(foto: Marija Sukalo) Nabijanje kondicije za skupna sodelovanja reševalcev STRAN 17 8000032 Osrednja knjižnica Celje Muzejski trg 1 a 3000 Celje IUffitö)MJTl QimsLsgaais IT (ttoytTo HrrrfTrro oip fta rTmrrt^k 041 710 574 BENCINSKI SERVIS NAZARJE Savinjska cesta 11 y/ E R A KOPLAS doo Kmetijska preskrba Sp. Rečica 14, Rečica 838-80-03 Usodne cene KORUZE v storžih Cena 0,10 EUR IN UMETNIH GNOJIL tel:03/838-80-03 NEZIVILSKE TRGOVINE - PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje. Zadruga mozirje Zgornje sa vinjska kmetijska zadruga Mozrje z.0.0. www.zkz-mozirje.com -Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8, -Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno, -Železnina Luče, Luče 34, -Železnina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, - Blagovnica Ljubno, Plac 14, Ljubno, 837-07-80 837-07-81 837- 07-82 839-44-20 584-12-41 584-40-24 838- 80-43 584-10-20 - Tekstil Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad 584-30-36 ŽIVILSKE TRGOVINE - Trgovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno/Dreti, 584-51 -32 - Trgovina Bočna, Bočna 63, G. Grad, 584-50-05 - SP Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad, 839-43-20 - Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3, 584-75-09 - Market Rečica, Rečica 115, Rečica ob Savinji, 838-80-84 - Trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, 838-80-42 - SP Foršt, Foršt 6, Ljubno, 584-10-35 - SP Luče, Luče 105, Luče, 839-43-10 - SP Solčava, Solčava 17, Solčava 839-43-30 PC Ljubija, tel.: 8370780 in 8370781 Usodno v mesecu februarju ... Gips plošče (knauf) 2 X 1,25 m X 12,5 mm 4,45 EUR, Gotovinski in količinski popust Škornji gumijasti s filcem moški 19,80 EUR JrSjÉSf i OSB plošče k = - 2,5 X 1,25 X 12 mm -15,90 EUR - 2,5 X 1,25 X 15 mm -19,80 EUR -18 mm Gotovinski in količinski popust Velika izbira raznih ' > ključavnic in SSf* cilindričnih vložkov Za snežene dni - UGODNO: Zimax za vetrobransko ije steklo Lopi ■I . za tnjF s filcem ženski 17,90 EUR 6,90 EUR Vikend akcija v živilskih trsovinah: od petka 29.1. do 1.2.2010 Bar kava, 100 3 Moka Mercator, TIP 500 bela Ledeni čaj breskev, 1.5 I UGODNA Pi TEKSTILA IN v Blagovnici Ljubno 584 10 20 in T< Železnina Gornji Grad, tel.: 839-44-20 Ploščice in talne obloge Laminati in gotovi parkeff (clik sistem) - v mesecu februarju 10% popust - ne glede na vrsto plačila (kartica ali gotovina). vabi na Sejem izobraževanja sobotaj 6. februar Športna dvorana Nazarje začetek: ob 3-<9. uri predstavitve možnosti za prihodnost šolarjemj dijakom in študentom zlati sponzor medijski sponzor B/S/H/ Družba za prevoz potnikov, turizem in vzdrževanje vozil, d. d. vabi na razgovor kandidate za voznika avtobusa v primestnem potniškem prometu na relaciji: Gornji Grad-Kamnik-Ljubljana. 0d kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: končana osnovna ali poklicna šola, vozniško dovoljenje »D« kategorije, temeljna poklicna kvalifikacija za voznika v cestnem prometu, državljanstvo Republike Slovenije, aktivno znanje slovenskega jezika in lastno prevozno sredstvo. Prednost za zaposlitev na prosto delovno mesto bodo imeli kandidati s stalnim prebivališčem na območju Gornjega Grada. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: KAM-BUS, d. d., Perovo 30,1241 Kamnik. BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP OSREDNJA KNJIŽNICA CEUE . —--------------------------------------------------------------v Tretja stran Varnost na cestah - naša priložnost za prihodnost Tematika varnosti v cestnem prometuje zelo pogosto predmet razprav tako za gostilniškimi mizami kotv organizacijah, ki so »poklicane«, da se ukvarjajo s tem vprašanjem. Tako kot pri marsikateri drugi zadevi vsi »zelo dobro« vemo, kaj bi bilo treba storiti, da bi bilo na naših cestah manj nesreč, ob malce temeljitejši analizi pa se izkaže, da problem prometne (ne)vamosti vendarle ni tako preprost in da terja celovito obravnavo ter celovite rešitve. Dejstvo je, da slovenski vozniki nismo tako dobri, kot smo sami zase prepričani, da smo. To dokazujejo tako preverjanja poznavanja cestno prometnih predpisov (CPP) kot rezultati testov varne vožnje. Iz tega sledi, da bi morali uvesti periodično preverjanje znanja CPP, na primer vsakih deset let od pridobitve vozniškega dovoljenja, saj se določeni predpisi s časom tudi spreminjajo, poleg tega pa v paket potrebnih znanj za pridobitev vozniškega dovoljenja vključiti šolo varne vožnje na ustreznih poligonih. Nič ne bi škodilo, če bi moral voznik ob podaljšanju vozniškega dovoljenja vsakih deset let (po sedemdesetem letu starosti pa vsakih pet let) dokazati obvladovanje varne vožnje. Nasprotniki takšnih predlogov boste sedaj verjetno začeli nizati argumente, zaradi katerih to ni potrebno ali morda celo ni izvedljivo, na primerzara- di premajhnega števila ustreznih poligonov vame vožnje,toda vseto so le dobrodošli izgovoriza državo, da ne sprejme odločnejših ukrepov. Če nam je kot družbi zares do tega, da se zmanjša ogromna škoda, ki nastaja kot posledica prometnih nesreč tako zaradi zvite pločevine kot zaradi poškodb in (žal) tudi smrti udeležencev, potem na dosedanji način bistvenih premikov ne moremo doseči. Gre pravzaprav za strateško odločitev, ali želimo biti prepoznavni kotvama družba, kamor sodi tudi nadpovprečna varnost na cestah, ali pa bomo tudi v prihodnje zadovoljni zgolj s tem, da smo najboljši na Balkanu. Kar je severno od nas, je pa tako ali tako že v osnovi za razred ali dva nad nami. Visoka varnost na cestah je lahko v prihodnosti tudi ena od naših konkurenčnih prednosti na področju turizma, seveda pod pogojem, če jo bomo znali unovčiti. V ta namen bi morali sistematično nadaljevati tudi z gradnjo kolesarskih stez in pri tem nekaj kvadratnih metrov odškrnjenega kmetijskega zemljišča ne bi smelo biti ovira. Ste se že kdaj vprašali, kako fantastično lepo bi se bilo peljati s kolesom v Logarsko dolino in nazaj, ne da te je ves čas strah, da te bo »zapel« kakšen nepreviden voznik? IZ VSEBINE: Tema tedna: Je prometna varnost res boljša?.4 f N 4 Nazarje: Znane terjatve Elkrojevega invalidskega podjetja.... ^ Sejem Turizem in prosti čas: Zgornja Savinjska dolina - skupna turistična destinacija.............8 Glin Nazarje: Nazorski lesarji širijo tržišče.. 9 Marjan Osovnik: Šofer s smislom za humor.. "Hranilnica" Ponos kraja se ruši na cesto Mladinsko prenočišče Osvojili visoko 3. mesto na državnem nivoju......... Nova gripa: Trenutno več zanimanja za farmacevte kot za gripo............5 ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 4,29. januar 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Sa-vinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http:/ /www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR, Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Tema tedna, Iz upravne enote V____________________________ JE PROMETNA VARNOST RES BOLJŠA? Lani manj žrtev prometnih nesreč Večina od nas je na tak ali drugačen način dnevno udeležena v prometu kot pešci, potniki ali kot vozniki. Od vseh nas je torej odvisna varnost na naših cestah. Varnost pa je v veliki meri odvisna tudi od stanja na cestah in kondicije vozil. Kar se tiče prometnih nesreč s smrtnim izidom, je bilo lani število na celjskem najnižje v zadnjih tridesetih letih. Življenje je izgubilo 25 udeležencev. To pa je le en - resda najpomembnejši - vidik statistike prometnih nesreč. MED VZROKI VSE VEČKRAT ALKOHOL Na območju celjske policijske uprave sta se lani zgodili dve prometni nesreči v katerih so umrle po tri osebe, povzročitelja obeh nesreč pasta bila pod vplivom alkohola. Kar dve tretjini tragičnih prometnih nesreč so lani na celjskem povzročili vozniki, ki so vozili v vinjenem stanju. Zaradi vinjenosti so policisti na Celjskem do streznitve pridržali več kot 1.200 voznikov. NEPRILAGOJENA HITROST V enajstih mesecih minulega leta so policisti Policijske postaje Mozirje na svojem območju obravnavali 51 prometnih nesreč. Od tega sta bili dve prometni nesreči s smrtnim izidom, 28 s telesno poškodbo in 21 z materialno škodo. Glavni vzrok je bil neprilagojena hitrost, zaskrbljujoč pa je tudi podatek o vinjenih povzročiteljih nesreč, meni komandir Policijske postaje Mozirje Vili Bezjak. Strokovnjaki ugotavljajo, da se zelo poveča število nesreč v prehodu iz zime na pomlad, ko so razmere na cestah manj predvidljive (poledica, megla), vozniki pa si po dolgi zimi zaželijo nekoliko močneje pritisniti na plin. OSTRA KONKURENCA MED AVTOŠOLAMI Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji registriranih 134 avtošol, ki letno usposobijo okoli 35.000 kandi- Vinko Poličnik, podpredsednik Avto-moto zveze Slovenije in predsednik Avto-moto društva Zgornje Savinjske doline: »Preventiva je boljša kot represija, žal pa je tako, da so stresni časi razvidni tudi skozi agresivno obnašanje v prometu. Trnova pot vzgoje voznikov se mora začeti že v vrtcih. Veliko lahko pripomore osnovna šola, prevetriti pa bi bilo treba tudi poslanstvo avtošol, ki je vse prevečkrat podvrženo delovanju tržišča. Na vseh področjih se ljudje izobražujejo in sledijo novostim, večina voznikov pa ne čuti potrebe po tem. Če upoštevamo, da so na naših cestah vozniki, ki so izpite opravljali še na tako imenovanih »tičkih«, vidimo, kako potrebno bi bilo pogosteje uporabljati poligone varne vožnje, se seznanjati s tehnološkimi dodatki v sodobnih avtomobilih. Zaradi lastne in tuje varnosti bi morali večkrat preverjati tudi naše znanje teoretičnega dela vožnje. Da tega ne obvladamo dovolj, se vidi v krožiščih, ki bi morala zagotavljati večjo pretočnost prometa, pa so pogosto pravi zamaški, ker ne upoštevamo ali ne poznamo pravil vožnje na njih.