Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16-—•, Četrtletno Din 9-—. Inozemstvo Din 64"—. iPoštno-čekovni račun fltev. 10.603. Po f ef poti se ne sme dalje! Dne 1. aprila — nekam čuden datum — je avstrijski zvezni svet (parlament) sprejel zakon o splošni obvezni službi za javne namene z orožjem ali brez orožja, kar dejansko pomeni uvedbo splošne vojaške obveznosti v Avstriji od 19. do 42. leta. S tem zakonom se je Avstrija, to je njena vlada in njen parlament, postavila v nasprotje s sentžermensko mirovno pogodbo, sklenjeno leta 1919, ki je stopila v veljavo v juliju 1920 in ki ji prepoveduje stalno vojsko, temeljujočo na splošni vojaški obveznosti. Obenem je Avstrija, ki je članica Zveze narodov, ravnala zoper določbo iste Zveze z dne 17. aprila 1935, ki je obsodila slično postopanje na-rodnosocialistične Nemčije v marcu preteklega leta. Naša vlada je v zvezi z vlado Čehoslo-vaške in Rumunije vložila 6. aprila protest pri dunajski vladi zoper kršitev mednarodnih pogodb ter izjavila, da ne more v nobenem primeru dovoliti, da si Avstrija jemlje pravico do enostranske akcije, ki pomeni zatajitev mednarodnih obveznosti. Zato si kraljevina Jugoslavija pridrži pravico, da se' naknadno izreče glede na ukrepe, ki jih bo izdala za obrambo svojih koristi. Na ta protest vlad Male antante je bil objavljen odgovor, ki ni bil na višini diplomatske olike in ki se v njem zagotavlja, da se vlada ne bo ozirala na skupni korak Male antante, Češ, da je izdala zakon o uvedbi splošne vojaške obveznosti po zrelem preudarku in v zavesti, da ravna v življenjskem interesu avstrijskega naroda in za zavarovanje obstoja Avstrije. Ker je ta odgovor napravil v javnosti slab utis, se je izdalo poluradno objasnilo, da gre za poročilo časnikarske agencije, ki ga ni treba vzeti preveč resno. Mala antanta torej čaka na uradni odgovor avstrijske vlade. Ako bi ta izostal, odnosno bil ne-po vol jen, bi Mala antanta morala vložiti protest pri Zvezi narodov radi kršitve mednarodnih pogodb. V resnici je vredno najstrožje obsodbe postopanje avstrijske vlade, ki po kletnem obstoju sentžermenske mirovne pogodbe, ki jo je Avstrija podpisala, krat-Komalo zanika njene določbe o vojaški organizaciji, . zlasti o prepovedi splošne vojaške obveznosti. Ako je narodnosocia-listična Nemčija v lanskem letu storila nekaj sličnega in s tem prekršila versaj-sko pogodbo, ne bi to smelo biti Avstriji v spodbudo. Saj je vsa Evropa in ves kiiP urni f,vet, ki je zastopan v Zvezi narodov, obsodil tako 1 • šenje p - nih obveznosti. Ni dvoma, o« ;sta obsodba za- dene tudi Avstrijo. Ako hoče ta država doseči spremembo v izvrševanju svojih pravnih obvez, izvirajočih iz mednarodne pogodbe, se to more zgoditi edino-le v sporazumu z drugimi podpisnicami te pogodbe, torej z državami Male antante. Kaj bi rekla Avstrija, ako bi n. pr. naša država izjavila, da ne prizna več tistih določb sentžermenske mirovne pogodbe, ki se tičejo ozemlja in njegove pripadnosti, zlasti tistega ozemlja, kjer prebivajo koioški Slovenci, katerim Avstrija kljub svoji mednarodno-pravni obveznosti noče dati manjšinske zaščite?! Mala antanta mora tem bolj biti budno na braniku svojih koristi, ker je nevarnost, da bo Avstriji, ako se ji posreči ta poskus, sledila tudi Madžarska ter vpeljala splošno vojaško obveznost. Potem bi imeli močan, krepko organiziran in najmodernejše opremljen vojaški obroč, ki bi segal od Rima preko Dunaja v Budimpešto ter tako deloma obdajal, deloma sekal Podonavje. Ako bi naposled slabemu zgledu še sledila Bolgarija, bi se mogel s tem v ta obroč včleniti nov člen. Tako bi se moglo razviti sredi Evrope močno zgrajeno taborišče revizionizma (preureditve sedanjih državnih mej). Na Madžarskem se uradna politika ni nikdar odrekla revizionističnih stremljenj. V Avstriji pa so mogočne nacionalistične struje, ki s pohlepom gledajo na mariborsko okrožje in druge dele slovenskega ozemlja, češ, da je to, če ne nemško narodno ozemlje, pa vsaj nemško kulturno področje. Je torej treba previdnosti in odločnosti. Zlo je treba v kali zatreti! Po poti samovoljnih kršitev mednarodnih pogodb se ne sme iti dalje. Mednarodne pogodbe niso samo krpa papirja, ki so sme nekaznjeno vsak hip raztrgati. 1 DRŽAV V NAŠI DRŽAVI. Svobodomiselni elementi, ki jih vodi kot najvišje načelo sveta sebičnost, se že od nekdaj skrivajo za plaščem nacionalistov. Tako tudi delajo Jeenesarji, ki so se med ljudstvom popolnoma diskrediti-rali ter so se vsled tega postavili kot komandanti na čelo »nacionalni fronti«. Izvršni generalski odbor te fronte sedaj razširja po državi okrožnico, ki v njej daje somišljenikom navodila za ravnanje. V tej okrožnici se povdarja, da Stojadi-novič-Koroščevega režima žal še ni konec, kakor je to JNS napovedala. Organiziranemu »nacionalnemu« odporu se doslej na žalost še ni posrečilo vreči to protijugoslovansko vlado radi nezadostne organizacije v narodni skupščini. Ker JNS ni uspela v skupščini, je organizirala borbo proti vladi v senatu, kjer je vlada dobila nezaupnico. Ker vlada »brez poštenja in časti« ni hotela dati ostavke, zato je dolžnost JNS pristašev, da se po-služijo drugih sredstev, da vlado vržejo. Zato daje JNS izvršni odbor »nacionalne fronte« svojim pristašem naslednja f-odrobna navodila: a) Pozivamo vse naše poverjenike, da v smislu krajevnih navodil pojačajo svoje delo in organizacijo, da bodo v slučaju potrebe vsi nacionalni ljudje pripravljeni. Brez dela in žrtev ni pravega nacionalizma. b) Posebno pa pozivamo nacionalno mladino, da se tesno oklene svojih preizkušenih političnih voditeljev. Mi smo naši mladini hvaležni za mnoga dela, ki jih je v preteklih dneh storila. Naj svojo organizacijo še izpopolni in borbo pojači. »Zvestoba za zvestobo«, to naj bo naše geslo! c) Javno razpoloženje in mnenje je dragoceno za našo zmago. Poverjeniki naj zato povsod organizirajo sistematičen bojkot proti vladi in naj kot do sedaj širijo nerazpoloženje med ljudstvom s prikazovanjem znižanja plač, zvišanjem davkov, omejevanja svobode itd. Obenem naj se še bolj sistematično prikazuje skorajšnji padec vlade in nastop nacionalna fronte s politiko Velikega Kralja Muče-nika. To bo pospešilo našo zmago, ker se je tudi pri zadnjih demonstracijah v Zagrebu videlo, kako zelo tako nerazpoloženje slabi vlado. Pri tem delu pa opozarjamo na skrajno previdnost, ker vladna banda povsod jezuitsko vohuni. č) Vse delo naj se vrši le pod imenom nacionalne fronte in naj se stranka radi taktike čim manj omenja. Vsi poverjeniki, zaupniki naj se pa glede organizacije tajnega dela drže navodil, ki so jih dobili lansko leto, seveda političnemu stanju. primerno. JNS izvršni odbor nacionalne fronte torej poziva k »tajnemu .delu« in vprav k uporu zoper sedanjo zakonito vlado in zoper zakonito oblast. Ako bi se bili pod pr?">šm'inu režimi izdali letaki, ki bi kli- cali na zakonito borbo zoper nasilne vladne ukrepe, bi zadele najstrožje kazni raz-širjevalce in prejemnike letakov do 4. in 3. kolena njihovega sorodstva. V teh letakih pa se poziva k tajni akciji, k nezakoniti borbi in k uporu! PREDLOG ZA USTANOVITEV KMETIJSKE OSREDNJE IN BANOVINSKIH ZBORNIC. Posebna komisija je že izdelala predlog kmetijskih zbornic v vseh podrobnostih :ia podlagi pooblastila v finančnem zakolu za leto 1936-1937. Predlog je objavljen in bodo sedaj poslali razni strokovnjaki tozadevna mnenja na naslov načelnika kmetijskega ministrstva. Glavna ali osrednja zbornica. Po načrtu bi se osnovala v Belgradu glavna kmetijska zbornica. Ta bo proučevala splošna kmetijska vprašanja in jo dajala smernice banovinskim zbornicam. Osrednja zbornica bo tudi vršila pregled banovinskih zbornic. — Glavna sbornica sestoji iz predsednikov banovinskih zbornic. Banovinske zbornice, ki majo do 30 rednih članov, volijo iz sebe do tri predstavnike (istotoiiko namestnikov), one zbornice, ki imajo po več kot 30 rednih članov, volijo še po enega predstavnika za vsakih 10 članov nad 30. Praviloma pridejo v osrednjo zbornico trije oredstavniki Glavne zadružne zveze, po 3den predstavnik vsake kmetijske