Ninina plačana v goiovi«. Porozna iierilka D,* r_ ŠTrA. 132. . • i J L-BIjJ v sreda, 16. ju lil ja 1926. LETO II* K£ECsmi&aasjmEmx£* Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 18. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. ‘Falzifikatorska debata. Končno je prišla Slovenija še do tega, ji je strankarstvo naprtilo falzifika-2“ debata Ali 80 falzifikatoiji v vr-v vr^a’1 SLS, tako se vpra-bdti gl ensi'a iUVJlcst in ne more do-Jn v f0,iasile°a in Preciznega odgovora. KnJ! le višek vse te afere, kct je P'Sal g dr' Zerjav ministru d - •sume iu , ll^e zunanjemu je — po v Ninčiču pismo, v katerem Bil, >> duhovnika iz Ljub- Dogovor o ameriških dolgovov sprvjet. ničesar ' /*eijti\j sicer nimam ni JfcrktP"0U Bailetu’ toda mislim, da ***»!% terenu, kjer on po- čaet nmlft- ^ Prepričanje in & ni'inister, da pošljete tja uradnika, ki ni "klerikalk n/oSTf je bil°’ da se b0 z ozir0111 Sihu:n T mma razvila v slovenil a polemika Prot' temu, da . c 15a pritisk neresornega ani- nisti a premeščajo zato, ker so klerikal-C1. Dejansko so tudi vsi slovenski listi — razrven seveda esdeesarskih — proti taki metodi odločno nastopili. Toda debata je skoraj zašla čislo v drugo smer. ie Jutro« o stvari molčalo, ^radafd 2 cCitkcm, da klerikalci dr. žerio rzavne akte in nato odobravalo je »Jut,-«' °V nastcP- t>0 daljšem času pa Dririh-?/ uastGpil° s trditvijo, da ie Pobral dr. Kulovec falzifikat ker v d, Žerjavovem pisnu, „i bilo ^čeno naj pride na Barletovo mesto S , ki obvlada tudi domači slovenski ^’ Eckt, temveč, ki obvlada i naš slovenski pismeni jezik. **» nato so se dogodki vršili tako-le: le i ne,del-!° -*e °bjavilo Jutro« faesimi-ni- i ^e-rjavovega pisma (toda le zad-% rdel) in dr. Ninžičev podpis V to reli pa je nato objavil Ui' Sledečo izjavo dr. Kulovca- ij . nee'! da je faksimile, kakor ga nrinT1*01"’ deljsko »Jutro« falzifikat pr^otn”6' teksta.« «*r*’®tnega .) *redo je objavilo »Jutro« še faksi-!* se dveh podpisov ter izjave dr. Žer-vih*’ ^r’ ^!ainei'.ia in St. Viranta. Iz pr-nalndvel1 iziav izhaja, da je bilo origi-I}; ’ 0 Pismo dr. Žerjava 7. t. m. in 9. t Beograd, 16. junija. Finančni odbor je na svoji včerajšnji seji vzel v razpravo pcgcdbo o odplačilu naših dolgov v Ameriki. Govorila sta Pušenjak in De-metravič, ki sta priznala potrebo te pogodbe iu naglašala, da^bi se bila morala že prej skleniti. Ker pa se ne strinjata z vsemi določili pogodbe, bosta glasovala proti njej. Nato je povzel besedo dr. Kumanudi* ki je poudarjal, da ta aranžman z Ameriko ne spada med najugodnejše aranž-mane. Verjame pa rad, da boljših pogojev ni bilo mogoče doseči. Primerjal je naše pogoje s pogoji Italije, ki Ameriki v resnici ne bo plačala več ko 20% .svojih obveznosti. Mi nismo dosegli niti takih pogojev, kakor jih je Amerika priznala Belgiji, čeprav naše trpljenje in mučeništvo ne zastaja za belgijskimi. Med tem ko so se Belgiji odpustile skoro vse obresti do zaključka pogodbe in Belgija tudi ves čas, dokler bo odplačevala dolg, ne bo plačala nobenih obresti, smo mi v tem pogledu mnogo na slabšem, ker moramo za sedem prešlih let plačati obresti po 4%, za naprej pa po 3%. Pa ne samo, da plačamo ohresti, temveč moramo plačati tudi kupljeno staro robo, t. j. takozvane ameriške likvidacijske topove, ki jih je vojno ministrstvo nabavilo 1. 1910 v Parizu. Za prvih 12 let po zaključku aranžmana ne bomo plačali sicer nobenih obresti, a za zadnjih 7 let zahtevajo od nas visoke obresti po 3 'A%. — Od resnične vsote našega dolga pa boni o plačali v resnici pač samo okrog 35%. Dobra stran tega aranžmana je ta, da so anuitete prvih let tako nizke: samo po 200.000 dolarjev, tako da jih bo naša država lahko utrpela. Razen tega bo ta aranžman prav koristna baza za ureditev naših dolgov v Angliji in v Franciji. Dr. Kumanudi je dalje grajal staro slabo prakso prejšnjega finančnega ministra, ki jo je osvojil tudi sedanji finančni minister: Nasprotuje zakonu o državnem računovodstvu, če se prva anuiteta, ki dospe 15. junija t. L, izplača iz presežkov državnih dohodkov, ki jih niti ni: Govornik zahteva pojasnilo o nabavi in uporabi materiala in ameriških likvidacijskih topov: koliko je bilo nabavljenega in koliko je vse to stalo. Nato je govoril finančni minister dr. Perič, ki je dal nekatera pojasnila. Odbor je nato prešel k glasovanju o tem zakonskem načrtu ter je bil načrt v načely sprejet s 17 proti 3 glasovom. Za načrt sta glasovala tudi dr. Kumanudi in Voja Veljkovič, tir. Sečerov se je vzdržal glasovanja, ostala opozicija pa je glasovala proti. Pri razpravi o podrobnostih sta dr. Kumanudi in Voja Veljkovič zahtevala, da se spremeni čl. 2 zakonskega načrta v toliko, da se v njem naznači proračunska partija, iz katere naj se izplača prvi obrok v višini 200.000 dolarjev. Ta obrok je treba plačati ravno 15. junija t. 1. — Minister za finance v to spremembo ni hotel privoliti. Zato so vsi cpozicio-nalni poslanci pri lasevanju o podrobnostih glasovali preti. Odb.tr je prešel nato na drugo točko dnevnega reda: odobritev kredita 10.000 dinarjev iz 7%nega posojila za popravilo pota iz Bodenskega Broda v Šamae. Ko se je prešlo na tretjo točko: repre-zentacijsike doklade velikih županov, je radikalni poslanec Pešič zahteval, da’ se to vprašanje edgodi, dokler ne pride finančni minister, ki bo dal pojasnila. Minister je namreč zaradi poslov v svojem kabinetu malo prej zapustil sejo. Predlog je bil sprejet. Podaljšanje stanovanjskega zakona, NOVE PRAVICE HIŠNIH POSESTNIKOV. Beograd, 16. julija. Minister za socialno politiko dr. Simonovič je dobil pooblastilo, zaprositi Njeg. Vel. kralja za dovoljenje, da podpiše ukaz, s katerim še predloži narodni skupščini zakonski načrt za podaljšanje sedanjega stanovanjskega zakona. Veljavnost tega zakona poteče v novembru t. 1. in se bo podaljšala sedaj za eno leto. S podaljšanjem zakona se bo htoratu omejila pravica do rekvizicije in do dodeljevanja stanovanj. Pravico do dodelitve stanovanj bodo imeli v bodeče samo še državni uslužbenci, upokojenci, invalidi in delavci. Po novem zakonu najbrže za stanovanja z več ko tremi sobami ne bo veljala nobena omejitev. V zakonu se bo posebej naglasilo, da je to zadnja etapa, s katero se podaljšuje še stanovanjski zakon in da prihodnje leto nastopi že normalno razmerje ponudbe in povpraševanja. Pašicevci proti dr. Hrnčiču. - -*vv v«i. ubijava «. ***• v* i/i i dostavljeno, fotografi rano da ° Jeleno1. Stanke Virant pa izjavlja, J« pismo pri njem na ogled. Ccasil() Pa objavlja »Slovenec«' na »vodnem mestu sledeče: Danes (15. t. dr J6 ,pos,ailec dr. Kulovec zun. min. ki o- In< 1(11 Pokazal takozvani faksimile, ga je priobčilo nedeljsko »Jutro«. Ob-nr.'' 111,1 Jf fJ’avil, da je to p o t v o r b a J da h0Če t0 tlldi do- y ' •' r' je postal zelo nervo- •en m je ostro obsodil dr. Žerjava, ki * ]e zlorabil njegovo zaupanje. (Tz Ze-r-Mvcve izjave to ne -sledi, op. ured.). ■' Je dr. Ninfič konferiral o tej stvari Beograd, 16. junija. Glede na vprašanje beograjskih konvencij sc «e včeraj sestali predsednik vlade Uzunovič, zunanji minister dr. Ninčič in trgovinski minister dr. Krajač. Dr. Krajač je preje zahteval, da se v beograjskih konvencijah napravijo nekatere spremembe, na t!6erajšnje,m sestanku pa je pristal nhiii,’ se konvencije sprejmo v taki p ! , akor so predložene. ie Dri^bfvo °k('1!