji. Nj. Vel. kraljica Marija je sprejela v avdienci odposlanstvo starešinstva gasilske zveze, v katerem so bili starešina Andraševid, podstarešina dr. Markovič in vrhovni inšpektor gasilstva Pinter Odposlance starešinstva je vodil miraister za telesno vzgojo dr. Auer. pntacija je prosila Nj. Vol. kraljico za dovoljenje, da bi prevzel pokroviteljstvo nad gasilskimi organizacijami kraljevič Tomi-slav. Nj. Vol. kraljica je prošnji ugodila ter se zelo zanimala za delovanje gasilskih organizacij. Gasilsko starešinstvo je svojemu pokrovitelju kraljeviču Tomislavu poklonilo lepo izdelano gasilsko opremo. prevodi Cankarja, šimunoviča, Andriča ln drugih jugoslovenskih pisateljev. ♦ Kongres hotelirjev iz vse države se je včeraj pričel v Zagrebu. Pred kongresm je bil redni občni zbor hotelirskega združenja. Zaključki tega kongresa bodo zelo važni ne samo za hotelirstvo, temveč tudi za naš turizem. Kongresni odbor je stopil v stike tudi z Zvezo hotelskih, gostilniških in kavarniških uslužbencev s pozivom, naj deluje s svojimi predlogi pri kongresu. Zveza uslužbencev je poslala združenju hotelirjev svojo spomenico, v kateri naglaša, naj posvetijo tudi hotelirji vso pozornost nameščanju kvalificiranih uslužbencev v hotelskih in gostilniških obratih ♦ Dr. France Kalan f. Komaj pred neka dnevi so nam sporočili iz Gornje Radgone, da je g dr. France Kalan, predsednik sreskega sodišča, nevarno zbolel in da se je odpeljal na zdravljenje v Zagreb na kliniko. Včeraj pa je žal prišla iz Zagreba vest, da je dr. Kalan podlegel. Izgubili smo odličnega pravnika in dobrega narodnjaka. Uglednega pokojnika bodo prepeljali v Ribnico, kjer ga bodo jutri ob 11. po Danes premiera! MAGDA SCHNEIDER v prekrasni opereti Amor na povodcu Smeh, petje in veselje Otto VValburg, Julius Falkenstein ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9. >4 zvečer. Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 dinarjev I PEE PEER GYNT ♦ Poklonitev Narodne odbrane dravske banovine na Oplencu. Oblastni odbor NO v Ljubljani organizira skupno z osrednjim odborom NO v Beogradu poseben vlak, da se poklonimo 5. maja na grobu blagopokoj-nega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Polog članstva NO se lahko priključijo tndi drugi nacionalisti in organizacije. Nadaljnja navodila bodo objavljana v dnevnem časopisju. Prijave sprejema oblastni odbor NO. ♦ Za spomenik blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju nabirajo učenci po naših šolah prav pridno prispevke, da bi pokazali s tem svojo hvaležnost za veliko delo osvobojenja in uedinjenja, ki ga je izvršil za našo domovino naš kralj mučeni. Tako n. pr. so prispevali učenci državne klasične gimnazije v Ljubljani za omenjeni spomenik že 1739.50 Din. Uver-jeni smo, da bodo tudi prispevki drugih šol znatni. ♦ Meštrovičeva razstava v Monakovem. Nemška akademija v Monakovem prireja z zagrebškim društvom prijateljev Nemčije reprezentativno razstavo Meštrovičevih del. Razstava bo v Monakovem otvorjena marca, aprila pa bo prenešena v Berlin. Po iniciativi nemške akademije je mona-kovsko založniško podjetje Albert Langen organiziralo veliko izdajo prevodov iz južno-evropske književnosti. Ta biblioteka, ki bo poslovala pod imenom »Biicherei Sfldevropas«, bo posvečala veliko pozornost tudi naši književnosti. V njeni založbi je že izšel prevod romana Bore Stankovima »Nečista kri«, napovedani pa so tudi SMUČARJI! URAN KREMA Je specialna za masažo rok in lica. Velika 12 dinarjev, mala 5 dinarjev. ložili k večnemu počitku, časten mu bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! — Vodstvo sreskega sodišča v Gornji Radgoni je začasno prevzel g. Josip Kokalj, doslej sodnik sreskega sodišča v Šmarju pri Jelšah. r ♦ Opozorilo zdravnikom! Prejeli smo: V noči na 21. t. m. sta dva neznanca poizkušala izvršiti tatvino pri posestniku Per-čiču Josipu v Brvacah pri Grosupljem. Bila sta že v notranjosti hiše, a jih je Per-čič prepodil, pri čemer se je eden izmed neznancev postavil v bran in ga je Perčič z gnojnimi vilami trikrat močno sunil v prša. Perčič pravi, da mora biti neznanec precej ranjen in da bo skoro gotovo iskal zdravniško pomoč. Gg. zdravniki se prosijo, da bi v primeru takega sumljivega iskanja zdravniške pomoči obvestili o tem orožniško postajo v Grosupljem. Stroški za sporočilo se povrnejo. ♦ Turška komisija, ki kupuje konje v naši državi za turško armado, bo te dni obiskala tudi razne kraje Medmurja in Hrvatskega Zagorja. Doslej je ta komisija, kakor znano, kupovala konje v bjelovar-skem okolišu. Tudi v Hrvatskem Zagorju in v Medmurju bo kupila več sto konj. ♦ Ali smo res mevže? Pod tem naslovom prinaša »Koroški Slovenec« dopis iz neke slovenske koroške vasi. Dopis navaja tudi tole: Na nedavnem zborovanju v našem kraju je poleg domačega govornika govoril tudi Nemec, trezen mož. Samo nemški je znaj, pa je tolmačil svoje misli v svojem Jeziku. Ljudje so kimali in pritrjevali ter je imel vtisk, da so ga tudi razumeli. Po zborovanju pa se je zapletel v pogovor z nekim udeležencem in na žalost je moral ugotoviti, da je dobri mož njegove misli napak razumel in da mu je bilo dosti nerazumljivega. Pa je dejal trezni nemški mož pozneje svojemu slovenskemu znancu: Več samozavesti bd bil pričakoval od takega tako dobrega slovenskega ljudstva. Vesel bi bil, če bi bil predsednik zborovanja raztolmačil moje besede v domačem jeziku. Predsednik pa se je sam trudil z neko čudno nemščino. — Pomanjkanje samozavesti tolmači tudi na- Kateri motor se bo hitreje pokvaril, ali tisti, ki vozi po gladkem asfaltu, ali oni, ki vozi po razrvani vaški cesti? Katero srce bo dalje izdržalo — ali po gladkih žilah, ali po sklerozi? Radenska vsebuje jod v najpravilnejši množini Preprečuje sklerozo, odstranjuje njene komplikacije, redči in čisti kri in deluje na večino žlez. Kar je olje za motor, to je Radenska za srce in žile! Imejte vaš življenjski motor v redu, posebno sedaj pozimi! slednji primer: V podjunski slovenski hiši se znajde nemški časopis. Gospodar ga najprej gleda postrani, ga obrača, 6lednjič pa se vsede k mizi in skuša razbrati' njegove novice. Nekaj je razumel, mnogo pa je moral preiti in izpustiti ter mu je od vsebine sploh ostala le bleda slika. Ko pa ga poseti sosed in se čudi »imenitnemu« listu, mu ga vrli gospodar takoj da z važnimi beseda: Stu beri, da boš še ti kcj ve-dou od svetovne politike. ♦ Odprte planinske koče SPD. Ob Bohinjskem Jezeru sta Sv. Janez in Zlatorog izhodišči za visokogorske ture v Triglav s^o pogorje, kjer je dovolj snega Paz t! jv pac treba na dovoljno opremo ter je najbolje si najeti vodnika. Posebno od Zlatoroga jc kratka tura na Planino na Danes ob i/23. uri film Z. K. D. TrarA ljubezen! „Don Jtiani garnizije" Sijajna, smeha polna veseloigra iz vojaškega življenja! Felix Bressart, Georg Aleksander in Ernst Verebes. Kot dopolnilo črtana burka »življenje sv. Miklavža«. — Vstopnina Din: 3.50, 4.50, 5.50, 6.50. Telefon 21-24. V prostorih ELITNEGA KINA MATICE Kraju ter nudi Zlatorog vse udobnosti za oddih. V primeru ugo«nih snežnih prilik .t bo vršil smuški tečaj pri Sv. Janezu od 1. do 10. II. 1935. — Erjavčeva koča na Vršiču ima ugodne snežne prilike v okolici koče; sedaj v nedeljo priredi SPD i/ Ljubljane skupen izlet k tej postojanki. — Krvavec je znan s svojimi lepinr tereni ter po v Domu prijetni kotički po smuških turah. Pristop Cerkelj do Do m i traja dobre štiri ure. — Koča na Veliki Planini je dostopna tudi za pešce, KC-r j" veter precej spihal sneg; užitek pa je sedati velikane Kamniških nlaniu >Iete z visokim snegom: Dom v Kama!-šk Bistrici je prijetna izletna točka ter je s. ha vozna cesta visoko nad Bistrico upo rabljiva za pešce ln za avtomobillste. — Ostale odpne planinske postojanke: Val va: orjeva koča pod Stolom je stalno odprta Koča na Ljubnlku je prijetno izleti-šč» tz Škofje Tx>ke. Dom na Mrzlici, do- Kavarna CENTRAL Vsak večer igra prvovrstna damska kapela. Vsako soboto in nedeljo odprto do 4. zjutraj stop iz Trbovelj, ima s sedla lep razgled v Savinjske dolino. Tomazinova koča ia Sv gori Je primerna nedeljska tura, pristop Iz Litije Na Dolenjskem je prijetno bivanje t Domu na Mirni gori. — Mozir-ska koča Je odprta ter ima krasne smu&ke terene v svoji okolici. Celjska koča Je stal no oskrbovana ter obdana s zelo lepim smuškim svetom. Planinski dom na Lisci Je izletišče za nedeljo, od postaje Breg traja hoja komaj 2 uri. Koča na Smre-kovcu je stalno odprta ter 2ma v okolica prav ugodno smuko. Pohorje vabi smučarje. V soboto ob 8., v nedeljo ob 3», 5., 7. in 9., v ponedeljek pa ob 8. uri zvečer epopeja severa Eskimo Nazorna slika življenja Eskimov. Divnl naravni posnetki. Napeti prizori lova na kite, mrože in jelene ter še mnogo drugega, kar bo zanimalo vsakogar. PRIDE KRALJICA KRISTINA z Benečanko in pripadal mestnemu cehu. Zakaj ta na videz neotesani mož. nič tako gladek in moralno nagnit kakor pristni Benečani, je v duhu preziral svojo okolico. Bil je človek čvrstega in premega značaja, zato se ni mogel nikdar zarasti s per-fidnim družbenim okoljem Benetk. Celo italijanski življenjepisec Ridolfi pravi o njean, da je bil >di schietta e semplice na-turi, se gu en do 1'istinto deli a sua nazio-ne«, odkritosrčne in preproste narave, sledeče nagonu svojega rodu. Evo, niti pod Serenissimo se ni pokvaril značaj Slovana z one strani morja; Medulič je ostal do zadnjega samosvoj in kritičen nasproti okolju, dasi se je moral zaradi kruha in slave intelektualno in umetniško vdinjati Benetkam Po pravici smemo tedaj v tem beneškem slikarju videti našega človeka. Andrija Medulič Schiavone je eden izmed številnih talentov, ki so jih v teku vekov dali južni Slovani svojim močnejšim in srečnejšim sosedom, katerim so sicer omogočali kulture in razkošje a svojo lastno krvjo, z neizmernim trpljenjem skozi več vekov. Takrat pač Andrija Medulič ne bi našel v domovini niti toliko kruha, kakor so mu ga rezali Benečani. Kajti tam so cenili tuje mojstre, ker so tujci vladali nad ljudstvom. Angjelu Uvodiču in splitski Galeriji smo dolžni hvalo za monografijo o Andriji Me-duliču. Takih knjig bi potrebovali Se več! ♦ »Gospodinja«, »tnitmat Ust m gospodinjstvo, stopa v svoje četrto leto. Tudi letos bo prinašal poleg zanimivih uvodnih člankov o ženskem gibanju po svetu članke iz zdravstva, higiene, opreme stanovanja, vrta in iz praktičnega gospodinjstva, šivanja in kuhanja z dobrimi in cenenimi jedilniki. 2e 1. številka ima zanimivo vsebino. med drugim članke Zavese ( s sliko). Nepravilna drža otrok, Gojenje rastlin t vrčkih, o zimski prehrani, o prešitih odejah itd. »Gospodinjo«, ki Je edino strokovno glasilo te vrste, toplo priporočamo. Celoletna naročnina znaša le 25 Din. List sc naroča v LJubljani, Prečna ulica 2. ♦ Za reveže mesta Krškega je našemu uredništvu izročila ga. Iva žerjavova iz Ljubljane 200 Din namesto venca na krsto blagopokojnega g. Franca Rumpreta, usnjarja in posetnika v Krškem. Prisrčna hvala! ♦ Katastrska uprava v Litiji. Finančni minister je izdal odlok, da se za srez litijski, oziroma za področje davčnih uprav v Litiji in Višnji gori ustanovi nova ka tastrska uprava s sedežem v Litiji. ♦ Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane U— Ureditev ljubljanskih kolodvorov. Pod okriljem JJNŽB se je vršilo ob živahnem zanimanju železničarjev in strokovnjakov snoči v dvorani »Sloge« predavanje o ljubljanskem železniškem vprašanju. Predaval je svetnik gradbenega odseka železniške direkcije inž. Drago Leskovšek. Predavatelj je v izčrpnih izvajanjih obravnaval in kritično presodil razne projekte, ki so bili predloženi za ureditev ljubljanskih kolodvorov in železniških zvez skozi mesto Tako se je dotaknil tndi projektov, ki jih je izmed došlih načrtov Izbrala anketna komisija že leta 1919. Posebej se je bavil tudi z vprašanjem nadvišanja in poglobitve železniške proge. V svojih izvajanjih se je predavatelj s prepričujočiml argumenti zavzemal za izvedbo tega zadnjega načrta, ki sta ga že 1930. obdelala skupno z inž. Dimnikom. Ob podrobnostih tega načrta bo inž. Leskovšek v posebnem predavanju govoril še prihodnje dni. Pre-davtelj je v nazornih primerjavah obravnaval tudi železniške razmere po drugih jugoslovenskih mestih, tako v Beogradu, Sarajevu, Zagrebu, Nišu in Skoplju. Danes epopeja zrakoplovcev SINOVI NEBA Se nikdar nam niso kralji zračnih višav ustvarili večjega dela kakor je to! Življenje in ljubezen asov v zraku! Po slovitem romanu Central Airpost od J. Moffita. ZVOČNI KINO DVOR Tel. 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer. Vstopnina 4.50 in 6.50 Din u— O odpravi na Himalajo, pri kateri se je lani smrtno ponesrečila trojica najboljših nemških alpinistov, 60 krožila obširna poročila po vseh listih. Ta odprava je imela tudi nalogo, dovršiti film o Himalaji, in je prevzel operaterske posle znani in simpatični monakovski alpinist g. Hans Ertl, ki bo v petek 5. februarja ob 20. v veliki dvorani hotela Uniona sam pripovedoval o svojih doživljajih. Predavanje, ki ga prireja TK Skala, bo spremljalo okrog 120 lepih diapozitivov. Podaj bo edinstvene dokumente ogromnega napora, kii so Izkazali zmago šibkega človeka nad nadnaravnimi silami v najvišjem gorovju sveta. Vstopnice za to zanimivo predavanje prodaja tvrdka »Alpina« na Tjrrševl cesti. u— československS Obec bo priredila Jutri ob 16. v Narodnem domu predstavo lutkovnega gledališča. Na sporedu veseloigra »Dedec Zobošklepec in njegova sestra«. Gostje dobrodošli! u— Prirodoslovno društvo priredi danes svoje tretje predavanje v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Predaval bo profesor g. dr. Košir o eksperl mentalnem raku. člani in prijatelji dni-štva vabljeni Pričetek ob 18 u— Okrajna organizacija JNS na Barju sporoča svojemu članstvu, da bo redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v soboto 26. t. m. ob 20. v gostilni češno-var. Na zboru bo poročal tudi ljubljanski poslanec minister dr. Albert Kramer. — Udeleži 6e ga tudi odposlanec sreskega in okrožnega odbora ter drugi odlični predstavniki naše stranke. Udeležba dolžnost. u— Spored javne produkcije drž. kon-servatorija, ki bo v ponedeljek, dne 28. t. m. ob četrt na 7. uro zvečer v Filharmo-nični dvorani. Na sporedu so skladbe izključno slovanskih skladateljev, Ln sicer: Napravnika, Glazunova, škrjabina, Lija-dova, Grečanina, Lajovica, Prokofjeva, Prevorška, ščekove in Dvofaka, poleg tega tudi dve recitaciji, ena Prešernova in ena Zupančičeva. Gojenci so iz šol prof. šlaisa, Vande Wistinghausnove, Janka Ravnika, Moravca, Ivančiča in Oslpa še- Ob bolniški postelji Je treba vedno imeti Ovomaltine. Ovomal-tine je izredno redilna in lahko prebavljiva, okusna pijača. Telo n#.glo presnavlja sestavine Ovomaltine v svežo kri in novo energijo, ki pripomorejo k nagli okrepitvi in ozdravljenju. Ovomaltine ni nikaka mešanica! Samo z uporabo Ovomaltine doseiele zares OVOM A LTl N SK1 USPEH! Novi lahko dostopni zavojček Din 725 mala škatlica „ /3.