fakultete in Jugoslovanskega agronomskega združenja in trije predstavniki kmetijskih n drugih gospodarskih organizacij s sedežem v Belgradu, katere odredi kmetijski minister. Izvoljeni člani volijo med seboj predsednika, dva podpredsednika ¡n upravni ter nadzorstveni odbor. Izvolitev predsednika velja, ko ga potrdi kmetijski minister. Mandat članov traja štiri :eta. Banovinske zbornice. Naloge banovinskih zbornic so: zaščita kmetijskih interesov, pospeševanje kmetijstva, zbiranje materijala o produkcijskih in prodajnih razmerah, davčnih zadevah, prometnih tarifah, v zvezi s trgovinskimi pogodbami z drugimi državami. Nadalje ima zbornica za nalogo sestav-jati in predlagati poročila, mnenja, želje, proteste kr. vladi in kmetijskemu ministru o zakonskih načrtih itd., ki se ti-lejo kmetijstva, da posreduje med oblastmi, da proučuje kmetijska vprašanja, la sodeluje pri izvedbi agrarne reforme, la pristojnim banom in kmetijskemu mi-aistru predlaga predstavke, če opazi, da se pristojni organi ne drže predpisov zagonov in uredb in končno, da vrši nadzorstvo nad okrajnimi kmetijskimi od-oori. Pristojna ministrstva morajo vse zagonske načrte, naredbe in uredbe, ki se tičejo kmetijstva, poslati banovinskim zbornicam v izjavo. Banovinske kmetijske zbornice bodo poslale svoje delegate v davčne, tarifne, carinske in slične komisije. Vsaka banovinska zbornica sestoji iz toliko rednih članov in namestnikov, ko-'ikor je v banovini okrajnih kmetijskih odborov. V banovinskih kmetijskih zbornicah se morejo imenovati za izredne člane do ene četrtine voljenih člaonv osebe, zaslužne za narodno gospodarstvo, kmetijstvo ter kmetijsko delavstvo. Imajo pa ti člani le samo posvetovalni glas. Mandat rednih članov traja štiri leta; organi zbornice so: skupščina, upravni odbor, nadzorstveni odbor, sekcije ter predsednik. Skupščina se sestane enkrat na leto. Upravni odbor more iz svoje srede izbrati tudi izvršilni odbor z najmanj petimi člani. Nadzorstvo ima tri člane. Tudi služba v banovinski kmetijski zbornici je častna, člani imajo samo pravico za potne stroške, ko pridejo na sejo. O zgorajnem predlogu še bomo obširno razpravljali. »Kmetski list« piše v svojem velikonočnem članku ob koncu: »Nikakor ne smemo dopuščati, da bi nam kdorkoli v naš živelj sejal tuje seme. Kar raste na naši njivi od naših rok vsejanega, to je — naše. Vse drugo je nevarno — je tuje.« To velikonočno željo »Kmetskega lista« je naš slovenski kmet že izvršil. Bivša kmetijska stranka je hotela na njivo našega slovenskega krščanskega kmeta vse jati seme liberalizma. To seme je našemu kmetu nevarno, je tuje, zato ga je na? kmet odklonil s stranko vred. V DRUGIH DRŽAVAH. Predsednik španske republike Zamora odstavljen, španska zbornica je odstavila predsednika republike Alcala Zamo-ro z 238 proti 209 glasovom. Po ustavi bo do izvolitve novega predsednika republike vršil njegovo dolžnost predsednik parlamenta Martinez Bario, njega pa bo zastopal v zbornici prvi podpredsednik de Asua. Volitve novega predsednika se bodo vršile v nedeljo dne 10. maja t. 1. na ta način, da volilci določijo delegate, ti pa izvolijo novega predsednika skupaj s 473 narodnimi poslanci, kolikor jih je doslej v skupščini. Začasni predsednik republike je takoj prisegel zvestobo ustavi. Seje parlamenta so odgo-dene do 15. aprila. Novi predsednik bo skoro gotovo iz vrst levičarjev in Španija bo zapadla komunizmu. Volitve v Belgiji. Volitve v belgijski parlament bodo 4. maja, volitve v pokrajinske odbore za 7. junija. Iz Abesinije. Italijanske čete so na pogonu za pri Ašangi jezeru premagano gardo abesinskega cesarja. Po vesteh iz Pariza namerava Mussolini po zavzetju mesta Desije, kjer je bil nastanjen do pred nedavnim vrhovni štab abesinskih armad, kronati za abesinskega cesarja rasa Guk-so, ki je koj po izbruhu vojne prešel na stran Italijanov in je bil že v miru poglavar severne pokrajine Tigre s prestolico Makale. Bodoči neguš Guksa je oni mož, ki bi naj sprejel mirovne pogoje, kakor jih bi narekoval Abesiniji Mussolini. V Ženevi pritiskajo Angleži na sklep miru, Italija še zavlačuje, ker hoče stopiti pred Društvo narodov, če bo to posredovalo sklep miru, še z večjimi uspehi na bojnem polju in predvsem z zavzetjem abesinske prestolice Addis-Abebe. hVHH.IsKIM V Mariboru potrebujemo novo cerkev. Mag-dalenska cerkev v mariborski četrti je v povojnih letih silno narasla. Danes šteje nad 25.000 duš. Dušno pastirstvo se oskrbuje pri farni cerkvi sv. Magdalene, pri sv. Jožefu (oo. kapucini) in v kapeli Srca Jezusovega (oo. družbe Jezusove). Vse tri cerkve, ki so sicer ob nedeljah natrpane vernikov, že dolgo več ne zadostujejo za tako obširno faro. Preračunalo se je, da bi trebalo v vsaki teh cerkvic vsaj 12 sv. maš, da bi bila vsem župljanom dana prilika, zadostiti nedeljski dolžnosti. Tako mora veliko število ljudi hoditi ob nede.jah v mesto k sv. maši. Zadnje mesece se opravlja služba božja tudi v železničarski koloniji, in sicer, ker tam ni cerkve, v šolski sobi otroškega vrtca. Tri sv. maše ob nedeljah so tako dobro obiskane, da postajajo šolski prostori premajhni. Treba bo misliti na novo cerkev v tem okraju. Kot smo informirani, se je pred kratkim osnoval odbor za postavitev prepotrebne cerkve, ki bo posvečena prva v Sloveniji presv. Rešnjemu Telesu. Odbor, ki mu predseduje tamkajšnji dušni pastir g. Drago Oberžan, je že dobil oblastveno dovoljenje za zbiranje prispevkov. Takoj po veliki noči začne odbor s svojo akcijo. Potrkal bo na dobrohotna srca ter poprosil milodarov za hišo božjo, posvečeno najsvetejši Skrivnosti. Dobrim srcem priporočamo to nabiralno akcijo, zlasti še, ker naj bi nova cerkev — po željah pripravljalnega odbora — pričala o globokem evharističnem življenju, ki je zlasti v zadnjih letih blagodejno zajelo lavantinsko škofijo in ker naj bi postala cerkev presv. Rešnjega Telesa srednje ognjišče lavantinske katoliške akcije. Socialistični učitelji in vzgoja. Kako vzgojujejo socialistični učitelji mladino, dokazuje Mehika. V tej državi so vse verske šole uničene in vsa verska vzgoja prepovedana. Dovoljene so samo državne šole, kjer delujejo le svobodomiselni in socialistični učitelji. Vzgoja, ki jo takšni učitelji dajejo mladini, ni samo versko-brezbrižna ali brezverska, marveč tudi protiverska in protibožna. Nežni mladini se vceplja v srce vprav sovraštvo proti Bogu in cerkvi in tudi proti tistim, ki so ostali zvesti Bogu in veri. Mladina se huj-ska proti tistim, ki še hodijo v cerkev. Svobodomiselno-komunističnim vzgojiteljem ni dovolj, da je mladino odvrnila od obiskovanja službe božje in prejemanja zakramentov, mladina mora tiste sovražiti, ki še hodijo v cerkev in prejemajo zakramente. Zato hujskajo mladino k napadanju tistih, ki obiskujejo cerkve. Tako se je zgodilo v krajih Felippe, Bor-res, Mochas in Guanajuato. Od učiteljev, odnosno profesorjev zapeljana in nahuj-skana mladina je napadla ljudi, ki so prišli iz cerkve. Nastal je vrvež in tepež. Nasledek je bil ta: 16 ubitih oseb in 25 težko ranjenih. Med ubitimi je tudi nekaj otrok. Ker je bilo ljudstvo razburjeno radi posledic brezbožniške vzgoje, ki jo učitelji v državnih šolah, plačani od ljudstva, dajejo mladini, je moralo priti vojaštvo, da vzpostavi red. Ker tudi vojaštvo ni zadostovalo, je moral sam državni predsednik Cardenas iti med razburjeno ljudstvo, da ga pomiri. Najbolje in edino pametno bi bilo, da bi svobodomiselne in socialistične učitelje odstavil, da ne bi več kvarili mladine in razburjali staršev. Mamica, uuz menoj. Najlepša dolžnost matere ¡e vzgoja otrok. Prav tako pa mora skrbeti, da ie tudi mih pe-rilo vedno cisto. Ali e pa potrebno, da se muci - ^ tU i i II l M - ^ ••* ■«■ - ~ * " __' ■ - • - - ~ 1 —■* .