(-u r®da dokazala, da dr. Ni,« S*“, kSTiia,h df'el Ninči&va miroljubnost v ikoSo' mm interesom in mu 0gitajQ, da vodi sentimentalno politiko, medtem ko naši sosedje trošijo milijone za razdomo pro-Fe • Nin&6e'va okolica pa tixli, da nihče niJa dr' Ni,U:i('a ta''° močna, da je trati kot onia.iali- Ne more se sima-»i točno dX,°/iegwe PoMke, če se moralo biti konvenH^V d“ katei'egf bi ščini. Zato Ninčieu pač ni treba izvajati nobenih posledic. PAŠIČEVCI PRIPRAVLJAJO VELIK SHOD V JAGODINI. Beograd, 16. junija. Kadikalski poslanci za moravsko okrožje so na izrečno željo^ g. Pašiča povzeli iniciativo, da okrožni odbor radikalne stranke za moravsko okrožje skliče za 27. t. m. v Jago-dini velik radikalski shod. Na ta shod 11101 a priti 50 radikalskih poslancev, to ,ie toliko, kolikor računajo, da je v klubu Pašičevih pristašev. Jagodina je bila izbrana zato, ker je tam pokopan Svetozar Markovič. — To je volilni okraj Na-stasa Petroviča. NAMERE PAšICEVCEV. Beograd, 16. junija. Pašičeva skupina se marljivo pnipravlja na veliki radikalni shod, ki naj bi se vršil 'prihodnji mesec v Kragujevcu. Na tem shodu bi imel špe-eielno govorili tudi Pašič, ki je pred 10 leti imel tam prvi ishod radikalne stranke. Na ta shod bodo prišiti radikali iz vseh krajev Srbije. Shod bo značil nai-vecjjo manifestacijo radikalne stranke in naj pokaže vso njeno moč. Na shodu se bodo storili sklepi, ki bodo nad vse važ- nefa pomena za današnjo situacijo. ___________ Paši je odšel v Karlove Vary za nedoločen čas in čaka, da se pripravi vse potrebno za to zborovanje. Ko se določi dan tega zborovanja, pa se Pasic povrne v Beograd. Temu shodu pripisujejo pomen ne samo vladni, temveč tudi opozioionalni krogi. Ti pričakujejo, da bo Pašič na tem shodu napravil isto gesto, kakor jo je napravila v julija leta 1924 pred nastopom Davidovičeve vlade. Takrat je imel Pašič zborovanje v Beogradu v hotelu' Pariz. >ia shodu je radikalna stranka sprejela resolucijo in v resoluciji zahtevala volitve. — Če se zdaj zgodi isto kot takrat, utegne nastopiti enako iznenade-nje .kakor takrat. Opazilo se je, da so imele nekatere avdience v Topoli namen, sondirati teren za volilno vlado. Ta sondiranja niso bila ugodno sprejeta. Dalje se je opazilo, da kralj ta dva dni, kar je v Beogradu, ni sprejel nikogar v avdienco razen zunanjega ministra, ki je moral odpotovati na Bled. s Pribičevičem, min. ,nreri it in še nekaterim; a 1 Uzunovicem in se neicatei 11111 drugimi radikali I/ javii je, da bo o tej stvari kasneje dal svoje mišljenje. J Predvsem bodi konstatirano: šlo je za premeščanje uradnika iz strankarskih vzrokov, debata pa se vodi o tem, kdo je falzificiral. Kakor vedno, tako se je tudi sedaj spravila debata srečno na stranski tir. In sedaj še to gerostasnost. Obstoji dokument in mislili bi, da je vsaka debata o tem, kar je črno na belem, nemogoča. Ne tako pri nas, ker prišli simo DR. NINČIČ ODPOTOVAL NA BLED. Beograd, 16. junija. Sinoči ob pol 8. je dr. Ninčič z brzim vlakom odpotoval na Bled na sestanek Male antante. Pred odhodom ga je še kralj sprejel v avdienci. že tako daleč, da se javno razpravlja o teni, kdo je dokument potvoril. In očitki falzifikatorstva lete na prve voditelje naših dveh vodilnih« strank, b raj Pa bomo mogoče doživeli še to, da bo falzifikat o rsivo postalo strankarsko vprašanje. ,Pa ie sam'- vprašanje poštenosti in zato mera biti to vprašanje takoj reše-no m potem mora priti tudi obsodba. \ endar nismo Madjari, da bi iz patrotič-110 strankarskih ozirov trpeli falzifika-torje. KONVENCIJE BODO V PETEK SPRE JETE V SKUPŠČINI. Beograd, 16. junija. Včeraj popoldne so se ponovno sestali Uzunovič, Ninčič in Pavle Radič. Na sestanku je prišlo do končnega sporazuma v vprašanju konvencij m v vprašanju, kdaj naj pridejo na dnevni red. Konvencije pridejo na dnevni red v petek. Ta dan dr.' Nin-cica najbrž ne bo v Beogradu. Zato bosta podala poročilo dr. Otokar Rybaf in Ranislav Avramcvič, ki sta bila na konferenci pri sklepanju teh konvencij Ta-ko bo sklenil ministrski svet in bo s tem stvar likvidirana. Vladni krogi so vče- nth 'at7eVa\da konvencije m tehnič-'af se 11'sc prišle v skupščini a vrsto. Dr. Ninčič je prišel malo v zadrego napram italijanskemu poslaniku Bodreru, kateremu je obljubil, da bodo beograjske konvencije kakor včeraj prb sle pred skupščino. Organizirana desorganizacija. Šijom naše države se ravnokar vrše razni so mu podarili pisalni stroj? Saj se parla-go. podarski kongresi, shodi in sestanki pri- mentarizem vendar ne izčrpava v skupšči-dobitnih, proizvajalnih kakor tudi trgovskih narski aritmetiki, po kateri pe ijubi izvolji krogov. Na vseh njih bre? izjeme padajo ■ deli usode v deželi vedno tisti, ki se je rav-tožbe in obtožbe, ena uipravičenejša od dni- j no naposled izkazal kot grand Champion v ge, radi že legendarne malomarnosti naših, ! kuloarskih manevrih. Pa tudi demokracija kaotično vrstečih se vlad. In kakor za tekmo j ni istovetna z volilno pravico, razširjeno mase formulirajo različno popolni predlogi raznih kolektivnih zahtev; ni še izginil iz njih ves optimizem, s katerim so ti krogi pred leti sugerirali samim in drugim iluzija o ve- let. ...„--------- likem bogastvu našega narodnega gospodarstva, silno pa že veje iz, njih duh resignira-ne nezaupljivosti, ki se izraža bolj v tem, kar se ni izrazilo, nego v tem, kar se bolj na obče zahteva, v splošnih, ohlapnih stavkih, ki hočejo povedati mnogo pa ne povedo nič ali malo konkretnega. Saj se iste tožbe ponavljajo že dolge, leto za letom, venomer z istim bornim realnim uspehom. Ob dvanajsti uri spusti Beograd kakšno malenkost, iz čiste zadrege, kot intermezzo v brezmejnih akupsčinskih logomahijah. Gospodarski svei v nameravani obliki in ob nameravanih pogojih so gospodarski krogi sploh odklonili, načrt o bilančni revalorizaciji ne more zadovoljiti niti onih maloštevilnih, ki se sploh bodo mogli z njim okoristiti, o nameravani reformi občne uprave | 6e čujejo zelo pesimistični glasovi, obrtni kredit je za desetletje namenjen le maloštevilnim ljudem, tiskovni zakon nas je pahnil za desetletja nazaj in načrt o zenačenju davkov je pota naivnosti in takih upravnih ne-ni-ožnosti, da se bodo ljudje, ako se zares uveljavi v sedanji obliki spominjali na današnjo inizerijo kot izgubljeno obljubljeno j deželo. To so le nekatere nezgode, ki prete j gospodarstvu in vsem. In nič neobičajnega j gari na dekle in otroke, in z možnosijo, da danes še orješ kot rekrut-državljan, jutri pa se kot političen general vsedeš na ministrski stolec. Vse to in kar je v zvezi s tem, je le gola mehanika, morda dobra za slučajne imetnike državne oblasti, ne pa tudi za vise državno prebivalstvo. Naš parlamentarizem ni rentabilna, ker se politiki ž njim ie igraj«, ker se porablja le v svrhe, za katere ni v pr v; vreti namenjen. Vsa ta umetnost obstoji pri nas v seštevaniu in odšte vanju glasov in kombiniranju aritmetičnih šans. Vse se zgodi nekompromisno, se uredi mehanično z ravnilom in šestilom, malokomu v korist in v škodo \ sem drugim. Pa bi moralo biti čisto drugače: parlamentarizem o o mo lija vendar načelno transakcijo, pogajanje in medsob-ojno urejeno pobotavanje, tako da pride na sredi ceste kakor večina tako manjšina do minimalne svoje zahteve, demokracija pa je mišljensko načelo, generalni števec z;> mnogoštevilna sodobna stremljenja, zlagajoča •se v tem, da se meri, kar je socialno e.iako, z enakim, kar pa ni enako, po neenakih, specialnih merilih, vedno pa v medsebojni zvezi in zavisnosti, tako da pride vsaka socialna vrednost v sistemu vseh socialnih vrednosti do one velja-j ve ki ji gre po naravnih njenih odnosih k drugimi, in se v uniformiranosti, kolikor je nujna, ohranijo življenja zmožne individualne in skupinske avtonomije. Demokracije e ne oodaria in se ne vzema kakor blairo. izraz, marveč usodna (tatale). — 2. Boji se, da bodo sodelujoči ljudje kvarili. Anton .