« (foto: ML) datov. Kandidati izbirajo avtošolo predvsem glede na ceno, saj znese cena za vozniški izpit povprečnega kandidata okoli 900 evrov. Šole zato nižajo cene, s tem pa dostikrat tudi standarde. V mesecu novembru 2009 so tako inšpektorji Inšpektorata RS za notranje zadeve opravili naključne inšpekcijske nadzore v 19 av-tošolah in kar pri šestih ugotovili PREVENTIVNE AKCIJE Policija si z različnimi ukrepi nenehno prizadeva omejiti število objestnih in vinjenih voznikov na naših cestah. V akciji Alkohol ubija - največkrat nedolžne sodeluje tudi Zveza paraplegikov Slovenije, ki javnost osvešča z različnimi predavanji, saj je kar polovica njihovih članov postala invalidov ravno v prometnih nesrečah. Strokovnjaki ugotavljajo, da se zelo poveča število nesreč v prehodu iz zime na pomlad (foto: Marija Lebar) nepravilnosti. »Treba bo narediti načrt, kako naprej zlasti glede vzgoje in izobraževanja mladih v cestnem prometu, saj se v av-tošolah naučijo le pravil vožnje,« je dejal Dušan Vučko, direktor direktorata za upravne notranje zadeve. Pereče tematike osveščanja in višanja standardov prometne varnosti se je lotilo tudi nedavno ustanovljeno Avto-moto društvo Zgornje Savinjske doline, kije pripravilo okroglo mizo o prometni varnosti in dnevu varne mobilnosti. Marija Lebar LEGALIZACIJA OROŽJA LE ŠE DO SREDINE FEBRUARJA Odziv v okvirih slovenskega povprečja 14. februarje rok, do katerega morajo vsi lastniki neprijavljenega orožja le-to legalizirati, kar storijo z ustrezno vlogo na upravnih enotah. Novela zakona o orožju poleg pridobitve orožnega lista določa tudi višjo kazen za posest ali nošenje orožja, za katerega uporabnik nima ustrezne dokumentacije. Globa znaša med 3.000 in 5.000 evri. Kot je povedal Jernej Plankl, višji referent za področje javnega reda in miru na mozirski upravni enoti, je odziv v pričakovanih okvirih: »Po prejetih vlogah se nahajamo nekje v slovenskem povprečju, zato lahko zatrdim, da je bila tudi tokratna abolicija vsekakor koristna in bo pripomogla k boljši ureditvi tega področja.« Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo v prvih dveh mesecih poteka akcije skupno podanih 782 vlog. TG NOVA GRIPA NI VEČ TEMA ŠTEVILKA ENA Trenutno več zanimanja za farmacevte kot za gripo Širjenje okužb z novo gripo je koncem preteklega leta začelo upadati. Posledično se je umirilo tudi zanimanje za cepljenje proti Ie4ej. V nazorski cepilni enoti so v letošnjem letu cepili le enkrat, saj je trenutno povpraševanje zelo majhno. PANDEMIJA SE JE UMIRILA »Število obolelih je ob koncu lanskega leta začelo upadati in kaže, da seje pandemija umirila,«je povedala medicinska sestra Darja Es in dodala: »Do sedaj smo v naši enoti cepili 507 oseb, cepivo pa je še na razpolago. V dolini smo jo kar dobro odnesli, saj ni zbolelo pretirano število ljudi, tisti, ki pa so, so bili zelo disciplinirani.« Upoštevanje navodil o ravnanju ob okužbi obolelih je bilo pohvalno. Ljudje so resnično najprej poklicali in se posvetovali z zdravnikom in niso na vrat na nos prišli v ambulanto. To razumno ravnanje pacientov je tudi eden izmed razlogov, da se gripa ni širila, kot so strokovnjaki predvidevali, meni Esova. Cepiva za alergike v nazorski enoti nimajo, saj z njim cepijo le v osmih centrih po Sloveniji, nam najbližji je v Celju. V Sloveniji seje po zadnjih podatkih cepilo dobrih 103 tisoč prebivalcev, kar je glede na naro- čeno količino cepiva veliko pod pričakovanjem. V času cepljenja so prejeli nekaj manj kot 300 prijav o nezaželenih učinkih, ki so bili lažje oblike. NEZAUPANJE DO FARMACEVTSKIH DRUŽB Nova gripa, ki je v novembru in decembru pošteno skrbela vse zdrave in bolne državljane Slovenije in prebivalce po vsem svetu, je hkrati povsem zamajala zaupanje v farmacevtske družbe. Gripa, kije pri nas terjala 16 življenj, po vsem svetu preko 14.000, je ena glavnih tem tudi v Svetu Evrope. Člani parlamentarne skupščine Sveta Evrope menijo, da so farmacevtska podjetja vplivala na znanstvenike in svetovne agencije. Zaradi tega so države trošile denar za nepreizkušena cepiva, prebivalce pa izpostavile neznanim stranskim učinkom nezadostno testiranih cepiv. Kopja se lomijo tudi glede pogodbe o nakupu cepiv pri nas, kije našo zdravstveno blagajno olajšalo za 12 milijonov evrov, katere del naj bi objavili v tem tednu. Predvsem sporno je vprašanje odgovornosti pri nezaželenih učinkih cepiva in kaj se bo zgodilo s preveč naročenimi količinami cepiva. Štefka Sem »HRANILNICA« GORNJI GRAD Ponos krajo se ruši na cesto Te dni je v Gornjem Gradu videti tamkajšnjo »hranilnico«, kako nosi modro »kapo«. V folijo so zavili veliko volutasto okrašeno strešno čelo, da ga meteorna voda in zimske temperature ne bi še bolj razdejale. Že nekaj časa namreč s pročelja odpada omet in ogroža mimoidoče ter promet na že tako ozki regionalni cesti. Občina kot večinski lastnik je želela stavbo sanirati, vendar se vsi etažni lastniki tej nameri niso pridružili. Že lani je na pobudo gornjegrajske občine podjetje Dom Nazarje, ki je upravljavec stavbe, pridobilo tehnološki elaborat sanacije zunanjosti objekta. Ker sodi objekt pod varstvo kulturne dediščine,je bilo od države možno pridobiti 50 odstotkov sofinancerskih sredstev. Občina je zato pripravila dokument za prijavo na razpis. Kot pogoj za prijavo je bilo potrebno pisno soglasje vseh lastnikov stavbe. Tukaj pa seje zataknilo, saj so se s potrebo po prenovi strinjali vsi, omenjene izjave pa en etažni lastnik ni želel podpisati, tako tudi prijava na razpis ni bila izvedena. Razpis je bil konec leta 2009 zaprt. Kot pravi gornjegrajski župan Stanko Ogradi, pričakujejo, da bo letošnji razpis prinesel boljše pogoje in višji odstotek državnih sredstev za sofinanciranje. »Sedanje stanje nam nikakor ni v ponos. Na občini si želimo, da bi stanovalci živeli v objektu, ki bo zagotavljal kakovostno in dostojno bivanje. Hkrati bi s sanacijo odpravili nevarnost, ki jo predstavlja fasada, ki se kruši na cesto. Upamo, da bomo to veliko investiciji končali do leta 2011,« je povedal župan Ogradi. Gre za eno največjih in najlepših zgradb v Gornjem Gradu, ki jo je leta 1904 postavil denarni zavod oziroma posojilnica, kije takrat štela 430 članov. Tako je ostalo ime vse do današnjih časov, čeprav je sama posojilnica prenehala delovati že davno. Zaradi izjemne arhitekturne vrednosti je bila proglašena kot objekt kulturne dediščine. Marija Lebar Na »posojilnici« so v folijo zavili veliko volutasto okrašeno strešno čelo, da ga meteorna voda in zimske temperature ne bi še bolj razdejale (foto: Marija Lebar) Na kratko Regijski konflikt V torek, 26. januarja, so na Regijski razvojni agenciji (RRA) Celje sklicali novinarsko konferenco, da bi podali svoj pogled na dosedanji potek dodeljevanja sredstev za regionalni razvoj v Savinjski regiji. Predstavili so mnenje ministrstva za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter govorili o nadaljevanju konflikta med občinami in RRA ter o nameravanem odvzemu statusa tej agenciji in zahtevi po razrešitvi direktorja Borisa Klančnika. ML Lipnik predal predsedovanje Ogradiju Na nedavni seji sveta županov zgornjesavinjskih občin je dosedanji predsedujoči solčavski župan Alojz Lipnik svoj mandat zaključil in ga predal Stanku Ogradiju, županu občine Gornji Grad. Lipnikje bil vtem času tudi predsednik območnega sveta županov. To funkcijo bo pos- lej opravljal župan Šmartnega ob Paki Alojz Podgoršek. Na omenjeni seji je Andrej Presečnik zgornjesavinjskim županom predstavil zamisel o načinu obeležitve dvajsete obletnice prvih večstrankarskih volitev po II. svetovni vojni. ML Več o teh temah v prihodnji številki Savinjskih novic. NAZARJE Znane terjatve Elkrojevega invalidskega podjetja Od junija lani je v stečajnem postopku invalidsko podjetje Elkroj Mozirje I.P., d.o.o.. Po oceni stečajnega upravitelja Andreja Kraška poplačilo vseh upnikov ne bo mogoče, saj Elkroj Mozirje I.P., d.o.o. - v stečaju razpolaga s premoženjem in terjatvami v skupni višini slabih 200.000 evrov. V stečajno maso so upniki, teh je 60, največja pa sta Zavod za poko- OBMOČNI SVET SAŠA REGIJE jninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z 206.000 in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije s 114.000 evri terjatev, prijavili skoraj 600.000 evrov. »Pri tem se večji del nanaša na terjatve prijavljene v stečajnem postopku do Elkroj d.d. - v stečaju, ki bo te lahko verjetno poplačal le v manjšem delu. Zato bodo nadaljnji ukrepi usmerjeni pred- vsem v razrešitev vprašanj z Elkroj - Modna oblačila d.d. in s tem čim prejšnje končanje stečajnega postopka. Ali bodo delavci v celoti poplačani, je sedaj še težko oceniti, vsekakor pa bodo poplačani prednostno pred drugimi upniki. Pri tem je seveda treba omeniti, da so delavci s strani Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slov- enije že prejeli del neizplačanih plač ter del odpravnine,« pravi stečajnik Krašek, pri tem pa dodaja: »Koliko terjatev in v kakšnem delu bodo poplačane, bo dokončno znano ob koncu postopkov unovčevanja stečajne mase. Glede na nekaj tekočih sodnih postopkov v zvezi s tem ne morem oceniti, kdaj bo to.