— sta. Nastopi tudi komorna šola prof. šlaisa. Vstop proti nakupu sporeda, ki se dobi za 2 Din v knjigarni Glasbene Matice. u— Na dan sv. Save v nedelj« 27. t. m. bo služba božja za pravoslavne vernike v dvorani Ljubljanskega Sokola v Narodnem domn (vhod z Bleiweisove ceste) ob 3. dopoldne. Ob pol 11. pa bosta sekanje kolača in običajna šolska svečanost za vse prijatelje pravoslavnih vernikov. u— II. komorni koncert godalnega kvarteta »Praškega kvarteta« bo v ponedeljek 4. februarja ob 20. v Filharmonični dvorani. Praški kvartet je imel v Ljubljani ia-redno velik uspeh, t-e večji uspeh pa je imel v Zagrebu v nabito polni knncertnf dvorani. Po nekaterih koncertih v Sloveniji konccrtirajo 20. t. m. v Beogradu, 3 februarja pa v Sofiji. 4. februarja se vrnejo v Ljubljano in priredijo tn drug? koncert z jako zanimivim sporedom: Havdn, Schumann in Dvorak. Od Dvofaka izvaja njegov kvintet, pri katerem sodeluje znani pianist prof. .Tanko Ravnik. Vstopnice bodo od torka dalje r predpm-daji v Matični knjigarni. Ceno iste kakor zadnjič. u— Podružnica SVD za Slško je frnei. redni občni zbor S. t. m. v šoli. Na zboru je predaval tajnik Kmetijske družbe %. Kafol o razvoju in gojitvi trie. Podružnica bo imela v letošnjem letn vsaj po dvakrat na mesec predavanja. Za vsa predavanja je naprošen g. Kafol. Prvo t?.ko predavanje bo v torek 29. t. m. ob p<>l 20. v šoli, Gasilska cesta, in sicer o zatiranju sadnih škodljivcev. Vabljeni tudi nečlani, član g šmuc na Alešečevi cesti V> ima r oskrbi Prof. O. Mindfik in slovenska dramatika »Scena dobrih avtorjev« v Pragi, ki je našim čitateljem že znana izza uprizoritve Lipahovega »Glavnega dobitka«, vpelje kot prvo predstavo v i. 1935. B. Krefta »Celjske grofe«. Predstava bo v >Umetniški besedi« 22. februarja t. 1. Prevod sta tudi to not oskrbela prof Otto Minarik in Josip Borko. Čutim potrebo, da posebej omenim delovanje g. prof. Otona Minafika, ki ie duša in vodja »Scene dobrih avtorjev. Ta gospod je prevod uredil in prilagodil, ne da bi škodoval prvotnemu smislu in učinkovitosti mogočnih avtorievih dialogov: neporušena in na nekaterih mestih celo do večjega Izraza je prišla nadstavba drame, ki nedvomno sodi med najboljša dela naše dramatike tvorbe. Poskrbel je. da se bo predstava čim prej uresničila in da obe slovenski igri izideta v tisku. Ob priliki mojega obiska mi je g. prof. Minarik med drugim dejal: »V republiki imamo tri tisoč diletantskih skupin, ki so v večnih skrbeh zastran izbire gledaliških komadov. »Gledališka Matica« jim bo omogočila in oskrbela najboljša dela slovanskih avtorjev, da ne bodo posegali po delih drugih. po delih, ki so včasi kaj dvomljive vrednosti Naposled naj se naše bratstvo izraža tudi v medsebojnem kulturnem spoznavanju: prevodna literatura ima vsekakor velik vpliv in prav iz slovenščine je bilo opažati nedostatke.« »Jutroc je že poročalo, d* je g. prof. Otto društveno škropilnico. Zaradi škropljenja naj se obračajo člani nanj. u— v kapeli slov. starokatotiške cerkve v Ljubljani, Gosposvetska cesta 9, bo v nedeljo 27. L m. ob 9. sv. maša za pokojnega polkovnika Švabiča, ki je rešil leta 1918. našo ožjo domovino suženjstva. Udeležite se zadušnice vsi, ki ljubite domo-vino! u— Ustanovni občni zbor Filozofskega društva, strokovno-znanstvenega društva v Ljubljani, bo jutri 1T7. t_ m. ob pol 11. dopoldne na moškem učiteljišču (Resljeva cesta). u— Mornarji! Mornareka bokcija krajev nega odbora Jadranske straže v Ljubljani ima v torek, 20. januarja 193.", ob S. zve čer svoj članski sestanek pri »šestlci« Vabljeni so vsi bivši uornarji. u— Lutkovni oder Sokola I. na Taboru, ponovi jutri v nedeljo ob pol 16. mično, domačo lutkovno igro s petjem v petih dejanjih »Jurček gre na Triglav«. Vsebina igre in krasne planinske dekoracije bodo presadile gledalce v naš triglavski raj. Nizka vstopnina omogoča poset predstav* vsakomur. Vstopnice si preskrblte lahko v predprodaji jutri v nedeljo od 11. do 12. v lutkovni dvorani Sokolskega doma na Ta-boru. u— Od srca se Je nasmejal vsakdo. kdor je videl na šentjakobskem odru ve^ seloigro »Matajev Matija«. To delo ie dra matiziral g. Milan Skrbinšok tako, da bVre m e« o n«sšl roiakinji to-le sini patično sodbo- .Potr^hno ie naglaslti. da je gra Mezetova. lako Slovenka, za relativno krptk<~ vreme ponela skoro celokupen naš domači repertoar na beogradskoj operskoj sceni. Pored kristalnog izraza i svežine glasa gca. Mezetova osvojila je publiku svojom utančanom dramskom igrom i okretnošču. Za nju se nesumjivo može reči da nosi u sebi i teaterski sex appeal«. Iz naših mladinskih časopisov. »Naš rod« (urednik Josip Ribičič) priobčuje v pravkar izišli 4. številki pesmi VI. Klemen-Čifa in Stane VinŠek, O. Hodalesa povest »Zlo«, J. Herforta kramljanje o pticah »Črna vojska«, Karla Kocjančiča dalmatinske doživljaje »Dva potepuha na Jadranskem morjuc, Kunaverjev prevod Youngove ?Po-vesti popotnikov« ter obilo drobiža v rubriki »Doma in po svetu« Pod zaglavjein »Cicibanov rod« sta izšli pravljica Franceta Bevka »Boječnik in Psoglavci« in povest A. P. Cehova »Kaštanka« v prevodu Alojza Gradnika. Številka je obilno ilustrirana. — »Zvonček« (urednik dr. Pavel Karlin) objavlja v petem zvezku »Pravljico« Štefana Koželja, A. Siča naravoslovno kramljanje »Podrepna muha«, A. Milkoviča pravljico »Pacek«. članek »ZvonČkarji se uče stenografije«. pesmi C Golarja in D. Gorln ška. Arnošta Adamiča povest »Koruzni frontnik Sandi«. Ksenije Jelšnikove »Legendo o prvem snegu«. Tineta Zoge članek »Iz zgodovine nogometa«. Fleretove zgodbe o Pavlih! ter obilo drobiža in ilustracij. Trgovsko - gospodarski leksikon, ki ga izdaja Umetniška propaganda, objavlja v pravkar Izišlprn 11 zvezku gradivo od »Di-skontna politika asignacii°kih bank« do »draguljarstvo in zlatarstvo« Iznled obsežnejših gesel v tem snopiču omenjamo Še dl- videndo, dobavo, dobiček, dohodek, dolg, državni dolgovi Jugoslavije, dolžno pismo, domači nameščenci, domovinska pravica, dragi kameni. Ze to kaže, da novi sloven ski strokovni leksikon obravnava tvarina o kateri mora biti poučen vsak izobraženec prav posebno pa gospodarstvenik. Položaj nemških revij. Literarni tedni* »Das deutsche Wort« prinaša v najnovejši številki nekoliko statistike o nakladi nemških revij in sicer primerjalno 1. 1938. in 1934. Te številke kažejo, da se tudi nemške revije ne morejo v splošnem ponašati a posebno visoko naklado. Navaiamo samo nekatere primere: Revija »Die Tat« je imela 1. 1933. _ 13.500 naročnikov, lani pa 7000. jezuitska revija >Hochland« s« drži na nakladi okrog 7 naročnikov, lani pa 7412. »Neue Rundschau« kaže padec od 500f) izvodov na 4'J00. »^iiddeutsche Monatshefte« so poskočili od 3000 na 5370. »Die Literatur« je imela lani 2933 predlanskim pa 3500 naročnikov itd. Največ naročnikov imata mesečnika »Welhagen und Klassing« Monats-hefte« (lani 47.606) in »\V«stermanns Mo-natshefte« (lani 32.281). Oba mesečnika imata pretežno družinsko - zabavni znački in se nekako Se držita na najvišjem vzjk>-nu revialnih naklad Literarni in kulturno politični Časopisi nazadujejo Referent omenjenega tednika pristavlja da Izguba pri revijah gre v korist konzumu knjig, kar se ie zlasti pokazalo pred božičem, ko so v Nemčiji boli kakor I. 1933. kupovali dobr-knjige. u— Izletniški vlak Ljubtjana-Stlčna. Do- datno k poročilu, da vozi jutri v nedeljo puseben vlak Ljubljana-Stična la aazaj, se t>b vešča občinstvo, da velja za ta vlak 50% popust od normalne vozne cene. Potniki kupijo pri napotu izletniško povratno karto, ki velja samo za vožnjo z izletniškim vlakom za tja in nazaj. Vlak odhaja v nedeljo iz Ljubljane gl. kol. ob 7.55 min. zjutraj do Stične in prispe v Ljubljano gl. kol. ob 18.40. u— Vajenski dom priredi pod okriljem TiK D 28. t. m. predavanje. Predaval bo g. Viktor Pirnat o temi Dolina gradov. u— JNAK »Edinstvo« poziva brate in se* stre na izredni občni zbor, ki bo v dvorani ZKD v Kazini 31. t. m. ali pa 1. febru-. arja. Datum bo še javljen. Dnevni red je razviden z oglasnih desk. u— Klub trgovskih akademikov-absol-ventov je snoči priredil svoje drugo predavanje iz cikla o sodobnih gospodarskih in socialnih problemih. Predaval je vele-trgovec g. Zdenko Knez o Rooseveltovih gospodarskih reformah. Na kratko je orisal tudi značaj in silo tega moža, ki je v zgodovini Zedinjenih držav položil temelj novi dobi. Predavanje je g. Knez prepletel z zanimivimi Rooseveltovimi načelnimi izreki, o njegovem gledanju na človeka in človeško družbo in z njegovimi tezami, iz katerih gradi vse svoje reševalno delo, ki je usmerjeno tja, kjer naj bi se znašla v složnem in za vse Američane koristnem sodelovanju in harmoniji kapital in široka ljudska plast. Nanizal je mnogo novih teorij, pa tudi pravil in ekonomskih zakonov, ki naj bi se jih oprijeli tudi drugje, kjer so se stari sistemi izrabili in kjer socialno in gospodarsko življenje zrvo kliče po preosnovah. Na koncu je predavatelj dpdal še nekaj misli o ameriškem nacionalnem ekonomu Fisherju in njegovi teoriji denarja. Tudi ta del predavanja so poslušalci vse do kraja poslušali z živim zanimanjem. Ta večer je vnovič pokazal, da je prirejanje take vrste predavanj priljubljeno in koristno. Zato moremo klubu trgovskih akademikov absolventov želeti le, da bi mu uspelo pridobiti še takih predavateljev. Pri tej priliki omenjamo, da bo prihodnjo sredo na Trgovski akademiji na Bleivveisovi cesti ob 20. predavanje dr. Murka o denarnih zavodih v Jugoslaviji. u— Zahvala. Za mnogobrojna izražena sožalja ob smrti mojega nepozabnega ln dobrega soproga se v svojem kakor tudi v iraenu svojih otrok vsem najtoplejše zahvaljujem. — Skubic Ana. u— Umetniške slike po 10 Din. V Ljubljano je. dopotoval mlad poljski slikar Feliks Drilling, po rodu lz okolice znamenitega mesta Lodza, ki študira upodabljajočo umetnost na akademiji v Dresdenu. Kakor na tisoče mladih ljudi, se je tudi on odpravil v svet, da prebije čas krize s spoznavanjem tujih krajev in ljudi. Poleg Nemčije je doslej prepotoval Švico, Francijo, -Italijo, iz Jugoslavije pa je namenjen proti Madžarski. Stroške za potovanje si krije s tem, da nndi na prodaj preproste a lične risbe s tušem po 10 Din komad. u— Samomor starega posestnika. V šmartnem pri Ljubljani so včeraj domači našli na postelji v nezavesti ležečega 58 letnega posestnika Franc Pleška. Ker mu je iz ust udarjal oster vonj po lizolu hi so našli kraj njega tudi izpraznjeno steklenico, so takoj osumili, da je iz življenj-kega obupa segel po strupu. Prepeljali so ga v bolnišnico, a vsaka zdravniška pomoč j« bila zaman. V težkih bolečinah je Ple-ško umrl. Vzrok, zakaj je pobegnil iz življenja, ni zn/ B. u— Drevl predpustnl plesni večer Jenkove šole v Kazini. Jutri popoldanski ples od 4. do 8. tire. Iz Celja e— Žalni koncert bo priredilo Celjsko pe Tinko društvo s sodelovanjem pevskega iruštva »Oljiket v soboto 9. februarja ob 20.30 v veliki dvorani Celjskega doma v počastitev spomina blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I- Uedinitelja. S to pri rr4i.tvijo so bodo oddolžili CPD in vsa «tal« celjska kulturna društva spominu velikega pokojnika. e— Mojstrski izpit iz pekovske stroke »o napravili v sredo pred izpitno komisijo v Obrtnem domu; gdč. Elza in Vilma liirbiševa, hčerki pekovskega mojstra in mdustrijca g. Josipa Kirbiša v Celju, g. ivarcl Žadravec, sin pekovskega mojstra t. M. Zadravca v Celju, g. Karol Marine, »in pekovskega mojstra g. Marinca v Rogatcu, in gdč. Sabina Jaševa iz Velenja ""estitamo! c— Predstava na Ljubečni. Društvo kmetskih fantov in deklet na Ljubečni je aprizorilo dne 20. t. m. v Gasilskem domu Medvedovo igro »Stari in mladi«. Igralci so zadovoljivo rešili svoje vloge, najbolj pa je ugajal Ivan Brecelj v vlogi starega Jamnika. Občinstvo je sledilo igri z vso pozornostjo. Dosežen je bil velik moralni uspeh. e— Združenje trgoveev sa Celje opozarja '^an.s-tvo, da do 31. t. m. vloži pri davčni upravi prijave za pridobnino, davek na poslovni promet in luksus ter za rentnino za . 1935-, ker se sicer zamudnikom predpiše kazen. e_ Obrtniki! Vse informacije glede naredi za odmero pridobnine dobite ob delavnikih od 8. do 12. dopoldne pri podružnici Društva jugoslovenskih obrtnikov v Celju, Razlatrova ulica 6. e— Tragična smrt mladega zidarja. V potek popoldne se je vrnil 261etni, na Cesti n a grad 23 v Zovodni stanujoči zidarski pomočnik Anion Koren iz mesta domov. Vrata vežnih vrat so bila zaklenjena, ključa pa ni imel pri sebi. Ob takih prilikah je šel mladi Koren vedno po ključ k očetu, ki je bil navadno pri sosedu. V četrtek pa je Koren razbil šipo na oknu in riezel v stanovanje. Tam je poiskal svoj vežni ključ in ga vtaknil v ključavnico zaklenjenih vežnih vrat. Nato je stopil v sobo, vzel flober-tovko. si jo nastavil na levo stran prsi in sprožil. Krogla ga je zadela naravnost v srce. Ko ee je oče okrog 19. vrnil, je našel K:ma mrtvega- Pozvali so zdravnika, ki pa je mogel tudi samo ugotoviti smrt. Vzrok obnoner/a Hefania ni znan. e_ Umrl je včeraj v Celju (Krekov trg 2) 4Qletni vojni mvalid in hišnik v Celjskem domu Franc Kos. e— Ziradi tatvine ie bil v četrtek aretiran v Celju 39letm Tvan L., delavec brez s'alnecra bivališča Bil je zasledovan, ker je v oredlarMsVem decembru ukradel nekaterim posestnikom v Levcu nri Celju veJ5 oblek v vrertiooti 740 Din- Tzročili so ga sreskemu sod:šču. e— Fino Fnion. Dane« ob 16 30 in 20.30 zvočni velefilan »Na polju časti« in zvočni tednik. Iz Maribora Tudi Maribor proslavi 700 letnico av. Save. Ob U. v veliki unionski dvorani šolska proslava. Zvečer koncert z nastopom celokupnega mešanega zbora Glasbene Matice, komorni moški zbor, trio ge. Brandl in operni pevec Neralič, ki ga bo na klavirju spremljal prof. V. Mirk. Večerna proslava se zaključd a himno sv. Savi. a— Spomenik kralju Uedinitelju v Mariboru. Spomeniškemu odboru so v nadaljnjem prispevali za mariborski spomenik: po 20 Din: dr. Mrgole, Ptuj, dr. Bela Stu-hec, Ptuj, Franc Kramberger, Sv. Lovrenc na Pohorju, Ivan Bregar, Maribor, Stre-ljačka družina Tezno 1377 Din (zbirka). a— Svetovna razstava v> Chicagu. V ponedeljek predava v tukajšnji Ljudski univerzi prof. dr. Brežnik lz Ljubljane o svetovni razstavi v Chicagu. a— Maribor ima moderno in okusno urejene izložbe. To bo moral pač vsak tujec Mariboru priznati. Zasluga gre v tem oziru nedvomno Slovenskemu trgovskemu društvu v Mariboru, ki je doslej organiziralo dva tečaja za moderno aranžiranje izložbenih oken. Drugi tečaj, ki se je zaključil pred nedavnim, je uspel še boljše kakor prvi, to pa zaradi spopolnjene učne snovi. Največ časa se je posvetilo praktičnemu aranžiranju v nalašč za to pripravljenih kojah. Pri tem so se upoštevale vse stroke in je pouk bil metodično prirejen tako, da so udeleženci tečaja ne samo spoznali, ampak tudi izvajali aranžiranje izložb v modernem smislu. Pri zaključku uspelega tečaja 60 spregovorili načelnik odseka za moderno aranžiranje izložbenih oken Janko Preac, društveni predsednik B. Mejovšek in vodja tečaja prof. Rakuša. a— Podružnica UJN2B v Mariboru poziva vse člane, ki so člani Kreditne zadruge uslužbencev drž. železnic, da se udeležijo izrednega občnega zbora, ki bo v nedeljo 27. t. m. ob 9. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti. a— Rez v vinogradu. Na tukajšnji banovinski vinarski in sadjarski šoli bo v ponedeljek, dne 11. februarja enodnevni tečaj o rezi v vinogradu. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. a— Stenografakl krožek ustanovljen. V dvorani Delavske zbornice so se sestali v četrtek zvečer mariborski stenografi ter si na dobro obiskanem sestanku ustanovili stenografski krožek. Za krožkovega načelnika je bil izvoljen zaslužni strokovnjak in propagator na stenografskem področju prof .dr. Anton Dolar. Nato je prof. dr. Dolar poročal o ustanovitvi Slovenskega stenografekega društva s sedežem v Ljubljani in naglašal, kolikega praktičnega pomena je znanje stenografije pri vsakem duševnem delu. V svojih zaključnih izvajanjih je izrekel upanje, da bo novo ustanovljeni stenografski krožek mogel «m uspešneje delovati v proepeh slovenske stenografije. Na dnevnem redu je bilo tudi poučno predavanje prof. Raku*a. v katerem je opozoril na možnost, kako uporabljati prav številna neizrabljena grafična sredstva v debatni pisavi. a— Sveži gomili. V splošni bolnišnici Je preminila v 24. letu starosti učiteljica Manica šegula. Umrla Je v starosti 4® let delavčeva žena Antonija Babič. žalujočim naše sožalje! a_ Preko milijon dinarjev *ao» tankov. Mestna občina ima pri meščanih in drugib ogromno zaostankov, ki jih ima izterjati ia ki so vnešeni v novi proračun MP med prejemki. Seznam iztirjevanju podvrženih zaostankov kaže tole sliko: po posame*znih podjetjih: mestni vodovod 222.000 Din, mest-na plinarna ima zunaj še 124443, elektro-podjetje 650.000. gradbena uprava 8000, hišna uprava 62.000, avtobusni promet 51.000, Mariborski otok 6^00. na pogrebnih efroških imajo razne stranke še plafoti 47-000 dinar iev. Skupno ima me-stna o-bčina 1,171.843 dinarjev terjatev. a— Darčna n prava razglaša: Razpored pridobnine in davka n« poslovni promeit ter luksus za leto ie razgrnjen davčnim zavezancem pri tukajšnji davčni upravi v Pasu od 28. t- m. do februarja, in sicer v sobi št. 7- a— Zadnji? v smomI. Jutri v nedeljo popoldne ob treh je otroška predstava >Jur-rek« pri globoko znižanih cenah in zadnji? v sezoni. Ob 20 Lehorjev »Carjevič«. a— Precej se jc naredilo. V preteklem letu je bilo vsesa skupaj asfaltiranih hodnikov za 214n Uv m. tlakovanih 250 kv. m popravljeni 870 kv m. a— UdpopI ieno. V Bremll Je »gorelo do tal gospodarsko poslopje veleposestnice Elze Bnhlerjcve škoda znaša okoli 50.000 Din Obstoja fiim, da je ogenj podtaknila zlobna roka. a— Ustreženo. Stanovalci Tomanove ulice f*o se deli časa pritoževali zaradi «1abe ulične rfl7svefliave- Ravnateljstvo Mestnih podielii ie želri stanovaire-v 6edai ustreglo z na mest't vi jo novih svetiljk in premestitvijo dosedanjih svet;1ik. a— ...nogo izbire so Imele mariborske gospodinje na včerajšnjem ribjem trgu Prodajali so kablijc po 18, karpe po 10, do 14, ščuke po 14. mole po 22. rake po 30. jegulje po 22, ribe 6v. Fetra po »4. a— Razkrlnkanje sleparja. Po Teznem je te dni hodil mlajši moški ter se pred stavljal pod priimkom Knez ln se izdajal za zastopnika Delavske zbornice. Navezal je stike z brezposelnimi delavci in delav kami, ter jim obljubljal, da jim preskrbi delo in zaslužek, ako mu Izročijo svoje de-lavske knjižice s honorarji po 100 in 50 Din Tezenski orožniki so sumljivemu pre-skrbovalcu služb posvetili posebno zanimanje ter ugotovili, da ni Knez nikak za stopnik Delavske zbornice, pač pa da m že delj časa preživlja na nepošten način Zaključno besedo bo spregovorilo sodišče. Gospodaritvo Naša trgovinska bilanca s češkoslovaško Češkoslovaški državni statistični urad je objavil podatke o gibanju češkoslovaške zunanje trgovine v preteklem letu. Pod vplivom ugodnih posledic devalvacije češkoslovaške krone, ki je bila izvršena lani v februarju, se je češkoslovaški izvoz lani povečal za 25*/», dočim se je uvoz dvignil le za 10*/«. Slika češkoslovaške zunanje trgovine je bila zadnja leta naslednja (v milijonih Kč) izvoz nvoz saldo 1932 7343 7487 —144 1933 5853 5832 4- 21 1934 7288 6308 + 890 Saldo trgovinske bilance, ki je izkazoval leta 1932. pasivnost v višini 144 milijonov, lani pa aktivnost v višini 21 milijonov, se je letos znatno izboljšal v korist Češkoslovaški. Objavljeni so tudi že podrobnejši podatki o gibanju češkoslovaške zunanje trgovine s posameznimi državami. Tu nas predvsem zanimajo številke o prometu z Jugoslavijo, ki na prvi pogled za nas niso preveč razveseljive. Kakor znano, je prejšnja leta imela Češkoslovaška z Jugoslavijo visoko aktivno bilanco, ker je v Jugoslavijo mnogo več izvozila, nego je uvozila iz Jugoslavije. Tako je leta 1930. znašal aktivni saldo Češkoslovaške v prometu z Jugoslavijo nad 1 milijardo Kč; že naslednje leto je ta aktivni saldo padel na polovico, v letu 1932. pa je prišlo že skoro do izravnave med uvozom in izvozom. V lanskem letu je Češkoslovaška beležila prvič celo pasivni saldo, kar pomeni, da je bila trgovinska bilanca za Jugoslavijo aktivna. številke za lansko leto kažejo zopet za nas poslabšanje v toliko, ker se je pri povečanem izvozu češkoslovaškega blaga v Jugoslavijo in zmanjšanju uvoza jugoslo-venskega blaga v Češkoslovaško znova pokazala aktivnost v korist Češkoslovaške, kakor je to razvidno iz naslednjih primerje- saldo + 1062 -1- 447 + 16 _ 33 4- 59 valnih številk o češkoslovaško - Jugosloven-skem trgovinskem prometu na podlagi češkoslovaške statistike (v milijonih Kč): izvoz v uvoz iz Jugoslavijo Jugoslavije 1930 1521 439 1931 832 385 1932 4(H 389 1933 198 2231 1934 259 200 češkoslovaška statistika izkazuje za preteklo leto aktivnost za češkoslovaško v višini 59 milijonov Kč. Te Številke pa nam ne nudijo prave slike, ker menda niso upoštevani lanski znatni nakupi jugoslovenske pšenice od strani češkoslovaške žitne rao-nopolske družbe. Na seji te družbe dne 9. januarja je bilo sporočano, da je družba do konca leta 1934. prevzela in plačala že 6517 vagonov jugoslovenske pSenice, dočim je treba nadaljnjih 400 vagonov, ki ležijo v Bratislavi, še prevzeti in obraču nati. Nasprotno pa beleži češkoslovaška zunanja trgovina šele lani v decembru uvoz jugoslovenske pšenice v višini 180 vagonov. Tu očividno ni upoštevanih 6000 vagonov, ki jih je češkoslovaška že kupila in plačala v vrednosti skoro 50 milijonov Kč. To razliko si ne moremo tolmačiti drugače, kakor da se v češkoslovaški statistiki zabeleži uvožena količina Sele tedaj, ko je zacarinjena ln Ima najbrž češkoslovaška monopolska družba to pšenico uskladiščeno nezacarinjeno. če bi bile te količine pšenice upoštevane, bi se saldo bistveno zmanjšal. Da se čeSkoelovaško-Jugoeloven-ska trgovinska bilanca lani za nas ni bistveno poslabšala, je razvidno tudi iz tega, da se je saldo češkoslovaško-Jugoeloven-skega kliringa, ki je znašal sredi preteklega leta okrog 160 milijonov Kč, do konca leta zmanjšal na 89 milijonov Kč, kar je mogoče le, če se Je povečal uvoz jugo-slovenskega blaga v češkoslovaško. Trgovinske bilance nekaterih držav Francoski statistični urad je te dni objavil podatke o gibanju zunanje trgovine v preteklem letu, iz katerih je razvidno, da se ie obseg francoske zunanje trgovine lani sicer nadalje krčil, vendar se je pri tem pasivnost precej zmanjšala, kajti izvoz je nazadoval le za 3.5%, dočim se je uvoz zmanjšal za 19•/«. V teku lanskega leta je Francija izvozila za 17.822 milijonov frankov blaga (prejšnje leto za 18.474), uvoz pa je znaSal 23.061 milijonov (28.431). Zaradi občutnej#ega skrčenja uvoza se je pasivnost francoske trgovinske bilance, ki je v letu 1933. dosegla 9957 milijonov frankov, lani skrčila na 5239 milijonov. Kakor pri vseh državah z uedevalvirano valuto, opažamo tudi pri Italiji zmanjšanje obsega zunanje trgovine. Toda, medtem ko se je pasivnost francoske trgovinske bilance zmanjšala, beleži italijanska trgovinska bilanca tudi povečanje pasivnosti za 1 milijardo lir. Do leta 1933. je pasivnost italijanske trgovinske bilance stalno nazadovala in jo v tem letu padla na 1441 milijonov; lani pa se Je znova zopet povzpela ta pasivnost na 2434 milijonov, kajti uvoz se je dvignil za 3*/«, od 7432 na 7665 milijonov lir, dočim je izvoz nazadoval za skoro 15*/., od 5091 na 5231 milijonov lir. Precej se je lani tudi poslabšala trgovinska bilanca Nemčije. Nemški izvoz se je v primeri z letom 1933. skrčil za 14*/«, od 4871 na 4167 milijonov mark. medtem ko se je uvoz povečal za 6 "V od 4204 na 4458 milijonov mark. Zaradi povečanja uvoza pri istočasnem zmanjšanju izvoza je imela lan! Nemčija za 286 milijonov mark pasivno trgovinsko bilanco, dočim je bila trgovinska bilanca v prejšnjem letu aktivna za 667 milijonov mark, v letu 1932. aktivna za 1080 milijonov mark. v letu 1931. pa je aktivnost znašala celo 2880 milijonov mark. Od srednjeevropskih držav je prva objavila podatke o svoji zunanji trgovini Avstrija. Izkazane Številke kažejo izboljšanje trgovine. Avstrijski izvoz se je lani povečal v primeru z letom 1933. od 775 na 863 milijonov šilingov (to je za ll*/«), dočim se je uvoz dvignil le od 1148 na 1154 milijonov šilingov (za '/»'/«). Pasivnost za preteklo leto znaša 291 milijonov šilingov nasproti 373 milijonom šilingov v letu 1933. Lani ie Avstrija dosegla najmanjšo pasivnost zunanje trgovine od obstoja držav* Avoje |oGe s pasto, ki jc na višku najpopolnejših sredstev za nego zob in ust, z ^ Riviero« zobno pasto. Zahtevajte jo izrccno. V PASTA ZA 10B£ Gospodarske vesti = Razširjen odplačilni načrt zagrebške Oradske štedionire. Zagrebška Gradska štedionica je po dalekosežnih ukrepih mestne občine za mobilizacijo tega zavoda tudi v lanskem letu lepo napredovala, kar zavodu sedaj omogoča razširiti odplačilni načrt. V ponedeljek je upravni odbor Grad-ske štedionice sprejel bilanco, ki bo po odobritvi od strani mestnega sveta takoj objavljena. Na isti seji je bil odobren razširjen načrt za stare terjatve po vložnih knjižicah in po tekočih računih. Odslej bo na podlagi tega izplačilnega načrta Grad«ka štedionica v Zagrebu Izplačevala hrez om°iitve vse i snmuiotu » /jnnunu »^nno ntimca gie-vloge, ki na dan 31. decembra 1932 po od- I de dobave 7000 kg konjske žime. Due i. bitku dospelih, a še ne dvignjenih kvot in obresti niso presegale 50.00) Din (doslej 25.000), odnosno na tekočih računih 750.0JG Din (doslej 500.000). Te oproščene vloge se smatrajo kot nove terjatve. Izplačilo dosedanjih kvot se povišuje na dvakratni znesek, dospele obresti za leto 1935. pa se izplačujejo kakor doslej. Novi odplačilni načrt stopi v veljavo 1. februarja t. 1. = Izplačilo 12. kupoua Vojne škode. To-Čenši s 1. februarjem t. 1. bodo Poštna hranilnica in njene podružnice ter vse druge pošte v državi izplačevale kupon št. 12 obveznic Vojne škode. Pošte bodo izplačevale največ 10 kuponov na dan in na osebo, kar pa presega to število, bo izplačevala Poštna hranilnica ali njena podružnica. Da se prepreči predolgo Čakanje občinstva pri blagajnah Poštne hranilnice in njenih podružnic in da sc olajša in pospeši delo pri izplačevanju kupona št. 12. opozarjamo vse lastnike, ki imajo več kakor 200 kuponov, naj jih pošljejo po pošti v vrednostnem pismu Poštni hranilnici ali njeni najbližnji podružnici. Poštna hranilnica bo te kupone v istem redu, kakor jih bo dobila, pregledala in nakazala protivrednost po pošti pošiljal-eu, oziroma jo odobrila na čekovnem računu ali hranilnem računu pošiljalca. Kupone je treba izročiti s seznamom serij in številk, pošiljatelj pa jih mora podpisati in navesti svoj točen naslov, = Tndi samoupravne davščine na motorna vozila se plačujejo četrtletno. Na podlagi čl. 65. zakona o banskih upravah je fi nančni minister odredil, da smejo banske uprave pobirati na račun takse na motorna vozila, odobrene z uredbami o izvajanju banovinskih proračunov za leto 1934-35, zaenkrat samo eno četrtino letne takse, določene z aleto 1935. Prav tako je finančni minister na podlagi čl. 116 zakona o mestnih občinah odredil, da smejo mestne občine, kjer je sedež banovine, in mestne občine na področju uprave mesta Beograda ter mestne občine Subotica. Sombor, Veliki BeČkerek, Osijek, Karlovee, Sušak, Bakar, Dubrovnik, Celje, Maribor in Bitolj, pobirati takse za leto 1935., ki so jih doslej pobirale za motorna vozila, zaenkrat samo v višini četrtine letne takse. Vprašanje taks na motorna vozila bo urejeno do konca meseca marca t. L *= Gostilničarski kongres bo 16- marca v Zagrebu: Udruženje gostinskih obratov je imelo nedavno sejo, ki so ji prisostvovali tudi dlani vsedržavnega Saveza združenj gostinskih obratov v Beogradu- Na tej seji je bilo sklenjeno, da se bo 16. marca vršil v Zagrebu kongres gostilničarjev iz »oe naše države. Redna glavna skupščina vsedržavnega saveza gostinskih obratov bo 14. marca popoldne ob 15. v seji dvorani Trgovsko * industrijske zbornice v Zagrebu-Naslednji