švehia, min. predsednik, Praga' 1 Da. - 2. Da. Kako se je izjavil Cankov, senv že povedal. Pierre Villard. predsednik podr. Lige narodov v Lvonu in A. Wieniavski, poljski minister. sta precej enaka v odgovorih. Pozdravljala misel samo,' a dvomila o izvršljivosti. In tako dalje. — Ali še kdo dvomi, da ni zbudila Panevropa splošnega zanimanja? la toliko je za prve Iri leta povsem dovolj! Nekaka udanost v usedo je prešla v slovesne besede, trpna udanost, ki se pojavlja znnraj, kadar je kakšno socialno zlo že postalo ne-iztrebljiva navada in se je njegova predstava ukoreninila v misel ‘kot o nečem, čemur ni mogoče uteči: Prepričanje, da je nož parlamentarizem groteska in nerabno orodje naša demokracija pa žalibože se^ pretežno le laž, je postala skujma last zadolzene naše industrije in »proletamiranega kmeta, kakor pravno zasužnjenega uradnika, tako delavca ki s strahom opazuje, kako se obrat za obratom zapira in kako narašča rezervna armada nezaposlenih. Pa kaj je naposled čudnega v tem, Ln ali je sploh že možnost podana pri nas da se im parlamentarnih tleli. zares pobota uradniška heda s politikovo vladiieljnostjo. delavčeva nizka mezda » kapitalistovim dobičkom. krajevna samoraslost s potrebo močnega unitarizma? Pravimo, da ni, enostavno zato, ker nismo zreli za pravilno ukori ščanje tako komplicirane socialno-teh-nične naprave, kakor je parlamentarizem, in ker smo cd demokracije prevzeli le foi-iiiule, nismo se po navzeli tudi njenega duha, in kor dejanski živimo v dosti hujšem absolutizmu, nego so ga bili vajeni naši očetje in dedje. Tedanji absolutizem je iskal obstojno oporo in opravičilo vsaj v dosled-nji gradnji ljudskega blagostanja, medtem ko se maš demokratični absolutizem ozira edino na sebe, ne meneč se za to, da je zapravljamo že napravilo glavnico in se ži-v-1 jenska niera vsega prebivalstva niža od dneva do dne. Kako naj bi pa tudi razume- li zrni sel demokratične vlade in sploh demokracije, ko se 7.a njo — maloštevilne izjeme pridobitnikovega presežka, kulturne skupnosti vede in vere, relativne vrednosti vsega, kar se imenuje napredek. Vsega iega Ob prevratu nismo bili vajeni in nismo vajeni dane£, ne mi Slovenci, ki smo izčrpavali svoje energije v jezikovni borbi, ne Hrvati, ki pijani velikih besed, niso proti Madjarom zaiali izrabiti niti svoje, za tedanje dobe zelo široke avtonomije, in tudi ne Srbi kljub vsemu zunanjemu demokratičnemu kinču, s katerim so jim, včasih malo preveč orientalsko, vladali beograjski despoti. V petih letih se ljudska miselnost ne preorijentira in se v podzavedni avtomatiki ne zasidra demokratičen čut kot življenska navada. Temu dosledno je tak parlamentarizem le tehnika in prazna pohodil, stroj, ki gre kolikor-toliko pravilno sicer, toda na prazno. 'Navajeni na absolutizem nemških, mažarskih in orientalskih samodržcev narodi naše države že 7od-pisala konvencije. — Davidovičevi demokrati so vložili zakonski načrt, po katerem naj se izpremeni čl. 4 uradniškega zakona, ki govori »0 preiskavi glede premoženja uradnikov, poslancev in ministrov. Po predloženem zakonskem načrtu se ima izvršiti taka preiskava uradnikovega premoženja, *če to pismeno zahteva vsaj 10 državljanov, za preiskavo o izviru premoženja poslancev in ministrov pa je potrebna pismena zahteva 25 poslancev. Nato je prešla skupščina na dnevni red in se je s poimenskim glasovanjem izvolil odbor za proučavanje zakonskega načrta Ljube Jovanoviča o raztegnitvi srbskega občinskega zakona na Bosno d« Hercegovino ter slovenskega na Vo^,v, in0 , o takojšnjem razpisu občinskih volitev \ bo-sni in Hercegovini ter Vojvodini. -r Oster nastop Vojjc Marinkoviča proti radikalom in nevrednim poslancem. Na nedeljskem in zelo dobro uspelem shodu demokratske stranke v Petrovcu je govoril tudi Voja Marinkovič. Pozival je vse na čim večje delo v narodu, ker je treba danes pokazati moč ki jo 'ima demokratska siramka med narodom. Prihaja čas, ko mora ona priti na knmilo. Radikalna stranka je v teh 4. letih, odkar je na vladi, dokazala, da za vladanje ni sposobna. Radikali so pozabili, da ni dolžnost stranke, če pride na vlado, da nagraja svoje ljudi temveč da vodi državne posle. — Današnja skupščina ni delala niti deset dni. Razne opice, ki so izvoljene za narodne poslance, delajo samo škandale. V dveh mesecih je b-il grotov sedanji škanda- lozni prerrčun, a takoj nato se je hotelo cd-goditi ‘skupščino. Tekom vsega leta ni bil niti en dan posvečen skrbi, da se odpravi sedanja gospodarska kriza. Neki minister je celo izjavil, da gospodarske krize ni. Po tem lahko sodite, koliko se sme vrjeti takim ministrom. En sain dan se je samo nekoliko govorili o stvareh, ki nimajo nobene zveze je bil izgubljen, ker 'so radikalni poslanci govorili o tsvareh, ki nimajo nobene zveae z gospodarsko krizo. — Sedanja vlada ne more dolgo ostati. Naša naloga bo, da popravimo to, kar se je dosedaj zagrešilo. Govori se o vstopu demokratov v vladno koalicijo in da delimo vlado, ko plen in posestvo. Kadiikalna stranka je nesposobna, da stori količkaj dobrega. Čakamo, da pride naš tre-notek. Nikdar se ne moremo vezati z nesolidnimi ljudmi. Verujte nam, da bomo delali samo v dobro države in da bomo na -mestu, ko bomo morali izvleči državno kolo iz blata, v katerega so ga spravili radikali. — Uzunovič o demokratskem shodu. V razgovoru z novinarji je .dejal g. Uzunovič tudi sledeče: v nedeljo je imela demokratska stranka zborovanje v Petrovcu. Po mojem mnenju je ta shod imel uspeli in sicer v temle smislu: Na tem zborovanju je bilo, kakor pišejo listi, okrog 5000 ljudi, najbrže po večini demokratov. Smatram za koristno, da slišijo tudi oni, da se utemeljeno ne more delu vlade nič očitati. Najbolje to dokazujejo govori na tem ishodu. Iz teh govorov so se poslušalci uverili, da opozicija prav pogosto nastopa proti vladi tudi takrat, kadar ji samo delo Vlade ne nudi razlogov za grajo. — Davidovie. je tam po svoji navadi govoril o korupciji in o gospodarski krizi. Prvo in drugo vp raša n je se 1 ^ te dni obravnavalo tudi v narodni s P- ni. Vsaka stranka je lahk?.,^v^“ptn vnr ,-je imela povedati. Za rešitev p g [ šanja je bil izvoljen poseben anketni odBor. Ta odbor dela in treba je počakati na rezultat njegove preiskave in njegovih zaključkov. Torej: vlada dela in bo storila vsa, kar je v njeni moči, da to zlo, kolikor ga je, ozdravi in odpravi. — Kar 6e tiče gospodarske krize, je opozicija skušala, tu iskati svo-ie strankarske interese, toda v tem vprašanju ni uspela. — Izenačenje davkov bi moralo biti sklenjeno še pred koncem zasedanja. Po povratku v Beograd je sprejel kralj niinh^1™^'' predsednika Uzunoviča v avdienci, umi -vič je kralju poročal o aa L Sporoča se, da je kralj izrazil žeji-. 1 ' vsi skupščini predloženi aakanski ^načrti sprejmejo še v tem /usedanju in da se zlasti sprejme zakonski načrt o izenačenju dav- U<>= Ljuba Jovanovič prodira v Vojvodino. V Subotici se je vršila velika konferenca pristašev Ljube Jovanoviča, da se sklenejo vse potrebne priprave za velik shod. ki ga bo imel v Subotici Ljuba Jovanovič. Ko-nJe-rence se je udeležilo nad 300 volilcev, med njimi tudi precej Hrvatov in Madjarov. — Mnogo se komentirajo v javnosti tudi pogosti sestanki Ljube Jovanoviča z dr. Ninlh-čem. - -sa';l cona i Solunu. Ministri Vujičič, Trifunovič in šupenina so se vrnili s svoje-ga službenega potovanja v Solun iu podali zelo žalostno sliko o stanju naše svobodne trgovske luke v Solunu. Po mirovnem dogovoru bi morala ta cona obsegati 94.000 -'nm tf' nietrov, a meri dejansko samo oo.OOO. Razliko naj -i dobi naša država pu prijaznem grškem nasvetu s tem. da zasiplje toliko morja, kolikor ji manjka zemlje. — Ministri so obiskali tudi Bitolj in morali kanst.