--- ure In ure m s tem zanemarja svoje otroke? Nikakor ne,— kajti danes ima Schichtov = R d d i o n, ki brez truda opere perilo! In' kako preprosto je to: najprej raztopi mrzli vodi in ko raztopina i» t —' > _ Av^.1 jCi.' s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato perilo izperi na|pre| v topli, potem pa . .. . «So» se v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg. R a d i o n Schichtov P Anin ^^^ jF' Dollfussov gozd v Palestini. V Naza-retu je staro avstrijsko gostišče, ki je oskrbelo zanimiv spominek od političnih sovražnikov kruto umorjenemu avstrijskemu kanclerju Dollfussu. Nad gostiščem je grič, na katerem so ustvarili Dollfussov gozd in vsadili Dollfussov hrast. Gozd tvorijo sama mlada drevesa (okoli 1000), ki jih je angleška uprava sv. dežele dala v to svrho na razpolago. Dne 14. marca je bila v Nazaretu slovesna blagoslovitev tega gozda. Avstrijski generalni konzul dr. Jorda je vsadil Dollfussov hrast, vikar latinskega patriarha za Galilejo monsignor Paskal Appodia pa je izvršil blagoslovitev Dollfussovega gozda. Oskrbo in varstvo gozda so prevzeli usmiljeni bratje, ki upravljajo avstrijsko gostišče v Nazaretu. Osebne vesli. Visoka odlikovanja slovenskih duhovnikov. Ban g. dr. M. Natlačen je izročil v palači banske uprave v Ljubljani s prisrčnim nagovorom od kraljevega namest-ništva podeljena visoka odlikovanja naslednjim zaslužnim slovenskim duhovnikom: ljubljanskemu proštu g. Ignaciju Nadrah red sv. Save II. razreda; mariborskemu proštu g. dr. M. Vraber, novomeškemu proštu g. Karlu Čerin in župnikoma Josipu Lavtižar in p. Kazimirju Zakrajšek red sv. Save III. razreda. Od-likovancem čestitamo! GOletnica našega Kneippa. Cela Slovenija in dober del Hrvaške poznata Julija Vajdo, nadžupnika pri Sv. Križu pri Rog. Slatini. Rojen je Varaždinec. V mašnika je bil posvečen 25. septembra 1898. Služboval je v Ptuju, pri Sv. Križu na Slatini, v Marenbergu, v Konjicah, na Prihovi in sedaj na Slatini. Vsi poznamo njegovo gorečo duhovniško dušo, ki skrbi nesebično ter požrtvovalno tudi za lajšanje teles-nega gorja po Kneippovem in samostojnem načinu zdravljenja vseh bolezni in posebno še notrajnih, katerim tolikokrat študirani strokovnjaki niso kos, a naš jubilant jih zmaga ali omili s tem, kar mu nudi narava — s čaji iz raznih cvetlic. Našega vsestransko delavnega in pri vseh priljubljenega slavijenca naj nam lj. Bog ohrani do nadaljnih jubilejev tako čvrstega, zadovoljnega in veselega, kakor je kot 601etnik! G. Fr. Jazbinšek —{petdeseiieinik. V teh dneh obhaja župnija Sv. Trojica v Halozah vesel dogodek. Njen župnik g. Franc Jazbinšek obhaja lepo obletnico srečanja z Abrahamom, SOletni življenjski jubilej. Rodil se je 31. marca 1886 v Št. Vidu na Planini. Po maturi je vstopil v bogoslovje, bil v viharnem letu 1914 posvečen v mašnika, nastopil dušno pastir-stvo in bil v raznih krajih in v različnih službah. Koncem leta 1913 je bil postavljen za župnijskega upravitelja pri Sveti Trojici v Halozah. G. slavljencu želijo fa-rani, številni pri j? tel ji in vsi, ki ga dobro poznamo in smo bili deležni njegovega gostoljubja: še lrmogp srečnih in blagoslovljenih let! Na mnoga leta! Poroka. Na veliko soboto sta bila poročena v mariborski frančiškanski baziliki gospica Mara žebotova, hčerka bivšega poslanca in podžupana mesta Maribor g. Franjo žebota, ter g. inžener Vilko Beniger, tehnični uradnik Hutterjeve tekstilne tovarne v Melju. Poročal je g. Fran Hrastelj, ravnatelj Cirilove tiskarne. Priči sta bila g. dr. Alojzij Juvan, mariborski župan, in ženinov brat g. Gvi-don Beniger, polkovnik v Skopi ju. Mlado poročenemu paru naše iskrene čestitke! Nesreče. Lokomotiva mu je odrezala naogo. Na koroškem kolodvoru za premikanje v Mariboru je skočil kurjač Ivan Novak s pre-mikaškega stroja, da bi se povspel na lokomotivo tovornega vlaka. Po skoku je zgubil ravnotežje in je padel na tračnice. V trenutku padca je še imel toliko dulia- " VCD n^^Vtn nrlv'^ s tračnic, a kljub temu mu je tretja lo komotiva v gležnju odrezala desno nogo. Smrtna nesreča otroka, V Bukovcih pri Ptuju sta se igrala v odsotnosti staršev 131etni Janez Negač in dveletni Franček. najemnikova sinova. Ko je stopil starejši Janez v kuhinjo po kruh, se je Franček zgubil za hlev, padel V gnojničnd jame in utonil. Sreča v nesreči. Na Gaštejskem. klaticu pri Kranju je privozil navzdol precej pa-glo osebni avto, katerega je šofiral viso-košolec Miško Puck. Avtomobil se je zaletel z vso silo ob železno ograjo, jo podrl, se prevrnil in obvisel z zadnjim; delom nad 20 m globokim prepadom, V avtomobilu sta bila Puckova mati bi Šofer. Poškodovan ni bil nikdo. Otrok povzročil z igračkanjem ogenj. Triletni sinko posestnika Franca Gvozdc iz Velikih Brusnic pri Novem mestu se jc igral s slamo. S šopom slame se je pri bližal ognju, ki je v kuhinji gorel poč kotlom. Slama se je vnela in z gorečo slamo je zbežal fantek na dvorišče, kjer jc je odvrgel. Na mah so bila v ognju gospodarska poslopja. Domači so bili ob izbruhu požara zdoma in so omejiii požar gasilci in sosedi. Po požaru uničena domačija. V Zapou-ju nasproti postaji Kresnice pri Ljubljani se je pojavil ogenj na domačiji posestnika Stražarja, po domače Lavrinca. Pogorelo je gospodarsko poslopje ter svinjak, le hišo so nekoliko obvarovali. Živino so rešili. Gasilci so oteli sosede. Razne novice» Mariborska železniška posvetovanja zaključena. Med zastopniki naših in avstrij skih železnic so pričela v Mariboru dne 2. aprila posvetovanja zaradi obmejnegr. kolodvora, ki bo slovesno otvorjen dne 15. maja t. 1. Mariborska železniška konferenca se bo glede nekaterih podrobnosti nadaljeval?, na Dunaju. Na Dunaju bodo sestavili posebno pogodbo, ki bo podpisana v Belgradu in bo postala takoj pr podpisu pravomočna in jo bosta izvaja! naša država in Avstrija. Maribor dobi salezijanee. Knezoskofij-i „v; -—'•"ii-iint ie kupil v Magdalenskeir predmestju zemljišče, na katerem se bodo naselili salezijanci in ustanovili zavod za zapuščeno delavsko mladino. Prepoved točenja alkoholnih pijač re-krutom. Mariborska policija je prepovedala zbog preprečenja izgredov točenje alkoholnih pijač rekrutom in sicer od 17. do 26. aprila. Tudi v Trbovljah je prepovedan vojaškim novincem alkohol dne 14. t. m. zvečer in naslednji dan, ko odhajajo rekruti v vojaško službo. Nov stavbeni biser v Halozah. V Majš-perku v Halozah je lastnica velike tovarne strojil postavila na grob svojemu preminulemu soprogu prekrasno kapelico. Na dan obletnice smrti g. tovarnarja Ku-brichta je blagoslovil kapelo in oltar naš prevzvišeni škof g. dr. Ivan Tomažič. S tem svojim dejanjem je hotel povdariti, kako tudi osebno ceni in spoštuje rodbino Novak-Kubrichtovo, ki je s svojo podjetnostjo za stotine rodbin v gornjih Halozah dobrotnica, ki jim daje pošteno delo in zaslužek in tako obstanek, kakor ga ima le malo rodbin v naših ostalih delih Haloz. Pri blagoslovitvi je Prevzvišeni v nagovoru naglašal, kako je krščanska vera ustvarjajoča sila v dobro in za napredek človeštva, kako odrešilno rešuje za posameznika in celotno človeštvo tudi za ta svet razna socijalna vprašanja. Po blagoslovitvi je naš nadpastir daroval prvi sv. mašo za pokojnega v tej kapeli ob asistenci dekana Ozimiča in Sa-gaja ter šestih drugih okoliških župnikov in duhovnikov. Nova nagrobna kapela je po zamisli in delu gospe Kubricht-Nova-kove pravi biser stavbene umetnosti. Iz-gotovljena je v najlepšem baročnem slogu. Ravnotako je oltar v soglasju s celo zgradbo prava umetnina. Pokojni tovarnar Kubricht je želel počivati tukaj v naših Halozah, kjer je ustvarjal njegov duh ter delila neštete dobrote njegova radodarna roka. Popotnik! Ce greš v Majš-perku mimo nove tovarne strojil, kjer brne stroji in se giblje stotine pridnih delavnih rok, da s poštenim delom pre-skrbljajo sebi, svojim in drugim obstanek, tedaj obišči tudi kapelo, vabečo s svojo kupolo in križem, ki je nastala iz ljubezni do moža, kot sina bratske čeho-slovaške zemlje, ki je prišel k nam in postal naš vzgojitelj-dobrotnik! Pojasnjena prvotno zagonetna smrt. V Placarjih pri Sv. Urbanu pri Ptuju je služila pri Selmajerju Ana Bohi. Deklo o našli zjutraj pri hlevu mrtvo in zadaj za ušesom je imela potplutbe. Radi govoric, da gre morda za zločin, so truplo sodno raztelesili in dognali, da je Boh-lova nenadoma umrla vsled otrpnenja srca in se je pri padcu na tla udarila na glavi. Najdena