« Marija Sukalo PROJEKT PRENOVE SISTEM ZDRAVSTVENE KARTICE Terminali niso ve« potrebni Komunikacija z Regionalno razvojno agencijo šepa V Robanovem Kotu so se 20. januarja na 14. redni seji zbrali župani Območnega sveta SAŠA regije. Osrednja točka je bila priprava na petijavni razpis Razvoj regij. Ob tem so oblikovali nekatera stališča do Regionalne razvojne agencije (RRA) Celje in menili, da komunikacija na tem nivoju v zadnjem času šepa. Direktorica Savinjsko-šaleške razvojne agencije (SAŠA ORA) Jasna Klepec je povedala, daje končno znan datum objave petega javnega razpisa Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) Razvoj regij za leto 2010 do 2012, ki so ga občine že težko pričakovale. Razpis bo objavljen 29. januarja, odpiranje vlog pa bo zadnjega februarja. Naslednje odpiranje se predvideva šele v septembru. Občine SAŠA regije so za ta razpis prijavile deset prioritetnih projektov. V skladu z novo uredbo SVLR je SAŠA ORA že popravila projektne predloge in dopolnjene skupaj z vsemi potrebnimi obrazci poslala na RRA, predlagali so tudi kandidate za člane komisije za ocenjevanje projektov. »S tem smo storili vse, da bi se lahko izpolnjeval terminski plan dopolnitev Izvedbenih načrtov regionalnih razvojnih projektov (RRP), ki bi našim projektom zagotavljal možnost pravočasne prijave na prvi rok za odpiranje pojavnem razpisu,« je povedala Jasna Klepec. Kljub dogovoru, ki so ga sprejeli na sestanku na RRA Celje 11. januarja, s strani RRA še niso prejeli čistopisa zapisnika tega sestanka, popravljenega terminskega plana postopka dopolnitev Izvedbenih načrtov RRP niti predloga komisije za ocenjevanje le-teh. »RRA naših gradiv oziroma projektnih predlogov do sedaj še ni poslala niti članom komisije niti članom odborov za pripravo RRP, kar lahko ogrozi možnost pravočasne potrditve Izvedbenih načrtov razvojnih programov Savinjske regije 2010-2012,« je še povedala Klepčeva. Prisotni so zato potrdili predlog desetih prioritetnih projektov, ki jih je SAŠA ORA pravočasno posredovala RRA Celje. Pri tem so menili, daje ključ razdelitve sredstev SVLR v regiji že dogovorjen in se ga ne sme spreminjati. Vsa prejeta gradiva mora RRA takoj posredovati v nadaljnjo obravnavo ustreznim organom, da bodo izvedbeni načrti lahko pravočasno potrjeni. Izrazili so podporo prizadevanjem predsedstva Savinjske statistične regije v zvezi z razrešitvijo problematike neopravljanja nalog javnega pomena na RRA in samovolje direktorja Borisa Klančnika ter njegovega onemogočanja dela. Predlagali so, da se ga pozove k odstopu ali pa bo potrebno znotraj regije poiskati ustrezno institucijo, ki bo v imenu občin opravljala naloge javnega pomena. Marija Lebar Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zaključuje uvedbo novega sistema neposrednega dostopa do podatkov o zavarovanju bolnika. V zaključni fazi se ukinja potrjevanje zdravstvene kartice na terminalih, odklapljanje le-teh se predvidoma začenja drugi teden v februarju. Izvajalci zdravslvenih storitev so svoje programske opreme večinoma že posodobili tako, da se bodo lahko direktno povezovali zZZZS in prostovoljnimi zavarovalnicami in tako direktno preverjali status zavarovanja bolnika, ki pride k njim. Tako je tudi vZgomjesav-injskem zdravstvenem domu Mozirje, kjer vse ambulante že delujejo po novem sistemu, zato njihovim pacientom zdravstvene kartice ni potrebno Po težkem poslovnem letu 2009, koje Zavarovalnica Maribor v prvi polovici leta pridelala 20 milijonov evrov čiste izgube, je bilo poslovanje v drugi polovici leta prav tako presenetljivo, vendar tokrat v pozitivnem smislu. Hud primanjkljajjimje namreč uspelo skorajda izničiti, ostalo je še le 1,3 milijona evrov izgube. Letošnje leto bo poslovanje zavarovalnice po prepričanju njihovega vodstva stabilnejše. V načrtih imajo zbrati okoli 260,5 milijona evrov premije, škodo ohraniti do ravni 160,3 milijona evrov, poslovno leto pa skleniti z dobičkom 10 milijonov več podaljševati preko terminalov. Kartica odslej predstavlja le ključ za neposreden onlinedostopvbazeZZZS in prostovoljnih zdravslvenih zavarovalnic. Z ukinitvijo terminalov se spreminja tudi naročanje evropske kartice in drugih listin, in sicer bodo po novem za-varovanci tovrstne listine lahko naročali preko spletnih strani ZZZS in preko sms sporočil. Sicer pa uvedba novega sistema zavarovancem nalaga nekaj več skrbnosti. Vsi tisti, katerim se status pogosto spreminja, bodo morali spremenjen status hitreje urejati. Sedanja potrditev zdravstvene kartice na terminalu je namreč veljala tri mesece, po novem pa bo imel posameznik le osem dni časa, da uredi svoj status. Tatiana Golob evrov. Kljub smelim načrtom v Zavarovalnici Maribor ne računajo na vsesplošno dražitev zavarovanj, ampak nameravajo s svojimi strankami poslovati čim bolj individualno. To pomeni, da bodo predvsem previdni pri segmentaciji zavarovanj, občutljivih na vremenske neprilike. Kot nadalje zatrjujejo v vodstvu zavarovalnice, imajo tudi v primeru ponovitve velikega obsega škod, kot je bilo to v lanskem letu, glede na izvedeno dokapitalizacijo dovolj sredstev za zagotavljanje varnosti zavarovancev. TG ZAVAROVALNICA MARIBOR letos računajo na dobiček KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Sejemska prireditev za vse, ki jih zanima Danes in jutri na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka vseslovenski dogodek o izobraževanju, štipendiranju in zaposlovanju z naslovom Informativa '10, Klub zgornjesavinjskih študentov (KZSŠ) pa v soboto, 6. februarja, v mozirski športni dvorani prireja KZSŠ-jev sejem izobraževanja, na katerem bodo obiskovalci dobili številne koristne informacije v zvezi s šolanjem, štipendiranjem in zaposlovanjem v naši regiji. Veliko mladih v Zgornji Savinjski dolini je prav sedaj na veliki preizkušnji, saj se morajo odločiti, kje bodo nadaljevali šolanje. To velja tako za tiste, ki zaključujejo osnovno šolo, kot dijake 4. letnikov srednjih šol, ki so pred vpisom na višje in visoke šole ter fakultete. »Zavedamo se, da veliko stvari vpliva na odločitev glede izobraževanja, zato želimo na tem dogodku ne ie predstavili možnosti srednješolskega in visokošolskega izobraževanja, ampaktudi ponuditi informacije tistim, ki bi se radi izobraževali po nekajletnem premoru,« pojasnjuje predsednik KZSŠ Radenko Tešanovič in dodaja: »Poleg tega bi radi predstavili tudi zaposlitvene možnosti v regiji. V času gospodarske krize, ko ljudje zelo težko najdejo zaposlitev, je za mlade zelo pomembno, kako se bodo danes odločili glede izobraževanja, saj bo V VELENJU POTEKAL PREDINFORMATIVNI DAN Svoje programe je predstavilo kar 38 fakultet ijo programov petnajstih šol seznanilo 283 dijakov. Kot so povedali sami dijaki, jim je tak način predstavitev možnosti študija dobrodošel, saj jim razpored omogoča, da se seznanijo z več smermi, ki jih zanimajo. Tako lahko na informativne dneve odidejo že z oblikovanimi pričakovanji oziroma morda že kar z odločitvijo za določen študij. Prednostjetudi ta, da so prišli predstavniki kar 38 fakultet in visokih šol v Velenje, na informativni dan pa mora dijak v kraj, kjer ima fakulteta ali visoka šola sedež oziroma prostore. Posameznih predstavitev so se udeležile manjše skupine dijakov inje tako bil stik s predstavniki šol lažji in ni bilo zadrege, ko so dijaki želeli kaj vprašati. Prisostvovali smo predstavitvi velenjske enote Fakultete za energetiko Krško, kije potekala na ŠCV in Fakultete za organizacijske vede Kranj na ljudski univerzi. Slednjo fakulteto so na zabaven in mladim primeren način predstavili kar kranjski študentje sami. Predstavniki fakultet so takšen način seznanjanja dijakov z možnostmi študija pohvalili. Pred-informativni dan v Velenju je po množični udeležbi posebnost v Sloveniji. Marija Lebar E) Da bi dijakom ponudili priložnost, da se čim bolje seznanijo z možnostmi nadaljnjega izobraževanja in izbire bodočega poklica, so v Velenju v četrtek, 21. januarja, organizirali predinforma-tivni dan. Zaradi odličnega odziva na podoben dogodek v lanskem letu so se v svetovalnem središču Ljudske univerze Velenje letos odločili, da k sodelovanju povabijo tudi svoje strokovne partnerje na Šolskem centru Velenje (ŠCV). Skupaj so pripravili urnik predstavitev posameznih fakultet in visokih šol. Predstavitve so potekale v prostorih obeh prirediteljev. Udeležilo sejih je na ljudski univerzi 264 in na ŠCV blizu 700 dijakov. Lani seje s predstavitv- Zanimanje dijakov za predstavitve je bilo precejšnje (foto: Marija Lebar) Predsednik KZSŠ Radenko Tešanovič: »Danes moramo sami poskrbeti zase, še posebej v času, ko država pripravlja razne ukrepe, s katerimi želi omejiti možnosti študija.« (foto: arhiv SN) od tega odvisno, ali lahko jutri računajo na službo v domačem okolju. Davno so že mimo časi, ko so delodajalci čakali pred fakulteto in študentom ponujali službo. Danes moramo sami poskrbeti zase, še posebej v času, ko država pripravlja razne ukrepe, s katerimi želi omejiti možnosti študija. Ukinitev študentskega dela in uvedba malega delaje že ena od teh omejitev, ki lahko pripelje do tega, da bo jutri študij dostopen le še premožnim, in pri tem smo prebivalci na periferiji toliko bolj ogroženi.« KZSŠ-jev sejem izobraževanja je torej namenjen vsem, ki jih zanima izobraževanje, vsem, ki želijo izvedeti, kaj je novega v zvezi z letošnjim vpisom, in vsem, ki iščejo informacije glede kadrovskih, republiških ali kakšnih drugih štipendij. V sklopu prireditve bo potekala tudi okrogla miza na temo zaposlitvenih možnosti v SAŠA regiji, na kateri bodo predvidoma sodelovali poslanec v Državnem zboru RS Jakob Presečnik, župan občine Nazarje Ivan Purnat, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik, podpredsednik Študentske organizacije Slovenije Elvis Cvikl in predstavnik podjetja BSFH Hišni aparati Nazarje. Vstop na prireditev bo prost. Nastasja Kotnik SEJEM TURIZEM IN PROSTI CAS Zgornja Savinjska dolina - skupna turistična destinala Bogato obložena zgornjesavinjska stojnica na sejmu v Ljubljani Prejšnjo nedeljo so se zaprla vrata največje prireditve na temo prikaza turistične ponudbe v Sloveniji. Na sejmu Turizem in prosti čas, ki je potekal od 21. do 24. januarja na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču seje predstavilo 150 razstavljavcev iz 13 držav, obiskalo pa gaje preko 13.000 ljudi. Na sejmu so sodelovali tudi številni turistični delavci iz Zgornje Savinjske doline. Razveseljivo je dejslvo, da se je tokrat dolina predstavila kot skupna turistična destinacija. Kottakšno jo je bilo na sejmu mogoče spoznavati preko kataloga skupne turistične ponudbe, ki je bil ravno na sejmu prvič predstavljen javnosti. Lepote naše doline in turistične znamenitosti posameznih zgomje-savinjskih krajev so bile na voljo tudi na lično izdelanih reklamnih plakatih, ki so bili narejeni prav z namenom s sliko približati obiskovalcem turistične znamenitosti iz naših logov. Dolino so v štirih dneh kot turistično destinacijo predstavljali posamezni turistični ponudniki, predstavniki turistično informacijskih centrov in nekaterih turističnih društev v dolini. S