dan (15. marca) bo predkonferen-qr za kongres, sam kongres pa se bo vršil 16. marca ob 9. v veliki dvorani zagrebškega velesejtna. = Kako bodo zamenjali francoske franke v saarsketn ozemlju. V zvezi s pogajanji zaradi tehničnih podrobnosti izročitve posaarske finančne uprave Nemčiji so se pretekli teden vrSila v Baslu posvetovanja zlasti o tem, kako naj se izvrši zamenjava frankov v marke. Kakor znano, je doslej veljal v saarskem ozemlju kot plačilno sredstvo francoski frank, po izročitvi ozemlja Nemčiji pa bo uvedena nemška marka. Zamenjavo bo treba Izvršiti v najkrajšem času, da ne bo prišlo do težkoč v prometu. Vsa izmenjava se bo izvršila pod nadzorstvom Banke za mednarodna plačila v Baslu, ki bo v saarskem ozemlju organizirala 350 mest za zamenjavo, pred vsem pri bankah, hranilnicah in poštah. Nemška Reichsbanka bo dala na razpolago potrebne zneske nemških novčanic in kovanega denarja za zamenjavo krožečih frankov. Francoski denar, ki ga bodo dobili v zameno za nemške marke, po dogovoru med Nemčijo in Francijo ne bo last Nemčije, temveč se bo ves ta denar zbral za račun Banke za mednarodna plačila ki ga bo izročila Franciji kot prvi obrok plačila Nemčije za rudnike v saarskem ozemlju, ki bodo prišli v last nemške države. Skupna vsota odkupnine, ki jo mora plačati Nemčija Franciji, znaša namreč 900 milijonov frankov. V trgovinski register se je vpisala tvrdka: Zaga ln elektrarna na Mirni, družba t o. z., v Boštanju ob Savi (osnovna glavnica 240.000 Din; poslovodje: Niko Jaki 1, industrijec v Sevnici; Mihaela Carnelut-tijeva, soproga inženjerja v Zagrebu; družba prevzame v last in obratovanje žago iu elektrarno na Mirni). = Dobave. Str. odd. žel. dir. v LJubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave podložnic za vijake in plinskih cevi; do 29. t. m. glede dobave delov za brzin o-mere. Prometno komercialni oddelek iste direkcije sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave stenja. Direkcija državnega rudnika Vndnlka sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 25 plošč železne pločevine. Direkcija državnega rudnika v Senjskem Rudniku sprejema do 4. februarja ponudbe glede dobave 1000 m trakov. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 7. februarja ponudbe glede dobave 100 steklenic kisika in 10.000 m železne žice. Pri generalni direkciji železnic v Beogradu bodo naslednje ofertne licitacije: 29. t. m. glede dobave raznih žarnic; 5. februarja glede dobave 176.800 kg okroglega železa in 47 bakrenih krpnih plošč ca lokomotlvne peči: 6. februarla glede dobave 59.000 kg bakrenih drogov. 500 ton livarskega ln 400 ton kovaškega koks i in 62.000 kg peresnega jekla Dne 2 februarja bo pri glavnem sanitetnem skladišču v Zcmunu ofertns licltac^a gle- februarja bo pri upravi zavoda za izdelavo vojaške obleke v Beogradu javna ustna licitacija glede dobave 80.000 vreč. Dne 21. februarja bo pri komandi granične trupe v Skoplju ofertna licitacija glede dobave 12.000 železnih nosilcev, 22. februarja pa glede dobave 16 telefonskih naprav. Pri vojno tehničnem zavodu v Kragujevcu bodo naslednje ofertne licitacije: 3L t m. glede dobave 75.000 kg pocinkane pločevine; 5. februarja glede dobave raznega jekla; 7. februarja glede dobave enega aparata metalizatorja. Borze 23. januarja Na ljubljanski borzi se je danes devlss Newyork v skladu z zunanjimi notacijam! ponovno znatneje dvignila. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi S.10 d* 8.20 (v Zagrebu promet po 8-15), španska pozete pa 5-45 do 5-55 (v Zagrebu 5-50 blago). V zagTebškem privatnem kliringu je bil še promet v angleških funtih po 222 in v grSkih bonih po 30.50. Na zagTebškem efektnem tržišču je bila tendenca v vojni škodi neenotna. Kakor včeraj, so tečaji v početku prometa zaradi realizacij nekoliko popustili, pozneje pa so se zopet dvignili. Vojna škeda sc je za kašo najprej trgovala po 381, pozneje pa po 384 (v Beogradu po 384); za marc je bil promet po 380 (v Beogradu po 387); 7r/o Blairovo posojilo je imelo zaključke po 63.50 in 65, 87c Blairovo posojilo pa po 77. Končno je bil še promet v 6% beglu-ških obveznicah po 64 in pozneje po 69, v delnicah PAB po 267 in v dckiicah Trboveljske po 128. Devize. Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot.): Amsterdam 2967.15 — 2»JŠ1.75, Berlin 1756.01—1769.95, Bruselj 1023.84—1028.91. Curih 1421.01 — 1428 08, London 215.49 — 217.55, Newyork 4383.91 — 4420.23, Pariz 289.45 — 290-89, Praga 183.42 — 184.52. Trst 374.32 — 377.40 Avstrijski šiling v privatnem klirinsni R 10 — 820 Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.3750, London 15.2050, Newvork 311.6250, Bruselj 72.05, Milan 26.30, Madrid 42.2250, Amsterdam 208.85, Berlin 123.95. Dunaj 57.30. Stockholm 78.35, Oslo 76.35, Kobenhave 67.85, Praga 12.9150, Varšava 58.3250. Dunaj. (Tečaji v priv. klirincu.) Keograd —, London 26.44, Milan 45.85. Newvorb 510.57, Pariz 35.4^. Praga 21.80, Curih 173.76 100 S v zlatu 12« S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 382 — 385. 7"'< investicijsko 73 — 75, 8P'» Blair 75—77 7"/« Blair 64 — 65. 4fl/o agrane 47 — 48, 6V begluške C5 — 67. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 383 — 384, za februar 381 — 385, za mar< 383 — 3S5. za april - junij 3S3 — 385, 7" f investicijsko 73 _ 75, 4n <■ agrarne 48 de 49.50. 7"o Blair 64.50 — 65, 8*/« Blair 76 d' 77, 7°/« Drž. hipotekama banka 60 — 70 G^/o begluške 64 — 66; delnice: Priv. agrar na banka 265 _ 273, Trboveljska 127—12« Beograd. Vojna škoda 385.50 — 386 (381) za februar 386 — 387 (387, 386.50). za mar. 386.75 — 387 (387. za april _ (387), za ju nij — (390), 7*/« investicijsko 75.50—76.2i (76), 4•/• agrarne 46 — 46.75 (47), 6% bei luške 66.50 — 67 (67. 65), za marc 66.50 de 67 (67), TU Blair 63.75 — 65 (65.50, 64) Narodna banka 5300 _ 5500, Priv. agrarna banka 262 — 265 (266, 263). Dunaj. Dunav-Sava-Iadran 13.60. Držav ne železnice 23.10, Trboveljska 14.85, Alpi-ne-Montan. 11.35. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 25. januarja. Začelni tečaji Pšenica: za maj 96 6250, za julij 88.50, z» september 87: koruza: za maj 84.6250. + Winnipeg. 25. januarja. Začetni tečaii Pšenica: za maj 82.6250, za julij 82. + Ljubljanska liorza (25. t. m.) Tenden ca za žito je bila čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. — Nudi se (vse frank« nakladalna postaja): pšenica: baška 79k5« pa po 175 — 195; otrobi: baški debeli 100 - 105. drobni 85 - 90- + Novosad»ka blagovna borza (25. L tn.. Tendenca nespremenjena. Promet srednji banatska 122.50 — 127.50; baška potiska in slavonska 127.50 — 130. _ Koruza: ba ška in sremska 65 — 66; sušena 68 — 70: banatska 62 — 63: sušena 66 — 68. Oves: baški in sremski 76 — 7*5; slavonski 81 dc 83. — Rž: baška 115 — 117.50. — Ječmen: baški, sremski, 65/66 kg 110 — 112.50; jari. 67/68 kg 125 — 127.50. — Moka: baška in banatska »0g« in >0ggt 195 _ 217.50; >2* 175 — 197.50: »5< 155 _ 177.50; >6« 137.50 do 150; >7« 112.50 - 117.50; 87 50 do 92.50. — Otrobi- baški in sremski 80—82 50: banatski 78 — 80. _ Fižol: baški in sremski, beli 130 — 132.50. + Somborska blagovna borza (25. t. m.) Tendenca mirna. Promet 54 vagonov. — Pšenica: baška. okolica Sombor. gornjeba-5ka in banatska 122.50 — 125; sremska. slavonska, baška potiska 125 — 127.50. _ Koruza: baška 65 _ 67; baška in sremska sušena 69 — 71. + Biidimpeštanska terminska borza (25. t. m.) Tendenca slaba. Pšenica: za marc 16.70 — 16.71. za maj 17.06 - 17.08; koru: «a; za maj 12.02 — 12.04. BOMBAŽ. 4- Liverponl. 24 januarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za januar 6.80 (6.82). za maj 6.80 (6.81). Newvork. 24. januarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaii: za januar 12.48 (1°45) za maj 12^6 (12.51). ' Usoda poskusnih živalic za proučevanje raka — Plešoči glodavci Brezrepa miš, edini primerek svoje vrste na svetu kraljestvu miši Novi voditelji francoske vojske vadi bil zelo točen in pošten v izvrševanju službenih dolžnosti. Branitelj pa ga je zagovarjal, da ni kriv, če mu je vsaka ženska simpatična, ker trpi na maniji po-ljubovanja. Ta manija ga je bila nekoč že spravila v sanatorij, kjer so mu pa stregle tako čedne sestre, da se ni mogel izločiti. V dokaz, da ni bil njegov klijent nikoli grob, je navedel branitelj ime neke ženske, ki jo je pismonoša obiskoval tri tedne dan za dnevom in pri tem zaman pre-žal na priliko, da bi jo poljubil. Navzlic temu, da je dobil košarico, ji je vsak dan točno izročil pošto. Slednjič je ženska onemogočila obiske na ta način, da jc prepovedala svojemu zaročencu pošiljati pisma po pošti. Pismonoša je bil od sodnika obsojen proti obljubi, da bo takoj zapustil službo. V razsodbi je bilo rečeno, da jc mož zahteval preveč od naslovnic pisem, ko jim jc izročal pošto še proti nagradi posebnega poljuba. Takšna praksa je nedopustna ne le z vidika adresatinj, ainpak tudi zaradi poštne ustanove kot take. In tako se jc v Viborgu na Danskem zopet izpraznilo eno službeno mesto za raznašalca pisem. ANEKDOTA Ko je bil Herman Bahr kritik pri nekem dunajskem listu, je stanoval daleč v predmestju, v stanovanju brez telefona. Urednik fcljtona pri tem listu. Eduard Potzl, je bil prisiljen, da mu važne dogodke sporoči po uredniškem slugi. Nekega večera je mož priletel brez sape k Bahru in dejal: »Gospod Potzl sporoča, da je umrl gospod Nietzsche, gospod Bahr pa naj napiše članek, a ne preveč prijazno!« VSAK DAN ENA Nesreča v zatenmelem bioskopu V nekem kinematografu v romunskem mestu G al aru se je pripetila te dni huda nesreča. V odmorih med predvajanjem nastopajo tam skupine artistov. Tako je neki artist žongliral s svojo ženo, ki je splezala na 8 m visok drog. Drog je držal mož ▼ rokah. Hipoma pa je zaradi kratkega stika nastala v dvorani tema, žena je izgubila ravnotežje in treščila v orkesteT. Med gledalci je nastala strahovita panika, zaradi katere je bilo več ljudi lažje ranjenih. Ko so napravili luč, so vse obvezali, ar-tistko, ki je imela večkrat nalomljene noge, pa so spravili v bolnico. postajajo letos zaradi ostre zime v jugovzhodnih krajih zelo nadležni, vsiljivi in predrzni. V večjih krdelih napadajo ljudske naselbine in m ipajo navaliti celo na ljudi Ped evangelij so našli V Britskem muzeju v Londonu so arhivarji odkrili izredno najdbo, ki je važna z verskega in kulturno zgodovinskega vidika. Med papirusovimi zavitki, ki jih je prejelo muzejsko vodstvo pred nedavnim časom, so strokovnjaki odkrili peti evangelij, ki je približno 1700 let star. Prevod predstavlja egiptsko verzijo testamenta. Svetopisemski učenjaki so iskali to verzijo že nad sto let. Izumitelj nalivnega peresa v Bloomsburgu v pennsylvaniji je umrl 851etni industrialec Paul Wirt. V Ameriki je bil znan kot izumitelj nalivnega peresa. »Čemu pa sipate šibre v jed?« »Saj moram vendar nekaj storiti, da prepričam goste o tem, da imajo pred seboj jerebičjo pašteto!« V parišken* zahodu za raziskovanje raka je pravo kraljestvo miši. To ne pomeni sicer, da tam teh živali kar mrgoli, tudi ne žive tam v svobodi. To so enostavno miši, ki jih raziskovalci v tem zavodu potrebujejo za svoje poskuse. Vsaka miš posebej je točno zabeležena in vsako posebej negujejo v majhni kletki. Čim se v zavodu rodi nova miš, dobi svojo številko in jo zapišejo v poseben seznam. Ta zapisnik obsega dan in uro rojstva, spol in težo miši, nje rodovnik in rast. Pozneje zabeležijo tudi dan, ko so miši vcepili rak, dan, ko so se pokazali znaki bolezAt, dan smrti in rezultate obdukcije. Od prvega do zadnjega zapiska preteče običajno poldrugo leto ali 24 mesecev. Usoda teh miši je torej zelo žalostna. A mimo tega se jim ne godi prehudo. Ovsa, svežega kruha in drugega živeža dobi vsaka žival dosti in če oboli za kakšno drugo boleznijo, razen za rakom, jo zdravijo po vseh pravilih. Bolne miši so strogo ločene od zdravih in imajo svoje prostore. Nihče ni kriv Razprava o železniški nesreči pri Lagnyjuf kjer je bilo usmrčenih 230 oseb, je pokazala, da ne zadene krivda za nesrečo ne strojevodje ne železniške družbe sklepanja, da je strojevodja zaradi izredno brze vožnje ekspresnega vlaka prezrl signale, ki so bili vrhu tega še v nočni temi. Sodišče je tudi upoštevalo ugotovitev, da so bili nekateri signali zrahljani, zaradi česar niso mogoče popolnoma funkcionirali. Razsodba navaja, da se hitra vožnja ob signalih ne more smatrati kot zanemarjanje službene dolžnosti, ker tozadevno ne obstoje nobeni predpisi. Interesanten je posebno zaključni del razsodbe, ki veli, da ne zadene poleg strojevodje niti Vzhodne železnice krivda zaradi nesreče. Torej 230 ljudi je bilo ubitih, kriva pa nista ne železniška družba ne mož, ki je vodil lokomotivo. Zares salomonska razsodba. Kaj porečejo k temu svojci ubitih žrtev? Pred francoskim sodiščem v Meauxu se je pravkar zaključil epilog železniške katastrofe pri Lagnvju, kjer je bilo na božični večer 1933 ogromno človeških žrtev. 