226. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 5. oktobra.
XVIII. leto, 1885.
Ishaja vsak dan ave*er, izimoi nedelje in praznike, ter velja po pusti prejemati za avstrij sko-ogorNk') dežele za vse leto 15 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta jdden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano t     pošiljanja na dom za VBe leto 13 gld. za četrt leta 3 gid. 30 k •., za jeden mesne 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na (dom računa se po
10 kr. /.a mesec, po -0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poitniua znaša. Za oznanila plačuje se od četiriBtopno petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če m dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi na se izvolč franko vati.    Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravuištvo Je v Rudolfa Kirbiša hiši, „(iledališka stolba". Uprav Blitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vee adttioisttetivne stvari.
Iz državnega zbora.
Do preteklega petka bilo je 321 državnozbor-skih volitev potrjenih, ali če prištejemo volitev Bu-latovo, pri katerej sta se desnica in levica prvikrat poskusili, 322, in zbornica mogla si je izbrati predsedstvo.
Kakor ste že br/ojavno poizvedeli, izvoljen je bil prvosednikom dr. Smol k a z 292 glasovi. Na Schbnererja odpali so 3 glasovi, na Knotza 1, praznih pa je bilo 27 listkov. Iz te razmere glasov je očivestno, da je več glasov izmej opozicije bilo za dr. Smolko, čemur se ni čuditi, kajti dr. Smolka je kljubu visokej svojej starosti doslej vse obravnave z izredno spretnostjo in objektivnostjo vodil. Bil je če8tokrat toli nepristransk, da je več nego naravno, ako se mu posamični člani levice z omenjenim glasovanjem svoje priznanje izrekli.
Prvim podpredsednikom bil je izvoljen grof Rihard Clam Martinic. Dobil je 181 glasov. Za viteza Chlumeckega glasovalo je 133 poslancev, 5 listkov bilo je praznih. Drugim podpredsednikom izbral seje vitez Chlumeckv. Oddanih bilo je 283 listkov. Od teh dobil je Chlumeckv 228, baron Godel 11, Knotz 5, Weeber 4, Kronavvetter 2, dr. Gross 1 glas. 32 listkov bilo je praznih.
Rekel sem, da sta se pri tej volitvi desnica in levica poskusili in pokazali, koliko glasov ima vsaka na razpolaganje. Menim, da se mi ni bati ugovora, ako trdim, da se je razmerje glasov najjasneje pri volitvi p"vega podpredsednika Martinica pokazalo, za katerega gotovo nobeden levičarjev glasoval ni, pač pa vsi desničarji. Razmerje je torej 181:133.
Ti številki se vjematatudi z našimi računi o razmerah strank v državnem zboru.   Desnica je, kakor v letu preteklem sestavljena iz štirih klubov. Najštevilneji je češki klub, broječ G(> članov iz Češke in Moravske; Poljski klub ima 55 poslancev iz Galicije (1 iz Šlezije); klub desnega centra (Hohenvvartov) 37 poslancev iz Bukovine, j s Tirolskega, s Štajerskega, Kranjskega, iz Dalma- ! cije, Gorice, Trsta; osrednji klub (Lichtensteinov) I 20 poslancev iz Dolenje in Gorenje Avstrijske, Ti- j rolske, Predarlske in Štajerske. Desnica šteje torej 178 poslancev. \
Nasproti pa ima levica dva kluba. Nemško-avstrijski klub broječ 85 in nemški klub z 42 poslanci, vkupe 127 poslancev. K desnici sme se, vsaj za važneje slučaje računiti še: G ministrov, 4 rusinske avtonomiste, 3 veleposestnike z Moravskega: — k levici pa 7 poslancev, ki se še neso odločili, bi li ustopili v nemško-avstrijski ali pa v nemški klub, in 4 protisemite (Schonererovce).
Po tem račuuu, ki ima skoro popolno verodostojnost, Šteje desnica 192, levica pa 138 članov. Mej tema skupinama pa se gibljejo, kakor „asteroidi", poslanci z južnega Tirolskega, ki so si osnovali svoj „Trentino-klub"', 3 demokrati, 1 član gospodarske stranke in 12 Coroninijevcev, vkupe 23 članov. Ko bi slednji tudi k levici pristopili, bi vender ne imeli večine, da, ko bi tudi vsi ministri, vsi „divjaki" na desnici pritegnili na levo, bila bi vendar večina na strani desnice, kajti zgoraj navedeni 4 klubi so sami ob sebi za 3 glasove v večini.
Položaj v državnem zboru zboljšal se je za desnico ne le glede števila, ampak tudi glede boljše organizacije, nekdanja „združena levica" pa je oslabela, razpala je v dva kluba in še v teh ima posebnih frakcij. V nemško-avstrijskem klubu je poleg liberalne stranke Herbstove tudi konservativna Chlumeckega stranka, — v .nemškem klubu" pa nemško-nacijonalei in Germani. Levica, ki se je tako dolgo dičila s svojo solidarnostjo, je sedaj razkosana in oslabela, kajti marsikateremu njen"i članov že preseda, neprestano biti v opoziciji.
Zakonodajstvo v Crnigori.
[lzv, dop.]
Srce naše države, duh crnogorstva, to je hrabrost njegovih sinov. Blesteče orožje ne zgine izza pasu Črnogorca, dokler bo le živel jeden Črnogorec. To orožje ne blešči zaradi kakega umetnega brušenja, ampak naredila ga je bleščečega neizmerna črnogorska hrabrost v tolikih krvavih bitvah. Ta blesk nikoli ne more izginiti, ter dokazuje zdravo srce naše države in naroda. Od toga zavisi tudi največ razvoj državo in narodnega blagostanja.
Pa tudi cerkev, omika, notranja uprava, narodno gospodarstvo —ti neobhodno potrebni člani vsakega državnega organizma, tudi našega, pospešujejo rast, moč in razvoj, se skupno popolnujejo
ter zaslužijo skrb in pozornost. Ravno tako se godi tudi pri nas, četudi je naša država pred vsem vojna. Čitatelji morda mislijo, da se pri nas malo skrbi za pravico, da se obrača malo pozornosti na pravosodje in privatnopravne odnošaje in da je zakonodajstvo pri nas zanemarjeno. Ti, kateri bi tako mislili o nas, se jako motijo.
Res je, da je Črnagora taka dežela, v katerej ni odvetnikov, ni menic, taka pa ni, da bi v njej ne bilo pravice. Če se v Crnigori malo govori o pravici, to le dokazuje,'da je v njej malo krivice. Kjer mnogo skrbe za pravico, tam je prav gotovo mnogo krivice. Mi mislimo, da ni u pravice navstalo odvetništvo, ampak iz krivice: tudi zlodej ve, kaj je pravica, samo ne izpolnuje je ne. Četudi sedanja Črnagora ne čuti nikake potrebe po odvetništvu, vet dar skrbi za pravosodje, ki jo potrebno za vsako urejeno državo.
Črnagora petsto let ni imela pisanega zakonika. To pa ne spričuje, da bi prebivalci ne bili imeli mej sabo nikakih dogovorov in pogodb, katere so mej ljudmi po vsem svetu mnogo poprej nego pisani zakoni. Ravno tako to, da nesmo imeli pisanih zakonov, ne dokazuje, da bi se pravde ne bile razsojevale zakonito. Za zakon je veljal običaj.