prikazom tradicije čebelarstva v kraju in medenih izdelkov so bili prvi dan sejma obiskovalcem na voljo predstavniki TD Gornji Grad. V petek je dišalo po domači hrani, ki jo pripravljajo v Lučah, predstavili sta se turistični kmetiji Metulj in Robnik. Sobotno dogajanje so popestrili Solčavani, saj so se predstavile turistična kmetija Majdač, Martina Poličnik iz TK Žibovt in Fanika Kočnar, predstavnici kmetij ob Panoramski cesti v Solčavi. V nedeljo je bila na skupnem prostoru prikazana ponudba hotela Plesnik, penziona Na Razpotju in Pravljičnega gozda iz Logarske doline, z Ljubnega ob Savinji pa je turistična kmetija Kladje predstavila svoje kulinarične dobrote. Skozi vse dni sejemskega dogajanja so lahko številni obiskovalci na zgornjesavinjski stojnici dobili potrebne podatke o bogati turistični ponudbi od turističnih delavcev iz vse doline, kije bila končno predstavljena na skupnem imenovalcu vseh, ki se ukvarjajo s to gospodarsko panogo v Zgornji Savinjski dolini. Franjo Atelšek PUSTOVANJE PRED VRATI Trške pravite letos Daniju Grudniku Pred dnevi je mozirska pustna bratovščina svoje aktivnosti in kraj predstavili voddaji Na zdravje, ki bo na sporedu 12. februarja, torej v času, ko bodo tradicionalne pustne vragolije na samem vrhuncu. Mozirski pustnaki bodo na Ptuju 6. februarja sodelovali na srečanju etnoloških skupin Slovenije. Dan kasneje se bodo lotili krasitve mozirskega trškega jedra in celotnega kraja. Na debeli četrtek bo sledila podelitev listine o trških pravicah. Vsako leto jo prejme prišlek, kije s svojim delom in življenjem pustil v Mozirju svojstven pečat. Nagrado zavoljo slednjega letos prejme Dani Grudnik. Naslednjega dne bodo pustnaki obiskali zgornjesavinjske občine in župane obdarili s kakšnim dobrim in v prvi vrsti koristnim nasvetom. V soboto, 13. februarja, bodo s svojo prisotnostjo obogatili pustna karnevala v Ljubljani in Šoštanju, zvečer pa se bodo poveselili na veliki gala maškaradi všotoru, ki bo postavljen na mozirskem sejmišču. V njem bo naslednji dan tudi otroška maškarada. Še pred tem bodo pustnaki obhodili trške meje, s tem pa zaigrali in obiskali svoje prijatelje širom občine. Ponedeljkov popoldan je kotže dolga desetletja rezerviran za okolofiranje, obisk Mozirjanov in njihovih domov. Na pustni torek bodo zbudili domačine, poiskali pusta in poskrbeli za prevzem občinske oblasti. Za kakšno urico bodo župana in člane občinske uprave razbremenili odgovornosti za dobrobit občanov in njihovega okolja. Morda v tem času celo poskrbijo za rešitev, nastalih še najmanj po njihovi volji, peripetij okoli športne dvorane, kije bila v osnovi zgrajena kot večnamenska, sedaj pa večnamembnost izpodbija zakon o točenju alkohola. Po reševanju težkih občinskih problemov si bodo vsaj delno odpočili z obiskom sosednjih Nazarij in Rečice ob Savinji ter nekaterih še živečih gospodarskih subjektov. Na torkov popoldan bo v trgu potekala mednarodna karnevalska pov- orka z udeležbo vrtca, šole, izvirnih domači in nekaterih tujih pustnih skupin iz držav in mest članic evropskega karnevalskega združenja. Po karnevalu bo v šotoru zabavni program z maskami, ki se bodo predstavile v povorki. V večernih urah se bo zgodilo še neizbežno, torej smrt pusta. Slednji bo naslednji dan ležal na parah sredi Mozirja, pustna bratovščina pa se bo od njega poslovila ob treh popoldan. Letošnje pustne norčije, pomešane z več kot stoletno tradicijo, se bodo končale 21. februarja, ko bodo pustnaki sodelovali še na karnevalu v Dobovi. Benjamin Kanjir KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD (KGZ) CELJE, IZPOSTAV» MOZIRJE Ne samo, kako pridelati, pomembno je, kako prodati V Mozirju je 22. januarja potekalo predavanje z naslovom Kako uspešno tržiti s kmetije. Potekalo je v okviru projekta Z znanjem do uspešnejšega razvoja dopolnilnih dejavnosti in trženja produktov na kmetijah Zgornje Savinjske doline. Znani strokovnjak Maks Vrečko iz Begunj na Gorenjskem je osvetlil področje trženja kmečkih pridelkov in izdelk- ov na osnovi lastnih izkušenj. Vrečko se na svoji kmetiji pod Karavankami že petnajst let ukvarja s pridelavo jagod. Izkoristil je zgodbo iz okolice in svoje pridelke prodaja pod blagovno znamko Baronove jagode. Kmalu je spoznal, da je potrebno ponuditi tudi dopolnilni program, ki ne bo tako izrazito sezonske narave, in je začel jago- de predelovati v različne izdelke. Za uspešno trženje je najprej naredil lastno raziskavo ciljne skupine kupcev, nato pa se lotil različnih sodobnih prijemov promocije in oglaševanja. Poslužil se je elektronskih medijev. Tudi zbranim udeležencem je povedal, da je internetna stran, če je dobro narejena, odlična oglasna deska oziro- ma kar trgovina, ki nima nikoli zaprtih vrat. O trženju s kmetije je Vrečko napisal tudi knjigo. V Mozirju je na osnovi praktičnih primerov iz naše okolice in vprašanj občinstva predlagal konkretne rešitve prodaje brez posrednikov. Na tak način pridelovalec za vloženo delo iztrži največ. Marija Lebar POSLOVNI SISTEM GLIN NAZARJE ■ I 1*1 • • v« •• - w»vw Nazorski lesarji sirijo trzisce Poslovni sistem Glin sestavlja več podjetij. Cilj jim je čim višji dohodek, vendar pa je med njimi tudi invalidsko podjetje, ki posluje po drugačnih načelih. Lanskih deset mesecev so zaključili pozitivno. Po besedah direktorja Dobrinka Danojeviča nedvomno pričakujejo takšen rezultat tudi za celotno poslovno leto. Uspešno širijo svoje trge na več področjih, v proizvodnjo pa so uvedli nekaj novosti, zaposliti želijo še nekaj novih sodelavcev profila lesar. SUBVENCIONIRAN SKRAJŠAN DELOVNI ČAS Gospodarska kriza in zastoj v gradbeništvu sta vplivala tudi na gospodarjenje v Glinu. Tudi sicer je velik del njihove proizvodnje, zlasti stavbno pohištvo, povezano s sezonskimi nihanji. Ravno zato so se odločili za enega od ukrepov, kijih je za blažitev recesije ponudila država. Prešli so na subvencio- niran skrajšan delovni čas, niso pa se odločili za ukrep čakanja na delo doma. Šestmesečno obdobje subvencioniranega delovnega ča- sa seje izteklo lani jeseni, ko se je pričela sezona zmanjšanega povpraševanja po njihovih izdelkih. Zato so se odločili za podaljšanje ukrepa še za šest mesecev. Direktor Dobrinko Danojevič: »Glede na vse večjo težnjo po energetsko varčnem bivanju smo izboljšali naša okna in jim tako izboljšali toplotno prehodnost.« (foto: Marija Lebar) PRIDOBILI NOVE PARTNERJE IZ TUJINE Obseg proizvodnje stanovanjskih montažnih hiš je odvisen od trga in količine lesnih ostankov od drugih proizvodnih linij, saj za hiše večinoma uporabijo lepljene lesne konstrukcije lastne proizvodnje. Pravte dni se dogovarjajo za prodajo montažnih hiš s partnerjem iz Francije. Kot kaže, bo posel dolgoročen. Posel so sklenili tudi s partnerjem iz Izraela za dobavo oken. Prva pošilj- ka je že uspešno za njimi. Letos načrtujejo nastop tudi na srbskem in hrvaškem tržišču. V Srbiji že ustanavljajo svoje podjetje, prav isto bodo storili tudi na Hrvaškem, kjer bodo podjetje odprli v bližini Zagreba. Neposredno Glin izvozi okoli 20 odstotkov proizvodnje, če pa se upošteva še sodelovanje s partnerji, gre več kot polovica njihovih izdelkov vtujino. NOVI IZDELKI IN NOVA DELOVNA MESTA Lani so uvedli tudi nekaj novih proizvodov in nekaj izboljšav na svojih klasičnih asortimentih. »To sicer niso dramatične spremembe, vendar stati na mestu v resnici pomeni nazadovati. Glede na vse večjo težnjo po energetsko varčnem bivanju smo izboljšali naša okna in jim tako izboljšali toplotno prehodnost,« je povedal direktor. Trenutno je v skupini Glin zaposlenih 120 delavcev. Že od poletja pa iščejo še nekaj sodelavcev lesarske stroke s srednjo ali višjo izobrazbo, vendar, kot pravi Danojevič, je dober kader s tega področja težko dobiti. V stiku so z izobraževalnimi ustanovami, želijo pa si, da bi dobili nove sodelavce iz neposredne bližine, saj so ti tudi v stroškovnem smislu za podjetje primernejši. Marija Lebar Glin Nazarje nosi naprej ime nekdaj največjega podjetja v Zgornji Savinjski dolini (foto: ML) POSLOVNO SREČANJE PARTNERJEV APO VIZIJE V NOVEM LETU Apo Vizija se uspešno prebija skozi krizno obdobje Agencija za podjetništvo in obrt (APO), ki jo je ustanovila Janja Praznik iz Lokovice pri Šoštanju in se je kasneje preoblikovala v družbo Apo Vizija, d.o.o., sedaj tudi s poslovno enoto v Mozirju, je 19. januarja v Centru Nova v Velenju priredila izobraževalno in družabno srečanje, ki se ga je udeležilo večje število njihovih poslovnih partnerjev. O kakovosti izobraževalnega dne pove veliko kompetentnost predavateljic Božene Macarol, izkušene davčne svetovalke, in Vanje Varl, svetovalke za brezpapirno poslovanje, ki sta udeležencem Direktorica Apo Vizije Janja Praznik (foto: Jože Miklavc) predstavili aktualno tematiko s področja davčnih novosti ter možnosti brezpapimega poslovanja in hosting (najem) programske opreme. Kot je povedala direktorica Apo Vizije Janja Praznik, »vsi potrebujemo neko pozitivno energijo in moč za delo, zato so takšna srečanja še kako potrebna in zaželena. Ob delu samo še elektronsko poslujemo, telefoniramo in digitalno izmenjujemo dokumentacijo, kar nas žal odtujuje in povzroča neprijetno distanco. Naši partnerji so prišli na strokovno srečanje iz Kopra, Mozirja, Maribora, Celja, Ljubljane, Šoš- tanja in Velenja, poslovne stike pa imamo tudi s strankami izven Slovenije, pa tudi z nekaterimi na Kitajskem in v Kanadi, zato se zavedamo, da mora biti poleg družabnosti priložnost tudi za strokovni stik«. Apo Vizija uživa odlično zaupanje kot finalist izbora za naj računovodski servis leta 2008, kot partner z dvajsetletnimi izkušnjami ter ekspert za brezpapirno poslovanje, ki nudi storitve širokemu krogu različnih mikro in malim podjetjem, samostojnim podjetnikom, kulturnim delavcem, zavodom in društvom. Jože Miklavc HUDOMUŠNI AVTOBUSNI ŠOFER MARJAN OSOVNIK W Soler s smislom za humor in po potrebi z dostavo na dom Marjan Osovnik seje rodil v Radmirju in že od malega je imel samo dve želji, da bi šofiral in popravljal vozila, zato ni nič čudnega, daje po končani srednji šoli sedel za volan tovornjaka. Najprej je bil nekaj let zaposlen pri mozirski kmetijski zadrugi. Takrat je prevozil dobršen del bivše Jugoslavije. Nato je kupil svoj tovornjak in kar nekaj let kot zasebnik prevažal tovore, kamor je nanes- lo. Aprila leta 1987 pa se mu je ponudila priložnost, da zamenja obliko tovora in še vedno šofira. Sprejel je službo pri Izletniku Celje. Od tedaj je avtobusni šofer in kot tak bo letos dočakal upokojitev. ROJEN ZA VOZNIKA »Ne spomnim se, da bi si kdaj želel delati kaj drugega, kot šofirati. Tudi, ko sem prost ali na dopustu, lahko vozim ure in ure in nikoli se ne naveličam. In če bi se še enkrat rodil, bi bil ponovno šofer. Očitno sem se tak rodil in še sreča, da imam možnost delati to, kar me veseli,« pove Marjan Osovnik. O svoji službi nima slabe besede. »Sodelavci so super, šefa imamo dobrega, ljudje na avtobusih vsak dan najdejo kakšno novo temo in nikoli ni dolgočasno. Včasih na poti »preganjamo« politiko, šport, lokalne dogodke, vedno se najdejo teme za pogovor.