utopljenka. V Dravinji pod Ptujsko goro so našli 8. t. m. truplo mladega dekleta, ki še ni bilo dolgo v vodi. Aretacija radi sleparije s hranilno knjižico. Jurju Pibler v Ptuju sta ponudila moški in ženska v nakup hranilno knjižico okrajne hranilnice v Konjicah. Knjižica se je glasila na ime Marije Novak z vlogo 11.340 Din. Pihler je knjižico natančno ogledal in opazil, da se glasi vloga na 1340 Din, ne pa na 11.340 Din. Ponarejevalec je potvoril številko in besede z različnim črnilom. Policija je moškega in žensko, ki sta poskusila sleparijo, zaprla. Slika ljudske bede. V ljubljansko bolnico se je zatekel 471etni Tomaž Rozman, stanujoč v Krnici pri Gorjah blizu Jesenic. V Ljubljani so ga odklonili, ker je bil preslab za operacijo. Podal se je na Jesenice, kjer je ostal v bolnici Bratov-skih skladnic. Še isti večer po prihodu je bruhnil kri iz želodca in umrl. Položili so ga v mrtvašnico v bolnici in obvestili svojce. Prišli so trije neznanci in bolniški strežni1* jim je odprl mrtvašnico. Ko se je strežnik vrnil, da bi zaklenil mrtvašnico, ni bilo ne neznancev in ne mrliča. Eden si je naložil mrtvega na ramo in odhitel z njim pod železniški most, kjer je že čakal voz. Mrliča so odnesli in odpeljali v domač kraj sorodniki umrlega, da so si na ta način prihranili takso, katero je treba plačati, če se prepelje mrliča iz ene v drugo občino. Sadjarsko in vrtnarsko zborovanje v Ormožu. Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani priredi po svojem odposlancu v Ormožu v Kletar-ski dvorani v nedeljo dne 26. aprila, ob pol 9. uri dopoldne, za vse podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva iz ptujskega in ormoškega okraja veliko sadjarsko in vrtnarsko zborovanje o organizaciji in delu, pripravljanju sadja za trgovino, sadni trgovini, domači porabi sadja, željah, predlogih in sklepih podružnic. Kako slabo se godi dalmatinskemu malemu kmetu, nam dokazuje dejstvo, da prodajajo v Šibeniku 6—7 kg težka jag-njeta po 12 Din komad. Nemška zrakoplova. Iz Friedrichshafna ob Bodenskem jezeru javljajo, da se je podal nemški zrakoplov »Grof Zeppelin« (LZ 128) na velikonočni pondeljek na letos prvo vožnjo v Južno Ameriko. Zrakoplov »Hindenburg«, o kojega povsem posrečenem poletu v brazilijansko prestoli-co smo poročali, je sprejel v Pernambu-ko 18 novih potnikov in je bil 9. aprila že na povratu iz Južne Amerike preko Atlantskega oceana nazaj v Friedrichs-hafen. Madžari in dvoboj. Madžarska gospoda je še vedno mnenja, da je dvoboj ne samo dokaz viteštva, marveč tudi najpri-pravnejše sredstvo za rešitev političnih sporov. Tako je nedavno nastal spor med madžarskim ministrskim predsednikom Gombosom in vodjem stranke malih kmetov Tibor Ekhardtom. Ker se je slednji čutil razžaljenega vsled neke opazke ministrskega predsednika, je zahteval zadoščenje z orožjem. Določene so bile pištole. V torek v velikem tednu se je vršil dvoboj. Oba dva sta tako visoko merila, da ni bil nobeden zadet. Tako je čast rešena, oba dva pa sta ostala cela. Koza živa in cela, in vendar volk sit. Italijansko veliko bombno letalo je padlo pri vežbanju v zalivu v Neaplju v morje in je utonilo 5 mož posadke. Mussolinijev delodajalec umrl. V Lu-zani v Švici je umrl v starosti 67 let mesar Charles Depoli, ki je bil leta 1905 Mussolinijev delodajalec. Mussolini je bil tedaj ,kakor je znano, socijalistični pregnanec in se je preživljal kot delavec v Luzani. Mesar Depoli mu je plačeval pri prosti hrani in stanovanju mesečno 30 frankov. Pri mesarju je ostal Mussolini eno leto, nato je menjal službo, nakar ga je tudi Švica izgnala radi neljubega političnega delovanja. Francozi kupili Napoleonovo sabljo. — Francoski vojni muzej je kupil zgodovin- sko Napoleonovo sabljo, ki je bila v Berlinu, za 130.000 frankov. Prvi april v Aurori. Mestece Aurora v severnoameriški državi Illinois je proslavilo prvi april posebno častno. Sklenili so za prvi april, da bodo predali za en dan vse javne urade mlademu ženskemu spolu iz Aurore. Aprilski župan je postala 241etna gospica, policijski šef pa njena 231etna prijateljica. Nova mestna uprava se je takoj oprijela dela. Tekom predpol-dne 1. aprila so bili pod ključem vsi samci iz Aurore. V zaporih so jih zaslišali o vzrokih njihove pomanjkljive skrbi za občo blaginjo. Izpustili so jih šele, ko so plačali odkupnino v sklad za nepreskrbljene deklice. Nič ne bi bilo razdrlo občega zadovolja 1. aprila v Aurori, če bi ne bil izbruhnil požar. Koj po pojavu požarne nesreče se je prostovoljno in predčasno umaknila ženska mestna uprava in pribrzeli so na pomoč moški gasilci. Amerikansko potniško letalo ponesrečilo. Pri Uniontownu v severnoameriški državi Pennsylvania je padlo na tla potniško letalo. Ubila sta se oba pilota in 9 potnikov. Samo trije potniki in med temi ena ženska, so ostali pri življenju. Romanje na Trsat in izlet z ladjo po morju na prekrasni otok Rab, bo letos o binkoštih pod zelo ugodnimi pogoji. Iz vseh krajev Slovenije so že priglašeni romarji. Tudi vi se boste udeležili tega romanja, če preberete podrobna pojasnila, ki jih pošlje vsakmur zastonj pisarna: »Po božjem svetu«, Ljubljana, šentpeterska vojašnica. Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon 23—58. Najmodernejše urejen za operacije. Oskrba I. razreda 120 Din, II. razreda 80 Din dnevno. Enotna cena za operacijo (slepiča, golše, kile) in oskrbo 10 dni 2500 Din, uradniki 2200 Din. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. Vodja specialist za kirurgijo dr. C e r n i č. 20 milijonov 336.502 rednih knjig je do sedaj razposlala Družba sv. Mohorja svojim udom. Ce se letos še niste priglasili, storite to takoj, da ne ostanete v jeseni brez naših knjig. Kruh »Turist« od Feiertaga je najboljši le prekajenemu mesu. Dobite ga: na Betnavski cesti 43, v trgovini Skaza v rotovžu v Ulici X. oktobra 4. Cirilova knjigarna v Mariboru nudi naslednja dela: šušteršič: Naš gozd, 40 Din. — Pregelj: Fantje na vasi, 20 moških zborov po narodnih motivih, broš. 16 Din. — Koliko sme odvetnik računati, knjižnica »Slovenskega gospodarja«, zvezek 7, 5 Din. — Storm-Pregelj: Jezdec na sčrcu, novela, 12 Din. — Dr. Pregelj: Osnovne črte in književne teorije, broš. 24 Din. — Dr. Korošec-Dr. Krek: Zgodovina in sistem rimskega zasebnega prava, prvi zvezek, 1. snopič: Splošni nauki, viri, osebno in stvarno delo, vez. 116 Din. — Dr. ing. Vidmar: Moj pogled na svet, vez. 120 Din. — Nebeške rože 7. zvezek. Daruj se Bogu, broš. 20 Din. — Meško: Pasi-jon, 16 Din. — Gregorin: V času obiskanja, broš. 26 Din. Cirilova knjigarna v Mariboru priporoča novosti: Dr. Keilbach Wilhelm: Die Problematik der Religionen, eine religionsphilosophische Studie mit besonderer Berücksichtigung der neuen Religionspsychologie, broš. 49 Din. — Dr. Metzger: Katholische Seelsorge der Gegenwart, ein Buch aus dem Leben unserere Zeit, broš. 62 Din. — Siepe Josef: Nachahmung Mariens und goldene Bulle, Predigtentwürfe für Marianische Kongregationen, broš. 36.40 D. — Pfleger: Geister, die um Christus ringen, broš. 88 Din. — Trefzger: Wir fragen die Kirche, broš. 28 Din. — Grimm: Siehe da deine Mutter, Marienbüchlein in 32 Predigt-Lesungen, broš. Din 37.80. — Svoboda: Die junge Kirche, broš. Din 16.80. — Kalaö: Die Welt für Christus, broš. Din 47. — Wo die Gottesmutter lebte, broš. 27 Din. Obžalovanja vredni slučaji. Tatvina, ki gre v milijone. Mariborske železniške delavnice imajo svojo livarno, v kateri rabijo dragoceno kovino zlasti za ležaje. To kovino ali kompozicijo so dobivale mariborske delavnice iz Niša in so bili posamezni kosi po 4 kg opremljeni s posebnimi znamkami. Kompozicija stane železnico 65 Din 1 kg, dosega pa v zasebnem nakupu ceno 100 Din 1 kg. Več oseb je izmikalo omenjeno kovinsko zmes iz železniške livarne in jo je prodajalo po 10—12 Din 1 kg livarni bratov Wud-ler v Melju in še neki drugi tvrdki. Pri preiskavi pri Wudlerjevih so našli originalne kocke kovine iz Niša, dasi so navadno Wudlerji prelivali kocke, da je bila zabrisana sled tatvine. Brata Wudler sta prodajala kompozicijo po 20 do 25 D Židom v Zagreb ter