Z običnim pravom sodilo se je v Črnejgori petsto let brez peresa in papirja. Pa prišel je za Ornogoro Čas peresa in papirja, kakor za druge države. Kako so pa v takem slučaji delale diuge države? Navadno se neso obračale k običnemu pravu, ampak „učenjaki" so vzeli v roke zakone kakega bolj izobraženega naroda in je prekrojili za domače razmere. Na ta način navstal je novi državljansk' zakonik.
Pri nas pa se ne more zgoditi tako. Mi vemo, česa se je dosedaj držala Črnagora in kako naj porabi v zakonodajstvu pero in papir.
Ko je za Ornogoro prišel ta čas, imamo po milosti božji presvetljenega vladarja, kateri hode, videč skušnje minulosti in sedanjosti mnogih narodov, prešinjen z narodnim duhom in poznajoč njegove potrebe, vedel ohraniti Ornogoro vsega tujega, kar bi utegnilo priviti pero in črnilo v zakonodajstvu. Veliko mu pa pomore in koristi v tej zadeti mož, ki dobro pozna razmere jugoslovanstva.
Črnagora je srečna, da začne na potu izdanja
LISTEK.
Iz moje popotne torbe.
»Varietas deleetat" si mislim, ostavivši metropolo slovensko, ter jo krenem od dolenjsko mitnice po ižanskej cesti. Po precej dolgočasnej progi dospem po kake dve uri trajajočej hoji v vas jed-nacega imena, ležečo ob podnožji mogočnega Krima. Ker zagledam od daleč zvonik „zelenih boj," katerega se je že nekdaj g. Kretanov v svojem „Popotovanji križem domovine" spominjal, napotim se proti župnej cerkvi. Mimo lepega in čednega šolskega poslopja, katero je občanom ponos in glasno spričevalo, kako lepo in skrbno so zavzeti za naobraženost svoje nežne mladine, dospem do zaželje-nega kraja. Lepa snaga okoli svetišča uplivala je na me kaj dobro, kar je gotovo v čast poštenim in delavnim občanom. Le konglomerat raznih boj na cerkvi in okoli cerkve me je kaj nevoljno dirnul. Za Boga se vprašam, je li mogoče, da so v obllžji kranjske stolnice v sedanjem stoletji more kaj ta-cega napraviti s cerkvijo, kar bi bilo gotovo vsakej
hribovske]' vasici v sramoto! Naštel neseni nič manj nego petnajst raznih boj! Mislim naš slavni slikar .Jurij Šubic naj bi se sim potrudil, tu se bode naučil o mešanji barv, o okusu itd. gotovo več, nego da dela dolg pot v Pariz.
Dalje se nesem mogel dovolj načuditi lepemu številu majhnih, srednje velikih, velikih in velikanskih polžev, kateri krasijo obzidje svetišča. Kaj vraga, si mislim, bi vendar moglo biti v glavi voditelju, da ima do te prekratke, rogate živalico tako spoštovanje in ljubav? Gotovo ima preponižni gospod s tem posebne namene s svojimi pohlevnimi ovčicami, vsaj je že Livius rekel: „iNon omnia iidem dii dederunt." Od te živalice je sploh znano, da je silno počasna in lena, da rajši svojo hišico po dnevu in po noči saboj nosi, nego bi jo le za trenutek zapustila. Dognano je, da je ta rogata ži-valica „utelesena počasnost," zato si pa tudi marsikdo domišljuje, in to ne brez uzroka, da bi bila ona lahko celo začaran „ekspeditor", „ekspeditoricau ali celo umazan zakotni pravdosrednik, kateri daj.' tožbam „polžev pot," da pri tem le sam sebe zdat-niSe masti in redi. Nikakor se tudi ne da zanikati.
da jo bil imenovani „polžev pot" v mnogih pisar-
nah preteklega in polupreteklega časa tako zulo priljubljen, da so so pisarne vedno bolj opuščale. Ali so take in jednake prikazni tudi v sedanjem času" običajne, mi ni znano, a to mi jo znano, da kljubu temu, da ta pohlevna živalica včasih tudi roga pokaže, je vender ne zna rabiti kakor kaka čveteronožna žival na in*, vol ali kozel, ampak ja hitro pri najmanjšem „potipanji" skrije. — Sicer je pa tudi istina, da je ta pohlevna živalica mej vse.ni živalmi skoro najsrečnejša, kajti ona pride „na ta grešni svet" s svojo hišico, katera jej vedno kot lastnina ostane, in kar je pa še največ vredno je, da je vedno brez dolga, to se pa v sedanjih kritičnih časih že kaj pravi! Mislim, marsikatera naših devojk bi v tem pomenu znablti želela biti na-pominana živalica, ker potem bi sigurno lažje moža dobila. Hišica je bila pa tudi mnogokrat magnet, da si je marsikatera na videz „prebo-ječ.'" dušica poiskala — spremljevalca na tem grešnem svetu: hišica je odstranila vse pomisleke in predsodke, Kar tudi kaj velja. Napominano pohlevno, rogato živalico tolaži pa tudi zavest, da nihče njenih pradedov ...u\, li „ prenagljenosti" r: zapustil tega solznega doma, da ga tedaj sigurno
pisanih zakonov svojo delavnost z dobro premišljenimi in varnimi koraki. Srečna je, da se bode dalj-nejši razvoj zakonodajstva vršil na razumnej osnovi narodnega življenja, in se ne bode nikdar ločil od narodnega duha ter ne bode zadržaval državnega razvoja in ne prouzročil nikakih pojavov bolezni. Črnagora se sme ponašati, da bode sama mej vsemi slovanskimi narodi imela državni zakonik, osnovan jedino na slovanskem pravu, kakeršno se je ohranilo pri južnih Slovanih, prešinjen z narodnim du hom brez tuje primesi.
Čruagora ima dovolj narodnih sporočil, dovolj gradiva za izdanje zakonov. Našo deželo smatrajo do sedanjega časa civilizovani narodi za divjo; pa sedaj se lahko preverijo zastopniki tujih držav v Cetinji s turškim vred, da Črnagora ni zaostala za druzimi civilizovanimi narodi v humanosti, pravičnosti, pošten ji in človekoljubji.
Politični razgled,
Vdiranje dežele.
V Ljubljani 5. oktobra.
Ker ima državni zbor mnogo gradiva rešiti še v tem zasedanji, mislijo češki listi, da ne bode nehal zborovati takoj ob pričetku delegacij, ampak bode zboroval morda do 1. novembra h kratil z delegacijama. Seje se bodo tako uredile, da delegati ne bodo ovirani udeleževati se državnozbor-skih sej.
lamue tiar/are.