« Se pa najdejo tudi manj prijetni potniki, kar pa vzame kot nujni del službe. »Svoje čase smo med čakanjem kartali, sedaj pa smo čisto preveč »natempirani« za kaj takega. Na začetku kariere sem ob novem letu domov komaj pretovoril vse koledarje, steklenice, peciva in zavojčke kave, sedaj pa tega ni več.« ZADREČAN, KI JE "OKRADEL" ROMKINJE Pred osamosvojitvijo, ko so bili avtobusi najbolj polni in so imeli šoferji še sprevodnike, sta s sprevodnikom večkrat zakuhala kakšno »neumnost«, največja pa seje zgodila povsem nehote. Takrat so iz Celja proti našim krajem redno potovale Romkinje z velikimi torbami stvari za prodajo. Na postaji v Celju sta njihove torbe in vreče zložila v prtljažnik ter odpeljala, šele v Žalcu na postaji sta ugotovila, da sta pozabila malce nejevoljne potnice, saj so se za avtobusom pripeljale s taksijem in niso bile ravno zadovoljne. Še dolgo po tem je po dolini krožila šala, da je edino Zadrečanom uspelo okrasti Rome. ZANEZADOVOUNEŽE »KIHAVEC«... Spomni se potnika, ki je bil na avtobusu vedno nezadovoljen in s sprevodnikom sta ga imela počasi dovolj. Koje naslednjič zopet sedel na avtobus in se začel pritoževati čez šoferja, vožnjo, grbine in luknje na cesti, je sprevodniku prekipelo in neopazno mu je na sedež natrosil »kihavec«. Potnik je vso pot tako močno kihal, da se ni uspel več pritoževati nad vožnjo, pri izstopu se je celo opravičeval zaradi kihanja, le tega ni vedel, kdaj seje tako prehladil. S sprevodnikom sta se takrat do solz nasmejala, čeprav nikomur ni bilo jasno, kaj je tako smešno. ...ZA UTRUJENE SPANEC Bolj neprijeten kot smešen je bil primer Osovnikovega sodelavca, ko je nehote preko noči v avtobus zaklenil potnika, kije zaspal in pozabil izstopiti. Šoferje ob povratku iz Solčave v Luče zaklenil avtobus in odšel domov, kjer pa so ga sredi noči prebudili, češ da je nekdo na avtobusu. Najprej je pomislil na vlomilca, ko pa je odprl vrata, je ugotovil, da je to potnik, ki bi moral izstopiti v Solčavi. Kerje zaspal, seje šele ponoči prebudil v Lučah v zaklenjenem avtobusu. Seveda je zaspanec pričel rogoviliti, da bi ga kdo slišal in spustil iz avtobusa. Ker je Osovnik večkrat tedne in tedne vozil na isti progi, za tem pa koga nadomeščal in zamenjal progo, seje sem in tja našel tudi kdo, ki sploh ni več pogledal, kam je namenjen, ampak je po šoferju predvideval, da bo prišel do doma. Tako seje velikokrat zgodilo, da je kakšen Zadrečan nehote končal v Lučah ali Lučan v Gornjem Gradu. Takšne težave je Osovnik vedno rešil sam, tudi z osebno dostavo na dom, če je bilo potrebno. »Pri tako dolgem šoferskem stažu se mi je zgodilo ogromno stvari, porodničar med vožnjo k sreči nisem bil nikoli, sem pa bil pogrebni prevoznik, saj je med vožnjo potnik umrl in nihče ne ve, kako dolgo sem ga prevažal okrog.« OBOŽEVALEC ITALIJE Osovnik ima lepe spomine na potovanja v tujino. Na izletih je imel priložnost videti dobršen del Evrope, najbolj navdušenje nad Italijo. Mesto Rim je obiskal že velikokrat, a se še vedno najdejo kotički, kijih ima v planu za naslednje obiske. Tudi Elba, Španija, Češka in Budimpešta so mu ostale v lepem spominu, medtem kojevGardaland peljal že tolikokrat, da se tam počuti kot doma. Na eno izmed voženj v Španijo ga vežejo malce neprijetni spomini, saj ob prihodu v mesto, kamor so bili namenjeni, potniki niso imeli urejene rezervacije v hotelu in sledilo je kar nekaj krožnih voženj po mestu, dokler vodiču zadeve ni uspelo urediti. »Prav zanimivo bi bilo, če bi poln avtobus potnikov prenočeval na parkirišču,« je šaljivo dodal. BREZ PROMETNE NESREČE V 23 letih pri podjetju še ni imel prometne nesreče, na kar je ponosen. Vsako leto je zato dobil priznanje podjetja za varnega voznika in nagrado zavarovalnice. Prejel pa je tudi priznanje, ki ga združenje šoferjev in avtomehanikov ter ministrstvo za promet podeljujeta najboljšim šoferjem. Po eni strani se veseli pokoja, saj bo lahko malo »odklopil«, prav gotovo pa ne bo dolgo zdržal brez šofiranja. »Ko sem doma, rad zalivam rože. Lani sva z ženo okrog najine hiše v Zgornjem Dolu posadila kupe cvetja in grmičkov in z veseljem se bom posvetil delu okrog hiše. Ponudb za šofersko delo mi tudi ne manjka, ampak najprej bo družina, vnuki, psička in rože, potem pa šofiranje,« zaključi Osovnik razmišljanje o prihodnosti. Štefka Sem Marjan Osovnik: »Še vedno se nasmejim, ko se spomnim, da sem edini uspel “okrasti” Rome.« (foto: Štefka Sem) MLADINSKO PRENOČIŠČE NA LJUBNEM OB SAVINJI Osvojili visoko tretje mesto na državnem nivoju Organizacija Hostelling International je na letnem srečanju direktorjev v Amsterdamu podelilo nagrade za najboljše Youth Hostie na svetu. Oceno storitev mladinskih prenočišč lahko podajo gostje na spletni aplikaciji. Ob bok najboljšim na svetu so se postavili tudi slovenski hostli. Na visoko tretje mesto v državi seje uvrstilo mladinsko prenočišče v gostišču Pevc na Ljubnem ob Savinji. Na enak način, kot se ocenjuje hostle po svetu, gostje ocenjujejo tudi slovenska prenočišča. Popotniško združenje Slovenije ob tem ugotavlja, da so jim naša mladinska prenočišča lahko v ponos. Posamezne kategorije, ki jih gostje ocenjujejo, so prijaznost, čistoča, učinkovitost, lokacija, udobje in varnost. Od 33 slovenskih mladinskih prenočišč ali hostlov, kot se tudi imenujejo ta specifična prenočišča, je hostl v gostišču Pevc dosegel oceno 90 odstotkov od možnih sto. Že avgusta leta 2008je ljubensko Ob namestitvi table z oznakami za najvišjo kakovost leta 2008 (foto: Marija Lebar) mladinsko prenočišče zaradi visoke- V ljubenskem mladinskem prega standarda storitev dobilo katego- nočišču so tako visoke ocene ves- rizacijsko tablo s petimi modrinni triko- eli. Anja Pukarf namje ob tem pov- tniki, ki pomenijo isto, kotzvezdiceza edala: »Vsi naši gostje so izjemno hotele. Tablo je takrat skupaj z Anjo zanimivi ljudje, starost se giblje od Pukart, ki prenočišče upravlja, in 20 do 50 let. Povečini so to izobra-županjo Anko Rakun simbolično pr- ženi posamezniki ali skupine, ki jim itrdil predsednik Popotniškega spoznavanje novih dežel in kultur združenja Slovenije Igor Jurišič. širi osebnostna obzorja.« Vsakega gosta poskušajo animirati glede na njegov interes in ga usmeriti na zanimivosti v dolini. »Lani smo poleg vedno aktualne napotitve skozi panoramsko cesto v Logarsko dolino posredovali ponudbo jahanja in obiska muzejevvširši okolici,« je povedala Pukartova in dodala, da so v letu 2009 zabeležili nekaj manj obiska kot leto poprej, so pa gostje pri njih bivali dalj časa. Iz lanskega leta si je še posebej zapomnila obisk dveh gostov iz Južne Amerike, ki sta imela tudi slovenske korenine, obiska nizozemskega para, ki je ostal cel teden in nočitve skupine Dancev, ki so potovali na morje na Hrvaško, pa so si za počitek izbrali prav Ljubno. Kako zelo so s storitvami tega prenočišča zadovoljni gostje, priča pogled v knjigo vtisov. Tam lahko v različnih jezikih preberemo le izjemne vtise tako glede osebja, prijaznosti kot tudi glede izvrstne kulinarike. Marija Lebar GLASBENA ŠOLA NAZARJE Večer arij in bibličnih pesmi Mezzosopranistka Polona Kopač Trontelj in harmonikar Primož Kranjc na odru nazarske glasbene šole (foto: Fanika Strašek) Minuli teden so v dvorani Glasbene šole Nazarje gostili mezzosopranistko Polono Kopač Trontelj, absolventko solopetja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Na klavirju jo je spremljala Eva Sotelšek, na harmoniki pa Primož Kranjc. Vsi trije glasbeniki so tudi učitelji na Glasbeni šoli Grosuplje. V imenu gostitelja je nastopajoče in poslušalce pozdravil učitelj harmonike Tomaž Guček. Polona je glasbenica že od matih nog. Začela je z igranjem kljunaste flavte in klarineta. Že od nekdaj pa je v njej tlela želja po izražanju z glasom, zato seje odločila za solopevsko izobraževanje. Sedaj študij zaključuje na Aka- virski spremljavi pela Bachove, demiji za glasbo v Ljubljani. Oder ji Handlove in Mozartove arije ter ni tuj, saj je kot solistka nastopila Pesmi iz mlina Marjane Lipovšek, v že z Orkestrom Slovenske filhar- drugem delu pa Biblične pesmi, monije, Komornim orkestrom Antonina Dvoraka. Pri slednjih so RTV Slovenije ter Orkestrom Aka- poslušalci še posebno uživali, saj je demije za glasbo. spremljavo s harmoniko izvajal Tokratni recital je bil priprava na odličen glasbenik, Primož Kranjc, ki njen diplomski koncert, katerega je svojo glasbeno pot začel prav na sta skrbno izbrala s prof. Matjažem Glasbeni šoli Nazarje. Robavsom. V prvem delu je ob kla- Fanika Strašek ČEBELARSKO DRUŠTVO MOZIRJE Za njimi delovno leto, pred njimi številni načrti S tako ugotovitvijo so se strinjali vsi člani, ki so se sredi januarja udeležili občnega zbora mozirskih čebelarjev. Kot je bilo razvidno iz poročil, je bila medena letina povprečna. »Večino medu prodamo čebelarji na domu, kor je ugodno tako za nas kot zo kupce, saj ti točno vedo, kje in kakšen med