v Sarajevo. Zagrebški in sarajevski židje so državni železnici ukradeno kovino zopet prodajali železniškim delavnicam v Nišu, odkoder je romala v Maribor, kjer so jo kradli. Do-sedaj so ugotovili, da je železniška ■ uprava oškodovana za tri milijone dinarjev. Omenjena svota bo še narasla, ko bodo ugotovljene podrobnosti. Policija je zaprla oba brata Wudler, njunega očeta in delavce, ki so zaposleni v livarni železniških delavnic. Krivdo osumljenih delavcev bo ugotovila preiskava. Okradena čevljarska delavnica. Na Po-brežju pri Mariboru, v Spesovem selu, so vdrli neznanci v čevljarsko delavnico Jožefa Kebra in so mut-odnesli gotovih čevljev ter usnja za 20.000 Din. Podlegel poškodbi. V mariborski bolnici je umrl 361etni posestnik Ivan Polan-čič iz Žikarc pri Sv. Barbari v Slov. gpr. Pred nekaj dnevi ga je udaril njegov sorodnik v prepiru z motiko po glavi in mu je prebil lobanjo. Zlobna roka podtaknila ogenj. Dne 6. aprila ob 7. uri zjutraj se je nenadoma pojavil rdeč petelin na gospodarskem poslopju posestnika Jurija Bergleza v Ge-rečji vasi pri Ptuju. Nekoliko pred izbru- hom ognja sta vstopila v Berglezovo kuhinjo dva potepuha, ki sta nočila na škednju ter sta hotela imeti od gospodinje zajutrek. Ker še ni bilo kuhano, sta šla k sosedu in sta ga vprašala, če v tej vasi pogosto gori. Koj za tem je pri Ber-glezovih že gorelo. Poslopje je zgorelo do tal, z njim pa tudi mlatilnica, veterni mlin in razno orodje. Škode je 30.000 D. Gasilci so morali črpati vodo na daljavo 430 m. Neprestani požari na Dravskem polju. Dne 4. aprila je izbruhnil požar pri Kir-biš Andreju v Prepolah, uničil mu je gospodarsko poslopje in vse gospodarsko orodje. Ogenj se je razširil na sosedno poslopje posestnika Rojič Jakoba in mu delno poškodoval nezavarovano poslopje. V kratkem času treh mesecev je to že četrti požar: Kalčič Ivan, Trniče; Lešnik Anton, Rošnja; Krepfl Franc, Sv. Marjeta in Ekart Ivan, Prepole. Razen Franca Krepfl so vsi pogorelci bili zavarovani pri naši Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, kateri se tem potom zahvaljujejo za takojšnjo pomoč in točno izplačilo zavarovalnine in jo vsem posestnikom toplo priporočajo. Vlom v cerkveni nabiralnik. Od Sv. Lovrenca na Dravskem polju poročajo: Zločinska roka je tudi v naši cerkvi šiloma vlomila cerkveni nabiralnik pri oltarju, kar se je šele te dni ugotovilo, ker na zunaj ni bilo nič opaziti. Žalostno znamenje žalostnega časa s, telesno in duševno bedo! Iz obupa prostovoljno v smrt. Obešenega so našli 471etnega kočarja Matevža Tomaniča iz Bukovcev pri Ptuju. Nakopal si je v vojni živčno bolezen, tlačili so ga dolgovi in še "ena se je morala radi bolezni zateči v ptuj ko bolnico. Vse te okolščine so natirale reveža v obup. Vlom v župnišče pri Sv. Križu pri Ljutomeru. V noči od cvetne nedelje na pon-del jek ie imelo naše župnišče neprijeten obisk. Neki tat, kateremu mora biti župnišče precej znano, je s pomočjo lestvice ori oknu nadstropja vdrl v dekanovo sobo in ie poiskal denar, kolikor ga je na- 20jhprni-talM'20dL potentakm. itaruz 1j/hpiAin-tablda. samo 1 VatiujAe pabxyil> jn jxwut£ na. (Baj^eK-jm Prehlad ; v . -> ' : ' r. r e u m a bolečin pU gripa ASPIRI Otflat IC rc«i*'r prd S Si 180? od 1! Kil šel. K sreči je bil ves denar za Družbo sv. Mohorja, ki je bil prej v tej sobi, že odposlan. Druge reči je pustil tat nedotaknjene. Tat ne bo imel sreče, ker je odnesel tudi oni denar, ki je na cvetno nedeljo bil darovan za božji grob v Jeruzalemu. Tik pred poroko prostovoljno v smrt. V Bevškem pri Trbovljah si je vzel v duševni zmedenosti tik pred poroko življenje 401etni rudar Franc Dolenc. Prijet in zaprt pod sumom ropa. Koncem meseca marca je bil v noči nasilnim potom odvzet posestniku Slugi pri Sv. Križu pri Litiji znesek 5000 Din. Orožniki so sedaj zaprli Franca Lipec iz Radeč, ki se je zadržaval v samotni dolinici Pasjek med Savo pri Litiji in Zagorjem. Lipec je imel že 15krat opravka s sodnimi zapori. Preiskava bo že dognala, če je res tudi on izsilil v noči 701etnem; Slugi 5000 Din. Uboj. 231etni Janez Raztresen, posestniški sin iz vasi Planina pri Vrhniki, je na veliki četrtek smrtno zabodel v prepiru in spopadu zaradi dekleta tekmeca Franca Malovrha iz Butajnove v šent-joški fari nad Horjulom. R.aztresen se je sam javil orožnikom. Vojna v Abesiniji se bliža koncu. Z ogromno premočjo svoje tehnike se je posrečilo streti italijanski vojski odpor abesinskih čet na severni fronti, kjer je prevzel poveljstvo nad armado sam abesinski cesar. Najhujše orožje, proti kateremu se Abesinci ne morejo braniti, so italijanska letala, ki so zmetala na tisoče ton eksplozivnih in plinskih bomb na abesinske postojanke. napadajo pa abesin-ske čete tudi s strojnicami iz nizke višine. Zadnje dni so italijanski letalci z bombami uničili mesti Harar in Dži- z Maribora. — Prejšnji teden ponoči je izbruhnil ogenj pri šerugovih, vulgo Slisarjevih. Najbrž je kdo ogenj podtaknil, škode je veliko. Gasilcem je pomagal dež in ogenj so kmalu omejili. Da se le ne pojavi zopet požigalec, ki je p-.d nekaj leti zažigal vsak drug mesec, dokler ga niso razkrinkali. — V nedeljo dne 26. aprila bomo obhajali glavno proščenje s toplo Obolenja selodca. Vsled uživanja prevročih ali premrzlih, pre-mastnih ali preostrih jedil, prekomernega uživanja alkohola, nezadostnega žvečenja, nervoznih motenj prebave in vsled splošne slabosti nastajajo bolezni želodca, ki se pojavljajo v obliki pehanja- zgage, bolečin v želodcu, slabosti, bljuvanja, želodčnih krčev, zaprtja in pomanjkanja apetita. Zjutraj ali zvečer naj se popije skodelico Pla-ninka čaja. Ta pospešuje s svojo bogato vsebino grenkih snovi pomnoženo izločevanje sline in želodčnih sokov; grenke snovi Planinka čaja ovirajo poleg tega tudi prekomerno vrenje, s čimer se doseže lahka, mirna ter gladka prebava in dobro čiščenje. Razen tega se je ogibati vsega, kar je povzročilo bolezen želodca, varovati se alkoholnih pijač, dobro prežvečiti jedila, ogibati se težko prebavljivih jedil in nervoznih razburjenj pred, med in po jedi. Gospod, 63 let star, je trpel na želodčnih krčih, zgagi, čestem pehanju in večkratnem bljuvanju. Zdravljenje s Planinka čajem skozi štiri tedne in omejitev prevelikega uživanja alkohola je povzročilo mirno prebavo in želodčni krči so prenehali. Gospodična, 21 let stara, imela je vsled splošne nervozne slabosti po vsakem obedu bolečine v želodcu, napade omedlevice in migreno. Zdravljenje s Planinka čajem skozi tri tedne je imelo za posledico zdravo prebavo in prenehanje želodčnih bolečin ter glavobola. 471 Reg. br. 529/36. proško«, ki je znana po celi Slover ;ki krajini. — Pravila Prosvetnega društva je kr. banska uprava potrdila. Kmalu bomo imeli občni zbor. — šalamenski otroci bodo še nadalje hodili v šolo v Pečavce, namreč katoličani. Tako je odločila banska uprava v Ljubljani. Hvaležni smo za to banski upravi, zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali, da smo to dosegli. Peier Beseiar rešeiart. Sma šli na Pokljuko! Ko sem o praznikih hotel osebno voščiti glavačem JNS vesele praznike, ker je treba ob takih dnevih tudi sovražnikom dobro želeti, sem izvedel, da so šli na Pokljuko. Na Kranjskem se ne spoznam dobro, pa sem mislil, da so šli pod kljuko, pri nas pa pravimo pod ključavnico, zato nisem šel za njimi. Niso bili zadovoljni! Z mojimi pisankami pa niso bili zadovoljni! Pucelj je kar naprej pisaril, torej ni imel mira, Kramerjevemu psu se jo moja klobasa zaletela, Marušič je dobil namesto velikonočne številke »Glasa naroda« ono številko »Slovenca«, ki piše o revolucijonarni okrožnici JNS, Pohorci niso mogli na Pohorje, ker so dobili velikonočni obi3k zaradi okrožnice, — »Jutro« pa je pirhe celo zavrnilo, češ, da Ima itak že dovolj rac na razpolago. Katoliške akcije se bojijo! JNSarski prvaki 3e zadnji čas spravljajo na Katoliško akcijo in streljajo na njo z vsemi kanom. Pa pravijo, da niso protikatoliški! Ti čudoviti kristjani mislijo, da se gre ritensko v nebesa in da je tisti pravi katoličan, ki čez katoliške ustanove zabavlja. Kaj je