V soboto bi se bila imela sniti konferenca v Carigradu, da se posvetuje o vzhodnjo-rume-lijskcm vprašanji.   Ali so je sešhi, še ne vemo, morda se je Zopet nekoliko zakasnela. Kako se bode razmere na Balkanu razmetale, o tem se le ugiblje. Vlasti so neki prišle do prepričanja, da se zjedine-nje Bolgarov sicer mora priznati, a sedaj je vprašanje, v kake) obliki naj se to zgodi   in kako zadovoljiti tudi druge balkanske državice. Kakor čujemo, misli Rusija predlagati, da naj se prizna zjedinenje severne in južne Bolgarije, a odpravi naj se dedna pravica za bolgarski prestol.   Kneza naj voli Plovdivsko sobranje in sultan ga mora potem potrditi.  Bolgarska in Rumelija se energično pripravljata oa boj. Kakih 86.000 vojakov je baje že na turški meji.   Mnogo uplivnili Bolgarov neki deluje na to, da bi se razširila ustaja tudi Da druge turske pokrajine, kjer bivajo Bolgari, da bi se te potem zjedinile z Bolgarijo.     Jako zanimivi stvari o začetku ustaje v Rumeliji razkril je Dunajski ^dopisnik angleških „Times". Mi sicer ne vemo, ali so resnica ali je pa vse le časnikarska kombinacija. Sicer pa ta razkritja res nekako pojasimjojo neodločno postopanje Rusije In neprijateljsko pisavo nekaterih prvih slovanofilskih ruskih listov. Kakor do pisnik poroča, so ustajo pripravljali ruski slovanski komiteti in je o tem dobro vedela ruska vlada. Izvršiti bi se pa bila imela še le drugo leto. Ustaja bi se bila Imela začeti v Sredci, kjer bi bili vrgli kneza Aleksandra s prestola in postavili nanj kneza Nikito ali pa njegovega zeta Karadjordjevića. Ustaja v Bolgariji bila bi znamenje za ustajo v Srbiji, kjer bi bil hitro odstavili Milana. Ko bi se to bilo zgo dilo, bi se bil izdal oklic, da se združijo Srbija, Stara Srbija, Makedonija, Bolgarija in Rumelija. Spomladi je kistič v Peterburgu zagotovil, da je on zato. Slovanofilski krogi so pa bili to napako storili, da so to stvar objavili tudi Karavelovu. Mislili so namreč, da je ta še vedno tako neprijazen knezu, kakor je bil, ko j*1 živel v pregnanstvu. Ali Karo-velov je jako udan knezu, od kar je minister. Ovadil mu je vse in ga pregovoril, da on napravi sam tako ustajo.   Knez je to že vse vedel, ko je bil v
Londonu na svatbi svojega brata. Tam je vzel mnogo'denarja na posodo, da se podkupijo nekatere nezanesljive osobe in nakupi orožja. Moralo se je namreč marsikaj omisliti, <ia zato ni vedel vojni mi nister Rus Kantakuzon. Kdaj da se začne ustaja, to so knezu nalašč prikrili da je mogel avstrijskemu cesarju v Plznu zagotavljati, da ustaja v Vzhodnej Rumeliji še ni hlizu. Potovanje kneza Aleksandra h Oiersu v Franzensbad imel i je namen odvrniti rusko pozornost in pa bolgarske slovimotile prepričati, da knez postopa v sporazumljenji z Rusi. Tako se je zgodilo, da je Rusija bila presenečena, ko se je izvršil prevrat v Plovdivu. Dopisnik misli, da se bode knez že pobotal z Rusijo, ker se poslednja ne bode upala mu nasprotovati, ko bi on lahko marsikaj razkril, kar bi jej ne bilo povoljno.
Sodi se, da je mrliška vlada hotela s pre-stolnim govorom samo zakriti svoje vojne nakane. Svoje mnenje bode pa pojasnila skupščinarjem še le v jednej tajni seji.   Kakor se misli, hoče vlada \ tako uravnati, da bode skupščina se sama izrekla i za vojno, katero bode potem začela vlada, izgovar- 1 jajoč se pred velevlastmi, češ, da je prisiljena to Storiti. Sicer pa hoče Srbija počakati posvetovanj j konference, da bode videla, ali jej bodo velevlasti z i lepa dovolile kako povekšanje ozemlja ali pa ne. 1 Po nekaterih  poročilih misli Srbija prisvojiti si Staro Srbijo in jeden del Makedonije.   Govori se celo, da jo bode podpirala Avstrija, zato bode po- \ tem z njo sklenila vojno in carinsko zvezo.   Po I drugih poročilih bodo pa. vlasti ukrenile, da se Srbija odškoduje z nekaterimi deli Bolgarske, koder ; biva srbsko prebivalstvo.
Pobočnik črnogorskega kneza, Maša Vrbica, odpotoval je v izrednej misiji na Dunaj in v Peterburg. Kaj je namen tej misiji, se nič ne poroča, a sodi se, da je v zvezi z najnovejšimi dogodki na Balkanu To je toni verjetnejše, ker je avstrijski konzul v Skadru, Lippich, odpotoval v posebne) misiji v Cetinje.
BI ju v i-i minister Giers odpotuje v kratkem iz Fredensborga pri Kodanji v Peterburg. Kakor nek poljski list poroča, poklican je grof Ignatjev v Peterburg. Na brzojavno carjevo povelje snide se v Peterburgu neka konferenca, katere se udeleži tudi veliki knez Nikolaj, kateri je bil glavni poveljnik v rusko-turškej vojni.
Aloaia.ska ustaja ji; resnejša, kakor se je sprva mislilo, h vseh krajev Albanije prihajajo po ročila, da ljudstvo prijema za orožje Turčija odposlala je novih čet proti Prištini in Kumanovemu. Ali pa bodo te čete mogle ukrotiti vojevite Albance, je jako dvomljivo.
Na Kreti prikazuje se vedno večja nezadovoljnost vsled ust;.je v Vzbodnji Rumeliji. Narod želi zjedinenja z fUvfiko« Nedavno bil je tain velik tabor, na katerem se je narod izrekel, da velevlasti ne bodo mogle zavreti zjedinenja Krete z Grško, ako priznajo zjedinenje Bolgarov. Pa tudi prebivalstvo otoka Rhodus se izjavlja za zjedinenje v. Grško.
Mej ii&ršEiUBii častniki, zlasti mej čerkes-kimi, vlada velika nezadovoljnost zaradi sultanove mirovne politike. Cerkesi žele vojno, da bi imeli priliko ropati, ker jih Turčija tako neredno plačuje. Posebno je pa turškemu sultanu sedaj nevaren odstavljeni minister Osman pasa. Da bi slednji ne mogel pridobiti vojakov zase, so ga poklicali v sultanovo palačo, češ, da ga želi sultan vedno blizu sebe. Sedaj se sme pa prosto gibati v Ildiz Kiosku, a ven ga ne puste.
Mamuti saški ministerski predsednik bil je potoval na Dunaj, v Berlin, Varzin in Ko dan j. Da je njegovo potovanje v zvezi z najnovejšimi dogodki na Balkanu, je gotovo, toda ne vemo, kaj misli prav za prav Romunija doseči. Kakor čujemo, je imelo to njegovo potovanje vspeh in se mu je povsod zagotavljalo, da se bode oziralo na rumimske koristi.