-lirnt!, da i zgleda danes Bitolj, ki je /.a Kemisom od vojne največ trpel, tako, ka-k or, da bi se vojna nehala šele pred par me* seci. (Kakor se iz tega vidi, vojme odškodnine ne pridejo do Bitolja. Interesantno je tudi to, da je Biiolj središče na žitu silno bogate pokrajine, da pa nima niti enega mlina in gre žito v Solun in Skoplje, odkoder se pošilja nazaj v Bitolj moka. = Gospodarske težave Rusije postajajo večje. Deficit v državnem gospodarstvu husije raste še vedno in sovjetska vla-f da je vsled tega v najveojih neprilikah. Ka- ' vse kapitalistične, vlade, tako se tudi .a Pc,,na5a z običajnim sredstvom s povišanjem davkov. Tako je bil te dni zemljiški davek povečan od 20 na 40 odstotkov, .j Obenem je začela sov jetska vlada energično 1 akcijo proti keruptnemu uradništvu. Po\seb krajih Rusije je postavljena posebna gosp*>-darska spionaža. Sovjetsko uradništvo je *.ega precej razburjeno. Predsednik K i ko v je i7dal oklic na trgovce, da pozabijo na prejsn;e neprilike in da priakooijo sovjet-sik vladi v sedanji težki finančni krizi na pomoč. Brez dvoma je da se bo iz tega apela rodila nova koncesija sovjetov privatnemu kapitalu. Ravno vsled tega pa je tudi Pri' čakovati, da bodo sovjeti sedanjo finančno krizo premagali. = Spor med Anglijo in Rusijo zaradi podpiranja angleških stavkajo&ih delavcev h \ strani sovjetov se je poostril in Anguija je izgnala sovjetske a oren i«. O spoi‘u se bo v kratkem i-a”i>r“v*J*'0 ‘udi v parlamentu Ln angleška vlada najavlja zakon, po katerem bo prepovedana sprejem denarja od tuje sile. Obenem pa naglašajo tudi vladni krosi, . da so izjemni zakoni še v veljavi in da jihM bo vtlada z vso strogostjo uporabila, če bi še" nadalje skušali sovjeti z denarjem ščuvati k revoluciji. Vsled sovjetskih podpor, da je izgubil štraj svoj gospodarski značaj in postal čisto političen. Kratke vesti. Mednarodna novinarska federacija se ustanovil po sklepu pariške mednarodne novi- j nareke konference. Abdelkrim bo izgnan s svojimi ženami, otroci in spremstvom na Madagaskar. Pansralos je razpustil samostansko organizacijo na Atosu, ki je bila preko 1000 let stara. Španija bo izstopila iz Zveze narodov, kakor poročajo španski tisti. Položaj na Kitajskem se je poostril, ker je pnslo do odkritega konflikta med Cang- . solindom in Vupejfujem. Nemški premog iz Porurja 'se je pričel v ‘ velikih množiiiah izrvažati v Anglijo. Aniorikam-i sc se pričeli pogajati za odkup francoskega telefonskega omrežja, ki je last privatne dražbe. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Opera. •Začetek ob pol 20. uri zvečer. 10. 'uaija. sreda: Glumači. Gianni Schiochi. Red F. 17. junija, četrtek: Figarova svatba, premiera. iRed C. iH. junija, petek: Večni mornar. -Red E. 19. junija, sobota: Figarova svatba. Red B. '20. junija, nedelja: GroTica -Marica. Izven. PREMLTERA MOZARTOVE OPERE >T?IOA-ROVA SVATBA-:. f ljubljanski oper-i se vrši v feirie^, dne 17-i. m. ob pol 8. uri zvečer. To je prva vpriz0' ritev te prek-aisne opere na slovenskem odru-Moza.rt je bil eden največjih glasbenih ?en! jev 18. stoletja in tudi sedanjega časa. IwC“' no njegovo nadarjenost izpričuje dejstvo, d1' je nastopal javno žo kot sedemleten deček v Parizu in drugod. (Napisal je dolgo vrslo glasbenih det, ki mu jamčijo neminljivo slavo. Napisal je nad 10 oper, izmed katerih so: Figarova svatba, 'Don Juan, Cosi fan tutte in Čarobna piščal, najpogosteje izvajajo. 'Opera »Figarova svatba« se je prvič javno izvajala leta 178(i -na Dunaju. Vsled takratnih splošnih intrig med glasbeniki pa je delo popolnoma propadlo. Leto zatem so izvajali ^Figarovo svatbo v Pragi in tu z večjim uspehom. Publika je bila tako na šena kakor še pri nobenem delu. Iz Pra^' je šla Mozartova slava po vsem svetu in **}' garo« je ostal na repertoarju vseh odrov m narodov. To Mozartovo delo zavroma danes med vsemi komičnimi operami svetovne li- , terature prvo mesto. Figarova svatba je opera polna najlepših melodij tako v solotočkah .kakor tudi v duetih in celiih ansamblih. Glasba je plasična v pravem pomenu de, delo samo pričenja a izredno lepo jozao overluro. Jutri vsebina poeame*'1"1 ja-nj. Delo je naštudiral kanelnik Htflfoif, zrežiral Knittl. Premijera se vr§i ,/:l red 1 Primorje- siOIjS-KA POLITIKA. Šolske oblasti hitijo z odprtvo slovenskih razredov. Na Repent.iboru v sežanskem okraju obolel slovenski učitelj, ki je poučeval v višjih razredih, ki so še slovenski in težko, da bo mogel tekom leta zopet prevzeti P011.: Šolski nadzornik Vasselli je po prizadevanj sežanskega fašja nastavil na mesto ^ slovenskega učitelja italijansko u£no tako, da je s tem Šolskim letenn odpra-vljen slovenski pouk v vseh razredih. Štev. 132. NARODNI DNEVNIK, sreda, 16. junija 1926. Stran 3. Dnevne -vesli. VPRAŠANJE JURISTOM. ’ Ob enih ponoči se je v nedeljo odigral na vogalu vladne palače ia-le dogodek: Po Simon Gregorčičevi ulici jo primaha človek, »i z glasnim vpitjem dopoveduje svelu, koliko je pri njem ura odbila. Skoraj pa se Pojavi policijski stražnik in navdušenju je bilo trenutku konec. V tem pa pride za navdušenim človekom drug stražnik in po “ , Prerekanju se začuje, kako pada P ■ drek. Pripomnimo še, da tepeni revež ni aretiran. ven^aJ 'Tirašamo juriste: Ce bi kdo internih n i’ da « Policijski stražnik malo manj se »n vE° otovoku, ki je samo vzdihoval in v “ranil, ali bi -ta s tem motil -stražnika madovanjn aU ne? Pretepanfe/11 i& Pendrek /a obrambo ;,li za „n£'°vz.a jugoslovanskih mest. V svrho, da se 'PesiJQ -pred-d-ela za ustanovitev Zveze ju- s lcvenskih mest, je pisal zagrebški župan Heinzel beograjskemu županu Bobiču pismo, v 'katerem ga obvešča o poteku zadevnih Priprav, ki se vrše v Zagrebu. V tem pismu ^aglaša g. Heinzel, da naj bo naloga Zveze, zak’taVzame svoje stališče napram novemu izdčip 0 uPravi in samoupravi mest ter da loži Vi '-6m Pravcu elaborat, ki naj se pred- sku-pščim n? 110tranii!l zadev in narodni načrt FLi 0lat bod* temelj za zakonski ki jo ie zaff^v nai ,temelji na predstaviti, ■slalo -mi-nist ko mestno županstvo že po- naj bi -se i7kU notranjili del. Ta predstavita ki b; pij .^Polnila z eventuelnimi podaiki, mest. Pre-iT68^ K Iteb-ič in župani ostalih hstalim m , ka naj bi se poslala v pretres gati ,n-,j f.nim zastopstvom, katerih dele- svcie mi • 'iznesli na posebni konferenci lagal Kraj konference naj bi pred- v svrifl,®rebski župan. G. Heinzel poudarja n-aviiici 'Pismu dalje, da naj bi -se izdelal o 1_____■ j.iv__________ P^avii^ l u. 0 central- glasihi 'i?a lSiu„u an°v’. izdajanju nancam-i sama/ Fiksno naj° nadzorovalna pravica 'in, -3 natančno in način, kako naj min VrPf "!lnis,tra vico izvršuje. MeitoTse^ "aiUItl Pravica sklepati kratkoročna in dolgoročna Posojila, pod eventuelno garancijo ditave, v ISptjih, v katerih jo je država dolžna mi-'Uc. Na koncu svojega pisma -prosi g. Heinzel j' “Oblica, da mu sporoči svoje eventuelne Preminjevalne predloge, g, L 'Uloilari za pogorelce v Prigorici. V n-o-eo 1- junija je požar vpepelil vas Pr-igori-lo’i* a Dolenja vas, srez Kočevje. Zgore- . dl) llio im., ----~ A ~-l. .. „ -.1 „________ ) ]Q Qf\ JJvlC-UJd ' <1*9, 91 C/; IVVJUU VJC. .tigUJt-1 dajiic vsa gospodarska poslopja, gospo -vrr-^:iv^h^rebšeine, živež itd. Brez strehe in nesreči 4® ^sled tega 166 oseb. Po torej v Skrajni b,>a>r“blV!