so dobili,« je povedal predsednik društva Ivan Čopar. V svojem poročilu je nanizal številne dejavnosti, ki se jih udeležujejo, tudi v sodelovanju zdrugimi društvi v občini. Njihova prizadevanja niso ostala nezapažena, lani so prejeli priznanje občine Mozirje. Med drugim so se udeležili spomladanske očišče- valne akcije in martinovanja na trgu. Skupaj s turističnim društvom že več let pripravljajo etapne pohode po čebelarski poti. O dobrem sodelovanju med čebelarji in turističnim društvom je spregovorila tudi Mojca Finkšt, ki je prepričana, da bodo stem letos nadaljevali. Župan Ivan Suhoveršnikje dejal, da je v občini okoli 50 društev, kar predstavlja bogastvo raznolikega življenja občanov. »Aktivnost društva je v veliki meri odvisna od njegovega vodstva in predsednika,« je menil župan in dodal, da občina društva podpira tako moralno kot materialno. O delu območne čebelarske zveze SAŠA je spregovoril njen PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO POBREŽJE Alojzu Jeraju priznanje za sedem desetletij dela Prostovoljno gasilsko društvo pod vodstvom predsednika Janka Žun-tarja je preteklo leto usmerilo vse aktivnosti v praznovanje 85-letnice drušlva in nadgradnjo avfocisterne. Udeležili so se tudi tekmovanj in izobraževanj. Na vseh področjih in ravneh svojega dela se lahko pohvalijo z velikim številom opravljenih prostovoljnih ur, kar kaže na veliko požrtvovalnosti pripravljenost tako članov kot okolja, kijih podpira. Dejavnost na operativnem področju v primerjavi s preteklimi leti po besedah poveljnika društva Ivice Antinca ni izstopala. Delo operativcev so namreč narekovali vremenski pojavi, ob katerih so se pravočasno odzvali in pomagali ljudem v stiski. K sreči na njihovem območju v preteklem obdobju ni bilo požarov, zato so bili v pomoč pri krotenju rdečega petelina sosednjim društvom. Z udeležbo na občinskih vajah in izobraževanjih ter tekmovanjih so preverjali psihofizične sposobnosti svojih članov. Kljub temu da so v društvu poleg članov aktivne tako starejše gasilke in gasilci kot tudi pionirji, pa je čutiti nezainteresiranost za delo v gasilskih vrstah pri mladini. Alojz Jeraj je humanitarni organizaciji zapisan že sedem desetletij Na občnem zboru predzadnjo soboto vjanuarju niso pregledali le dela in si začrtali smernic za novo delovno obdobje, temveč so se s priznanji spomnili vseh, ki so s svojim delom zaznamovali utrip društva. Seznam imen članov, ki so »zastrupljeni z gasilstvom« več desetletij, je bil dolg. Na tem seznamu je tudi Alojz Jeraj, ki je tej humanitarni organizaciji zapisan že sedem desetletij. Ob tej priložnosti sta mu priznanje izročila predsednik in poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, Janko Žuntar in Slavko Bric. Tekst in foto: Marija Sukalo Ivan Čopar, Ivan Suhoveršnik in Marko Purnat (od leve) so zaslužnim mozirskim čebelarjem podelili priznanja Antona Janše (foto: Marija Lebar) predsednik Marko Purnat in povedal, da je v organih Čebelarske zveze Slovenije najmočneje zastopana območna zveza. Naštel je opravljeno delo, skupaj z županom Suhoveršnikom in predsednikom Čoparjem pa so zaslužnim mozirskim čebelarjem podelili priznanja Antona Janše. Šest članov je prejelo tudi potrdi- lo, da so njihova čebelarstva pregledana in ustrezajo zahtevam evropskih smernic za zdravo hrano. Zato lahkoti čebelarji svoj med točijo v kozarce, posebej oblikovane in namenjene za slovenski med z zaščiteno geografsko označbo in uporabljajo ustrezno nalepko in prelepko. Marija Lebar Draga Ana, vse najboljše za tvoj drugi rojstni dan ti želimo! Babi, dedi, teta Klara in stric Rok krompir Barbara Črnodovski je ovekovečila soseda Vlada Komarja iz Gornjega Grada, kije ob kuhanju kosila med krompirjem našel nekaj posebnega. Oba je spominjalo na ženske prsi. Piše: Aleksander Videčnik V času zbiranja podatkov za zapis o kmečkem delavstvu v letih 1984 do 1986 sem naletel na zelo zanimive ljudi in njih pripovedi skrbno zabeležil. Odpiral se mi je povsem nov svet in vse bolj sem cenil ta hribovski živelj Zgornje Savinjske doline. Pripovedi sem iskal pri tedaj že starih ljudeh, zato so danes še resnično bolj dragocene. POGLED NAZAJ Poseljeno območje naše doline je bilo v 12. stoletju sorazmerno majhno. Iz zgodovinskih virov lahko povzamemo, da je tod živelo kakih 600 ljudi. V glavnem so poseljevali že od prej kultivirano zemljo. Če ocenjujejo, daje bilo v navedenem obdobju le kakih 150 kmetij,jih naštejemo v 15. stoletju že 745, kar potrjuje tudi benediktinski urbar iz leta 1426. Gornjegrajska gospoščina je posest dajala pretežno v zakup, saj pridvornega gospodarstva benediktinci niso imeli. Tedaj se pojavijo v urbarju tako imenovane "švajge" (swaige), kar naj bi pomenilo poimenovanje planinskih kmetij. Po letu 1500 tega izraza ne najdemo več pogosto. Iz podatkov urbarja lahko ugotovimo, da je bilo kar 89 odstotkov posestev v dednem zakupu, le 11 odstotkov pa v časovno omejenem zakupu. Seveda je pomenil dedni zakup večjo socialno varnost za zakupnike, kot pa začasni. Zakupnino so plačevali pretežno v denarju. DELITEV KMETIJ (HUB) V 19. stoletju (1850) je prešlo večino zemlje v last kmetov. Zaradi vse več delitev prvotnih posestev na manjša so slabili gospodarske enote. Če je prej "hubo" obdelovala celotna družina oziroma sorodstvo, nekako kolektivno, seje z delitvijo to stanje bistveno spremenilo. Nastale so deljene kmetije, imenovali pa sojih po hišnih imenih z do- datkom "zgornji", "spodnji" ali še z dodatno obeležbo ledinskega imena. Tako so še danes ohranjene kmetije kot Spodnji Jamnik in Zgornji Jamnik in podobno. ISKANJE DODATNEGA ZASLUŽKA Kljub vsemu navedenemu je bilo na kmetijah preveč delovnih rok, zato so kmečki ljudje iskali zaposlitve v mestih, večjih krajih in celo v tujini. Veliko se jih je zaposlilo z dodatnimi dejavnostmi na sami kmetiji. Šlo je bolj za razne zvrsti rokodelskih dejavnosti, kottkanje, priprava prediva, usnjarjenje za lastne potrebe, najemali so žage, mline in druge naprave, ki so jim lahko dajale kruh. Predvsem pa so se lotili furmanstva, ki je bilo kar iskano. Udinjali so se tudi kot priučeni rokodelci. KAJŽARSTVO Zaradi naraščajočega števila kmečkega prebivalstva brez lastne zemlje je nastajalo vse več koč (bajt, kajž). Tem vaščanom so rekli kočarji, kajžarji aii bajtarji. Razvoj kočarstva zaznamo že v 15. stoletju, ko se je na vasi začelo razlikovanje po gospodarski moči. V takih okoliščinah so kmečki ljudje brez lastne zemlje prodajali svojo delovno moč tistemu, ki jo je lahko plačal. Mlajša kolonizacija je torej povzročila hitro naraščanje kočarstva. Koče so bile skromne stavbe, večina lesene. Kot že povedano, so te skupine sestavljali ljudje iz okoliških kmetij. Kmalu pa so se priseljevali iz dru- Kako je bilo gih okolij, tem so rekli "gostači", ki so se naseljevali v okoljih, ki so jim nudila delo. Primeroma, na Ljubnem so živeli v večjem naselju, ki jim je nudilo zaposlitev ali zaslužek. Ukvarjali so se največ z dninar-stvom, tovorništvom in raznimi rokodelskimi posli. Ti priučeni rokodelci so nudili cenene usluge, zato sojih preganjali cehi, ki sojih kot združenje obrtnikov, smatrali za šušmarje. Tako seje oblikovalo delo na domu, ki so mu rekli "štira" ali "štera". So pa v štiro hodili tudi obrtniki, vendar so bili ti zaradi davkov dražji v poslu. Če bi hoteli razčleniti izraz štira, bi sklepali, da beseda prihaja iz nemščine. Stoerer pomeni nekoga, ki moti. Torej moteči dejavnik pri delu obrtnikov (rokodelcev). Kočarji so bili pač tista plast prebivalstva, ki ni bila navezana na določen kraj, saj ni bila vezana na premoženje. Pa še to. Že v starih listinah najdemo zanimive izraze. Razmeroma zgodaj najdemo zapisano "havs" (hiša), kar pomeni, daje šlo dejansko za koče, torej brez posesti zemlje. V Petrovem privilegiju (1665) in pozneje v Gašperjevem privilegiju, oba namenjena Ljubnemu (oba imenovana sta bila opata benediktinskega samostana v Gornjem Gradu), najdemo izraz Buerger, kar razumemo kot besedo "tržan". Dalje se je soseska poimenovana Gemein in gostač (inwoner). To so že posodobljene oblike izražanja. Zanimivo, da je bilo prav na Ljubnem v določenih 3ščemo stare fotografije “Štifelc” pri Dobrovcu (Zgornje Pobrežje) leta 1980. V stavbi so živeli preužitkarji ali pa tudi kmečki posli. obdobjih izredno veliko kočarjev, znatno več kot tržanov. KOČARJI NA UUBNEM ZAHTEVALI VOLILNO PRAVICO Volitve trškega sodnika leta 1820 so bile polne vznemirjanj. Kočarji so namreč zahtevali volilno pravico, dosegli pa so le kolektivno volilno pravico, torej vsi kočarji so imeli le en glas. V političnih pravicah so bili odrinjeni na rob dogajanja. Pritožili so se na pristojno gosposko v Gornji Grad, kije zavrnila izvolitev Ijuben-skega sodnika. Znano je, da so pri izvolitvi sodnikov imele odločilno besedo gosposke. Utemeljitev se je glasila -najprej je treba razčistiti utemeljitev zahteve kočarjev po volilni pravici. Leta 1826 so torej na Ljubnem volili sodnika tudi kočarji. Toda na odločne pritožbe ljubenskih tržanov je morala oblast kočarjem ukiniti volilno pravico. Poslej so imeli vsi kočarji na volitvah skupaj spet le en glas. PRIPOVED ŽENSKE M.B. IZ BOČNE Ob pripovedovanju je bila stara 73 let. Doma so imeli malo posestvo, hkrati pa dosti otrok. V domačem kraju je najprej delala kotvaručka. Opravljala je tale dela: varovanje otrok, prinašanje drv in vode v kuhinjo. Bila je stara dvanajst let. Delala je za hrano, obleko in posteljo. Nato je šla v Rovt na veliko kmetijo in delala kotvaručka, kmalu pa je opravljala kmetijska dela in skrbela za hlev. Delo na polju je bilo zaradi strmine zelo težko. Seno so nosili v "bremenih" (mreže) na hrbtih. Hrana je bila skromna, plačilo pa ob božiču. Večkrat so dali še kaj "po vrhu". O vsem so se pogovorili, ko se je "udinjala" (ponudila). Na tej kmetiji je poslej dobro živela, jedla z družino in imela urejeno spanje. Bilo je pač različno, na eni kmetiji dobro, na drugi slabo. Ko se je poročila, sta z možem v koči živela kot