V Aeiuumh se razmere za kristijane na slabše obračajo.   Domače prebivalstvo se jim kaže nepri-
jazno in jih preganja in pobija. Mnogi se čudyo, da glavni poveljnik francoskih čet energičneje ne postopa. Govori se že. da ga bodo nazaj poklicali in nadomestili s kom drugim.
Dopisi
% Dunaja 3. oktobra. [Izv. dop.] Gg. poslanca Vošnjak in Pfeifer podala sta se danes do g. poljedeljskega ministra v zadevi trtne uši 8 prošnjo, da bi vlada preskrbela za okužene vinograde amerikanskih trt, katerih uvažanje vsled mej-narodne konvencije privatnim osobam ni dovoljeno. G. minister je odgovoril, da je vlada sicer pripravljena napraviti nasade amerikanskih trt v bližini okuženih vinogradov, na primer v Kostanjevici, ter jih na razpolaganje dati dotičnim posestnikom, če se bodo za nje oglašali — da pa vlada sedaj še ne more priporočati amerikanskih .trt, ker so dotične preskušnje še premlade.
Posestniki okuženih vinogradov naj se tedaj oglašajo, da vlada hitro osnuje nasade amerikanskih trt
V denašnji seji izročil je poslanec Pfeifer državnemu zboru prošnjo po toči poškodovanih posestnikov iz No v o m e š k e g a, K o s t a n j e vi š k e g a in Krškega okraja za podelitev državne podpore.
Iz I*ulj a 29. septembra. [Izv. dop.] Gospod urednik! Imeli ste izvestno že marsikak dokaz v rokah, kako da znajo nekateri birokrati pačiti lepi naš jezik, a kaj jednacega, kakor smo te dni čitali po vogalih Puljskega mesta, pa gotovo še nikdar ne. To je namreč neka objava okrajnega glavarstva Puljskega, tičoča se kontrolnih zborov domobrancev. Da bi ves ta nestvor priobčili, nam ne pripuščajo tesni prostori Vašega lista, a dovolite nam, da privoščimo čitateljem Vašim vsaj nekoliko vzgledov iz famozne te objave. Toraj čujte:
„ Oznanilo zastran kontroli od deželna hramba.
Bo biti (iindet statt)
v okraja
na dnevu
Pola   123 oktobra v Kasarna na Riva j |'^a
1. Tist brambovec de službe zadnj leto, ne treba priti h kontrolnemu zboru.
2. Pri tem zboru se ima znajti brambovec v tistem kontrolnem kraja, kter je naj bliži.
II. Tisti hrambovci, kteri se ne znajdejo v okraja njih bataljonu sinejo priti h kontrolnemu zboru tistega kontrolnega kraja, ki je nai bliži njih prebivališču.
10, Državni uradnik sme bit oprostit od kontroli! orna zbora, mora pa tudi on poslat prošnja ? svoj m u bataljonu.
11. Brambovci se zberejo na kontrolnega kraja v svojej domačej obleka".
Najlepši pa je G. točka:
„II kontrolnemu zboru je treba prinesti sam svhv izkaz deželne hrambe, kakor tudi usa tista pisma, s kteriin se zamore dokažiti premembo v stanu v družini; poročilni list, krstni list, smrtni list."
Imate dovolj, gospod urednik? In kaj pravite k temu V Kaj si misli priprost slbvensk delavec, ei-
tiuli ona ne bode. Ko premišljujem, kateri naporni--njenih razlogov bi učenega voditelja bil mogel napotiti, da si je pohlevno živalico, kot nad vse vzvišen ideal izbral, stopim v prostorno cerkev, kjer sem pa takoj opazil, da je tudi tukaj nevešča roka že marsikaj od prvotnega dela lahkomiselno pokvarila, spominjaje se Virgilovih besed: „Nou omnia possumus omnes."
Dospevši do izvirka, od katerega ima vas svoje ime — Studenec — kateri krasi zala kapelica svetega Martina, sem se mogel hitro umakniti bistrim in radovednim očem vaščanskih krasotic, katere so imele tukaj posla, a so svoj posel pozabivši, raje mene opazovale, češ: kaj hoče Ljubljanski škric, mari misi; nam vodo v Ljubljano vzeti? obrnem svoje korake gori po vasi. Vas je prav lepa, vpre-deljena v široke križajoče se ulice, hiše so deloma z opeko deloma s slamo pokrite. Ako zadostuje s časom sleherni gospodar zahtevam reda In snage, imela bode dokaj lepše lice in se bode lahko merila z našimi najlepšimi trgi.
Dospevši konec vasi, zagledam na desni strani mej rodovitnimi njivami lepo ograjeno pokopališče s mrtvašnico v kotu in kapelico v sredi. Kapelico
kvari ali boljo rečeno kazi, majhen zvonik, kateri j je tako neokusno zraven pritisnen, podoben „cim-permanskemu klajbaau", da se mi neodpustljivo vidi za take „spake" denar izdajati. Na rodovinca kralja lliera, slavnega Arhimeda, so bili menda pozabili, ko so stavili napominano spako. Dragocenih spominkov na pokopališči neseni zapazil, pač pa v kapelici in na kapelici podobe, katerih gotovo niso slikali Ralael, Mih. Angelo in drugi. Na um pal mi je 'zrek strokovnjaka: „Der Ochse zieht ein Kohlblatt und der Esel eine Distel der sehonsten Rose vor; bei den Menschen ist der Gesclimack inanchmal noch \vunderliclier."
Po mojem nemerodajaem mnenji bi se imele take in jednake podobe iz estetičnega in nabožnega stališča iz naših svetišč odstiauiti in z dostojnimi nadomestiti. Spominjam so, da sem nekje bral, da BO Abderiti svoje dni silno umetno izdelano, jako majhno podobo bili postavili na zelo visok obelisk. Ni moja krivda, ako so se tujci, prišedši v Alulero, tej iznajdbi dovtipno smijali, še manj pa, ako se tukaj tujci tej prečudnej umetnosti dovolj načuditi ne morejo.
Od tod jo mahnem po precej lepi costi na-
prej, ter krenem na levo mej lepo nasajenim drevjem in grmičevjem proti graščini. Prišedši na vzvišen kraj, bil sem kar očaran prekrasnega razgleda, kateri se mi je odprl po ohširnej Ljubljanskoj planjavi. Prijazni grajski vrtajf mi pojasni to in oro, ter razkazuje plod svojega »uma in dlana", iz česar sem sklepal, da je veščak v svojej stroki. Od tod zavijemo jo v lepi park, kateri obdaja raznovrstno drevje; lepi hodniki z vabljivimi klopicami tU in tam so razpeljani na vse strani.
Ker me je hladna i lepa senca tako Jjube-znjivo vabila pod košato smereko, usedom se na bližnjo klopico, da bi si zabeležil v svojo listnico par opazek. Kmalu pride po stezi možiček srednje starosti, me prijazno pozdravi ter se usede k meni, vprašajoč: kedo da sem in od kod V Ko zadostim, kolikor se mi je potrebno zdelo, radovednosti njegovoj, jame mi na dolgo in široko pripovedovati, kakor staremu znancu o slovesnosti, katera se je baje pri njih vršila. Zgovorni možicek mi pripoveduje, da so naredili čez Išco nov most, na katerega je domači umetnik (rezbar) naredil dve „štatvi", kateri so domači gospod blagoslovili, ter ob tej priliki na mostu tudi lepo prepovedovali, potem da
tajoĆ materni svoj jezik v spakedrani tej podobi? Kdo mu more zameriti, če se jame sramovati tega jezika! Ako hoče slavno c. kr. okrajno glavarstvo izvrševati narodno ravnopravnost v takem jeziku, potem hvala lepa! mi protestujemo glasno proti temu, da se naš jezik takim načinom pred svetom smeši in žali. C—t—č.