-“lci vasi Prigorica 80 « .norelo pm&VJS “« oč-i od diugod. Da se jim olajša .beda, raz-Pisuje-m s tem nabiranje milih darov v celem območju ljubljanske oblasti. Darovi se spre 1& \bjubljani Pri velikem županu ljub-dVm »Masti m pri mestnem magistratu, na obLo-ČVi’ V,S?h S1'ezkib poglavarjih in pri Pan l’,kate1re bodo fi določili. - Veliki žu- l ln 'ljubljanske oblasti. iiScM Dozo-r, trafikanti! Udnuženje tobačnih “ti kanto v poživlja člane, da takoj povrnejo ^Ostalo članarino. Organizacija krepko na-Prediuje. Trafikanti, ki še niste organizirani, Zavedajte ee Vaše dolžnosti in pristopite k Udruženjii, le v močni organizaciji je zasilen zaželjeni uspeh. Tajništvo se nahaja: ces*a št. 62, I. nadstropje. — Odbor, junija k. Lupi cel vozni listek, ki velja za ezplačni povratek. V slučaju slabega vre-pm-editev v notranjih prostorih Sokolskega društva. Vabimo vso V.■ Sokolstva zanimajo p V ^ razvoj Zdravo. — Odbor. n' ude-lezbi. — . — V Kamniku se vrši v nedelu, . .. velika Vidovdanska proslava v Ve«ei3uniJa ki i° Priredi ?asib'o i^re! si,.., n (iriI«tvo v Kamniku pod pokroviteii- - vom sreskega poglavarja g. svetnika dr. gnila. .Sodeluje pri proslavi krajevni odbor » ’“u«r s-i Invalidov v Ljubljani, kakor tu-izdni; !U ,odbor Zveze slovenskih vojakov sta ve so ? 27’ iun'ja -vsi v Kamnik! Pripra- dol inim, i nem. teku, ker sodelujejo vrle, ro-Povmkio gospe -in gospodično. Za Skimin nnrnT .u1eet? je Prijavljenih že precej in -siknmrn«. , ”• in dmi&tev. Vsa društva vodu n,i aarodn-ih noš, ki želijo biti v spre-odsek i ‘1 JaPvll° .,na iajn-ištvo veseličnega prostoru i n u dfanm>ku. Na veseličnem U N, vJnnPdeSk'rblj?n0 V V«*P10&1«I OZi-z vsporedu veselice je: bogat srečelov izvanredno mnogimi in lepimi dobitki kino na prostem, paviljoni z dobio kapipco jes vi nami, pecivom, kavo itd., Šaljiva pošta V na- » Sli nit" “ Td0 "«i“~'S rim tl Da bo svJmla fiodba mladim in sta-n 16 umevno. Za ta dan bodo železniške zveze kar najugodnejše! Vabimo tem potom cenjeno občinstvo od blizu in daleč, posebno pa Ljubljančane, ki bodo lahko uživali vrline planin in veselice. — Odbor. — Narodne knjižnice in čitalnice, V ministrstvu prosvete je dovoljen kredit 300.000 dinarjev za otvarjanje narodnih knjižnic in Čitalnic. — Arterijski vodnjaki v Južni Srbiji. Generalna direkcija voda bo dala zvrtati tekom letošnjega poletja na Ovčjem polju in na Ježevem polju več artezajskih vodnjakov. V ta namen je dovoljen kredit 600.000 Din. — V ministrstvu javnih del je podpisan pravilnik k začasni naredbi o inženjerskih kaimorah. Pravilnik je objavljen v Službenih Novinah« ter je stopil s tem v veljavo. —- Na državni realki v Ljubljani bo vpisovanje novih učencev in učenk za sprejem v I. razred v torek 29. junija od 8. do 12. ure. Sprejemni izpiti pa se bodo vršili v sredo 30. junija. Pričetek točno ob osmih zjutraj. Zunanji učenci se morejo ob prilogi krstnega lista in izpričevala za vstop v srednjo šolo tudi pismeno prijaviti. Natančna pojasnila so nabita v rejeni avli. — Glavni kolodvor v Velikem Bečkereku. Železniška direkcija v Subotici je sklenila, da se vsi trije kolodvori v Velikem Bečkereku koncentrirajo v en sam velik glavni kolodvor. V zvezi s tem načrtom izdela mestna občina nov regularni načrt. Novi glavni kolodvor bo veljal 6 milijonov dinarjev. — 300 Banatčanov na vsesokolskem zletu. Za letošnji vsesokolisld zlet v Pragi se je prijavilo doslej iz Banata nad 300 udeležencev. — Protialkoholno gibanje v Slavoniji. Med delavstvom v tovarni za -tanin in žagi v Gjungjenovacu se širi od meseca februarja precej modno protialkoholno gibanje. Inicia-tor gibanja je našički občinski zdravnik dr. Krausz. Kako je delavstvo prepričano o škodljivem vplivu alkohola na človeški organizem se razvidi iz dejstva, da je bilo na zadnji veselici v delavskem domu točenje alkoholičnih pijač prepovedano. — Poljski poslanik v Beogradu Zdzislav Okenski se je podal s svojo soprogo na Bled na oddih. Na -Bledu ostane mesec dni. — Avtomobili za sanitetno službo. Ministrstvo narodnega zdravja je izdelalo nov pravilnik o vporabi državnih avtomobilov za sa-nitetak-o službo. Te dni je bil pravilnik podpisan ter je stopil v veljavo. — N7 pomorsko akademijo v Dubrovniku se sprejme okrog 40 gojencev. Prijave je vpo-slati do 15. avgusta komandantu šole. Sprejemajo se samo kandidati z maturitetnim iz-pričevalom. Starost: ne 'izpod 17 .in ne nad 21 let. Pouk se prične dne 1. -oktobra in traja 3 leta. — Razpisano mesto. Rektorat ljubljanske univerze -razpisuje pri geografskem institutu kartografsko -mesto s prejemki uradnika II. kategorije. Prošnje naj* .se vpošljejo najkasneje do dne .30. junija i. 1. rektorju univerze Glede podrobnosti glej »Uradni list« št. 54 z dne 11. t. m. — Medn-a-rodna nautična razstava v Parizu. V Parizu se vrši oktobra meseca t. 1. razstava predmetov vseh industrij, ki se tičejo pomorstva. Tudi U« bi mogla sodelovati na@a lesna industrija. Informacije daje: Commissariat Genčral. Pariš VIII/80, Avenue des Champs-Elysees. — 10 milijonov ljudi je bilo te dni ob priliki -sprevoda udeležencev evharističnega kongresa -na ne\vyoršbi]h ulicah. iNa čelu sprevoda je korakal zastopnik papežev, kardinal Bon-zano ter blagoslavljal množico, Id je padala deloma na kolena. — Izšel je Sejmski Vestnik VI. ljubljanskega velesejma. Katastrofalne poplave v Cantonu. Londonski listi poročajo o katastrofalnih .poplavah v Cantonu. Škoda se ceni na 5 milijonov dolarjev. Število človeških žrtev znaša nad 100. — (Potvorjeni stmlinarski bankovci. Policija v Vršacu naznanja celokupnemu prebivalstvu, da iso se pojavile v Vojvodini potvorjene stodinareke novčanice. Falzifikati so modre barve ter jih je lahko spoznati. Tako * potvorjeno novčanico so zasledili v Kovinu. . — Napad na uredišt-vo »Avantijn«. Te dni je vdrla v -uredniške prostore .»Avantiia- tol-L„*k* 620 fašistov. Razbili so večji del dfni-ia slu£° Ambrozija Tantar- Fio.ri-ii socialistične- Kveze Rafael« Ne-knliko n i i precej težko ranjena. Nekoliko napadalcev je bilo aretiranih. DOPIS. št. Jurij pri Grosupljem. V bližini Pono-vevasi se nahajja griček z prijazno cerkvico sv. Nikolaja, odkoder se nudi krasen razgled. Od tam je približno 10 minut oddaljena podzemeljska jama Ledenica. V bližini te jame je našel dne 26. maja t. 1. posestnik j v Ponovi vasi Josip Černe novo podzeonelj-| sko jamo, podobno dvorani, bogato okraše-j ni z naravnimi kapniki. O tein se je že ob-j vestilo jamsko društvo v Ljubljani, katero j bo podzemeljsko jamo v najkrajšem času j ogledalo, -ter vse potrebno odredilo. ŠPORT. Pri težkoatletski prireditvi v Parizu je napravil francoski profesijonal Charles Rigoulol nov svetovni rekord: prosto je dvignil na prsi in -sunil 171 kg! To je njegova specijalna vaja, v kateri nadkriljuje najboljše težkoai-lete za 20 kg. Dunajčan Sv-oboda je sicer sunil pred leti 185.6 kg, vendar pa ročke ni dvignil prostoročno na prša, ampak jo dvignil do pasu, se potem -sklonil nazaj in jo zvalil na ipr-sa, način, ki je bil takrat v Avstriji in Nemčiji navaden, ki pa sedaj ni več dovoljen. Nurmi poražen. Brd lahkoatletskem mitingu v Knopio (iFi-mska) je starta! tudi kralj vseh tekačev Nurmi in sicer na 1000 m. -Proti vse-m-u pričakovanju pa je bil samo. drugi v 2 : 35.2 zn Livendalom, ki je prišel na cilj v 2 : 31.2. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, torek, 15. junija 192-6. Vrednote: Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 102, zaklj. 102; »Sekir«, tovarna klobukov d, d., Škofja Loka den. 103, bi. 104, zaklj. 104. Zagreb, 15. junija. Devize: Newyork ček 56.415—56.615, London izplačilo 275.