230 oseb je obležalo mrtvih, ko je brzi vlak zavozil v osebni vlak in ga vrgel s tira ter ga raztrgal na kose. Nesreča se je primerila na železniški progi Pariz—Nancv. Sodišče v Meauxu je oprostilo strojevodjo, ki je bil obtožen zanemarjanja službene dolžnosti in utemeljilo razsodbo s tem, da si izpovedi izvedencev za železniške zadeve in strojevodje močno nasprotujejo. Strojevodja je namreč zatrjeval, da so bili vsi signali na progi, po kateri je vozil, odprti. Strokovnjaki pa so izjavljali, da so bili zaprti. Vsekakor pa so strokovnjaki dopustili možnost Povprečno obsega stalež miši v zavodu 10.000 do 20.000 repov. Vseh v ostalem tudi ne uporabljajo za rakaste eksperimente. V zavodu proučujejo namreč še kaj drugega, kar je v zvezi z mišmi, a nima zveze z rakom. Posebno zanimivi so poskusi križanja raznih vrst. Tam imajo na primer med drugim vrsto »plešočih miši«, ki se neprestano vrtijo okrog sebe. Menda imajo neke anomalije v srednjem ušesu, kjer je sedež čuta za ravnotežje. Zanimivo je, da se ta anomalija prenaša na potomstvo, tudi če je eden izmed staršev »zdrav«. Ponos zavoda pa je brezrepa miš, edina na svetu. Niso je vzredili po načrtu, temveč izvira iz mišjega rodu, ki je imel sam od sebe navado, da je sedel stalno na zadnjih nogah. Repi tega rodu so se v vsakem novem pokolenju za nekaj skrajšali, dokler se ni pač rodila miš brez repa. Tako je torej v pariškem kraljestvu miši. Vse bi bilo v njem v splošnem dobro (za miši namreč), le če naravna smrt ne bi bila nenaravna. Ogromna večina živali je tu pač obsojena na smrt v dobro bodočega človeškega zdravja. ŠeS nove bolgarske vlade Po odhodu generala Weyganda v pokoj je postal novi generali ssimus Francije general Gamelin, njegov prvi pomočnik pa general Georges (z roko v obvezi), ki je bil ranjen pri marsejskem atentatu Vojna z bakterijami Noben vrag ni tako črn, kakor ga slikajo na steno Vojna tehnika pozna doslej samo tiste pline, ki so jih uporabljali že v letih 1914—18 Svetovni tlak poroča neprestano o senzacionalnih izumih v področju vojnih plinov, plinov, ki so do desetkrat silnejši od vseh. kar jih je poznala svetovna vojna, in sposobni, da ob letalskih napadih v celih oblakih ležejo na nezaščitena mesta in usmrtijo njihovo prebivalstvo v spanju. O teh vesteh velja stari pregovor; noben vrag ni tako črn, kakor ga slikajo. Specialisti vedo povedati, da ni vojna tetini ka izumila doslej še nobenih posebnih plinov, ki bi jih ne uporabljala že svetovna vojna in ki bi ne bili dostopni vsem. Verjetno je le to, da so s temi znanimi pitni napravili nove mešanice, ki so nekaj učinkovitejše in priročnejše, a še zdavnaj ne tako, kakor jih opisujejo. Vrhu tega je v zadnjih letih silno napredovala obrambna tehnika proti vojnim plinom. Poznamo n. pr. že načine, ki omogočajo razblinjati oblake strupenih plinov s pomočjo elektrike. Dalje je treba proti vsem nasprotnim vestem pred vsem ugotoviti, oa zadostujejo običajne plinske maske proti vsem, tudi najhujšim strupenim plinom. Tako trdijo vsaj strokovnjaki, ki imajo gotovo nekaj vpogleda v stvar. A kako je z bakterijsko vojno, vojno, m jo tudi vedno omenjajo kot tip bodoče vojne? Ali obstoji v resnici možnost, da bi z oblaki najnevarnejših klic iztrebljali prebivalstvo celih dežej ? Da bi se mogla kakšna epidemija razširiti v katastrofalnem obsegu, bi moraie kužne klice imeti priliko, da se same razširijo z divjo brzino in dosežejo ljudi. Ba- cili legarja so n. pr. prav za prav le tedaj nevarni, če dospejo v jedi in pijače nepazljivih, nezadostno hranjenih in umazanih ljudi. Čeprav si je z?, primer vojne lahko misliti cele dežele lačnih ljudi, si obenem lahko mislimo tudi povečano kontrolo nad živili, njih prisilno sterilizacijo in drug" takšne ukrepe, ki zmanjšujejo nevarnost na minimum. Dalje imamo celo vrsto oe-pilnih metod, ki izborno rabijo proti ccli vrsti kužni bolezni. Za kolero in kugo seveda nimamo nobene prave profilaktične metode, tudi sterilizacija, prekuhanje živil itd. ne zaleže dosti. Po drugi strani pa eo to bolezni, ki se morejo uspešno širiti le v nepopisno nehigijenskih razmerah kakšnega srednjega veka ali dežel na nizkt stopnji civilizacije. V evropskih deželah nc moreta danes pač niti kolera niti kuga imeti kakšne uloge. Tako vidimo, da tudi z bakterijsko vojno stvar ni tako preprosta, kakor trdijo pesimisti. Vedno je treba imeti pred očmi, da izvirajo takšne senzacije pred vsem iz dveh virov, ki imata korist od tega, da bi zbujale v množicah čim večji efekt: iz krogov fabrikantov plinskih mask in držav, ki imajo interes na tem, da protivno stran že v naprej prestrašijo Seveda bi bilo lahkomiselno označevati vso propagando groze za golo otročarijo in tr diti, da strupeni plini in bakterije ne b' utegnili imeti dovolj zlih posledic. Zavedati pa se je treba, da je posebno gl-^d^ bakterij meč zelo dvorezen in da utegn^ sovražnik, ki bi ga uporabil prizadjati enako škodo tudi sebi. Rad je poljubljal ženske medtem ko jim je izročal pošto Poiret spet v modi O nekdanjem »kralju mode« Poiretu je znano, da je bil izgubil vse svoje imetje ia aa je bil navezan na podporo pariške občine. V zadnjem času pa se je njegov položaj temeljito spremenil, kakor poročajo parišiki listi. Uspelo mu je pridobiti finančni konzorcij za svoje načrte in bo priredil celo vrsto modnih razstav v največjih evropskih in ameriških mestih. Razstavno blago bo obsegalo ves vlak, ki bo potoval v Marsedlle, Bazilejo, Curih, Monakovo, Dunaj, Prago, Beograd, Tur in, Milan, ženevo itd. Poiret bo pokazal 150 lastnih modelov, ki jih bo predvajalo 30 manekenov. Geslo za te nove Poiretove kreacije bo »poceni in vendar lepo«. Ko opravi Evropo, odpotuje razstava v Ameriko. Pobegnila je možu Vzklicno sodišče v Parizu je te dni obravnavalo tožbo proti avstrijski grofici Ladebourjevi, ki je bila v prvem zakonu omožena s francoskim kapetanom Wed-dmgtonovega zakona. V Nevadi je dala ke. Ko je Weddington odpotoval z neko ekspedicijo v Malo Azijo, je žena izrabila njegovo odsotnost za potovanje v Ameriko. Vzela je s seboj tudi otroke iz Wed-dinotonovega zakona. V Nevadi je dala razveljaviti svoj zakon ter se je poročila z grofom Ladebourjem, ki je brez nadaljnjega adaptiral tri Weddingtonove otroke iz prvega zakona svoje žene. Ko je kape-tan Weddington d ozn al za to, Je vložil tožbo proti nezvesti zakonski polovici zaradi izneverjenja in ropa treh otrok. Pa-rtflko sodišče je obtožilo grofico na izročitev otrok, petnajst dni ječe in 500 frankov denarne globe. Sestradani volkovi V danskem Viborgu na Jiitlandu je bil obsojen neki pismonoša na 14 dni zapora zaradi objemanja in poljubljanja žensk, kadar jim je izročal pisemsko pošto. Možu je bilo čisto vseeno, kdo mu je prišel odpret, kadar je pozvonil pri vratih. Če se je pojavila gospodinja, sobarica ali služkinja, njemu je bilo vseeno. Vsaki je izkazal svojo naklonjenost s tom, da ji je ukradel poljubček in ji še ovil roko krog pasa. Ženske so v začetku smatrale to početje za šalo, pozneje pa so sprevidele, da se je šala zakoreninila v navado in tako je nastal škandaL Nekega dne je prejela poštna direkcija v Viborgu več ovadb, na podlagi katerih je bila uvedena preiskava. Krivec je moral pred sodišče. Sodniki so sodili pismonoši zelo obzirno. V prid so mu šteli, da je kljub svoji na- Pomotoma umoril lastno ženo V htavskem kraju Szakiju je te dni neki kmet pomotoma umoril svojo ženo, ki je spala za pečjo. Imel pa ni tega namena. Zgodilo se je takole: Neka ženska iz okolice Szakija je bila prodala na sejmu kravo in iztržila zanjo 300 litov. Ker se je zgodaj znočilo, pa ni šla domov, temveč je prosila za prenočišče pri kmetu, ki jo je hitro vzel pod streho. Domenili so se, da bo tujka spala na klopi pri peči. Kmetova žena, ki ni vedela za moževo nakano, pa je sama legla na klopico ob peči. Ponoči se je prihulil v sobo rnož s sekiro. Odsekal je ženski za pečjo glavo. Tujka, ki je slišala sumljiv hrup, se je zbudila ter jo z denarjem odkurila domov. Kmet morilec je za svojo ž:tev že izkopal groo. Zjutraj po zločinu je bil seveda že v roki pravice. Posrečilo se je Francoski letalci Genin, Laurent in Robert so dosegli nov rekord v zraku s tem. da so prileteli v treh dneh iz Pariza na Madagaskar. Rabili so za zračno vožnjo tri dni, trinajst ur in 18 minut. Leteli so s Farmanovim enokrovnikom in so posekali dosedanji rekord na imenovani progi za približno 18 ar. Pred vladarskim jubilejem angleškega kralja Anglija se pripravlja, da proslavi letošnjo 25 letnico vladanja kralja Jurija V. kar najbolj svečano. V ta namen Je neki kipar izdelal spominsko kolajno, ki jo kaže naša slika ČE BEREŠ TO, IZVEŠ; da so lovili v San Franciscu te dni vsi prebivalci strupene indijske muhe ki so jih z neko ladjo prinesli v Ameriko. So-cialno-higienski zavod je plačal za vsak primerek takšne muhe 1 dolar. Prinesli so ma jih 37; da je bil razstavljen v Londonu pred kratkim klavir, ki se da raztegniti s klaviaturo čez bolniško posteljo, da morejo igrati tudi bolniki, ki jih bolezen priklepa na ležišče; da bodo Nemci izvažali iz Bolgarije ma-relične koščice, ki jih bodo v Nemčiji predelovali v zdravila; da gradi Francija novo 45.000 tonsko križarko, za kar ima francoska vlada že bianko-polnomočje od svojega parlamenta; da so odkrile ameriške finančne oblasti, da je imela New York Ship Building Corporation od 1. 1917 do 1921 24 milijonov dolarjev čistega dobička, t. j. 15 miliio-nov dolarjev več, kakor jih je izkazovala njena bilanca, zaradi česar bo zdaj druy ba kaznovana po zakonskih predpisih. Capablanca v Pragi Bivši svetovni šahovski mojster Capablanca iz Havane, ki se odpravlja na veliki mednarodni šahovski turnir v Moskvi, bo pred odhodom v Rusijo igral v Pragi simultanko s Flohrom. Igrala bosta na 70 šahovnicah. Mojstra bosta igrala vsak proti 35 šahistom, med katerimi so nekateri izredno močni praški igralci. Zmagal bo tisti, ki bo igral manj časa in ki bo dosegel več točk. Ker sta oba šahista mojstra v simultankah, vlada za to igro v Pragi velikansko zanimanje. „Mrtve duše44 v sodobni Rusiji V Taškentu so odkrili, da izplačujejo tamosnje oblasti pokojnino tudi dvema častnikoma bivše carske vojske. To odkritje je povzročilo natančno preiskavo proti štirinajstim uradnikom pokojninskega re-sora, ki so morali pred sodišče, katero jih je obsodilo na deset let bivanja v koncentracijskem taborišču. Pokojnino so izplačevali na imeni generalov Butova in Do-ljenka. Poleg tega se je izkazalo, da je »prejemalo« penzijo še 77 drugih oseb, ki jih sploh nikjer ni na svetu. Prvi je moral v koncentracijsko taborišče vodja pokojninskega oddelka Titorenko, dočim so njegovo tajnico, da bi ji zamašili usta, ubili in vrgli v bližnjo reko, iz katere so jo potegnili mrtvo. general Penčo Zlatcv Oster mraz v Ameriki Mraz, ki je zadnje dni pritisnil v ameriških državah srednjega Zapada, je navzel ostrost, kakršne ni nihče pričakoval. V raznih krajih omenjenega ozemlja je padlo srebro v toplomeru do 60 stopinj pod ničlo. Istočasno so začeli divjati v deželi siloviti snežni viharji. V New Yorku je zahtevalo to vreme sedem smrtnih žrtev, v Chicagu celo dvajset. Iz posameznih krajev prihajajo tudi poročila o velikih poplavah. Mississippi je prestopil bregove in povzročil ogromno škodo. Po dosedanjih vesteh je 15 ljudi utonilo, i^l ljudi, ki so v zadnjem trenutku opazili nevarnost, sc je jedva rešilo s tem, da so splezali na strehe in drevesa. Na splošno računajo, da je vseh žrtev mraza, snežnih in viharjev ter poplav okolu 100. Toliko jih omenjajo uradna poročila, v resnici pa jih bo najbrže več, ker še manjkajo vesti iz mnogih krajev. Krvava Afrika Kakor so listi poročali, so napadli afriški divjaki na meji Somalije in Abeslnije francoskega upravnika Alberta Bernarda in ga masakrirali nočejo otrok Fašistični listi morajo sproti objavljati m komentirati uradne podatke o demografskem gibanju v posameznih pokrajinah, lake podatke objavljata stalno tudi oba tržaška fašistična lista >11 Piccolot in >11 Topolo di Trieste«. V začetku tega meseca ta s primernimi komentarji oba objavila zanimive podatke o demografskem gibanju Trsta in okolice v zadnjih dveh letih, ki ■zaslužijo, da si jih tudi mi od bliže ogledamo. >11 Popolo di Trieste« navaja, da je v Trstu, ki šteje nekaj nad 250.000 ljudi, umrlo v 1. 1934. 300G oseb, rodilo pa se jih je v istem razdobju 3328, tako da znaša presežek 322. V primeri z 1. 1933. pomeni lo precejšnje zboljšanje, ker je predlanskim znašal presežek ie 82 (3280 rojstev, ?198 ■~mrti), toda — pravi »II Popolo di Trieste« _ -če tudi je res. da vendarle obstoja majhen presežek v absolutnem in relativnem smislu, postane, če upoštevamo, da :teje mesto Trst najmanj 250.000 prebivalcev, ta presežek tako iluzoren, da vzbuja naše upravičeno vznemirjenje nad bodočim demografskim razvojem takega mestnega središča, kakršno je Trst, ki mu pripadajo I-osebne dolžnosti in ki sa že zaradi posebne zemljepisne lese čakajo tudi posebne naloge. Ce nas torej ia presežek v primeri z 1. 1933. (82) še vedno deloma tolaži, se vendar ne smemo pustiti zapeljati v opevanje zmage, kajti dejanski naravni prirastek mestnega prebivalstva ne znaša niti 1.5 n.i tisoč. Ta pres^i.ek pa se nam zdi še mnogo manj zadovoljiv, če pomislimo, Ia ga ni pripisati večjemu številu rojstev, Kar edino bi v resnici pomenilo dejanski porast tržaškega prebivalstva, ampak v ve-tiki meri manjšemn številu smrti v primeri z 1. 1933. (30T6 proti 3198), tako da. če od presežka (322) odbijemo za 192 manj še število umrlih, znaša dejanski porast prebivalstva po rojstvih v celem letu le 130 torej le 0.5 na tisoč.« Po tej težki ugotovitvi, ki kaže, da se ?tl(j0 tržaških prebivalcev v enem letu pomnoži komaj za enega novorojenčka, primerja t II Popolo« te številke z naravnim prirastkom slovanskega prebivalstva na deželi. Ki kaže izredno vitalnost, tako da se 2<)00 podeželskih Slovanov že v enem samem mesecu za toliko pomnoži, kakor Trst v celem letu, in zaključuje svoja pesimistična izvajanja s tem-le frapantnim zaključkom: >žciid!0 v bodoče čim več porok in čim več olrck. Tn želimo si to še posebno mi tu v Trstu, kjer mora naša rasa ne samo uveljaviti svojo življenjsko silo. ampak se obenem tako pomnožili, da bo tvorila trdno jamstvo na mejah naše domovine, na onih mejah, na katere pritiskajo druge plodne raso. ki l»i jiin nujno pripadlo nasledstvo, kakor liitro bi naša postopna sterilnost izpostavila te naše zemlje zahrbtnim in lahkim infiltracijam.« Isti >11 Popolo di Trieste« je nekaj dni .'»rej prinesel članek nekega Lorenza Roc-hija pod značilnim naslovom »Buržuazija •rez otroka. V članku se pisec zaganja proti -degenerirani tržaški buržuaziji«, ki ne ve več za svete dolžnosti, ki jih obmejnemu italijanskemu prebivalstvu nalaga domovina tudi v demografskem pogledu. Nič manj pesimistična niso izvajanja židovskega »Piecola«, ki piše dne 6. t. m. dobesedno: >Trst, obmejno mesto, oa čelu političnega gibanja, ki je rešilo t zgodovinskem razvoju svoj italijanski značaj, tudi v demografskem pogledu ne sme zapasti propadanju in smrti spričo progresivne in vznemirjajoče številnosti rase, kajti sicer se bo nujno zgodilo, da se bodo druge plodne rase v naši neposredni bližini pripravile na naskok in nasledstvo.