Iz Zagrebu 3. oktobra. [Izv. dop.] Časopisi hrvatski so že naznanili, da se je slavna ruska pri-madonna Marija Raj, rodom Hrvatica, za nekoliko časa vrnila v domovino in da pojde na umeteljni-ško potovanje po vsem slovanskem jugu. Tudi beli Ljubljani bode prilika, da bode sredi novembra t. 1. v svojej sredi čula krasno petje g. Rajeve, ki bode stopila pred občinstvo v ruskih narodnih nošah, pri-legajočih se dotičnim ulogam. Razen umeteljne glasbe goji Marija Raj tudi rusko narodno glasbo in tako bode Ljubljana prvikrat imela priliko, da se nasladjuje skladbami Glinke Rubinsteina, Šereme-teva itd. poleg drobnih in melodičnih maloruskili dum. Razen Ljubljane, kjer bode gospica Rajeva priredila jeden ali dva koncerta, obiskala bode tudi slovanski Trst, da bodo tudi tamošnji naši sorojaki deležni našega užitka. Nadejamo se, da vsprejmete našo slavno pevko z ono ljubeznijo in naklonjenostjo, katero ona zaslužuje, no le kot vrla Hrvatica, temveč tudi kot izvrstna pevka. Kadar kaj več po-izvem o njenem potovanji v Ljubljano, sporočam Vam obširneje.
Domači stvari.
— (Presvitli cesar) podaril je za prebivalce v okraji Postojinskem, Logaškem, Litijskem in v okolici Ljubljanski, katere je vihar 29. dan avgusta t. 1. poškodoval, 4000 gld.
— (Cesarjev imendan) praznoval seje včeraj v Ljubljani jako slovesno. Vojaki imeli so slovesno sv. mašo, katero je služil vojaški župnik g. Pribožič ob 1/4Id. uri v nunski cerkvi. Navzočni so bili F. M. L baron IleinlUnder, drugi častniki in vojaštvo garnizije. — Ob 10. uri bila je v Stolni cerkvi slovesna sveta maša, katero je služil knezSkof dr. Misija. Navzočni so bili deželni predsednik baron Winkler, deželni glavar grof Thurn, kupčijske zbornice predsednik g. Kušar, župan g. Grasselli, deželne sodnije predsednik g. K očev ar in mnogo c kr. uradnikov, c. kr. profesorjev, veterane! in polno pobožnega občinstva. Razne šole so praznovale cesarjev imendan v cerkvah, kjer imajo navadno cerkveno opravilo.
(I men o vanj a i n p re me šče nj a.) Gosp. Andrej 8 e n o k o v i č, profesor na realki v Ljubljani imenovan je ravnateljem državne gimnazije v Ru-dolfovem. — Gosp. Ford. Stare, okrajni sodnik na Brdu premeščen je vsled lastne prošnje v Kranj.
— Okrajnim sodnikom na Brdu imenovan je gosp. Julij Polec, okrajne sodnije pristav v Kamniku.
— Okr. sodnije pristav g. Pavi Juvančič premeščen je na svojo prošnjo iz Kočevja v Ilirsko Bistrico. — Avskultant Ernst vitez ildffern imenovan je sodu. pristavom v Kočevji. — Okr. sodu. pristav gosp. Anton Vidi C premeščen je na svojo prošnjo iz Logatca v Kamnik. — Avskultant gosp. Aleksander Ravnikar imenovan je sodnijskim pristavom v Logatci. — Gospod Andrej Ogorek,
sodnijski pristav v Črnomlji premeščen je na svojo prošnjo na Brdo. — Avskultant gosp. Julij Bučar imenovan je sodn. pristavom v Črnomlji.
— (Autodafe.) O nemških turnarjih v Ljubljani ni veliko čuti, a kadar se kaj čuje, ni nič posebno junaškega. Zatorej se naš list redkokdaj peča ž njimi. Danes pa se nam poroča dogodek, ki je vreden, da ga otmemo pozabljivosti, vreden tudi, da si ga turnarji zapišejo v svojo kroniko. V kazini so bili, bilo jih je mnogo, in baje jako hrabrih, in kadar je človek hraber, bi rad svojo hrabrost tudi drugim pokazal. In tako je prišlo, da so ti „hrabri turnarji* poseli okolu mize, priredili n>'kak žrtvenik in na njem sežgali „Slovenski Narod" z bojno navdušenostjo kričeč: Pereat! Pereat! Pereat! Navdušenost bila je baje tolika, da so nekateri, zatrjuje se nam, da šestorica, pali pod mizo. Druge nesreče pri tem sežiganji ni bilo. Ne vemo, s čim smo si nakopali toliko nemilost v turnarskih krogih. Izpraševali smo svojo vest, a ni nam ničesar očitala glede zadnjih dnij. No, pa to bi se še dalo tolmačiti, zakaj jim naš list toli preseda, da se hočejo s sežiganjem maščevati A poroča se nam, da so pri tej priliki sežgali tudi „Večerno prilogo". Zakaj pa to? Ali ni to črna nehvaležnost? Saj je »Večerna priloga" v Sokolskej aferi vender stala na nemški strani! Ne hodemo si zaradi tega belili turnarskih glav, obžalujemo pa, da pri tem „autodafe" nesmo bili osobno prisotni. Kako lepo bi se lahko opisal tak prizor z zgodovinsko natančnostjo, kako bi se lahko naglašale zasluge tega in onega pri tem hrabrem činu, s kratka, napravila bi se prava Brenghelova slika. Pod njo pa bi bil umesten napis: „Sunt pueri pueri, et pueri puerilia traetant."