-13 do 276.33, Pariz izplačilo 157—59, Praga izplačilo 1-67.65—168.45, Curih izplačilo 1095.5 do 1099.5, ček 1095.55—1099.55, Dunaj izplačilo 799.15—803.15, Berlin izplačilo 1348.56 do 1352.56, Milan izplačilo 201.83—203.03, ček 201.5-202.7. Curih, 15. junija. Beograd 9.1125, Ne\vyork 516.75, London 25.15125, Pariz 14.30, Praga 15.3125, Milan 18.50, Bukarešta 2.225, Dunaj 72.975, Berlin 123.025, Sofija 3.75, Buda.peMa 0.007220. Ljubljanska porota. Uirtor v -Medvodah. Včeraj je porotno sodišče razpravljalo o strahovitem umoru 25 l-etnega dekleta Angele Kopač v vasi Vaše pri Medvodah. Umora je obtožen 1. nov. 1-900 rojeni Janez Jarc, konjski prekupčevalec. I -Za to obravnavo je doseglo zanimanje ob- Ljubljana. 1— Vpisovanje učencev v II. deško meščansko šolo v Ljubljani. VIL za šolsko leto 1926/27 -bo v sredo dne 30. junija in v četrtek 12 *' iu,lija> oba dneva le dopoldne od 8. do te «»re' V.MI1*(du odloka ministrstva prosve-učenniSPie-temate v L razred meščanske šole osnovne«6Pešno dovrSili Iv- 1'azred in zadnje šo,prinesei° kretni Bet 1__ y i. . sPrteevalo. — Ravnateljstvo, deljo, dne 20™ d,,cva se vrši v ne‘ nem gledališču. Sode!,,m,pnJrnat'ineia v oper je: Betetto, I)re,,owf Hl,'!ame ’n .«®8P®d‘ vač, Lovšetova, Medvedova Thi'’ !. i -' kova, Žaludova, ženski^ fnlfr 'Kavf‘' Pri klavirju g. Balafka, g. Neffa^/** Švara. Navadne operne cene. Vstopnice se dobijo od četrtka dalje pri dnevni blagajni v Operi. — Priikrojevalni tečaj za moška in ženska oblačila se priredi v Ljubljani na Moškem učiteljišču, Resljeva cesta 10. Poučevalo se bode vse moderne kroje za dame, gospode in otroke ter perilo. — Moj kroj je vsestransko priznan kot zelo praktičen. Vpisovanje se vrši v nedeljo, 20. junija 1926 na Moškem učiteljišču, Resljeva cesta 10 od 9. do 12. ure, kjer se dobe vsa podrobna pojasnila. Za obilen obisk se priporoča Ivan Bizjak, krojaški mojster in konceeionirani strokovni učitelj. j eins-tva za porotne obravnave svoj vrhunec. Veliki naval -radovednežev je komaj vzdržalo 6 mož močna policijska kontrola. Borba za vstopnice je bila izredno ljuta, dvorana pa nabito polna, med njimi- -mnogo rojakov obtoženca iz Medvod. ;Ža priče sta postavljeni dve novi klopi. Obtoženega Jarca sta dva paznika privedla uklonjenega preko hodnika v dvorano. Jarc je bil v začetku zelo razburjen, trgal verige, pozneje pa se je umiril. V dvorani je Jarc. -brez veriig. -Na mizi pred senatom so razlpo-stavljeni razni corpora delicti kot bat, obleka, izžagani kosi vrat, posode itd. Na steni sta izobešena dva krajevna načrta. Obtožnica j pr-oti Jarcu obsega 36 strani ter obdolžuje i Jarca hudodelstva umora, ker je dne 2:1. novembra 1925 v Vašah udaril Angelo Kopač z batom po glavi, da je takoj nastopila smrt. Obtožnica natančno navaja vse okolnosti, ki govore, da je Angel-o res -umoril Jarc. Angela je hči 62 letnega kmečkega posestnika Edvarda Kopača, ki je imel poleg nje tri hčere, ki -so vse omožene, razen Angele, ki je ostala doma in gospodinjila svojemu očetu, ki je bil težko bolan in že eno leto v postelji -ter je tudi tri dni po usodnem trenutku umrl. -Angela je bilo zdravo dekle -in ni zameta-vala moške družbe. Spomladi 1. 1925 je začela ijubavno razmerje z Janezom Križajem, kmečkim fantom iz Gornje Senice, ki se je pa -pozneje razdrlo, ker je Križaj zvedel, da ima Angela poleg njega še druge fante. Angela je nato povedala Križaju, da je od njega zanosila-, Križaj pa je očetovstvo odklonil. Usodnega dne je Angela opravljala različna dela, cepila drva, lupila repo, nato pa odšla k očetovi postelji. Okoli pol 6. zvečer je rekla očetu, da gre po oblanje k svoji sestri Mariji Hafner, ki je poročena z mizarjem Hafnerjem. Tam je nabasala vrečo z olbla-nj-em, ter se vrnita domov. Istega večera se je tudi vrnila iz Ljubljane Angelina sestra Antonija Bertoncelj. Vprašala je očeta po Angeli, nato pa jo je okrog-iskala. Ko je okrog tričet.rt na 8. ur-o zvečer stopila v hlev, je v svojo grozo opazita Angelo na tleh krvavo in ubito Njeni udje so moleli od telesa, ki ie bilo do pasu razgaljeno. Antonija je o groznem umoru takoj oibve-Medvodalf Sestre ter “»te takoj orožnike v ,, V”Ji°la Sd '•»umili najprej Janeza Križaja. Nekoč je Angela očetu priznala, da je no- A,Jraif prvlstav>la, da je oče Križaj. 'i'11 °'-e Kopač je su-m, da je Križaj S|n im,, • * 3 odtečno zavrnil ter izpovedal, niči vr-Jbv .ludi priznala, da zahaja k in rt! >Gva-jčev Janez«, Janez Jarc, ki L , ‘'no odstra-nil zapa-h pri vratih in od-dc^° ter si -tako napravil prosto V - i? nte' dni pred umorom je prišel apnu na,‘sen0' i° vrgel na t-la in ji tlačil , Ufita; Angela ga je zmerjala s svinjo ‘ . p2,.s? te med njima razvil sledeči dogo-‘J; 31D Je bil denar ukradem! Prav ti bodi, tudi meni boi moral plačati 32.000 Din!« Jarc pa je odgovoril: »Te raje ubijem, kot pa da ti plačam!« Dimniška preiskava je dognala, da je bila Angela Kopač umorjena takoj v hipu, ko je s prižgano -petrolejko stopila v hlev. Udarjena je bila s težkim lesenim batom, ki je tudi med corpora delicti. Morilec je nato za seiboj zapahnil vrata, .pri -tem pa zapustil za seboj mnoge krvave odtiske svojih prstov, kar -se -pozna še danes. (Policijski pes iz Ljubljane je točno z na neto vrvico pokazal sled od kraja umora d.o potoka, kjer si je morilec u-niil roke, preko nizkega griča, -nato pa v vas naravnost — na Jarčevo stanovanje in do njegove spalnice. Našlo se je več obtoženčevih predmetov, na katerih je higijenski -zavod v Ljubljani konstatiral človeško kri. Jarc je bil 23. nov. ob 7. uri aretiran. Obdukcija je dognala, da je bila Angela udarjena samo enkrat -s težkim predmetom na desno stran glave. Angela je bila že v osmem mesecu nosečnosti. V’ njenem telesu je obdukcija našla plod ženskega spola, ki bi sigurno živel, ako bi ga pravočasno izrezali iz telesa. Obtoženec je 'bil v sv-oj-em kraju na zelo slabem glasu, ker je zelo nasilen in seksualno strastem, posebno nasilen je -bil proti ženskam. -Dokaz alibija ise je obtožencu ponesrečit. Obtoženec dejanje trdovratno zanika. Razprava. Razpravi predseduje višji sodni -svetnik dr. Kaiser, kot votan-ta fungirata sodna -svetnika Avsec in dr. Hutter. Državni p-ravdnik je dr. Lavrenčak, tobtoženčev zagovornik pa je dr. Janko Žirovnik. -Po -čitanju obtožnice, ki je trajalo skoro dve -uri, vpraša predsednik obtoženca: »Obtoženi ste, da ste Angelo ubili z batom!« Jarc odgovori: »Ja-z je nisem!« Dalje prizna, da je Angel-o poznal in da je imela ^prostovoljno razmerje z njim, on pa ni oče tistega otroka. V hlevu mi bil nikdar, večkrat pa "pri njej v kamrici. Odkar je bila Angela noseča, ni imel več razmerja ž njo. Ljubila se nista nego »mimo sta -prišla, pa se je urajmalo!« [Lokalni ogled je dognal, da je Kopačeva hiša nizka in ne palača, kot -so nekateri listi pisali komisija je vzela s seboj številna corpora delicti. Predsednik prebere nato izjavo očeta Edvarda Kopača, kateremu je hčerka -nekoč rekla takole: »Ata, jaz vam imam nekaj povedati! iSnoči (2 dni pred u-morom) je bil Gvajčev Janez pri meni i-n mi je delal silo, tlačil mi je seno v -usta. Franca (Jarčevega brata) se s silo še ubranim, Janeza pa težko. Če se -mi bo kaj zgodilo, boste vedeli, kdo je.i Zaslišane so -bile na-to priče, najprej vse sestre Antonija, Marija i-n Ana, dalje svak Hafnar. Priča Frančiška Jarc, obtoženčeva mati, izpove, da je sinu večkrat kri tekla iz nosa, tudi v nedeljo, 22. nov. 1925 m-u je sprala robec. Predsednik pripomni, da so ujeli pismo, ki ga ji je pisal Jarc iz zapora, naj mati nikar ne prizna, da je oprala robec. Ko je mati rekla v soboto zvečer Jarcu, naj gre gledat ubito An-gelo, jo je šel res gfledat, toda se je vrnil že po par minutah. -Franc Jarc, brat obtoženca pove, da ga je v prepiru res udaril, nakar je pričel Janez krvaveti. Detektiv Ivan Podolnik izpove, kako je policijski pes hitro našel sled za obtožencem. Vrvica, na ka-ter-i je vodil pisa, je bila ves čas napeta. Jare se je tudi izrazil pozneje, da ga bo pes pokopal.