komunizem? Prijatelj mi piše: Dolgo nisem razumel, kaj je komunizem. Zdaj sem se naučil pri JNS. V naši občini jih 35% ni šlo volit. Pucelj pravi, da so to njegovi, Marušič pravi, da so njegovi, Kramer pravi, da so njegovi. Niso pa ne od tega in ne od drugega, ampak so slučajno ostali doma. JNS In narodnost. JNSarji so patentirani narodnjaki. Ta patent pa je mednaroden. Zato se naši JNSarji kaj radi družijo z nemškimi nacionalisti. Nekateri se zaradi tega škandalizi-rajo, toda to je vendar v redu! Pri nas držijc z Nemci, na drugi meji z Italijani, na Prek-.murskem z Madžari, s Slovenci pa vendar m Novi angleški generalštabni načelnik je postal sir Cvril Deverel!. Nemška zrakoplova »Hindenburg« in »Grof Zeppelin« nad grobnico maršala Ilin-denburga v Tannenbergu na Pruskem. morejo držati, ker po njihovem Slovencev več ni! ■ Priprave za 5. maj. Ker bo kmalu prišel 5. maj, obletnica slavnih jugoslovanskih volitev, se je treba na to temeljito pripraviti. Predlagam, da se povsod vršijo zopet volitve in sicer naj gredo zopet volit vsi tisti, ki so lani šli. Tako bi videli ob tej priliki zopet naše rajne, kako vršijo svojo politično dolžnost, videli bi mnoge, da so na volišču, dasi niso šli volit, videli bi zopet tiste znamenite ljudi, ki so znali Nj. Vis. kneginja Olga, ki je te dni dala življenje tretjemu otroku — hčerki. Martinez Barrio, začasni predsednik republike Španije. Konkurenca. Nekdo mi piše, da je začel Jan. Pucelj uganjati proti meni v »Jutru« umazano konkurenco. Ugovarjam: to ni res. Jaz nisem še nikdar rešetaril mrliča, pa bom tudi v bodoče pustil isto pri miru. Ta posel si je pri-držal g. Pucelj. Psslcdnie vesti. Novice iz drugih držav. Nenadna smrt predsednika grške vlade. Predsednika grške vlade Demerdzisa je smrtno zadela kap dne 13. aprila. Parada fašistične mladinske organizacije »Ballila« ob desetletnici obstoja pred Mussolinijem. sporočiti pravi volilni izid, videli bi zopet vse one podatke, ki smo jih debelo gledali v raznih objavah. Mi hočemo obhajati 5 .maj! Na dan z volilnimi akti! Brez velike noči. Nekateri zaslepljeni Slovenci ne obhajajo z nami Velike noči. V vstajenje Kristusa ne verujejo, v vstajenje JNS in njihovih protikatoliško osmerjenih voditeljev pa ne upajo več. Mesar zastopnik kmetov. To je vedno bilo, da je mesar zastopal kmeta pri živini takoj tam, kjer se začne zaslužek. Tako je tudi razumljivo, da je lahko Pucelj zastopnik kmetov, če tudi je glasoval proti predloženemu zakonu o kmetskih zbornicah, ki bi morda določile, da bi kmeta zastopal kmet. 950 SVILA 56 — SEVIJOT 94 — KAMGARN Kole z n i jeter in žolča. Jetra imenujemo veliko žlezo, ki leži na desni strani človeškega drobovja. Jetra proizvajajo žolč, to je zelenkasto-rumeno, grenko tekočino, ki se nabira v žolčnem mehurju; od tu se izliva v tenko črevo in je za prebavo največje važnosti. Radi tega pride vsled obolenja jeter, kakor tudi vsled zastoja delovanja jeter ali za-mašenja jeter, bolezni žolča, žolčnih kamnov (ki povzročajo hude bolečine) vedno do težkih prebavnih motenj, zaprtja, splošne telesne slabosti, lenivosti črevesja, oslabljenja, a dostikrat tudi do zlatence, rumene kože, bljuvanja in pomanjkanja apetita. Dnevno enkrat je piti Planinka čaj, ki vsled vsebujočega natrija pospešuje tvorjenje zdravih želodčnih sokov, vzdržuje kri lahko tekočo in hrani rudeča krvna telesca. V glavnem se je treba hraniti z zelenjavo in sadjem, pije naj se posneto mleko, ogibati pa se je vseh težkih jedil, kakor mesa, jajc, maščobe in pa ostrih začimb ter alkohola. Gospod, 35 let star, je več mesecev boloval na težki koliki žolčnih kamnov, bil je zelo slabo in suh. Vsled štiritedenskega zdravljenja s Planinka čajem, kakor tudi hranjenja s pinjenim mlekom in rastlinsko hrano so prenehale bolečine, dobil je zdravo prebavo in se je tudi telesno zelo okrepil. 471 Reg. br. 529/36. Domače novice. Huda nesreča novega gasilskega avtomobila. Gasilska četa v Kamnici pri Mariboru je preizkušala 13. aprila predpoldne nov avtomobil v smeri proti Selnici. Na povratku je pri gostilni Golob vsled ovinka in hude brzine vrglo vozilo v obcestni kamen. Popokale so tri pnevmatike, avtomobil se je prevrnil in pokopal pod seboj osem gasilcev, od katerih so prepeljali štiri v mariborsko bolnico. Avto je močno poškodovan. \ S hlevom vred zgorela. Pri posestniku Sker-butu na Zgornji Polskavi je uničil ogenj hišo ter gospodarsko poslopje. Na pogorišču so našli zoglenelo truplo gospodinje. Smrtna nesreča v planinah. Na Kredarici pod Triglavom je smrtno ponesrečil 231etni pasar-iki pomočnik Stane Dolhar iz Ljubljane. Pod vlak. Na veliko soboto se je vrgla pod Vlak, ki vozi iz Ljubljane proti Vrhniki, 191etna tovarniška delavka Marija Gregorič iz Viča. Vlak je obupano deklino grozno razmesaril. SHODI MINISTRA DR. KREKA v ptujskem okraju na Belo nedeljo dne 19. aprila: V jutro ob pol 8. uri: S v. V i d pri Ptuju (Društveni dom). Predpoldne ob pol 11. uri: S v. Ma r j e t a niže Ptuja (Slomšekov dom). Popoldne ob pol 3. uri: Središče ob Dravi (Društveni dom). Pridite! Prireditve. Rače. Dne 26. t. m. priredi podružnica SVD v Račah na šolskem odru ob treh popoldne Pe-tančičevo žaloigro »Guzaj«. Ker je čisti dobiček namenjen za podvig sadjarstva in podružnice same, prosimo prijatelje sadjarstva k obilni udeležbi! Sv. Tomaž pri Ormožu. Na belo nedeljo dne 19. aprila vprizorijo tomaževski cerkveni pevci romantično spevoigro »Darinka« v treh dejanjih. Na sporedu je tudi enodejanka »Botra Nerga«, kupleti, razni šaljivi prizori in petje. Kapela pri Radencih. Ker se je morala proslava materinskega dne, ki jo je nameraval prirediti »Pomladek rdečega križa« kapelske šole dne 25. marca t. 1., vsled .nepredvidenih ovir preložiti, se omenjena proslava vrši na belo nedeljo One 19. t. m., ob petih popoldne v zdraviliški restavraciji pri g. Maršiku v Radencih. Proslava bo prav zanimiva in ginljiva. NAIA OZNANILA SLUŽBE: Iščem majerja, prednost imajo z večimi delavnimi močmi. Ponudbe na: Lievvald Klemen, Sv. Anton v Slov. goricah. 505 POSESTVA: Prodam posestvo 9 oralov. Vzamejo se tudi hranilne knjige za nekaj, drugo po dogovoru. Naslov v upravi lista. 515 RAZNO: Kalano, žagano in okroglo kolje za vinograd in sadna drevesa prodaja Gnilšek v Mariboru, Razlagova ulica 25. 520 Pohištvo, moške in ženske obleke, hlače, srajce, nogavice in drugo se najceneje kupi v Starinarni Julija Novak, Maribor, Krčevina, Aleksandrova cesta 6. 519 Pri Starinarju v Mariboru, Glavni trg 18 in na Koroški cesti 3 dobite najceneje ostanke svile, delena, belega, rujavega in plavega platna, cajga in volne za moške in ženske obleke, predpasniki, srajce, čevlje, nogavice vse velikosti, velika izbira eksforda in športinga za srajce, blago za blazine, pernice in madrace. Zamenjani eno polkromatično trivrstno harmoniko b, es, as za kolo, vrednost 500 Din. Mihael Veit, Brezovec 87, pošta Sv. Barbara v Halozah. 492 Semenski krompir original »Jubel« se oddaja tudi na drobno. And. Suppanz, Maribor, Aškerčeva 3. 516 Ne obupajte v tej denarni krizi, saj dobite v novi starinarni v Slov. Bistrici, Ljubljanska cesta 96, Obleke, obuvala in vse potrebščine po najnižji ceni. 000 Linolej Din 38.—, voščeno platno Din 28.— in umetno usnje Din 52.— v veliki izbiri dobite pri Franju Novak, Maribor, Vetrinjska 7, in Koroška 8. 469 Modra galica. Vinogradnike obveščamo, da se prijaviti za modro galico pri Kmetijski družbi, Meljska cesta 12, telefon 2083. 506 Zastavne liste, zlato in srebro, kupuje Grajski urar Ignac Jan, Maribor. 466 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Ackermannov naslednik A. Kindl v Ptuju. 264 Kolesa in dele kakor tudi gumo kupite najceneje pri Jugu d. z o. z. Maribor, nasproti Narodnemu domu. 410 Širite „Slov. gospodarja"? perilo Dospela sva, toda še danes morava k Lahu, da si obnoviva oblačila; že med potjo sva zvedela, da se tam kupi dobro m poceni, tudi za birmance! Čivk, ilvkll Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri D. M. na Jez. v Prevaljah, ki se bo vršil v nedeljo dne 26. aprila 1936, ob treh popoldne v Farni vasi št. 15 s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo na-čelstva in rač. pregledovalca. 