— (Slavnostna akademija.) „Dramatično društvo", „Sokol" in „Slovensko delavsko pevsko društvo Slavec" priredili so včeraj zvečer v deželnem gledališči v proslavo cesarjevega imendneva akademijo, ki je privabila mnogo občinstva, da je bilo vse gledališče polno, iziinši lože nemških krogov, ki so se i pri tej priliki držali svojega trdovratnega gasla „Non possumiib". Po ouverturi iz »Jamske Ivanke", katero je jako dobro svirala godba domačega pešpolka, govoril je g. Danilo tej priliki primeren prolog, na kar se je zaigrala cesarska himna, katero je vse občinstvo stoje poslušalo. Pevski del bil jo prav povoljen. Zbori bili so krepki in dobro ubrani, posebno odlikoval se je pa g. Meden s svojim solo v Voglovib „Ciganih" in v Preradovič-Vilharjevi pesmi „Mrtva ljubav". Pevci, posebno pa g. Meden želi so mnogo priznanja in ploskanja. Igra ,,Ženski jok'1 predstavljala se je
; tako dobro, da so celo gospodje, ki slujejo kot jako i strogi kritiki, bili zadovoljni. Predstavljale! gospici Vernike va in Zvonarje v a in gg. Jeločnik, j Dan i lit in Vekoslav smejo s to oceno biti zadovoljni. Mramorni kipi, katero je izvrševalo telovadno društvo ,.Sokol" bili so lepi, a opazili smo tudi par nedostatkov. Splošni utis bil je ugoden in občinstvo zadovoljno na tej predstavi,
— („Vrt.ec. Časopis s podobami za slovensko mladino") ima v svoji 10. številki naslednjo vsebin..: Otrokove sanje. (Iz nemškega po J. N. Vogl-u.) F. Krek. - Marko Bogati in Vasilij
so ga pili zastonj, da je bilo kaj itd. Dalje pripoveduje, da so nesli „možje" gospodu tablo", izvo-livši je častnim občanom, ob katerej priliki so jim gospod kupili sodček piva itd. Aha, si mislim, tu pač veljajo znani stihi:
„Wollt' man zum Minister \viihloa
Mloh bela \Voin, lin, duni! kOnnt es mir nicht tehlen
lici dom Welnj Welohe Reden wollt loh halten, Wie \vilnl' icb das Liud vonvalton, Tranken mussten allo suin —
Voli von Wcin!u
Poizvedujoč po zaslugah in nagibih izročitbe napominane „table-, mi odvrne, da o toni ni nikomur nič znanega, „tablo" so dali, ker je rekel okr. glavarstva sluga, da bode to gospodu vesolje delalo. „Alia dicunt, alia faciunt" si mislim ter pristavim: To bi bilo pa dobro naznaniti vsem takim, ki žele „tabel", a ne vedo za zasluge; junak L. bode že znal z Demostenovo svojo zgovornostjo pripomoči do takih „tabel", poguma in časa ima dovolj, kakor se kaže.
Zgovorni možiček bi mi bil sigurno še marsikaj razodel, da neseni potegnil ure i/, žepa, kat ere kazalec me je opominjal na odhod. Poprosil sem ga,
Bezčastni.   (Po Afanasjevu poslovenil Fr. Hubad.)
— Trapist in zdravnik. J. S. Gorabarov. — Planika. J. B. — Razvaline. — Neposlušni bratje. — Na Angeljskej Gori. J. V —v. — Ne dotakni se tujega, tuje peče. (Resnična dogodba) Zapisal —pr—. Prirodopisno-natoroznansko polje. Sakalj. — Divja jablana. (Basen.) Po Lessing-u. — Listjo in cvetje.
— „Vrtec" stoji za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr.
— (Slap „Peričnik") je po zadnji po-vodnji tudi premenjen. G. Kadilnik, ki je včeraj z nekim prijateljem obiskal slap, nam je pripovedoval, da se je slap za več nego jeden meter na desno premestil. Dosedanji curek je skoro neznaten, novi curek pa jako močan, ker je še vedno veliko vode, da pričaka od vseh stranij. Pot k Peričniku, kakor tudi druge ceste so močno razkopane in razrite, povsodi sledovi gorskih voda. Pot k Belo-peškima jezeroma je na jednem mestu zasut, ker se je hrib udri. Jezeri sami pa sta veliko obširneji nego sicer. Mojstrana sama bila je v veliki nevarnosti in le z velikim naporom posrečilo se je ljudem, da so rešili veliki most. Na nekaterih krajih je voda do dva metra na visoko proda nanesla.
— (Iz Krškega) se nam piše v 3. dan t. in.: Vredno je, da se zabeleži in za poznejšo kroniko ohrani, da smo se tu pri nas še l24. in 25. septembra v Savi kopali. Toplo je bilo, kakor o Kresu, 16 dnij od 8. do 26. septembra zaporedoma. Toplo vreme ugajalo je posebno vinski trti. Kapljica bodo izvrstna, žal, da je bode le malo. Slabše vino bode iz potočnatih vinogradov in iz tacih, kjer je „peronospora" trto napala. Trgatev se je sploh že pričela, prihodnji teden bo kapljica skoro vsa že pod varno streho.   Bog daj srečen krst o sv. Martinu!
— (Razpisani učiteljski službi.) Na dvorazrednici v Bohinjski Bistrici služba nad učitelja Plača 500 gld. in stanovanje. Prošnje do 1. no " vembra t. 1. — Na dvorazredni dekliški Soli v Ribnici služba prvega učitelja. Plača 4jO gld. Prošnje do 28. oktobra t. 1.
naj ml pokaže najbližji pol in peljal me je skoz gozd ter m • dovedel po jako slabem kolovozu na prosto, opomnivši me še na bližnji zverinjak grofa Auersperga. Koliko je jelenov in košut, nesem mogel prešteti, vsekakor je pa to znamenitost In posebnost, ker mi ni znano, da bi se kje na Kranjskem nahajala žival tega plemena kakor tukaj.
V pogovoru, dejal mi je mož mej drugim: Gospod, svet se meša, nadaljuje, jaz pomnim že četrtega gospoda, obiskovali so jiii gospodje iz vseh krajev iz Ljubljane celo taki z rudočim za\ratnikom in križem na prsih, a sedaj je pri nas vse drugače —. Videlo se je, da ima odkritosrčni možiček še marsikaj na srci, kar bi mi bil rad razodel, a ker se mi je mudilo, poslovim se od njega, obljubivši mu, da ga kmalu oluščeni, ogledat si novih znamonitostij njegovega bivališča. Stopim v bližnjo gostilno „Pri jelenu,'1 kjer se z dobrim pilom in jelom okrepčam, potem jo pa mahnem proti Škofljici, pozdravim ondu vrlega narodnega župana, ter sedem na voz, ki me je hitro pripeljal domov. Ob 9. uri zvečer sem že sedel v Ljubljani v Čitalnici ter premišljal, kar sem bil čul in videl na mestu nekdanje Emone.
Po ha j ko v a le C«
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Kodanj 5. oktobra. Ruski car vsprojel bolgarsko deputacijo v soboto opoludtie in objavil jej, kakor se iz dobrega vira poroča, da bode poskušal v sporazuniljenji •/. vlastini, ki so podpisale Berolinsko pogodbo, da se bolgarsko vprašanje mirnim potom reši. Deputacija odpotuje v kratkem iz Kodanja.
Niš 6. oktobra. Skupščina se je včeraj zaključila.
Atene 5. oktobra. Miuisterski smer, sklenil je, da se niobilizijuje pomorske vojne sile in se skličejo pomorski reservisti iz dveh let. Delyannis zauikaval vest Dirittovo o jjrŠIH okrožnici.
Dunaj 4. oktobra. Povodom imendneva Cesarjevega v Sv Štefana in v „Votivkirche" slovesna sv. maša. Pri prvi bili ministri in civilni dostojanstveniki, pri slednji nadvojvode, generali, častniki. Isto tako bilo je praznovanje po vseh drugih cerkvah.