« Izjava nadzornika Žajdele pove, da je pes zanesljiv, dokaz, kako je v Škofji Loki hitro našel izgubljenega notarja Lenčka. Izjava jetnišnice navaja, da obtožencu ves čas ni tekla kri ,iz nosa. F-oročilo preiskovalnega sodnika navaja, da so se našli krvavi imadeži na Jarčevem žepnem nožu, na lati pred hlevom, odtisi prstov niso razločni v toliki meri, da bi se mogli primerjati z odtisi Jarčevih prtstov. Pač pa je razdalja med posameznimi prstni-mi odtisi zelo velika. Janez Jarc ima čudno kontraktu-ro -mezinca, lcar se ujema z -odtisom na vratih. Zdravniška, izpoved. Dalje sta bila zaslišana sodna izvedenca dr. Cre-mošnik in dr. Hermann, na zahtevo zagovornika, vsak posebej. Izvedenec dr. Cre-mošnik izpove, da je bila Angela Kopač udarjesa na levo stran čela, Dakar je nastopil živčni šok, to je pretres mozgan, za kar zadostuje en sam -udarec. Na glavi je koža na mnogih -mestih počena in polna številnih zvezdastih ran. Rana ee ujema z -batom. Ko dr. Čremošnik dvigne ogromni grčasti bat, nastane v dvorani splošno zgražanje. Vea okolica očesa je bila zatečena. Kri je -mo-ra-la brizgati najmanj dva metra daleč in lahko da je brizgnila na storilčev roke. Praske na roki, vzbujajo domnevo, da se je morala -med storilcem in u-m-orjenko vršiti obupna bodra. Tudi -stegno ima podplute, pridobljene, ko je storilec razgalil umo-rjenko. Drugi izvedenec dr. Hermann izpove isto. Dr. Čremošnik dalje izjavi, da je rinosko-pična preiskava (na nosu) izpadla negativno, nobene rane ni v nosu, odkoder bi tekla kri. Vsa obleka obtoženca ima krvave madeže. Natančna preiskava je dognala, da si je Jarc hlače celo izpiral. Tudi Jarčeva -svečka je okrvavljena. Nato je bil zaslišan obtoženčev znanec Stanko Hafner, s katerim je bil -obtoženec eku-paj pred umorom. P-riča pokaže, kateri klobuk je nosil. Dotični klobuk ima tudi krvave madeže. Proti priči ee je Jarc nekoč izrazil: »Ne vem, kaj bo z menoj. En čuden konec bo z -menoj.« -Priča -Fani Žirovnik izpove da je Jare »talno obiskoval njeno gostilno. Usodnega dne je -bil tam do 6. ure zvečer. Jože -Babnik, ki je sedaj pri vojakih, pove, da je bil dotičnega dne z obtožencem do kakih 7. zvečer. Predsednik ga -opozori, da jo pri preiskavi drugače govoriL Jarc je WL (tedaj bolj tih, vendar ni nič imet na sem* kar bi ga kaj -trlo. . . , , Fričo Antona -Novaka je Jarc vprašal do- lični veder, če je kaj videl njega — Jarca namreč. Zaslišano je bilo nenavadno veliiko število prič. iRaaprava je bila ob 21. uri prekinjena in se nadaljuje danes zjutraj ob 9. uri. Mariborska porota. Svojega lastnega »četa umoril. Brez nedeljskega počitka, iki ga je vzela zloglasna cari.niška afera, se je v (ponedeljek nadaljevalo .porotno zasedanje. Pred porotniki je stal France Vuk, doma iz okolice Male Nedelje, ki je obtožen, da je 22. februarja t. 1. s kolom uibil svojega očeta. Stvar je bila, kot navaja obtožnica, sledeča: France Vuk in njegov oče sta šla dne 22. februarja t. 1. ofbreaovat trte. Po končanem delu okoli 11. ure dopoldne pa so se, kot običajno, znašli vsi v kleti Martina Babiča. Oče Vuk je bil precej vinjen. Že v kleti sta se s sinom skregala radi Škarij. Prepir se je na poti domov ponovil. Sin France je moral očeta peljati pod pazduho. Nenadoma so 'premagali očeta vinski duhovi in mož je padel. To je sina razjezilo. Skušal ga je dvigniti, a ni šlo. Medtem se je porodila v sinovi glavi misel, da bi očeta kaznoval. Šel je v bližnji vinograd in izdrl kol ter pričel z njim mlatiti po starem možu. Očeta so udarci takoj streznili in ko je videl, da ga lastni sin pretepa, ga je pričel profiti, naj vendar odneha. Nič ni pomagalo. Sin je jel še huje udrihali. Ko se je kol zlomil, je šel po drugega in tako je razbil na očetovi koži nič manj kot pet kolov. Pa to mu še ni zadostovalo; pričel ga je suvati z nogami in pestmi. iOče se je še enkrat skušal dvignili in je z dvignjenimi rokami prosil sima, naj za božjovoljo odneha. Trpinčenje je trajalo dalje. Kot 'blazen je obdelava! očeta cele četrt ure. Nato ga je puistil, odšel domov tej; nagnal mater, naj gre po očeta, ki leži tam in tam, pijan kot krava. Žena je odšla ... zagledala je moža v mlaki krvi in napol ubitega. Tudi sin je prišel za njo. Mati ga je prosila, naj prime očeta pod roko. Sin pa je prijel 'kol in jel očeta znova pretepati. Nato ga je šele pomagal peljati domov. Tudi med potoma ni mirovala žival v človeški podobi; dvakrat ga je še tolkel in to po glavi. Ko so pripeljali moža domov, je kmalu izdihnil. Njegova zadnja beseda je bila:’»Moja draga Neža«, kot je bilo soprogi ime. — Zdravniki so dognali razen poškodb, ki mu jih je prizadejal njegov sin, tudi srčno paralizo. Porotniki so vprašanje uboja zanikali, potrdili pa vprašanje težke telesne poškodbe. Obtoženec jo je poceni odnesel: dobil je 3 leta težke ječe. Svojo ljubico ubil. Druga razprava je istotako žalostnega značaja. Ljubimec je umoril svojo ljubimko. Bil je to Ivan Čišmešeja iz Gor. Radgone. Ljubica njegova pa je bila Josipina Lovrec, hčerka kočijaža Lovreca iz Plitviekega vrha. Nju- na ljubezen je dozorela že tako daleč, da je bilo takorekoč sigurno, da bo Ivan Čišmešiija, ko bo odslužil vojaški-kaderski rok, svojo Pepico poročil. Verjeli so tudi starši. Cisme-šeija se je odpravljal k vojakom. Dne 13. februarja t. 1. je prišel k svoji ljubici po slovo. Na veliko začudenje vseh pa se je pojavil Ivan Čišmešeja dne 19. februarja zopet na Plitvičkem vrhu. Dejal je, da ima dopust in •da ostane pri Lovrečevib. Drugi dan pa sta odšla Lovrecev oče in mati po opravkih. Ivan Čišniešija je ostal s svojo izvoljenko sam. To je bila njena nesreča. Ko se je stari Lovrec vrnil, je zagledal svojo hčer v nekem kotu vso krvavo na tleh. Ležala je na tleh popolnoma gola, obleka pa je bila zvita v klopčič in čisto raztrgana. Ko je stopil oče bližje, je opazil, da je imela hčerka na glavi .težke poškodbe. Bila je nezavestna. Kljub takojšnji zdravniški pomoči, ni bilo več rešitve. Morilca so izvlekli približno ob istem času v Zgornji Radgoni iz Mure. Bil je njen ljubimec ČiSmešlja. Vrgel se je v samomorilnem namenu v vodo. Toda ni imel sreče. Ostal je pri življenju. Zaslišan je izjavil, da je izvršil zločin iz nesrečne ljubezni. Rekel je, da mu je odpovedala Jožefa usodepolnega dne ljubezen. . Pri obravnavi je srečno odrezal: Obsojen je bil radi hudodelstva uboja na 4 leta težke ječe. Siev. 1 '6Z. Poslano. Na anonimni napad priobčen v -Napreju štev. 24, leto 10. z dne 12. t. m. pod naslovom jNacijonalizem v teoriji in praksk smatra podpisana družba, kot generalna zastopnica tiskarne Edinost v Trstu potrebnim podali javnosti sledeče pojasnilo: Yougoslave Express Reclame Company, družba z o. z. je prevzela generalno zastopstvo tiskarne Edinosti in kot taka zbira za njo naročila aa tiskarska dela. To ji omogočajo svetovnem tiskarskem trgu relativno visoke cene tukajšnih tisknrn, katerim lahko konkurira tiskarna Edinost navzlic visoki zaščitni carini (80—500 zlatih ®1' narjev, t. j. 880—5500 Din) s 15—25% nižji®1 cenami. Položaj tiskarne Edinost v Trstu je že dovolj poznan in je naravnost hudobija onih. k1 hočejo tej že itak tako oškodovani in v težkem položaju se nahajajoči tiskarni odjesU