« Iste pojave je fašistično časopisje ugotovilo te dni v drugih mestih v Julijski Krajini. Dr. B. V. p— Senator Cippicn umrl. 17. t. m. je umrl v Rimu senator Anton Cippico, ki je tudi med nami že pred in med vojno, posebno pa še v povojnem času vzbudil pozornost s svojo propagando za »italijansko« Dalmacijo. Cippico je bil po rodu Dalma-tinec; rodil se je v Zadru 20. marca 1877. Bil je irenu^ntist in italijanska vlada mu je I. 1915. podelila italijansko državljanstvo, da se mu tako oddolži za >velike zasluge v Dalmaciji, za katere italijanstvo se je odločno borih, kakor ugotavlja tržaški »Piccolot. — Cippico je užival popolno zaupanje Mussolinija, ki je dobro vedel, da je bila v glavnem zasluga tega velikega pro-pagatorja. če se je pri mirovnih pogajanjih Italiji posrečilo iztisniti Zadar zase. Cippico se je namreč še pred sklenitvijo miru mudil v Londonu, da pridobi angleške kroge za italijansko stališče v vseh spornih jadranskih vprašanjih. — L. 1925. je na Mussolinijevo pobudo ustanovil »Zgodovinski arhiv za Dalmacijo«, ki ga je vodil do svoje smrti. L. 1926. pa je izdal v Ne\v Yorku v propagandne namene knjigo >Centralni problem Sredozemskega morja«, v kateri utemeljuje italijanske >pravice« do vzhodne jadranske obale. Cippico nain naiboljše kaže. kako spretno je znala Italija voditi propagando med velikimi narodi za svoje teritorialne aspiracije. p— Miklavža in Božička Italijani ne poznajo. V slovenskih krajih gledajo to »tujo tradicijo« zelo po-strani in se na vse načine trudijo, da bi tudi iz slovenskih otrok iztrgali spomin na Miklavža in Božička. Učiteljstvo se zelo trudi, da bi otroci mesto njiju vzljubili »Befano«, ki si jo Italijani predstavljajo kot staro, dobrodušno ženico z dolgo nogavico, v kateri prinaša na dan sv. Treh kraljev obilne darove starim in mladim. Fašisti so tej »Befani« nadeli še priziv »fašistična« in pod tem nazivom jo slovesno pripravljajo tudi slovenskim in hrvatskim malčkom vsako leto. Proslav na dan »Befane« se udeležujejo najvišje oblasti, samo da bi prazniku dale čim večji pomen. Letos se je celo sam pokrajinski fašistični tajnik v Gorici potrudil v neposredno okolico (Miren in druge kraje pri Gorici), da prisostvuje tem proslavam »fašistične Befane«. — Za Božič pa smo čitali v fašističnih listih, da je izšla prepoved sekanja smrek, brinja in borov za »božična drevesca?, češ da je to barbarsko-tevtonska navada, ki ji v fašistični Italiji ni mesta. I* O R T Danes nočna hokej tekma KSK (Gradec) — Ilirija V vrsti znamenitih hokej moštev, ki bo-o letošnjo sezono nastopila v Ljubljani, predstavi drevj naši publiki odlično ištvo graikega Korpersportkluba. KSK vreden predstavnik avstrijskega provin-lnega hokej športa, ki velja za najboljša v Avstriji in katerega slava je z uspe-■ mi gostovanji njegovih zastopnikov pro-!a v največja zimsko-sportna središča -vrope, v Švico, Italijo, Češkoslovaško in Nemčijo. Pred in po končanem avstrij-•kem prvenstvu gredo najboljša moštva na elike turneje po teh državah, kjer osva-;..jo publiko s svojo odlično igro. Sedaj, ko prvenstvo v Avstriji še ni končano, se ic posrečilo pridobiti Iliriji nasprotnika, ki po svojem znanju ne zaostaja za vodilnimi klubi K.\C, Leobnom, Innsbruckom in dr. Nocojšnji gost Ilirije je prvak Gradca in predstavlja obenem popolno graško rcprczentanco. V lokalnem prvenstvu je KSK gladko odpravil svoje nasprotnike in prihaja v Ljubljano v najboljši kondiciji. Ilirija se zaveda, da jc pot do najhitrejšega napredka uspešna le v borbah z močno in i/kušeno konkurenco. Njena ekipa jc solidna, polna elana in vztrajnosti ter jc posebno na domačih tleh nevarna še ! iko rutiniranim nasprotnikom. Moštvo llirjjc bo, podprto z zadnjim častnim uspehom napram Villacher SC. skušalo vojevati tudi v današnji in jutrišnji tek--i' nadvse zadovoljiv uspeh, zaradi česar nemo pričakovati izredno zanimivo borbo. Xa željo publike se bo današnja tekma ičela /e ob 20., jutri v nedeljo pa šele 11. Drsališče se za navadne drsalce za-c danes ob 18.30 ter se ponovno odpre l'/30. Na ta način bo omogočeno drsal-n, da prisostvujejo tekmi na drsalkah in iporabljajo ostale dve tretjini drsalnega prostora za drsanje in to do 22. Ves ta čas b> odprta tudi garderoba, tako da bo občinstvu na razpolago tudi buifet. Iste ugodnosti bjdo imeli drsalci tudi v nedeljo dopoldne. Vstopnina je 10 Din, za člane in dijake 8 Din, za posestnike sezonskih kart pa samo 5 Din. Po skakalnih tekmah v Mariboru Od sodniškega zbora mariborskih zim-sko-sportnih sodnikov smo preieli naslednjo izjavo: Na podlagi časopisnih vesti o nekih nepravilnostih pri smučarskih skakalnih tekmah 20. t. m. v Mariboru na Betnavski skakalnici je sodniški zbor ugotovil: da delegirani zimsko-sportni sodniki za to tekmo niso namenoma ali v zanemarjanju svojih d ilžnosti povzročili netočnosti ali nepravilnosti; da so neke netočnosti, ki so povzročile drugačne rezultate, bile le posledice matematičnih računov. Te zelo komplicirane račune, ki se delajo po posebnih mednarodnih tabelah, so morali delegirani sodniki računati vpričo poročevalcev in drugih in ni čuda, da se je mogla zgoditi kaka malenkostna napaka, ki pa je vendarle bistveno vplivala na končni rezultat. Ni nikakih predpisov, da bi pri tekmah v s rimskih skokih predvidevali vrhovnega sodnika ln takega vrhovnega sodnika tudi v nedeljo pri skakalni tekmi ni bilo. Zato 1 M jančič tudi ni mogel biti pri tej tek- mi vrhovni sodnik, ki bi sam odločal. Pravilne rezultate objavljamo obenem. Istočasno je s tem določen tudi placement. Vse drugo pa bo upravni odbor MZSP uredil v svojem delokrogu. Rezultati so torej bili: 1. Jakopič Albin (Dovje—Mojstrana) 283.4, 2. Klančnik Karel (Ljubljana) 268.2, 3. Jurič Herbert (MSK) 260.7, 4. Pribošek Fran (Ilirija) 238.4, 5. Lettner Evgen (Ra-pid) 2165, 6. Bručan Vladimir (Ilirija) 213.1, 7. Krizmanič Faust (SPD Celje) 199.4, 8. Bevc Lado (Ljubljana) 183, 9. Čop Franci (Ilirija) 181, 10. Berlek Anton (Železničar) 162.3, 11 Fleller Ivan (Rapid) 162.2, 12. Pobežin Fran (MSK) 144.6, 13. Muraus Viktor (Železničar) 52. Delegiranje sodnikov. V nedeljo 27. t. m. ob 14.30 Jadran-Ilirija (igrišče Jadrana) ss. Pfundner, Triglav-Slavija (igrišče Slovana) ss. Mrdjen. JASO. V nedeljo se bo vršil izlet na Kucelj pri Višnji gori. Zbirališče ob 7. na glavnem kolodvoru. Ponovno poudarjamo, da imajo pravico do udeležbe samo oni tovariši, ki so letošnjo članarino že poravnali. Rektor univerze g. univ. prof. dr. Samec nam je naklonil podporo za Sf. Moritz v znesku 1000 Din. Gospodu rektorju se v imenu vseh akademikov-sport-nikov zahvaljujemo. Razpis medklubske damske tekme v slalomu za prvenstvo Mariborskega zim-sko-sportnega podsaveza. Tekma bo v nedeljo 3. februarja pri Celjski koči s startom ob 11. Tekmuje se po pravilih JZSS. Pravico starta imajo vse tekmovalke JZSS, ki se izkažejo z verifikacijsko legitimacijo. Žrebanje startnih številk bo pol ure pred startom v Celjski koči. Prijavnina 10 Din. Prijave sprejema do 1. februarja g. Ervin Gračner, tvrdka V. Wogg, Celje. Prva tekmovalka prejme naslov »Podsavezna prvakinja v slalomu za leto 1934/35« in častno darilo, druga in tretja častno diplomo in praktično darilo. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo ob 18. v Celju v novi klubovi sobi gostilne »Pri zelenem travniku«. Prve tri tekmovalke Smučarskega kluba Celje prejmejo častne diplome. Po tekmi v slalomu za dame bo klubsko prvenstvo za gospode na isti, malo težji progi s startom ob 14. Damske smučarske prvenstvene tekme, ki jih je MZSP razpisal za nedeljo 27. t. m. v Ptuju, se ta dan ne bodo vršile. Tekmo v smuku na Tovstu. SK Olimp v Celju bo priredil jutri ob 10.30 tekmo v smuku na Tovstu nad Celjsko kočo. Višinska razlika 250 m, dolžina proge 2500 m. Prijavnina za tekmovalca 10 Din. Smuški odsek SPD Trbovlje priredi na Mrzlici 27. t. m. klubsko tekmo v smuku. Start ob 11. Tekmujejo lahko vsi člani odseka. Smučarski klub »Golovec« v štepanji vasi vabi člane in prijatelje na izlet v Šmarje preko Orelj. Zbirališče ob pol 9. v nedeljo pred Kregarjevo gostilno v Stepanji vasi. Koturaški podsavez, Ljubljana. Glasom sklepa seje upravnega odbora Kotu-raškega saveza kraljevine Jugoslavije bo redna glavna skupščina Saveza 17. februarja ob 8. zjutraj v Mariboru v prostorih kluba Edelweis v restavraciji Halbwiedl. Dnevni red je točno glasom saveznib pravil. Opozarjamo vse klube, da plačajo čla- narino za leto 1935 pri blagajniku podsaveza g. Gregorčiču najkasneje do 5. februarja, da se odpošlje članarina savezu, ker klubi, ki članarine ne bi plačali, nimajo glasovalne pravice. Klubi, ki imajo kake samostojne predloge, naj jih pošljejo na naslov podsaveza najkasneje do 5. februarja, da jih pravočasno dostavimo savezu. Uradne poverilnice dobe vsi klubi tekom prihodnjih dni. Vremensko poročilo s Pohorja naznanja; Pohorski dom in Mariborska koča —8, jasno, nekoliko vetrovno, 30 cm prši-ča. Ruška koča —-9, jasno, lahek severni veter, 35 cm pršiča, sankališče dobro. Klopni vrh —8, jasno, vedro, 40 cm pršiča. Koča na Pesku —10, jasno, sončno, lahek severni vetrič, 50 cm pršiča, pota dobro izvožena. Senjorjev dom —13, mirno, 60 cm pršiča. Sveti Lovrenc na Pohorju —7, mirno, jasno, 24 cm pršiča, skakalnica uporabljiva. Rimski vrelec —10, mirno, jasno. 18 cm pršiča. Peca —6, mirno, jasno, 2 cm novega pršiča, na podlagi 110. Smuka na vseh postojankah najodličnejša. Zimskosportno poročilo. Mozirska koča, 25. januarja: Na stari podlagi 10 cm pršiča. Smuka ugodna, za nedeljo najlepši izgledi. Celjska koča, 25. januarja: 20 cm suhega, za smuko izvrstnega snega. ASK Primorje. (Nogometna sekcija). Danes ob 19. strogo obvezen sestanek v tajništvu. Pridejo naj; I lasi. Bizjak, Zem-ljak, Slamič, Pupo. Pišek II., Loboda. Do-ležal, Makovec, Strnad. Vahen I. Zaradi skupnega izleta naj pridejo v nedeljo ob 14. v garderobo vsi juniorji in subjuniorji. Smučarjem ni treba priti. STK Moste. I. redni občni zbor bo danes ob 21». v gostilni g. Bajca. Vsi člani gotovo. Kdor je v zaostanku s članarino, naj isto poravna drevi pred pričetkom občnega zbora. Iz življenja na deželi Iz Kamnika ka— V Trzinu se drsajo po travnikih. Zimski športniki so letos v kamniškem okraju zelo prikrajšani, ker jih je sneg pustil na cedilu. Ker ni snega, je tembolj oživelo drsanje, zlasti v Trzinu, kjer so se potoki razlili po travnikih in se je napravil debel led. Led je Trzincem tudi skromen vir dohodkov, ker ga vsako leto prodajo več vagonov v Ljubljano. Iz Zagorja z— Koncert pevskega društva »Loškega glasu« iz Lok v nedeljo v Sokolskem domu je glasbeno lepo uspel. Moški zbor, ki sestoji po večini iz delavcev, je zadnje leto požrtvovalno vodil učitelj domačin g. Korošec Drago. Čeprav službuje v Krškem, je prihajal na Loke in skrbno izvežbal pevce. Zbor je na koncertu zapel 21 narodnih pesmi s priznanja vredno dovršenostjo. Žal le, da je bil obisk slab. z— Prehranjevalna akcija se boljša. Nad tisoč je brezposelnih z družinami in veliko je število ostalih ubogih, ki na zimo stradajo. Vsem se ne more pomagati, čeprav se različne korporacije brigajo na vse načine, da bi zbrale čim več sredstev za prehrano. Zdaj sc daje v javni občinski kuhinji 222 kosil in 106 večerij. V ljudski kuhinji prejema okrog 40 oseb hrano. V ponedeljek se je začela tudi kuhinja za mladino v Sokolskem domu, ki jo vodi agilno Kolo jugoslovenskih sester. Splošna želja vsega prebivalstva je, da bi obla-stva dovolj podprla prehranjevanje ubogih, saj je znano, da je zagorska dolina zelo hudo prizadeta od gospodarske stiske. Iz Trbovelj t— Občni zbor podružnice železničarskega glasbenega društva »Sloga«. Pred letom ustanovljena podružnica že kaže lepe uspehe. Zaslugo na tem imata zlasti agilni predsednik podružnice postajni načelnik g- Črna? in pa vztrajnost železničarjev samih. V nedeljo je imela »Slogat prvi redni občni zbor. ki sta mu prisostvovala zastopnik UJNŽIB g. Furlen in zastopnik matičnega društva g- Otrata- Iz [torooila predsednika g. Čnnafa in tajnika g. Hočevarja je razvidno, da so Be morali ustanovitelji boriti z raznimi zaprekami, ki so jih p« premagali. Društvo je začelo z majhnim šramljem, ki se je razvil v salonski orkester in naposled v godbo na pihala. Požrtvovalnost članov je omogočila nabavo inštrumentov. Društvo ima tudi lasten pevski zbor. Zaslužni predsednik g. črnač, ki je prestavljen v Ljubljano, je bil izvoljen za častnega predsednika. Izvoljena je bila nova uprava s predsednikom g. Koželjem. Po obenem zboru 6e je razvila prijateljska zabav«, pri kateri so igrali železnricarski šramelj, salonski orkester in godba na pihala. Razveseljivo je, da skrbi godba za naraščaj; pri salonskem orkestru je namreč nastopilo tudi z.d več železni carski h otrok. Organizacija naših narodnih železničarjev se v Trbovljah krepko razvija in uživa simpatije vsega narodne?