Niš I. oktobra. Skupščina dovolila je jednoglasno, da se vzame 25 milijonov na posodo in da se odda tabačni monopol
Beligrad 4. oktobra. V Nisi zbrani vojaki oddelki odpravljajo se na mejo. Na tukajšnjem kolodvoru ukrenile so se obširno policijske naredbe. Kolodvor je vedno po vojakih zastavljen in nikomur ni brez posebne UStopnice uhod dovoljen.
Niš 4 oktobra. Oboroževanje Srbije je neprijetno dirnulo v S diji. Karavelov želi sporazum-ljenja s Srbijo proti Turčiji.
Poslano.
Na večkratne napade iz Materijske občino v „Slov. Nar.u, v „Kdinosti" in v zadnji štev, „durija" na mojo malenkost, odgovarjam pravici in pnšt.eiiji
OB ljubo, sledeče:
Izmej devetdesetih šolo obiskajočih otrok pohaja prostovoljno komaj šestorica bolj pridnih dečkov trikrat v tednu (in to pri poludnev-nem pouku) v izvanrednih urah nemški pouk, kar lahko priča sam č. gosp. okr. šolski nadzornik Spi cič. Očitanje, da mučim šolsko deco z nemščino, je torej neopravičeno. Onemu Muterijskemu občanu, ki hoče svoje gnjusne rane zakrivati s krinko rodoljuba, je šolska deca in mili naš narod deveta briga. Saj kroš. . .. ji nemajo organa za to. On ponemčuje sam svojo .deco broz konca in kraja. Njegova mlada hčerka celo prepoveduje svoji materi občevati ž njo slovenski, rekoč: „Mama, vlb mi govori, samo slovenski ne, ker me je sram."
Tako odgojujejo naši dični (!) rodoljub' svojo deco. Učitelj, učitelj je vsemogočnemu (tu pa ne mislim Boga) trn v peti, ker je proti njegovi volji v Materiji. Dopisnik sramoti me tudi v zadnji štev. „Jn-rija", da se družim s čevljarji. Sramotno ni, družiti se s poltenimi rokodelci, pač sramotno in po-gubljivo bi bilo družiti se z nepoštenimi ljudmi,
kateri........
V Materiji, 30. septembra 1885.
Štefan Debenjak,
def. učitelj.
prinaša v 19. štev. sledečo vsebino: Dr. Josip Kranjec. Životopis. (S podobo.) — Janez Solnce. Zgodovinska novela. — Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.)
— Iz Sazavskih letopisov. Zgodovinski roman. Češki spisal Vaclav Beneš Tfebiszkij, poslovenil —1—r. (Dalje.) — Pesem o carji Ivanu Vasiljeviči, mladem opričniku in pogumnem kupci Kalašnikovu. Zložil Lermontov. Preložil Josip Kržišnik. II. — Slovenci in Hrvati v Pragi. Spisal Anton Trsteniak. (Dalje.)
— Hrvaški spomini. Spisal J. Trdina. (Dalje.) — Bolgarska — združena! Spisal — t»—. — Princesa Tereza bavarska o Rusiji. — Slovenci 1 Od ustanovnega odbora družbe sv. Cirila in Metoda. — Naše slike. Cesar Fran Josip I. in car Aleksander III. Aleksandrovih — Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dežele. Ostali slovanski svet. — Razne novice. — Slovan velja 4 gld. 60 kr. na leto.
3. oktobra.
Pri Moiid t KrtiBer z Dunaja. — Rautnig iz Gradca.
— Čelešnik iz Trsta. — pl. VVachten iz Gorice.
Pri i: Lohner z Dunaja. — Marterer iz Prage.
Hertaus, Gentili, Strudtholt iz Trsta. — Bajardi iz Gradca.
— Tausig z Dunaju. — Friedrich iz Kočevja. — Brandt, Fuchs, Hukemaver z Dunaja.
Metiorologično poročilo.
1	Cas opazovanja	Stanje, barometra v uim.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
3. okt.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	741-02 m. 739 HO mm. 740 20 mm.	5-0" C 12 O1 C 7-2" (J	brezv. si. svz. si. avz.	megla jas. jas.	0-00 mm.
JZ 0	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73010:«ra. 738 30" mm. 737-40 mm.	3 6 0 11 8 8-4- G	brezv. brezv. brezv.	megla jas. ja».	0-0011, ni.
Srednja temperatura 8-1° in 7-9°, za 5'ž0 in 5-2° pod notmalom. _
Vremensko poročilo 3. oktobra. Visoki zračni tlak po vsej Evropi. Razdeljen skoraj povsod jedrmko-merno, v Avstro-Ogerskej mej r764 mm. na Sedmogradskem in 767 mm. v planinah in na Ceskeru. Vetrovi so le slabi, in sicer zapadnik in severozapadnik. Nebo deloma oblačno. Temperatura nekaj nižja, kakor prejšnji dan. Ob 7. uri se poroča: V liregenci 3-4, Ischlu 7, na Dunaji 84, Pragi 7-3, Budapešti 97, Unglivaru 10 8, Levovu 79, Sibinji 4 9, Kivi 12-4, Gorici 8 4, Poli 11 in Sarajevu 9.9*0. Na jadranskem morji lahko gibanje. Dež od prejšnjega dne samo na južnem Ogerskein v večjih količinah (10 do 2.r) min.) Slabi vetrovi, največ jasno, brez premembe temperature.
IDnajšira, "borza.
dne 5. oktobra t. 1.
(Izvirno telegrarično poročilo.)
Papirna renta.......... 81 »rld. 25 kr
Srebrna renta...... 82
Zlata renta........... 1<!8
5°/0 marčna renta......... 98
Akcije narodne banke ........ 858
Kreditne akcije......... 280
London .... 125
Srebro.........
Napol. 1C C kr cekini f>
Nemške marke 61
'l"/o državne srečke iz i. 18!'4 260 gld 126
Državne srečke it 1 1861        100 gld 169
t",0 avst   zb;tu renta, davka prosta 108 Ogrska zlata renta 4°;'u ^7 „    papirna rt-nta 5"/0      . 90
5»/0 štajerske .•.emljišč odvez ob!ig 104
Doniva reg srečke &•/« 100 gld U5
'.emlj. oM avstr 4'," „ zlati zast listi 125
'rior. oblig Elizabetine zapad železnice 116
?rior. oblfg Ferdinandove sev. železnice lOfi
Kreditne srečki 100 gld 175
Etnđotfove srečke        ...    10 „ Akcije anglo-» ■ str bank«        120   „ 97
Trammway-drult veli 170 glii a v l«4
gld. 25 . 15 , 20 . 80
25 95
25 98
95 25 25 60 25 20
25
75
2.1
75 25
P T7*er mi zaradi brzega odhoda in pičlega tasa ni **J
3i JBL bilo mogoče pri vseh prijateljih Belokrajne osobno 4
* se posloviti, kličem tem potom vsem:
t presrčno na zdravje! ^
^ LJudevtt Jenko, ^
i (582) bivši kaplan Črnomaljski.
C       V Ljubljani, v 2. dan oktobra 1885.
Poštni in tsisgrafni opravi
z jako dobrimi spričevali i«če službe. — Kje? pove iz i prijaznosti upravuišUo ^Slovenskega Naroda".      (566—4) J
Vabilo na naročbo
Jurčičevih zbranih spisov.