4. Odobritev rač. zaključka za leto 1935. 5. Volitev načelstva in rač. pregledovalca. 6. Slučajnosti. — Opomba: Ako bi ob določenem času ne bilo navzočih zadostno število zadružnikov, se bo vršil pol ure pozneje občni zbor na istem mestu in z istim sporedom, ki je v smislu pravil sklepčen brez ozira na število navzočih članov. — Načelstvo. 611 Petančič Davorin: 12 Svete gore. Povest. Snubci so odšli na hitro, kakor ni bila navada. Tončka je postala na pragu in zrla za njimi. Iz naglice, š katero so odšli, je dognala, da se niso naredili. Ko so se postave zamaknile za hlev, je planila v neutolažljiv plač. »He, kaj boš bečala, saj ni prišel po tebe. Z denarjem bi se rad sešel, ki ga pa ti nimaš.« Miha je zdaj vrgel ženitev na stran. Na Tončko je še mislil včasih, pa misel, da je revna, mu je ogrdila njeno podobo. »Saj dekle samo bi bilo, pa če ni denarja zraven, ne velja nič,« je sklenil zadevo in jo skušal pozabiti. Janez ga je podregnil: »Tončka te pozdravlja.« Obregnil se je nad njim Miha: »Kaj boš pihal! Z beračico se ne bom ženil, pa tudi noben berač se ne bo pri nas. Saj nismo neumni.« Janez je dobro občutil, da meri nanj. Izginil je in ga več časa ni bilo na Gore. Tudi Lah se ni prikazal, odkar je Mara odšla. Nihče ni vedel za njegova pota. Črni načrti... Jesen se je tisto leto dolgo držala. Še po Vseh svetih so pasli po gmajnah in rebrih. Tudi Gorski so gonili živino na pašo, ker je Miha štedil z mrvo. Reber nad Dobravo je živo zelenela kakor trate oomladi, ker je bilo dovolj moče in sonca. Lenčka je pasla v popoldnevu. Sonce je lizalo podnožje Orlice in risalo za sabo dolge, črne sence. Lenčka je ležala v travi in se trudila, da bi šivala. A ni ji šlo. Misii so ji uhajale v dobravo in na stezo čez goro. Onega večera ni mogla pozabiti. Napolnil jo je z grozo in s studom do Janeza, ubijavca. Z dnevi in novimi dogodki pa je izginjala iz duše groza in polaščalo se je je hrepenenje. Bala se je, a vendar želela, da bi se ji Janez zopet približal. Krave so mulile travo vedno na enem mestu, le junec ji je nagajal. Zaletel se je z rebri k potoku in čez in se ril v kopino ostrozobo in zaraslo sra-botinje. Lenčka je letela za njim, da bi ga obrnila, pa jo je prešinil strah, ko je stopila preko Dramlje. Strašna tema je zijala iz goste smrečine. »Tam je očeta ubilo.« Zagomazelo ji je po vsem životu kakor mravljinci. Tedaj je še nekaj za-vekalo komaj slišno in nerazločno. Potem je dobro čula Rolfov bevsk in iajež. Skočila je v naglih skokih čez vodo in se pognala navkreber. »Janez gre.« Čakala je, pa se ni od nikoder prikazal. Lajanje se je oddaljevalo in končno utihnilo. Z bolečimi občutki se je spustila v travo in se mučila. Ko je prišel večer, je začelo rahlo dežiti. Pognala je živino navkreber in se opiraje na palico napotila za njo. »Ne bom več pasla na rebri,« se je odločila. Oprezala je v strahu na vse strani. »Česa se tako bojim? Saj ni nič!« se je prepričevala. Pri Osojnikovem križu se j' je le zdelo, da se je temna postava zamaknila za ^znamenje. Odsopla se je. ker ji je v prsih burno bilo. »Nekdo je.« Opotekla se je za živino in nehote začela moliti, ko ji je tuja roka padla na ramo. »Lenčka!« Kriknila je in osvenela. Zdelo se ji je, da so ji odpovedale noge in da pada, a uho je dobro spoznalo Janezov glas. »Tako-le je stopil pred očeta tisto noč!« jo je zbodlo v možganih. Tudi Janez je trepetal: težko se je bil odločil za ta sestanek z njo. »Samo to ti povem: nisem ga jaz ubil.« Spustil jo je in zdrknil v temo, ki je napolnjevala preseko med Špičkom in Gorami. Njegova igra je bila dobljena, čeprav se tega sam ni zavedal. V Lenčki se je razživljal ta večer in njegova izpoved v dolga premišljevanja. In zave-rovala je zopet z vso dušo: Nedolžen je, Rolf se potepa po dobravi za divjačino sam. Janez se je vračal po gorski drči, po kateri so spuščab bukova debla z gore. Na Javorju je bleščala lučka pod križem. »Čaka me!« je dognal in pospešil korak. Pod njim je polzelo, ker se je ilova zemlja prepojila z deževnico-, ki je tekla po strugi v drči. Polglasno se je jezil Jahez na se, na pot in na vreme. »Ravno danes ta dež!« V obraz mu je velo ostro od severa in ga hladilo. »Če' le ne bo sneg ?« Ozrl se je nazaj v dolino in pregledal hribino, ki jo je že premeril, čisto blizu njega za trnovim grmom je nekaj na globoko zadihalo. Lovca ni prestrašilo in naredil je korak proti grmu. Zašumele so vejice in po gozdu se je razlegel jokajoč glas. Janezu je šlo skozi dušo grenko in mrzlo ga je oblilo po telesu. Začelo se mu je dozdevati, da je že slišal nekoč podoben glas. Spomin mu je privedel misel na noč, ko je ustrelil Rolfa. Zganil se je in krenil naglo v višino, kakor da bi ga preganjala divja zver. »Saj sem ga ustrelil! Rolfa.« Pred očmi mu je rastla venomer ustreljena žival. Od vseh strani so mu vpadale v glavo strašeče slutnje. Domislil se je pasjih sledov, ki jih je ogledoval zjutraj okoli gradu. Omalovaževal jih je: »Psi se klatijo po noči okoli. Bogve ^cgav je bil.« Zdaj se mu je sililo prepričanje, da so bili Rolfovi sledovi. Misel na ustreljenega psa ga je navdajala z grozo. Rolf mu je bil slaba vest... Dirjal je, da ni čutil tal pod sabo in ni pazil na pot. Kq je dospel do vrha, ga je zazeblo po vsem telesu. Pri križu je sedel človek odet s črnim ogrinjalom čez glavo, v roki je držal svetilko. »Saj ni bil Rolf! Morda je bil zajec ali lisica ...« je vedel .lovec, ko je ugledal svetlobo. Človek s ¡svetilko je vstal, vrgel ogrinjalo z glave in si ga,ogrnil. »Dolgo te ni bilo, Janez!« »Pepe, ne zameri, da si moral čakati. Pot je polzka in brežina vzpeta, da mi je sapo jemalo.« »Torej, hočeš, da ti povem načrt? Ostaneva tu, ali greva drugam?« »Kam hočeva? Grad je daleč in tebi se mudi.« »Ne, ne mudi se mi nikamor. Jaz ostanem pri tebi. Moram ostati radi načrta. Zato pojdiva! Noč je dolga in ne bo nama žal poti in hoje.« Okoli luči so zamigotale snežinke. »Prvi sneg bo padel. Pa ta ne bo dolgo, ker so tla mokra.« Zavihala sta si ovratnike in stopila od križa. »Upihni luč! Bo boljše, če naju nihče ne vidi. Bogve, kaj bi si mislil človek, če bi naju srečal.« Lah je upihnil luč in se oprijel Janezovega komolca. - »Pot mi ni dobro znana, temno pa je kakor v rogu.« Par metrov sta prehodila molče, kakor da bi se nobenemu ne ljubilo govoriti. Janez se je čutil nekam slabega, da je s težavo vlačil noge po blatni brozgi. »Torej denarja rabiš, prijateljček. Za srečo svojo rabiš denarja. Brez denarja ni sreče, je že tako. Denar je že sam sreča,« je modroval Lah dobro premišljeno in pretehtano. »Miho poznam. Ne dobiš od njega krajcarja, če bi ga tudi v koleno vrtal. Denar torej. Kako ga dobiti? Poznam tebe, Janez, zato ti bom povedal. Drugemu ne bi, ker taka pot do sreče ni za šleve.« »Kako? Na kratko povej!« je silil Janez. »Ne bodi siten kot podrepna muha. Poznaš cerkev gorsko? O, seveda. In monštranco si videl že, kelih ... Sta vredna ...« Janeza je ustavilo. »Kaj? Da bi...« Lah je bil na to pripravljen. Italijanska armada v vzhodni Afriki. Sliko o italijanski armadi, ki se bojuje z Abe3inci v vzhodni Afriki, nam poda proračun za vojsko, ki je bil predložen zbornici. Po tem proračunskem poročilu je obsegala ital. armada proti Abesiniji 1 febr. 1936 8 divizij redne vojske, 6 divizij črnih srajc, 2 diviziji abesinskih domačinov, 27 bataljonov za posebne namene, vsega skupaj 350 tisoč mož. V to število pa niso všteti oddelki karabinijerjev, konjeništva, artilerije, trena, sanitetni oddelki, ker tozadevnega seznama Italijani nočejo izdati. Istotako ni vštetih 60 tisoč delavcev, k' so zaposleni pri izgradnji cest. Pač pa izvemo iz zbornici predloženega poročila, da so postavili saniteti 120 poljskih bolnic, 10 postojank za operacije, 5 skladišč za zdravila ter 125 razkuževalnih zavodov. Tren je postavil 215 poljskih pekarij. Inženerski oddelki so zgradili 1892 km brzojavnih in telefonskih zvez s 5500 telefonskimi aparati. Razen tega je 'še v obratu 1081 ra, dijo-oddajnih postaj. Pionirji so porabili za ži* čne ovire 12.500 ton bodeče žice, zgradili so 11 tisoč barak in 800 delavnic. Za moste so porabili 4900 ton železa. Do 1. febr. t. 1. so izkrcali za vzhodno Afriko 87 tisoč oslov ter mul in 12 tisoč motornih vozil. Vse zgoraj omenjene stotisoče ljudi in ves vojni materijal so prepeljali italijanski par-niki iz domovine v Afriko v 400 vožnjah. Italijani organizirajo v zasedenem abesin-skem ozemlju nove pokrajine. Italijanska civilna uprava je že uvedena v Gusleju in Go-raheji, sedaj organizirajo že gornji del pokrajine Ogaden, kjer posvečajo posebno pozornost razširjenju tehničnega gospodarstva. V pomoč domačinom je dovoljen brezplačen prevoz blaga od obrežja v notrajnost zasedenega ozemlja. RAZNO: Redni ietni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Ormožu, r. z. z n. z., se vrši v soboto dne 25. aprila 1936, ob 13. uri v zadružnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Citanje reviziskega poročila. 