se ono malo zaslužka, s katerim zamore vzdržati večino našega tiska v Primorju. — Koliko j© v zbiranju tiskarskih naročil za tiskarno Edinost teoretičnega nacijcmalizma, zamore vsak-do sam po gorenje navedenem sklepati. Yougoslave Express Reclame Companv, družba z o. i. v Ljubljani. ^ Generalno zastopstvo tiskarne Edinost* v Trstu. Jack London: 101 Morski vrag. Oseminštirideset ur že nisem bil spal. Premočen in premražen sem bil do kosti, tako da sem bil bolj mrtev kot živ. Moje telo je bilo mrtvo od naporov in mraza, mišice so mi povzročale neznanske bolečine, kedarkoli sem jih upotrebljal, uporabljal pa sem jih venomer. Ves čas naju je veter gnal proti severovzhodu, naravnost proč od Japonske, proti neugodnemu Beringovemu morju. A še vedno sva živela; čoln je vzdržal in veter je vlekel brez prenehanja. Proti noči tretjega dne je postal celo nekoliko močnejši. Čolnov rilec se je zadrl v greben nekega vala in kakor bi trenil, je bila četrtina čolna polna vode. Izmetaval sem vodo kot norec. Voda je težila čoln in mu jemala plovno zmožnost, tako da sva bila v nevarnosti, da jo še enkrat zajameva. To pa bi bil konec naju. Ko sem zopet izpraznil čoln, sem moral vzeti jadrovino, ki je pokrivala Maudo, da sem jo privezal preko sprednjega dela čolna. In prav sem storil; tako je pokrivala čoln skoro tretjino njegove dolžine in je v naslednjih urah trikrat odvrnila poplavo, ko se je rilec zopet pogreznil v valove. Maudino stanje je bilo bedno. Sede je ždela na dnu čolna- ustnice je imela modre in bledi obraz je jasno kazal’ bolečine, katere je trpela. Ampak njene oči so vedno pogumno zrle vame, venomer so njena ti^ta govorila pogumne besede. Tisto noč je moral vihar doseči svoji višek, dasi nisem bil tega priča. Tudi mene je premagala utrujenost in zaspal sem, kjer sem sedel. Četrtega dne zjutraj je veter pojenjal; rahla sapica je pihala, morje se je uroirjevalo in sclnce je sijalo na naju. Oj, blaženo sclnce! Kako sva kepala najini bedni telesi v prijetni gorko bi in se poživila kot hrošči in drug mrčes po viharju. Zopet sva se smehljala, govorila zabavne reči in optimistično presojala najin poicžaj Vendar je i hujši kot kdaj poznej. Sedaj sva bila bo j odda ena od Japonske kot tisto noč, ko sva zapustila ladijo. sem mogel samo močno približno uganiti zemljepisno širino in dolžino lege našega čolna. Če računamo, da sva plavala s hitrostjo dveh milj na uro vseh teh sedemdeset ur viharja, nas je gnal najmanj stoinpet-deset milj p rol i severovzhodu. Ali pa je bil ta račun pravilen? Naša brzina je lahko znašala tudi štiri milje namesto dveh. V tem slučaju sva bila še drugih sto- inpetdeset milj na slabem. Nisem vedel, kje sva se nahajala, dasi je bilo prav mogoče, da sva bila v bližini naše ladije. Okoli naju je bilo mnogo morskih psov in pripravljen sem bil da vsak čas ugledam kako lovsko ladijo. Popoldne sva jo res zagedala, ko je severozapadni veter zopet krepko potegnil. Toda tuia ladija se je izgubita na sva bila edina na širnem krogu obzorju in midva oceana. ' _ Prišli so megleni dnevi, ko je Maude upadlo srce in ni bilo več slišati veselih besedi iz njenih ust; pr so mirni dnevi, ko sva plavala po samotnem n&i nem moiju; njegova veličina nama je tesnobne sU:, -m-i a vendar sva se čudila čudežu, da sv s* le vs* živela in so borila, da bi živela; pr,sl, so dnevi S sodro, vetrom in snegom, ko se nikakor nisva mogla ogreti, ali dnevi s pršečim dežjem, ko sva s pomočjo vede, ki je kapljala z mokrega jadra, zopet polnila sodčke. In ves čas sem ljubil Maudo z rastočo ljubeznijo. Bila je tako mnogestranska, bila zdaj te zdaj druge volje Dasi mi je že tisočkrat drhtela na jeziku zelja, na bi i‘povedal, da jo ljubim, sem se zavedal, da sedaj ni bil čas za to. Ce iz drugega vzroka ne, zaradi tega, ker prav gotovo ni bilo mogoče odkriti ljubezen zenski, ko jo je človek čuval in skušal rešiti. Kakor je bil položaj kočljiv, ne samo v tem, ampak tudi v drugi i ozirih seni si vseeno laskal, da sem znal nežno ia\-nati ž njim. Laskal sem si tudi, da nisem niti s pogledom niti z nobenim znamenjem razodel ljubezni, lu sem jo čutil do nje. Bila sva kot dobra tovariša m postala sva še boljša tovariša, ko so nama poteka . dnevi’ ' (Dalje prih.) Naznanilo., Uljudno naznanjam cenj. odjemalcem in sl. občinstvu, da sem svojo trgovino preselil s Krekovega Irga na Sv. Petra cesto ^;13<^^'Kolodv°r' ske ulice) ter ob enem v teh prostorih prihodnje d o tvorim delikatesno trgovino. Zahvaljujem se na dosedanjem zaupanju ler se najtopleje priporočam tudi aadalje. Z odličnim spoštovanjem JOSIP VITEK Iroovina s kandltl n«. in lzdclovolnlco pecivo In delikates. Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroj so edino Petelinčevi znamke Blizu Prešernovega spomenika za vodo. Gritzner, Adler, Phonix za dom, obrt In industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji - Tudi na obroke. - Večletna garancija. Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj .DUBIED losip Peteline, Ljubljana Mali oglasi. Za vsako besedo se plaSa 50 par, za debelo tiskaao pa Din 1'—. Otomane uajfinejše izdelave v da-mastu 700 Din, v blagu 800—4000 Din, modreci iz najfinejše trave '250 Din in vsa tapetniška dela najceneie Rud. Sever, Go* sposvetska cesta 6. • Razpis. Gerentski svet mestne občine ljubljanske razpi.uje oddajo gradbe tovarniškega dimnika in obzidave parnih kotlov v mestni klavnici Pravilno opredene 1» se»l.vl)ene ponudb, le »loži« ».ipo»eje do 5. julija 1926 opoludne pri mestnem gradbenem uradu, Llngarjeva uUco ^ ^ m Razpisani pripomočki: Načrti, opisi in P 9 oziroma se dobijo pri imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 14. junija 1926._ TISKARNA „MERKUR“ SIMON GREGORČIČEVA ULICA S™V. 1^ ^ TBLBFON ŠTEV. 532. ‘ . S« priporoma za vse v tiskarsko stroko »p« B ^ »xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx ~‘ ~w™r»i iUtra*™® imam««. CAMK»KOcPOg«l$»|5*u*" „GR0M“ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. g • w«m2 .OROM". Telefon in*- fit. -*5-4. Naslov brBOjavkom* PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek. nK»lia rrmm v to »troko spadajoče posle najhitreje in pod ku-Ubavija lantnimi pogoji. ^ zlsiopnlkl družbe ®* °* N‘ ekspresne poSUJKe. Poletna stanovanja z opremo se dobe v graščini v Višnji gori. Oko n gradu in v goadu mirno in prijazno sprehajališče. Vpraša se pri oskrbni?':viu iiiiiiiiiiiiiniiii«niaiiiiBiii}|iiiMiinnniiinitiiii'iiiiiiig namilile oreselitVB Filip Bizjak, krmar in Iz i* nreselil svojo doslej na Gosposvetski cesti št 13 nahajajočo se krznarsko obrt in trgovino i Mir i Ob lej priliki se cenj. odjemalcem zahvalju^ !em za dosedanje zaupanje, ter se pnp za nadaljno naklonjenost. Z odličnim spo&tovanjem FILIP BIZJAK krmar, StiMM * Tri lepe poslovne sobe v I. nadstropju odda ss novembrom Pokozninslu zavod za aameStoa«® v T.mMiani. Gledalca bi 8. Celulozni les melika drva, plaža najbolje Fructus, Ljubljana, Krekov trg 10. ■M Ufolfova 1/11. • T«W. 56- Gospodična 7. eno letno pisarniško prakso, možna vseh pisarniških del ter perfektno nemščine in hrvaščine , govoru in pisavi išče službe. — Ponudbe pro®| na upravo lista pod »Marljiva«. __ Absolvent trg. tečaja išče službe kot praktikant pri kakem večjem podjetju. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Marljiv* Oglašujte t »Narodu«01 Dnevniku«! Čevljarji pozori JV krojeva ni ^ __ Sprejemajo se tudi udeleženci iz deiele. Pojasnila in prijave sprejema oblastveno priznani strokovni učitelj in vodja tečaja K. MAJCE, Celovška cesta štev. »7, Ljubljana 7. »Merkur v Ljubljani Andrej Sever