Jurčičevih „Zbranih spisov stoji:
I. zvezek, nevezan po......... gld. 1'—
elegantno vezan po......... . 160
II. zvezek, nevezan po......... . 070
elegantno vezan po......... * 1'20
III. zvezek, nevezan po......... . 070
elegantno vezan po......... 120
IV. zvezek, nevezan po......... 0-70
elegantno vezan po......... » 1'20
V. zvezek, nevezan po......... „ 070
elegantno vezan po......... „ 1-20
Ako pa tudi od- y—-v Naročnina za VI.
dajemo vsak posami-   / đo X. zvezek stoji
Sol zvezek, vender Be / Jr% \ 8am,'> 3 gld \ za ele-priporoča, pošiljati na- / H   \ gantno vezanih drugih
ročnino za več zvez-j    t*   3    j pet zvezkov (VI— X. kov skupaj. Naročnina I    fcK^V^ J zvezek) samo 5 gld. znaša za I. -V.|neve- \ Mm^ftJfl^I "irt kr. zani zvezek 3gl.50kr. X^gS$gm/       Naročnina za 1. Za vseh prvih pet Inpo do X. nevezani zve-
vezanih zvezkov 6 ti, zek stoji « gld. Za
V86D prvih deset lepo vezanih zvezkov pa 11 gld. — Naročnina so pošilja najprikladneje s poštnimi nakaznicami pod naslovom: gospod J o s. S tarč v Ljubljani, Marije Terezije cesta 5.
Naročniki prejemajo knjige franco. (22—33) Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zlirane spise" po 60 kr. izvod, ako si naroče skupno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. dru. Jos. Staretn v Ljubljano naročilno svoto
6 fi0,<1- Odbor za Jurčičev spomenik.
Šj. 15.932. (568-3)
Razglas.
V zmislu §. 6 postave z dne 23. maja 1873 (drž. zak. št. 121) se javno naznanja, da bo prvotni imenik porotnikov za 1886. leto o<l I. do S. oktobra i. I. v magistratnem ekspeditu izpolo-žen, da ga vsakdo lahko pregleda in v tem času poda svoje ugovore ali pismeno ali pa na zapisnik.
Po §. 4 imenovane postave so porotniškegu posla oproščeni:
1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsekdar; '
2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za cas zborovanja;
3. osobe, ki neso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi;
4. osobe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranoeelniki in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih ni mogoče utrpeti, za sledeče leto;
5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v jednem porotnem razdobji kot predaji ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pra-tiki. --
Statui M»tii!i v Ljubljani,
v 27. dan septembra 1885.
Župan: G ras seli i.
Velika partija wn-m
ostankov siiif »a
(po 3—4 metre i, v vseh barvali, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetj i, ostanek po 5 gl.
. <- Storclt v Krnu.
A'- bi sC bi ',0, ne dopadalo, ne more zamenjati. Ir.jf '., proti potsiljatvi marke za JO kr.
BTi««t »••••• IJ5S5B ••<»•»••••»«*»
ve Gotovi zaslužek!
Brez kapitala in rizike
more si tsakdo m prodnjo avutro-OKfrakih državnih In premijskih *r<« k proti plačilu na obroke po post. čl. XXXI. z leta 1883
vsak mesec 100-300 lili zaslužiti.
Ponudbe, v katerih se mora povedati, s čim se je dotičnik do sedaj pečal ni (526—6)
INTKRHAT. .W\o\rE\i;\l,EDlTIO.\LEOPOLD LANG
itn !ini|m-.ii». llonitheagasse 9.
Odlikovana sedmograška
gorska vina
v steklenicah in *-»..<I«-K i d
z jamčeno
prirodno čistoto
priporoča       (544—3)
pro«1aja vina,
Sdi&ssTo-urg-
na Sedmograškem.
Cenik In poskušnje zastonj in franku.
ZaMlopnik sa Kranjsko i
Julij Schillinger v Ljubljani.
Marij inceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstne zdravilo zoper vse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper neilait do Jedi, slabi ielodeo, ■mrdočo sapo, naplhne-nje, kislo podiranje, 161-panje, katar v želodol, zgago, da le ne nareja peaek in pieno ln ilez, zoper zlatenioo, gnjni ln bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v že-lodcl, preobloienje želodca z Jedjo aH pijačo, drve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
Grln-vim SBftlOfrat Lekar V. itrmij« Kremsier, Moravsko, ■ledna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane
•'{•> /»»••
Frave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabrlel Piccoli, na Duniijskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na PreSirnovera trga. V Novom mestu: lekarna Dom. Uizzoli. lekarna Josip Bergmann, V Postojni: Anton Le bati. VGo-i ci: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini:
lekarna liiobael Guglielmo. V Celju lekar J.
K n p f o r s o h in i e d. V K r a n j: lekar D r a it, S a v n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A;, Koblek. V SeŠanii lekar Ph, Uitsch.'l V (irnomlli: h kar Ivan BlaSek'. V Skofjej Luki: lekar Karo I Publani V Reki: lekar A nt. Mizzan.
HT Svaritev! Kei se v zadnjem časa naš iz-delek posnemale In ponar^la, /.iit:i prosimo, naj se kupuje samo v sgoraj navedenih zalogah Iti \>>u\ naj se osobito na ta znamenja: Prave Mat-ijinceljake kapljice za želodec morajo imeti v sklonico vtisneue besede: Eehti' Mariazeller MagentropTen — Brady i Dostal — Apotbeker, sklenica mora biti zapečatena z našim Origtnalntm pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba MarijirieMj-ike matere božje, morii biti poleg te podobe utisneno sod-niJHko spravljeno vafatveiio anamenje in zavoj mora bili zapečaten z našim varstvenim /.»»ino-nfcin. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teb znakov istinitosti) naj su zavržejo kot ponarejeni iu prosimo, naj se nam taki Blučaji takoj naznanijo, da bodo BOdnijskl kaznovani izdelovalci i'i -uodajalci. (90-34)
'i a ni i i in n     i i.n—i« i    111
V NARODNI TISKARNI v LJUBLJANI
dobi su knjižica
isonica
SpiMul duhoven l|ul>ljiiuh1(«>< •konje«
Cena lO icr.
Cisti dobiček te knjižice namenjen Je v podporo ■lovenskega Šolstva osnovani „Družbi sv. Cirila in Metoda". (518—7)
CD
laej >-
bd
13—
Gostilnica in pekarija(8_1)
blizu železnice, dobro obiskovana, da ll sobi za trost", 1 posebna soba in 3
Izilatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez ni kar.
v ieojeo trgu na l)«»l<*iijNltem,
se v najciu.   K goBtllniol pripadajo
sobe za sianovanje, velika knliinja, čumnata, velika klet, ledenica, velik lilov in lep gostilniški vrt. Pekarija dajo dosti dobička in e odda tudi lofiena "JT od goatilnioe v najem; na željo da se v najem tudi y.<*mljiAee. — Kaj cajs wr s 11 Izve \ Fran Miiller-jevem Annonoen-Bureau v Ljubljani. JjL
; l fjH»| jr^Hjjjj > ¥ ¥t Mj4j H"fr ij
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne",
1
14