najemnika in imela nekaj malega zemlje, ki sta jo odsluže-vala. Za škaf posajenega krompirja sta delala pet delovnih dni. Seveda so bile te obveze od kmetije do kmetije dokaj različne. Tedaj je na sploh veljalo, da so "rovtovci" veliko boljši od "poljancev". Nasveti, Ljudje in dogodki Previdnost naj velja! URŠKA KRAJŠEK, samostojna pravnica v Banki Celje d.d. Promet z nepremičninami, s čimer mislim predvsem na prodajo oziroma nakup nepremičnin, je nevaren posel, ki vas lahko spravi ob premoženje. Pazljivost naj velja najprej pri pregledu zemljiškoknjižnega izpiska, ki naj bo originalen in »svež«, kar pomeni, da naj bo datiran na tisti dan, ko ga pregledujete, bodisi sami bodisi s pomočjo pravnega strokovnjaka. Pri pregledu zemljiškoknjižnega stanja nepremičnine je potrebno skrbno preveriti, da na njej nimajo pravic tretje osebe na primer: hipotekarni upniki, saj se vam lahko zgodi, da zaradi dolgov prodajalca nepremičnine ostanete ob kupljeno nepremičnino. Prav tako je potrebno paziti na morebitne solastnike in dediče, saj morajo ti v primeru, da obstajajo, podati ustrezna soglasja oziroma dovoljenja za prodajo. Nikakor ne smete pozabiti na morebitna potrebna soglasja pristojnih državnih organov (odvisno, katera vrsta nepremičnine se prodaja). ZEMLJIŠKOKNJIŽNO DOVOLILO Ko pridete do faze sklepanja kupne oziroma prodajne pogodbe za nepremičnino, mora ta vsebovati ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo (intabulac-ijsko klavzulo) za vpis lastninske pravice vzemljiško knjigo. Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo je namreč podlaga za to, da se izkažemo kot lastniki, kar pomeni, da, v kolikor imamo prodajno pogodbo le doma v predalu, lahko vknjiženi lastnik prosto razpolaga z dejansko, ne pa tudi pravno vašo nepremičnino, lahko jo še enkrat proda ali zastavi, saj velja, da, karje vpisano v zemljiški knjigi, velja, in kdor verjame v zemljiškoknjižne podatke ne more trpeti škodljivih posledic. Zemljiškoknjižno dovolilo v prodajni pogodbi mora biti sestavljeno v skladu z določili veljavnega Zakona o zemljiški knjigi. Biti mora izrecno in nepogojno, vsebovati mora vse podatke o kupcu in o prodajalcu. Če sta kupec in prodajalec fizični osebi, mora ta vsebovati njuni imeni, priimka, EMŠO-ja, naslova, če sta kupec in prodajalec pravni osebi, mora zemljiškoknjižno dovolilo vsebovati naziv pravne osebe, sedež in matično številko. Poleg tega mora zemljiškoknjižno dovolilo vsebovati tudi natančen opis nepremičnine, kar pomeni, da morajo biti navedene vložna številka (ali podvložna številka, če gre za prodajo etažnega dela), parcelna številka in katastrska občina. Bistveni sta parcelna številka in katastrska občina, saj se številke vložkov lahko spreminjajo z odpisom parcel. PLAČILO DAVKA IN SODNE TAKSE Pomembna komponenta pri prodaji nepremičnine je tudi plačilo davka - ali davka na promet nepremičnin aii pa davka na dodano vrednost (izjemoma se davek ne plača, primeri so našteti v zakonu). Podpisano kupno oziroma prodajno pogodbo je potrebno v petnajstih dneh po sklenitvi oziroma po podpisu predložiti davčnemu organu na območju, na katerem leži nepremičnina, kije predmet prodaje, da le-ta odmeri davek. Višina davka je odvisna od vrednosti nepremičnine, ki je predmet nakupa oziroma prodaje. Nato je potrebno davek plačati. Šele, ko je plačan davek, notar overi podpis prodajalca na prodajni pogodbi. S tem je kupna oziroma prodajna pogodba pripravljena in primerna za predložitev na zemljiško knjigo terza vpis lastninske pravice na ime in v korist kupca. Za zemljiško knjigo pristojnega okrajnega sodišča je potrebno pripraviti poseben obrazec za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, saj samo pogodba ni dovolj, da se v zemljiški knjigi prepiše lastninska pravica. Za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo je potrebno plačati tudi sodno takso, ki se odmeri glede na vrednost nepremičnine po pogodbi. Pri tem si pomagamo z Zakonom o sodnih taksah. PREVERITE PODATKE Zemljiška knjiga vam potem, ko obdela in izvede vaš predlog za vpis oziroma prepis lastništva na nepremičnini, pošlje sklep o vknjižbi lastninske pravice. Ko prejmete sklep, vam svetujem, da si še enkrat pridobite zemljiškoknjižni izpisek za kupljeno nepremičnino in preverite, če so vsi na novo vpisani podatki točni. V kolikor ugotovite nepravilnosti, imate možnost ugovora zoper ta sklep in, če je vaš ugovor utemeljen, bodo podatki popravljeni. V kolikor pa naletite na kakšno vprašanje s tega področja, ga lahko posredujete na uredništvo Savinjskih novic in poskušali vam bomo pomagati. Pozdrav do prihodnjič! 20 /efa ... VRTCI PODRAŽILI STORITVE ZA 120 ODSTOTKOV V januarju se prispevki staršev v vrtcih zvišajo za 120 odstotkov; to je sklep, ki ga je komisija za usklajevanje programov socialnega varstva sprejela lani decembra. Valorizacija za januar 1990 v višini 120 odstotkov temelji na uradnih statističnih podatkih o povprečnem osebnem dohodku v republiki v oktobru 1989 in ocenjeni rasti povprečnih osebnih dohodkov za november. Družine, katerim so se dohodki v zadnjem času bistveno počasneje zviševali kot republiški povprečni osebni dohodki, so ob izreku o 120-odstotni valorizaciji zelo prizadete. 3 O Jeti ... MOZIRSKI PUST KOT SAMOSTOJNA SEKCIJA Skupina prizadevnih krajanov, ki bo tudi letos pripravila vrsto veselih presenečenj med oblastjo Pusta Mozirskega, bo tokrat prvič nastopila v okviru Turističnega društva Mozirje kot samostojna sekcija. Takšna povezava zagotavlja določeno prednost. Upamo, da bo letos vendarle pomenila ta turistična prireditev v Mozirju povezavo vseh društev v kraju. Vsi bi morali pomagati, kajti nekaj zanesenjakov ne zmore vsega. Morda se bodo združile moči? &wec( frO /efo ... POSPEŠEVANJE TURIZMA V GORSKEM GOZDNEM SVETU Gorski kmetje morajo čimprej spoznati možnosti, ki jim jih daje pri njihovem napredku turizem. Gorskim kmetom v njihovem lastnem interesu ne sme biti vseeno, kako delujejo turistična društva v njihovih krajih in kako krajevne skupnosti urejujejo v teh krajih komunalne naprave, ki služijo turističnemu gospodarstvu. Preusmerjanje gospodarstva in pospeševanje turizma v gorskem svetu ne moremo prepustiti samovolji ali tržnim zakonom. S tem bi se morala pečati posebna strokovna institucija in čeprav je za Slovence kot pretežno gorski ali alpski narod ohranitev gorskih kmetij izredno velikega pomena, nimamo te institucije in zaostajamo pri reševanju tega problema daleč za ostalimi alpskimi narodi. Pripravila Tatiana Golob OBČINA REČICA OB SAVINJI Določena višina sredstev za nemoteno požarno varnost V prostorih Občine Rečica ob Savinji je bil v sredo, 20. januarja, podpisan aneks k pogodbi za opravljanje javne gasilske službe med prostovoljnimi gasilskimi društvi Pobrežje, Rečica ob Savinji in Grušovlje ter Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline. Aneks, ki določa višino sredstev za nemoteno požarno varnost v občini, so podpisali župan Vinko Jeraj, predsednika Janko Žuntar (PGD Pobrežje in GZ ZSD), Peter Br-ezovnik (PGD Rečica) ter poveljnik Jože Žerak (PGD Grušovlje). Dogodku je prisostvoval tudi občinski poveljnik Civilne zaščite Ciril Turk. Občina Rečica bo zagotovila 15.600 evrov za dejavnost gasilskih V društev, 14.500 evrov za investicije, nekaj več kot 4.000 pa za požarno takso. Za delovanje gasilske zveze bo rečiška občina namenila skoraj 2.700 evrov. Letos bodo v rečiškem društvu zamenjali vozilo za prevoz mošta. Investicijo bo delno, in sicer s 30.000 evri pokril občinski proračun. Medtem ko bo znesek investicije nakazan na osnovi dokumentov o nabavi, bodo sredstva za izvajanje nalog na svoj račun gasilci prejeli po dvanajstinah, in sicer 46 odstotkov Rečičani, po 27 Pobrežani in Grušoveljčani, sredstva požarne takse pa po tretjinah. Marija Sukalo Janko Žuntar, Peter Brezovnik, Vinko Jeraj in Jože Žerak (od leve) so podpisali aneks k pogodbi za opravljanje javne gasilske službe (foto: Marija Sukalo) MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE »Ne meč'te piskrov stran!« V Muzeju novejše zgodovine Celje nadaljujejo z inovativnimi razstavnimi projekti, digitalizirajo gradivo iz druge svetovne vojne, hkrati pa so začeli tudi zbiralno akcijo, naslovljeno »Ne meč'te piskrov stran - za stare kose posode emo«. Muzej poziva občane, naj prinesejo stare posode znamke Emo injih po želji opremijo zzapisomo tem, kakšni spomini jih vežejo nanje. V zameno bodo dobili darilo in postali del procesa, s katerim bodo umetniki nadgradili te zgodbe. Zbiralna akcija bo potekala tri mesece. Nato se bodo ustvarjalci lotili dela in vsak na svoj način izpovedali odnos do zbranega gradiva, naredili svojo zgodbo, svoj umetniški projekt. Otvoritev treh razstav v eni in s tem zaključek prvega projekta Umetniške reinterpretacije muzejske zbirke so napovedali za konec junija. NN KAKO PRIPRAVITI DRUGAČNO SLADICO Kozarčne kreme kot poslastica za oči in usta Udeleženke tečaja so zavihale rokave in se lotile dela (foto: Marija Lebar) Drušlvo kmetic Zgornje Savinjske zarčne kreme, to so sladice, ki jih dolinevsodelovanjuzmozirsko kmetijsko svetovalno službo v zimskem času za svoje članice pripravi številna izobraževanja in tečaje. Eden od njih je v organizaciji krajevnega odbora društva kmetic Lepa Njiva potekal sredi januarja v prostorih tamkajšnje podružnične osnovne šole. Tečaj je vodila Betka Remic iz Prihove. Tema je bila zanimiva, saj so udeleženke s pomočjo in pod vodstvom mentorice pripravljale ko- ponudimo v kozarcih oziroma posodicah. Sladice malo drugače, za bolj zdravo sladkanje pa je poskrbljeno z obilno uporabo mleka in sadja tako v kremah samih kot tudi za dekoracijo. Z malo domišljije in v lepih posodicah so te sladice na pogled izredno privlačne. Ob zanimivi pripravi in izmenjavi izkušenj med udeleženkami je popoldne kar (pre)hitro minilo. Marija Lebar GOSTOVANJE IGRALCA MGL V SLOMŠKOVI DVORANI V MOZIRJU Gregor Čušin v vlogi preroka Jona Igralec Mestnega gledališča ljubljanskega