« občinstva. Iz Hrastnika h— Po gostovanju Trboveljčanov v Hrastniku. V nedeljo nas je obiskal dra-matski odsek SK Amaterja iz Trbovelj z veseloigro »Kralj nogometa«. Trboveljski športniki so obenem prav dobri igralci na odru in so nas presenetili s svojim skrbno pripravljenim nastopom. Manj pa so bili lahko zadovoljni gostje sami. Obisk je bil pod vsako kritiko slab in upravičeno so se Amaterci čudili, da je med športniki v trboveljskih revirjih tako malo skupnosti. Tudi hrastniški nogometaši so prišli gledat igro svojih tovarišev v prav skromnem številu. Toda mlada gledališka družina, ki je dosegla doslej že nekaj prav lepih uspehov, po tem zunanjem neuspehu nikakor ne sme kloniti, temveč naj svoje prosvetno delo strumno in krepko nadaljuje. h— Kino Sokol predvaja danes in jutri v nedeljo film iz podmorniške špionaže po resničnih doživljajih »Spijonke E 3«. — Tednik in kulturni film. Iz Novega mesta n_ Odhod priljubljenega uradnika. Od našega mesta se je v torek poslovil inšpektor finančne kontrole g. Matija Pavlovič, ki je prevzel svoje novo službeno mesto v Kar-lovcu. G. Pavlovič, ki je prišel pred leti v naše mesto iz Šoštanja, je bil naši javnosti znan zaradi svojega prijaznega nastopa in vestnosti. Tovariši in prijatelji so z njegovim odhodom izgubili iskrenega in dobrega tovariša. Priljubljenemu uradniku želimo na novem službenem mestu obilo zadovoljstva. n— Nekaj statistike. V našem mestu, ki je v vsakem pogledu zelo skromno, so lani potočili vina in mošta 1545 hI, piva 165, žganja 328 hI, likerja 153 hi, ruma 202 hI in špirita blizu 2 hI- Naši mesarji pa so zaklali 614 glav goveje živine, 704 telet, 862 prašičev in 13 glav drobnice, skupaj 2193 glav. Če se pri slednji številki upošteva, da je v mestu še enkrat toliko prebivalcev, bi po tej statistiki prišlo na vsaka dva prebivalca povprečno na leto 1 zaklano živinče- n— Dijaškemu podpornemu društvu na tuk. realni gimnaziji je daroval g. Miroslav Pehani, upokojeni Šolski upravitelj v Trebnjem, 200 Din namesto venca na grob svojega pokojnega brata Tvana. Iz Ptuja j— Nabiralna akcija za brezposelne in siromake v Ptuju se je nedavno izvršila pod okriljem občine. Brezposelni so nabrali 5069 Din v gotovini in blaga za vrednost 3000 Din. Podpore se bodo razdelile med 60 brezposelnih in 31 siromakov. j— Kako se plačujejo davki. Ptujska davčna uprava je že dalje časa zasledovala nekega posestnika iz Hajdine pri Ptuju, ki je dolgoval na zaostankih okoli 11.000 Din. Mož nikakor ni hotel tega zaostanka plačati in davkarija mu tudi ni mogla do živega. Pred dnevi pa je vozil ta posestnik poln avtomobil svinj, ki jih je davčna uprava zaplenila in jih odpeljala v mestno klavnico. Kmalu zatem pa je prišel posestnik, ki je gladko odštel 11 tisočakov in davek je bil plačan! BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes ob 8. uri in jutri v nedeljo ob pol 4., 6. in 8. zvečer velefilm »Kleopatrat. Predigra nov Paramountov tednik. BOSTANJ OB SAVI. Tukajfoja gasilska četa je imela 20. t. m. v prostorih narodnega poslanca g. Drmelja Alojzija redno skupščino, ki jo je otvoril predsednik g. Papež Josip in orisal pomen gasilstva. Posebej je omenil, da je tukajšnja gasilska četa v minulem letu zgradila ličen dom, ter se zahvalil vsem gasilcem in njih prijateljem, ki so pomagali s tem, da so brezplačno napravili 118 voženj in 336 ur ročnega dela. Posebna zahvala pa gre banski upravi dravske banovine, ki je prispevala 15.000 Din gradbene podpore in poslancu g. Drmelju za njegovo uspešno posredovanje k tako lepi podpori. Zahvala tudi gradbenemu podjetju g. Pečarja Mat-ka iz Sevnice, da je prevzeto gradnjo Gasilskega doma solidno izvršil in potrpežljivo čakal pol leta na izplačilo. Na predlog S- predsednika je skupščina tajnika g. Skergeta Leopolda za njegovo agilno delo soglasno imenovala za častnega člana. JEŽICA. Krajevna organizacija Narodne odbrane bo imela nocoj ob pol 20. ustanovni občni zbor. Dolžnost priglašenih članov je, da se prvega občnega zbora pohio-številno udeleže. Vabljeni so tudi vsi oni iskreni nacionalisti, ki se do danes še niso priglasili. O smotrih in delu Narodne odbrane v preteklosti in o načrtih sa bodočnost bo poročal predsednik oblastnega odbora iz Ljubljane g. dr. Cepuder. — Pridite! KOROŠKA BELA. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v nedeljo 27. t. m. ob 10. predavanje. Predaval bo g. Frido Lenard o pravilni saditvi m oskrbi sadnega drevja po saditvi, številne skioptične slike. Vstopnine ne bo. — Pridite! RIBNICA. Sokolskl zvočni kino predvaja danes ob 20. ter jutri v nedeljo ob 15J.'» in 20. komični zvočni film »Za ljubezen iri zdravila«. Dodatek nov zvočni Foxov Sur-naL V zavod za čuvanje In zdravljenje bo oddan Jernejčev Lojze, ki je zaklal brata Ljubljana, 25. januarja Pred tednom dni smo poročali o bratov-ski tragediji z Ježice, kjer je 11. oktobra 1934 posestnikov sin Jerneje Lojze do smrti zabodel svojega brata Franceta. Kazensko postopanje zoper obdolženca ie bito ustavljeno, ker sta zdravnika psihiatra ugotovila, da je Jernejčev Lojze duševno nerazvit in da v smislu zakona ni odgovoren za svoje dejanje. Danes pa se je vršila pred senatom trojice okrožnega sodišča razprava po § 110. kazenskega postopnika, ali je potrebna oddaja storilca v zavod za čuvanje in zdravljenje ali ne. Predsednik senata g. Kralj je zaslišal še enkrat Lojzeta Jerneica. ki je bil pripeljan iz zavarovalnega pripora, nato pa so bila prečitana obširna pričevanja mnogih zaslišanih oseb. Iz vsega gradiva je bilo videti, da so živeli Jernejčevi zadnja leta sem v naravnost neznosnih družinskih razmerah. Na eni strani Loize. na drugi strani vsi ostali domači. Izrazi, s katerimi je obkladal Lojze svojega očeta in svojo mater dan na dan, so tako gnusni, da jih res ni zmožen normalen človek. Nekoč je hotel še vse svojce zastrupiti, ko jim je natrosil nekega sredstva v zelje. Neki priči pa je Lojze rekel kasneje, da mu je zal, da takrat niso pocrkali, marveč, da »so samo kozlali«. Pretil je tudi domačim, zlasti očetu, z vojno, s komunizmom, z Italijani, z nalezljivimi boleznimi in podobnimi bedarijami, češ da se bo takrat najprej očeta iznebil. Nasproti drugim je spet izražal namero, da bo domače poklal ali postrelil. S posebnim zanimanjem je avditorij — ki ga je mimogrede v dvorani 79 justične palače obiskala z malo racijo tudi policija — sledil čitanju izvedeniškega mnenja psihiatrov: »Značajske poteze Jernejčevega Lojzeta so vse prej ko prikupne. Nasprotno, niti ena ni količkaj pozitivna, vse so več ali manj odurne. Delamržen je, potuh- njen, lažnjiv in zahrbten. V »voji neznosnosti je razdražljiv, jeznorit in srborit V najbolj klafarskem žargonu se znaša nad starši. Besen je na svojce v bolestnem prepričanju, da mu kratijo pravice. Ne straši se niti kriminalnih pripomočkov, da bi odstranil svojce, ki so na poti njegovemu egoizmu. Ciničen je do odvratnosti. Vsi ti pojavi so na preiskovancu abnormalni. Poleg pa je še razumsko nerazvit. Ob okrnjenem intelektu in duhovni slabotnosti ni bil zmožen, da bi zbiral izkušnje in jih predelal v nazore, načela in prepričanja. Zato ni mogel stvoriti značaja. Vrednote kakor dolžnost in nravnost, spoštovanje itd. niso dovolj razvite in zato manjka podlaga za razvoj značaja. Preiskovanec je torej manj vreden. Nedostatek njegovega intelekta ga označuje za slaboumnega, po stopnji razumske nerazvitosti ga je šteti med imbecil-ne, njegova defektnost v značaju in čuv-stvenosti pa je izraz njegovega psihopatič-nega ustroja. Zato je tudi inkriminirani zločin presojati pod vidikom njegove psihične manjvrednosti. Jernejčev Lojze je zabodel svojega brata v nekem izrednem stanju, ki ga je povzročil v že itak razdraženem preiskovancu bratov nastop. Storilec je bil v skaljeni zavesti in ni odgovoren za zločin usmrtitve svojega brata.« Državni tožilec g. Branko Goslar je predlagal, da se izroči Jernejčev Lojze v zavod za čuvanje, ker bi bil v prostosti nevaren svoji okolici. Tudi njegov zastopnik dr. Goljar ni imel ničesar proti temu, češ da je boljša takšna rešitev kakor huda kazen. Lojze sam pa je rekel, da mu je vse eno, saj itak ve, kaj ga čaka Po daljšem posvetovanju je predsednik razglasil rešitev, da se Lojze Jerneje odd« v zavod za čuvanje in zdravljenje v Lepo-glavi in da mora plačati stroške kazenskega postopanja. Pritožil se ni nihče. agodho ■ t » fr r GLEDALIŠČE V - iiiiiat > m . • 11 • v inu b t t* »CPEBTOAB DRAMA Začetek ob 20. uri. Sobota, 26.: Vihar v kozarcu. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Nedelja. 2. ob 15.: Matiček se ženi. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. — Ob 20.: Wateloo. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek. 28.: Praznik cvetočih češenj. A OPEKA Začetek ob 20. url. Sobota, 26.: Manon. Drugo in zadnje gostovanje komornega pevca Alfreda Picca-verja. Izven. Nedelja, 27.: Trubadur. Gostuje članica beograjske opere gdč Oldekop. Izven. Znižane cene. Ponedel ok, 28.: Zaprlo. »Vi'i ir v kozarcu« spada med najbolj uspela dela letošnje dramske sezone. Delo, v začetku resno, se konča s krepko, zdravo humornostjo in neprisiljenim smehom. V glavnih ulogah naši najboljši igralci: ge. Mira Danilova, Polonca Juvanova, Gabrijel čičeva in gg.: Cesar, Jan, Danes, Sancin, Jerman, Potokar in Plut. Ponovi se v soboto 26. t. m. izven abonmaja, po znižanih cenah od 24 Din navzdol. Prihodnji teden nastopi prvič na odru naše drame gdč. Levarjeva. Igrala bo glavno ulogo v znani, izvrstni komediji »Postr-žek (Scampolo). Komorni pevec Alfred Piccaver gostuje drevi poslednjič v operi »Manon«. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni ▼ operi. Gdč. Oldekopova. mladodramatska sopra-nfstka, članica beograjske opere, gostuje t nedeljo 27. t. m. zvečer v vlogi Leonore v Verdijevi operi »Trubadur«. Oldekopova je mlada, nadarjena pevka, z izredno lepim glasovnim materijalom ter z lepo izrazito igro. V Beogradu ima izredno laskave kritike. Tenorsko partijo poje ta večer prvič na našem odrti g. Štefan Marčec. Ostala zasedba glavnih ulog: Azuceno poje ga. Golobova, grofa Luno g. Janko. Dirigent dr. Švara, režira ravnatelj Polič. Veljajo znižane cene od 36 Din navzdol. šentjakobsko gledališč Začetek ob 2016. Sobota, 2f>.: Matajev Matija. Nedelja, 27.: Matajev Matiia. MARIBORSKO OLEDALISčK Začetek ob 20 Sobota, 26.: Stambulska roža. Znatno znižana cene. Nedelja, 27. ob 15.: Jurček. Znatno znižane eene. Zadnjič — Ob 20.: Carjevič. Znatno znižane cene. »Stambalska roža« pri Mata* Milanih cenah. V soboto, 26. t. m. ponove Fallovo opereto »Stambulska roža«, ki je ena naj-uspelejših operet mariborskega glasbenega repertoarja. Veljajo znatno znižane cene. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo 1. Cae opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer ln brzino vetra, 6. oblačnost 0—19 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin. — Temperatura: prve številke pomenijo, najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 24. januarja Ljubljana 7, 773.3, —10.4, 84. 0, meda. —; Ljubljana 13, 769.4, —3.1, 73, SI, 0, —; —; Maribor 7, 76«.3, —6.0, 90, NW3, 8, —, —; Zagreb 7, 769.5, —9.0, 90, 0, 3, —. —; Beograd 7, 768.5, —2.0, 80, WNWL, 1«, Sarajevo 7, 773.8, —12.0, 90. 0, 10, —, —• Skoplje 7, 770.6, —3.0, 80, 0, 10, —, —; Kumbor 7, 767.5, 4.0, 70, 0, 6, —, —; Rog Slatina 7, —. —14.0. 92. N2, 2, —, —. Temperatura: Ljubljana —1.2, —u.6; Maribor 1.0, —7.0, Zagreb —2.0, —9.o' Beograd —2.0, —4.0, Sarajevo —«.0, —12.0 Skoplje 2.0, —10.0; Kumbor —, 3.0; Split 9.0, 2.0; Rogaška Slatina —1.0, —15 0. 25. januarja Ljubljana 7, 760.5, —6.2, 85, 0, megla, —; Ljubljana 13, 762.5, 0.0, 77, SSW1, 9, —, —; Maribor 7, 766.5, —5.0, 90, NW3, 4, —, —; Zagreb 7, 766.1, —«.0, 50, WSW1, 5, —, —; Beograd 7, 766.5, —2.0, 80, 0, 6, —,__ Sarajevo 7, 760.4, —0.0, 90, WSW1, 5, — Skoplje 7, 771.1, —17.0, 90. 0, 10, —, —; Kumbor 7, 767.0, 6.0, 60, E3, 5, —, —; Split 7, 76«.2, 2.0. 70, NE3, 2, —, —; Rab 7, 765.7 4.0. 90, SE3, 6. —, —; Rogaška Slatina 7, —, —H.o, 89. NI, 2, —, —;. Temperatura: Ljubljana 4.0, —7.2; Maribor 4.0, —6.0; Zagreb 1.0, —6.0; Beograd 1.0, —2.0; Sarajevo —5.0, —6.0; Skoplje 1.0, —18.0; Kumbor 11.0, 0.0; .Split 8.0, 2.0; Rab 7.0, 2.0; Rog. Slatina 2.0, —11.0 Vremensko stanje 25. t. m.: Visok pritisk nad Južno Evropo. Močan ciklon n središčem nad Skandinavijo, drugi nad severno Rusijo. Deloma oblačno na jugovzhodu Evrope, t dežjem ln snegom v območju Severnega in Baltskega morja. Temperatura je porasla ▼ zapadni in srednji Evropi. — V Jugoslaviji jte bilo vedro na Primorju, deloma oblačno drugod, malo snega na vzhodu. Mraz je popustil. Mi nimam Sarajevo —21. maksimum Ercee mori +11. L. WOLFF; 6 Pokonci glaro Stari Quinn se je nasmehnil. >Dajte, da vidim, Mr. Ditmar. Kiaj imate?« Ditmar 30 zmagoslavno razgrnil svoje karte. 2-Štiri dame, Mr. Quinn.< > Premalo, Mr. Ditmar. Jaz imam štiri dobre kralje.« Joe Miller in Jeremija Huntley sta buhnila v divji grohot in naročila šampanjca. >Rufus Quinn plača vse.« Frank Ditmar je strmel na svoje izdajalske štiri dame. Zelo bled je bil. >2al mi je,« je prijazno rekel stari Quinn, >a štirih kraljev človek ne dobi vsak dan v roko.« Ditmar je vzel svojih dve sto petdeset dolarjev iz žepa in jih dal Rufueu Quinnu. >Nimam več denarja pri sebi, Mr. Quinn. OstaflSh pet in šestdeset dolarjev dobite jutri.« Stari Quinn je stlačil denar v žep svojega telovnika, vstal in nežno potrepljal Franka po ramenu, rekoč: »Dobri ste mi zanje, Mr. Ditmar.« Frank se je z bledimi ustnicami nasmehnil. »Take slučaje amnezije ali utrnjenja spomina po močnih du-fc«vnih pretresljajih so že opazovali,« je poudlijivo razlagal Dr. Wijidho]7J. Bil je dolg, koščen mož v najboljših letih. CENE MALIM OGLASOM Po M pat sa besedo. Din 2.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo *lužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12._. Dopisi in Ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6.— za šifro al) dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglaaa Din 20__. Vsi AKt al i nglaai ae zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka 88 vssk oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglaaa Din 17._. »KoMfro časa traija, preden m vrne opomin?« Je radovedne vprašal Bunjes. »To je zelo različno, a slučaj vaše gostinje je videti ugoden « »Kako to?« »Prepričan sem, da se ji bo spomin vrnil, kakor hitro e© domisli svojega imena ali hotela, v katerem se je ustavila.« »Res menite?« »Glavo bi stavil. Sicer pa lahko poizkusiva. Dognati ime te neznane gospe bo prava igrača.« John Jakob Bunjes je nagrbančil čelo. »Igrača je nemara premočna beseda, doktor Windholz.« »Nikakor ne. Peljiva se z vašo varovanko k ,Ha/pagi\ vprašaj-va, kateri parnik je pred včerajšnjim popoldne odplul, dajva si predložiti spiske potnikov in preberiva gospe imena. Kakor hitro bo slišala ime svojega moža, se ji gotovo vrne spomin.« Bunjes je jel živčno hoditi po sobi sem ter tja. »In v popo'lnoma neverjetnem primeru, da to sredstvo ne bi zaleglo,« je nadaljeval dr. Windholz, »nama je treba 6amo obhoditi hamburške hotele in dognati, v katero sobo se gostje niso vrnili. V tej sobi se bo našla prtljaga, listine in z njimi vred tudi ime vaše gostinje.« Bunjes je obstal pred zdravnikom in rekel, kakor da bi bil sklenil zatajiti vse pomisleke; »Vsekako imate popolnoma prav — a poslušajte me, dragi prijatelj: meni ni do tega, da bi se gospe že danes vrnil spomin.« Dr. Windholz ga je osuplo pogledal. »Veliko mi je do tega, da danes in jutri še ne bi zapustila moje hiše.« »Ne zamerite, dragi Bunjes, a vse to mi je popolnoma nerazumljivo.« Ponudbam na Stre ne prilagajte znamk! Le. ce zantevate 00 Oglasnega oddelka »Jutra« Tt««« * _ __ f . odgovor, priložite UMI v znamkah. Btnrjcs se Je nejevolji«) zgazifL »Ali moram govoriti še jasneje? Stvar je ta, da imam nasproti tej ženski slabo vest.« Zdravnik se je nasmehnil. »Ubijte me, dragi Bunjes, a če bi mi bili zdajle povedali zgodbico v aramejšoini, bi bil prav toliko razumel.« John Jakob Bunjes je vzdihnill in sedel. »Z vami ni moči govoriti, doktor Windholz. Menda vam je v zabavo, da me mučite. Očividno me nočete razumeti. Stvar v tem da sem začel ljubezensko zgodbo z zadnjim poglavjem, in to jc tisto, kar me teži.