3. Poročili na-čelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 5. Slučajnosti. Ce bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje drug občni zbor v istih prostorih in z istim dnevnim redom, kateri veljavno sklepa ne glede na število prisotnih članov. 513 Redni letni občni zbor Kletarskegfa društva v Ormožu, r. z. z n. z., se vrši v soboto dne 25. aprila 1936, ob pol 15. uri, v mali dvorani Kletaioke gostilne s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Citanje revizijskega poročila. 3. Poročili načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 5. Slučajnosti. Ce bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje drug občni zbor v istih prostorih in z istim dnevnim redom, kateri sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. 514 fcftw....... " L-TJ____ .1. I W*i u\nm\ ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI ZAVARUJE: POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS # Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, «vojoe in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. 167 CENIKIN VZORCI ZASTONJ Z si pomlad ! Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija S«, vsebina 15—21 m primo oxfordov, tourin-gov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanje 3 m, dalje »Paket Serija S/o« isto tako 15—21 m za ženske pralne obleke, deč-ve (Dirndl) v najlepših barvah, predpasniki itd. Vsak paket poštnine prosto samo Din 107.-. Za isto ceno »Paket serija P«, vsebina 15—20 m platno, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo barvasto, ter »Paket serija P/I« 10—15 m istega najfinejšega belega blaga. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. Vzorci brezplačno. „KOSMOS" razpošiljalnica ostankov ¡MARIBOR, Dvorakova cesta 1. 1003 al birmo dobite veliko izbiro pri Harfia ©afšeU izdelovanje posteljnih odej in siamnic, mami- fakturna trgovina Maribor, Ol.trgi pod Veliko kavarno. OV Kupujte pri naših inserentih! t Eupuffe domače blago! i............. iimi» ......mi................................m ii n mm i ...............m........¡umnim umrgriiii iflUTiimnTTrT Modro polica | ' „SOLNCE" Sporočamo vsem cenjenim odjemalcem, da smo uredili novo moderno tovarno za izdelovanje modre galice (bakrenega sulfata), ki jo pridelujemo v tolikih količinah, da moremo zadostiti vsakemu povpraševanju po njej. Naša modra galica se bo prodajala pod znamko »SOLNCE« in bo imela zaščitno znamko: vinski list z grozdom in hmeljski list s hmeljskim sadežem. Galica iz naše tovarne je prvovrsten, čist izdelek, ki ne zaostaja za najboljšimi svetovnimi in domačimi znamkami. Našo galico so kemično preizkusili in analizirali: 1. Tovarna sama, ki je našla čistoče 99.67% 2. Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani, ki je našla čistoče 99.77%. 3. Kemični institut Univerze v Ljubljani, ki je našel čistoče 99.98%. Na podlagi teh analitičnih ugoditev jamčimo čistočo galice od najmanje 99.5%, med tem ko zahtevajo zakonski predpisi za promet z modro galico samo 98%, in je torej naša galica mnogo boljša, kakor to zahteva od nje zakon. Nihče vsled tega ne more imeti nobenih predsodkov, češ, da naša modra galica, ki se bo prodajala pod znamko »Solnce«, ne bi v polni meri odgovarjala vsem zahtevam, ki se nanjo stavljajo. Naša galica je mnogo cenejša kot inozemsko blago, je pa v kakovosti naša galica boljša. Vsled tega ni nobenega razloga za konzervativno zadržanje proti prvovrstnemu domačemu izdelku. 510 Metalno akdfonarsho društvo ifuMtana RAZNO: Autobusi in tovorne šasiie 1 in pol do 2 toni vse dobro ohranjene, jako primerne za manjši promet, se prodajo pod ugodnimi pogoji. Vprašanja pod »Izredna prilika« na upravo lista. 465 • Ifrapinske toplice Birmanska darila: ure, zlatnino, srebrnino, si oglejte, predno nakupite, veliko izbiro pri urarju J. Mulavecu, Maribor, Kralja Petra trg, most, Magdalena. 438 Izredni uspehi zdravljenja revmatizma, protina, išiasa, ženskih bolezni itd. Radioaktivne terme in blato 43°C. Sezona od sredine aprila do sredine oktobra. Znižane cene, znatni popusti za čas pred in po sezoni. Pavšalno zdravljenje, železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice, od tam zveza z avtobusom. Brezplačen železniški povratek. Zahtevajte prosvekte! Priporočamo Vam, da kupite najboljše, najcenejše vse vrste blaga za obleke, perilo, usnje, kakor tudi vsa poljedelska semena, štajersko deteljo, lucerno, travno mešanico" itd. v trgovini Klanjšek Fr., ¡Maribor, Glavni trg 21. 497 „SOKO" OBLEKE priznano najboljše, najcenejše, za birmanee in botre, v največji izbiri zaloga v Mariboru, Glavni trg 11, J. Karničnik. 508 Hranilne knjižico mariborskih, celjskih, ptujskih, ormoških, ljutomerskih in ostalih podeželskih hranilnic kupimo. Gotovina takoj. — Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova ce3ta 40. Za odgovor 3 Din znamk. 425 Zidake, strešnike dobavi najceneje opekarna Ormož. 512 OCIT" Inserlrajte! "^SaJ Za veliko Celje si je manufaktuma trgovina Franc Dobo vičnik v Cellu nabavila za spomlad in poletje ogromne množine vseh najrazličnejših vrst sukna in sploh vsega blaga za obleke od najcenejše do najfinejše kvalitete. Vse to novo blago se prodaja po brezkon-kurenčnih, najnižjih cenah. Vsak, ki pride v Celje, naj si ogleda to novo preurejeno, veliko trgovino. Evo dokaze: 4 m športnega sukna za fantovske obleke Din 52.—, 3 m šprieštofa za športne moške obleke Din 75.—, 3 m ševiotkamgarna za moške obleke ali ženski kostum Din 90.—, 3 m lepega vzorčastega sukna za moške obleke Din 120.—, 3 m modnega športsukna za moške športobleke Din 165.—, 3 m modnega temno,vzorčastega sukna za moško obleko Din 195.—, 3 m finega volnenega kamgarna, modni vzorci v vseh barvah Din 300.—, 4 m oksforda ali belega platna za Din 20.—. Za neveste za celo obleko od Din 100.— naprej, šivane odeje in moško perilo iz lastne tovarne najceneje. Priporoča se Vam za nakup blaga za moške 'in ženske obleke znana tvrdka 640 Franc Dobovičnik, Celie, Gosposka ulica št. 15. katera Vam jamči za pošteno mero, najnižjo ceno in za dobro kakovost. i&r Zet birnio blago od 4 Din naprej dobite v 1425 TRPINOVEM BAZARJU, MARIBOR Vetrinjska ulica 15. 1291 mm§ m rakve tapete, prte, tančice, galanterijo, pletenine, papir, božjepotne potrebščine, nudi najugodneje DRAGO ROZINA, MARIBOR Vetrinjska ulica 26. 504 Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. «■-»-J* Hranilnica 1 Centrala: Naribor c banovine Maribor Podružnica: Celje ? ¥ lastni nov! palači na oglu nasproti pošte, prei lužnošta- J Gosposhe-Slovenske ulice. 2 jersha Hranilnica. j Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj t varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim ( premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spada joče posle točno in kulantno. i >B najbolje In najvarneje pri SpodnicStaferski ljudski posojilnici Oosposha ulica 23 | flOrlbOHI regislrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestuje|'o po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajanj j: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.