« Dr. Windholz je previdno dejal: »Torej ljubite gospo, če vas prav razumom?« Bunjes je v zadregi drsal po stolu. »Moj Bog, ljubezen, ljubezen! Človek, kakršen sem ja.z, ne ve s takimi imenitnimi besedami kaj početi. Nisem strasten, doktor Windholz, a vidite, s to žensko bi se oženil.« Dr. "NVindholz je začudeno vprašal: »Ako sem vas prav razumel, je gospa že omožema?« »Nu, čeprav.« Dr. Windholz je zvedavo in zamišljeno pogledal prijatelja. Nato je vstal, se izprehodil po sobi in rekel čez nekaj časa: »Prav za prav ne vem, dragi Bunjes, kakšna naj bi bila moja naloga v tej romantični zadevi.« Bunjes je stopil k njemu in milo poprosil: »Pustite mi jo še nekaj dni, doktor Windholz. Marsikaj moram še popraviti. Ne peljite je takoj k ,Ha.pa.gi\« Dr. TVindholz je pomislil, nato pa odvrnil: »Lijubše bi mi seveda bilo, če me sploh ne bj bili pokh>al1 _ a konec koncev lahko vzamem teh nekaj dni odloga na svojo vest.r Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila ln vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. UPRAVA: LJUBLJANA, Knafljeva ul. 5 naHBBaBMMncanoBnnBnRHni Službo dobi Beseda 1 Oio. davek 2 Oio. u 6-lro alt dajanje aas!ova 5 Oin Najmanjši znesek 17 Dio. Mesto hišnika » GootilDičarskem domu. Pri voz ]ll, j* oddano. — Vserro prosilcem na znanj* icoi-a Sprejmem delavca izdelovanje Usten in, ki Je popolnoma izveiban v t-j stroki. — Ponndbe na oglas. oddelek »Jntra« pod »Testenine«. 1,">97-1 Trg. pomočnika vojaščine prostega, t sta rotti 35 M. samca, sprejmem. Vešč mora biti ko-lonijalne in Specerij. stroke. inteligenten, prikupljiv s finim nasto[>om, ki bi kot potnik, o7.it. inkasant rbiskoval trgovce. Oaran-r.ija in reference potrebno J*'Hi>idbe do 1. februarja J!*55 na oglasni oddelek »Jutra« pod »Agilen«. 13084 Beseda 50 para. davek ii Dio ia Šifro ali dajanje naslova S Oio. Naimanjil znesek 12 Oln. Gospodična vajena vsakega in pisarni čkega dela, z večletno prakso, z znanjem sloven skega, hrvatskega in nemškega jezika, išče primerno službo izven Ljubljane Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod »Marljiva in zanesljiva«. Kf®-2 Fina šivilja »e radi pomanjkanja dela po nizki ceni priporoča na dom. — Kladerotti, Pred šiofijo 19TT. 1632-2 Beseda I Dio, davek 2 Din, ca Šifro aH dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin. Dijaki 12 Wd Inštruktorja za gimnazijo, rabim. — Prednost imajo profesorji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »10.0«. 1S36-4 UL Beseda 1 Din, davek 2 Oln. r.a šifro al) dajanje naslove j Din. Naimanjil znesek 17 Din. Ženini črne suknje in obleke res poceni kupite pri Preskerjn, Sv. Petra c. 14 31-6 >Ma,pital ie»eda 1 Dio. davek i Dio. ca šifro ali dajaoje aaslova i Oin. Najmanjši znesek 17 Dia Knjižice Kmet. pos. v manjših zneskih do J>in lfWl.nnn zamenjam za knjižice Mestne hranilnice v Ljubljani. Naslov v oglas, oddelku ».Jutra«. 1447 l/i Kupim knjižice vseh ljubljanskih in podeželskih zavodov po najvišji ceni. Sporočite zavod, znesek in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vsaka vloga«. 1026-16 G. Th. Rotman: Brata Smuka četrt ure pozneje je sedel Izidor ob prekopu in v odločnem pričakovanju strmel na plovko, kakor da bi hotel ribe hipnotizirati in prisiliti; da se ujamejo. Suknjič je bil slekel, ker je bilo vroče, in zdaj pa zdaj si je obrisal potno čelo. A nobena luskinarica ni hotela pograbiti za vabo Vložnice Mestne hranilnice ljubljanske, Kranj in Maribor ter Občinske Vrhnika in Krško, kupujem in plačujem najbolje — samo brez posredovalca! — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Neto kasa«. 1600-16 Hranilno knjižico Posojilnice Star) trg pri Rakeku, večji znesek, kupim proti takojšnjemn plačilu. Ponudbe na naslov: Kaven, Ljubljana, poštni predal 160. 1606-16 Bančne vložne knjižice in vrednostne papirje kupujemo, prodajamo, jemljemo v zalog najpovoij-noje. Bankovn« Komercialni Zavod »FrNANClER« Zagreb, Ilica štev. 9 — telefon 41-09. «7-16 Hranilne knjižice vseh ljubljanskih denarnih zavodov kupim takoj proti plačilu v gotovini. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. oddelek Jntra pod »Plačujem dolgove«. 16RM« Lokali Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Slfro ali dajanje aaslova 5 Oio. Naimanjil znesek 17 Din. Suho dclavnico s stanovanjem Rčem ▼ mesto ali okolici. Vzamem tndi celo hišo v najem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra«. 1STMJ19 V najem Beseda I Dio, davek 2 Dio, za Šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovino v Kranju s špecerijo lo delikateeami na prometnem kraju takoj oddam resnemu in agilne-mu reflektantn r najem. Potreben kapital eea Din 30.000. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Agilen« do 10. februarja 1035. lflfTMT Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Naimanjil znesek 17 Din. Sredi Maribora fMlinska 8) prodam renovi-rano hišo z lokalom in 2 stanovanji. Potrebno 120.000 Din gotovine, drugo knjižice. 35538-20 Majhno posestvo z gospodarskim poslopjem in lastnim vodovodom, novejše, proda Rahne, vas podgora, Dol pri Ljubljani 1635-20 Krasno parcelo ugodno prodam na Aljaie-vi cesti. V račun vzamem tudi hran. knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. — Ponndbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod ».Hranilne knjižice«. 1010-20 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dio. Sveže vložen stročji fižol je zdrav, tečen, poceni, za zimski fas posebnost. Samo en poskus zadostuje in ne boste ga mogli pogrešati v Vaši kuhinji. Kg 3 Din. Sever & Komp., T.jnb-ljana. 1691-33 Stanovanje Beseda 1 Oln, davek 2 Dlo. za Šifro aH dajanje aaslova S Din. Naimanjil znesek 17 Oin. Dvosob. stanovanie v podpritličju vile, v centru mesta, suho in »olnčno takoj oddam za 550 Din mesečno. Ogledati samo popoldne. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. ia-^31 Beseda 1 Din, davek 2 Dlo, za šifro ali dajanje aaslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Dio. Hrastove cepanice več vagonov snhih proda Josip Zaje, Stična. J660-35 Stanovanja Beseda I Dlo, davek 2 Dii, za šifro al) dajanj« naslova 5 Dio. Najmanjši toesek 17 Dio. Dvosob. stanovanje išče mirna stranka u mesec april ali maj v centru mesta. Točen plačnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirno stanovanje«. 113t>-31/a Stanovanje primerno za krojaško obrt mesto ali okolici, obstoječe iz treh sob, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Suho«. leSO-žl/a Stanovanje primerno za krojaško obrt, onstoječe iz treh sob ▼ St. Vido ali Dravi]ah iščem za takoj. Vzamem tudi eek> hišico v najem. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jntra« pod šifro »Suho«. 160B-21 /a V »Pegleznn« na Poljanski cesti štev. 1 oddam trgovski lokal takoj In moderno stanovanje s 3 sobami in verando za maj. Poizve se pri hišniku. 1623-31 Sobe išče Beseda M para, davek 1 Oln ta Iilro ali dajanj« aaslova S Din. Najmanjši toesek 12 Dia. Boljšo prazno sobo « vhodom iz stopnišča, v centru mesta išče gospod • .k februarjem. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalen«. 158&-3Va Za pisarno BSeei sobo. dostopno strankam, v centru mosta. Ponudbe na oglasni oddolek »Jutra« pod »Pisarna«. Kot sostanovalka Ifrem k poSteni osebi — tudi v okolico Ljubljane. Ponndbe m ogJae. oddelek »Jutra« pod »-Preprosta ln čista«. 1013-33/a ii 4 Beseda 1 Din, davek 2 Dio. ta šilro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši toesek 17 Din. Na koncert v gostilno Troha, Kodeljevo v nedeljo dne 2(T. t. m., kjer dobite pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina najboljše kakovosti. 16!6-il8 Sobo odda Beseda I Dlo, davek 2 Dia, ta šifro aH dajanje aaslova S Dio. Najmanjši toesek 17 Dio. Sobo oddam boljšemu gospodu takoj ali s 15. februarjem v Roini ulici št. 3. ZELO UGODEN NAKUP HOTELA Proda se iz proste roke enonadstropen hotel »Vila Lucija« v Aleksandrovem na otoku Krku, ležeč ob morju in obstoječ iz 24 popolnoma opremljenih sob ter z restavracijskim paviljonom. Hotel Je povsem na novo preurejen in opremljen z vsem inventarjem in potrebščinami, tako da kupec lahko takoj prične z obratovanjem. Eventualno se hotel da tudi v najem. Pojasnila pri Hranilnici kmečkih občin v Ljubljani, Miklošičeva cesta St. 19, poštni predal št. 297. ZAHVALA. Vsem, ki so nam izrazili ob smrti naše nad vse ljubljene in dobre, nepozabne soproge, mamice, hčerke, sestre, tete itd., gospe Anice Brodnik roj. Kalin svoje iskreno sočutje, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so blagopokojno v tako častnem Številu spremili k večnemu počitku, se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. Pavčiču, županu v Mostah, za njegovo naklonjenost, učiteljskemu zboru z upraviteljem g. Završnikom, šolski mladini z g. Gradom za v srce segajoče petje, šentjakobskemu pevskemu druStvu za pretresujoči žalostinki in celokupnemu odboru okr. org. JNS za Kra-kovo-Trnovo. Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 29. t. m., ob 7. uri v Trnovem. Ljubljana, dne 25. januarja 1935. Užaloščeni SOPROG s SINČKOM ln ostalo sorodstvo. Prijetno sobico * posebnim vhodom, kopalnico in hrano oddam v sredini mesta. Naslov v rseh poslovalnicah »Jutra« 1614-23 Oprem Ueno sobo svetlo, oddam boljši osebi z dobro domač« hrano in pranjem perila za «00 Din mesečno. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 163» 3R Sostanovalca sprejmem na stanovanje v bližini 7,vezde. Naslov v vseh poslovalnicah ».Jutra« 1 23 Prazno sobo separirano in solnčno, s parketom in elektriko, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah ».Jutra«. 1650-33 Beseda 2 Oln, davek 2 Dlo za šilro ali dajanje oaslova 1 Din. Najmanjši tnesek 20 Din. 2 mladi gospodični simpatični, želita v svrho ženitve znanja z dvema boljšima gospodoma ali oficirjema. Razpolagiti s kavcijo. IVipise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izjema«. 16S8-2G % m Seseda 2 Din. davek 2 Dio Dia fimarnica Zaskrbljen razmišljam, da hi odleglo. Par vrstic me pomiri. Prijateljske. Joža. Ifl31-r34 28 Promm dopis kakor zadnjič. E. Z. 1630-34 Glasbila Beseda 1 Din, davek 2 Dio, ta šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši toesek 17 Dio. Klavir skoro nov, črn, najmodernejši, z angleško mehaniko, ugodno prodam. Ogledati med in 12. uro. )>r. Sf., Tavčarjeva 4/1, levo. 1610-36 MInrm Beseda I Dia, davek 2 Dia, za šilro al) dajanj« aaslova S Dia. Najmanjši toesek 17 Dia Pse volčjake čistokrvne, 8 tednov stare, krasne eksemplarje po telo ugodni ceni dobite: Privo^ št. Ljubljana. 1664-37 Angleškega pointera starega 6—12 mesecev, kupim. Ponudbe > označbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pointer«. Državni uradnik v Ljnhljani, 4Rietni vdo-vec s 3 odraslimi otroci, hišni posestnik, bi poročil gospodično ali vdovo brez otrok, staro 36—41 let, s primerno gotovino. ITimrr-no naobražene z dežele imajo prednost. — Obširne dopise s polnim naslovom na oglasni oddelek Jutra pod »Resno 50«. 1fl:)6-2£) šivalni stroj skoraj popolnoma nov, fin pod ceno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1676-59 Pletilne stroje 5t. 5 do 10, rabljejie, kopi Tončka Ogrinc, AJešev-čeva ulica ii. 1634 *29 Beseda I Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ia zimska jabolka mošanegar, booovec, bruner Itd. vedno v zalogi oo konkurenčnih cenah. Pri večjem odjemu znaten popust. — Oglejte si sadno razstavo Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3. 771-34 Informacije Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Preklic! Podpisani obžalujem beee-de, katere sem govoril n Francu Zeliču in se zahvaljujem. da je odstopil od sodnijskega postopanja — Franc l>o!ganoč mL, Trbovlje. 1560-31 Kupim 500 do 1000 kubičnih metrov bukovih in 200 do 300 javorjevih Ia eksportnih hlodov Prevzem in plačilo na nakladalni postajL Ponudbe je poslati na JOSIP BRAUN, Sušak-Delta industrija in eksportna trgovina z lesom. M m ii Pazite na svoje zdravje in obutev! ruristi, lovci, smučarji tn vsi oni, ki imajo bodisi ■oklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem tere-au ali v snegu, naj uporabljajo mazilo »UEVEVA a, za katero jamčim, da napravi vsako obutev nepremočljivo. Dobiti jo Je v vseh specialnih trgovinah ali pri glavnem založniku: »LEKARNA MR. M. LEUSTEK, Ljubljana. Resljeva cesta št. 1. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.30: Po ročila. — 13: Čas, plošče. — 1R: Radio-or keeter. _ 18.15: Aktualnosti (L Mrzel). 18.30: Radio - orkester. _ 18.50: Francoščina. — 19.20: Čas, jedilni list, program za nedeljo. — 1D.30: Nacionalna ura: Sv^ti Sava, otvoritveni frovor ima patriarh Var-nava (prof. Stanojevič — iz Beograda). — 20: Prenos opere »Manon< iz gledališča (gostuje Alfred Picraver), v odmoru napov-<1 ^asa in jroroi la. Nedelja, 27. januarja. LJITOL7AKA 7.30: Trgovinska bilanca in zaslužek kmetovalca (A. Jamnik). _ S: N^- kaj koračnic na ploščah. — 8.20: Poročila — 8.30: Mandolinistični sekstet. — 9: Ver gko predavanje (dr. Cebulj). — 9.15: Pr«-* nos iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Org! na ploščah. — 10: Zunajepolitični preglr.i (dr. Jug). — 10.20: Plošče — 10.30: Pr nos s Pokljuke. — 12.30: f as, Radio - orkester (po željah). — 16: Pester grogram, vmes opera >Sreča med vratic. — 19.30; Nacionalna ura: Življenje in delo jugoslo . sokolstva (iz Beograda). — 20: Cas, jedil ni list, program za ponedeljek. — 20.10; Gdč. Fratnikova in Tone Pctrovčič pojrt? operne arije s sprem!jevani>m Radio - orkestra. _ 21.30: Čas, poročila, Radio - or kester. Ugodna prilika« Dne 29. januarja t. L ob 14. se bo prodajalo na javni dražbi v LJubljani, Tyrševa ce3ta št. 33 (Javna skladišča, Balkan) novo pohištvo (spalnice, jedilnice, stoli in drugo). Predmeti sg lahko ogledajo pred 14. v javnih skladiščih. Usnjarsko podjetje 53 let obstoječe prodam ali dam v najem takoj po zelo ugodnih pogojih. Kupec rabi 25.000 Din gotovine, ostalo plača v knjižicah ali pa prevzame hipoteko. Najemnina nizka, dela dovolj, takojšen nastop. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1218 _ ■• -s JdKiridi i^d • 11 nvtvia K^O -— - ^-- cJrejnje Davorin Ranjen. ~ Izdaja »a konzorcij »Jutra« Adoli Rlbnlkar, - Za Narodno tiskarno d. d. kot ttokarnarja Franc JeserSek. - Za tnaerat* del Je odgovoren Alofc Novak. - Vsi t Ljubljani