in oče šestih otrok, Gregor Čušin je v začetku januarja na povabilo društva katoliških pedagogov že tretjič gostoval v Mozirju. Kot angažiran kristjan, ki mu je vodilo »V začetku je bila Beseda«, je s svojo monodramo Jona, besni prerok znova navdušil in prav nič ni prizanašal sodobnemu kristjanu, njegovi mlačnosti in prilagajanju v imenu trenutne koristi. Za uvod je prebral začetek zgodbe o upiranju preroka Jona, nato pa, kot se za pridigo - tudi gledališko - spodobi, govoril o vsakdanjih problemih in se vedno znova vračal k svetopisemskim odlomkom. Njegova besedaje bila tako živa kot tista pred dva tisoč leti. Spregovoril je o prelaganju odgovornosti, vsesplošnem nezaupanju, zanikanju svetosti družine in odločitvah s figo v žepu, o pravici, da »verjamem, v kar hočem, in črtam tiste zapovedi, ki mi niso všeč, ker so pretežke in se jih itak nobeden ne drži«. Tako je kristjan podoben »gasilcu«, ki plača članarino, a ne bi gasil, ker se boji ognja. Na kon-cu se je opravičil svojim šestim otrokom, Krištofu, ker ga sili v šolo, čeprav bi mogoče on rad bil neveden, in tako vse do zadnjerojenega Petra, »ker ga bo prav tako dal krstiti, čeprav imajo nekateri to za nasilje, z možinjo pa verjameva, da je to dobro«. Andreja Gumzej OBČNI ZBOR GORNJESAVINJSKEGA SMUČARSKEGA KLUBA MOZIRJE Rekreativci in tekmovalci družno v športnem duhu Člani Gomjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje so na letnem občnem zboru sredi januarja poslušali poročila, ki sojih pregledno seznanila s programom aktivnosti za sezono 2009/2010. V ospredju njihovega sicer raznolikega udejstvovanja je delo z otroki in skrb za njihov vsestranski razvoj. Predsednica Damjana Paulič je poročala o delu kluba. Člani se redno sestajajo, sodelujejo na tek- movanjih in prireditvah v dolini in izven nje. Organizirajo regijska in državna tekmovanja, tečaje in šolo smučanja na Golteh, uspešno so priredili smučarski sejem. Aktivni so Veseli Savinjčani in tekaška sekcija, ki tudi letos skrbi za tekaško progo v Lokah. Skrbijo za urejenost Brdc, v kar bi se morala, tako je menila predsednica, vključiti širša lokalna skupnost. Prav tako si želijo podpore še drugih zgornjesavin- jskih občin. Med pomembnejšimi tekmovanji, kijih bodo organizirali, sta odprto prvenstvo Zgornje Savinjske doline v veleslalomu in smuk na progi Beli zajec ter vseslovensko srečanje ljubiteljev smučanja po starem. O delu s tremi selekcijami otrok sta poročala trenerja. Delo na snegu, suha vadba v Športni dvorani Mozirje, strokovno izpopolnjevanje in druge spremljevalne aktivnosti so oblikovali homogeno ekipo. Tekmovalci so uspešno začeli tekmovalno sezono, zlasti cicibana Nejc Naraločnik (dve prvi mesti) in Klemen Hriberšek ter Urša Marolt (drugo mesto med mlajšimi deklicami). Trener Bojan Napotnik je izpostavil tudi Nušo Suhoveršnik, kije »uspela prebiti led na FIS-tekmah«. Vse to klub uvršča na peto mesto v regiji in dvajseto v državi. Andreja Gumzej PRAVLJICE V KNJIŽNICI GORNJI GRAD Zakleto grofična med pravljičarji ^ Mladi hobmmm:u Samoumevno je, da otroci, ki obiskujejo Knjižnico Gornji Grad, radi berejo. Velik del mladih gornjegrajskih članov knjižnice zelo rad obiskuje tudi pravljične ure, ki se pri njih izvajajo drugo sredo v mesecu. V januarju so pravljičarji združili zabavno s koristnim in prisluhnili grajski pravljici, kije bila izbrana v sklopu izvajanja pravljic z zgodovinsko tematiko. To, kar je danes le še del daljne preteklosti in počasi prehaja v pravljični svet, je vendarle zapuščina naših prednikov. In kaj je lepšega, kot učiti se o naši zgodovini skozi zabavni svet pravljic? Gorn- jegrajski otroci so se s pomočjo januarske pravljice Zakleta grofična seznanili z nekdanjim življenjem za grajskimi zidovi, se pogovorili o graščakih na slovenskem in še posebej o gradu, ki je v davnih časih stal na območju današnjega Gornjega Grada. Pravljično urico so otroci zaključili z izdelavo velikega kartonastega gradu, ki je postavljen na ogled tudi drugim obiskovalcem Knjižnice Gornji Grad. TG Otroci so se ob gradnji kartonastega gradu povsem prepustili domišljiji POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE Na Festivalu izobraževanja in zaposlovanja Poslovno-komercialna šola Celje, ki praznuje častitljivo 140-letnico obstoja, seje na Festivalu izobraževanja in zaposlovanja na Celjskem sejmu predstavila s svojo celostno podobo. Dijaki so s pomočjo video-projekcije in plakatov podali informacije o izobraževalnih programih, interesnih dejavnostih, kulturnem in športnem življenju na šoli, o mednarodnih projektih, opravljanju delovne prakse v tujini in o možnostih nadaljnjega študija. Dopoldne smo na razstavnem prostoru naše šole gostili predstavnico Spara Slovenija, gospo Heleno Lukič Kosec, kije obiskovalcem nudila vse potrebne informacije glede kadrovskega štipendiranja v podjetju Spar Slovenija. Dijaki so svojo predstavitev popestrili z nagradno igro, s knjižnimi kazalkami in lepimi mislimi, ki sojih sami izdelali. Obiskovalcem, večinoma devetošolcem iz Celjske regije, so delili letake z informacijami o izobraževanju na Poslovno-komer-cialni šoli Celje. Razstavni prostor naše šole je bil dobro obiskan. Med devetošolci, ki se ukvarjajo s športom, je bil velik interes za vpis v program ekonomski tehnik - oddelek športnikov. Tem dijakom bomo prilagodili izobraževanje in urnik ter jim na ta način omogočili redni trening. Razrednik oddelka športnikov bo v stalnem stiku s trenerji in starši. Vse deve- tošolce, ki so zainteresirani za vpis v oddelek športnikov, vabimo na informativni dan na Poslovno-ko- mercialno šolo Celje drugi petek in soboto v februarju. Gordana Grajžel in Simona Rap Ljudje in dogodki, Ej, Organizacije 4. MEDNARODNO TEKMOVANJE HARMONIKARJEV ZA NAGRADO AVSENIK Robi Weiss domov z zlatim priznanjem v Begunjah so se predzadnji vikend v januarju zbrali številni ljubitelji harmonike in Avsenikove glasbe na 4. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev za veliko nagrado Avsenik. Več kot 80 tekmovalcev seje v igranju Avsenikovih skladb in različnih venčkov ter priredb drugih avtorjev narodnozabavne glasbe preizkusilo na frajtonarici in klavirski harmoniki. Na odru velikana narodnozabavne glasbe je Robi Weiss iz Oko-nine z igranjem na frajtonarico osvojil 93,8 točke, kar mu je prineslo zlato priznanje in najboljši rezultat v kategoriji od 12 do 15 let. Svoje znanje si mladi harmonikar nabira ob mentorju Primožu Zviru, svetovnem prvaku na tem instrumentu. Pri dinamiki in ritmičnih detajlih mu je pomagal še Tomaž Guček. Primož Zvir ne poučuje le učence iz Zgornje Savinjske doline. S predajanjem svojega znanja je do priznanj pripomogel tudi učencem v Kidričevem in Zgornjem Dupleku. V kategoriji od 12 do 15 let sta bila zlata Denis Podlesnik in Peter Pro-hart, do 12 let je zlato priznanje pre- jela Maja Horvat, srebrna pa Klemen Sodec in Klemen Gungl. V kategoriji od 15do 19letsezzlatom lahko pohvalita Tamara Vandur in Primož Krajnc. Marija Sukalo Med več kot osemdesetimi nastopajočimi si je Robi Weiss priigral največ točk in osvojil zlato priznanje (foto: MŠ) Bele poljane na Golteh so bile minuli teden prizorišče , snemanja videospota. Kdo drug kot ansambel Golte je I izkoristil zimsko sceno turističnega centra in s pomočjo B snemalne ekipe TV Golica posnel videospot za pesem ' Kot beli zajčki. Kot se za smučanje spodobi, je v pesmi kar nekaj udarnih ritmov, karjeza ansambel Golte dokaj neobičajno. Pri nastanku pesmi, ki je posvečena smučišču Golte in Smučarski šoli Beli Zajec, sta poleg Andreja Raka, ki je avtor glasbe, sodelovala še Igor Podpečan in Vera Soline. Alenka ■ : 5B*i , SlliflP! ■ T . - v. : "M J fl|J§§! SREČANJE RUDARSKIH IN GORSKIH REŠEVALCEV NA GOLTEH Nabiranje kondicije za skupna sodelovanja V soboto, 16. januarja, je bilo na Golteh športno srečanje rudarskih in gorskih reševalcev - prvi so člani Jamske reševalne čete Premogovnika Velenje, drugi Gorske reševalne službe - Postaja Celje. 60 reševalcev seje pomerilo v štirih panogah: veleslalomu, prvi pomoči, vlečenju vrvi in vožnji s pležuhi. Namen srečanja je bil tudi spoznavanje članov obeh reševalnih ekip in možnost za skupno sodelovanje v nekaterih reševalnih akcijah. Kot je povedal vodja Jamske reševalne čete v Premogovniku Velenje mag. Marjan Kolenc, je pomoč ljudem v izrednih razmerah tista stična točka, ki povezuje obe reševalni službi. »Prav gotovo bomo razmišljali o nadaljnjem sodelovanju in skupnem usposabljanju na področju nudenja prve pomoči. Naša Jamska reševalna četa je najštevilčnejša reševalna enota v Sloveniji, ki jo je mogoče hitro zbrati, zato je lahko dobrodošla v večjih nesrečah.« Srečanje je za navezovanje tesnejših stikov med obema reševalnima službama pozdravil tudi načelnik Gorske reševalne službe, Postaja Celje, Matej Zaluberšek: »V naši postaji je okoli 30 aktivnih gorskih reševalcev. Pokrivamo izredno obsežno območje reševanja na celotnem porečju reke Savinje, torej celotno hribovje nad Logarsko dolino, na območju Savinjske doline, Posavsko hribovje do hrvaške meje. Lani je bilo na tem območju 18 nesreč v gorah, v katerih je umrlo pet planincev. Usposabljamo se na individualnih in skupinskih pripravah. Vsak gorski reševalec mora sam skrbeti za svojo fizično in psihično kondicijo, imamo pa tudi skupne vaje, na katerih v različnih okoljih preizkušamo različne reševalne tehnike.« TMJ Na srečanju so bili rudarski reševalci boljši v veleslalomu in vlečenju vrvi, gorski reševalci pa v vožnji s pležuhi, medtem ko so si pri nudenju prve pomoči točke razdelili. Veliko nagrad V NAKUPOVALNEM CENTRU Kuponček izpolnite, izrežite in ga oddajte v avtomobil Mazda2, ki je razstavljen v nakupovalnem centru Veleja park. GORNJESÄVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Anja Drev zmagovalka v slalomu V avstrijskeETi HebalEnu je 17. januarja potekal evropski pokal gluhih, ki se gaje udeležila tudi mlada obetajoča smučarka Anja Drev iz Gornjesavin-jskega smučarskega kluba (GSK) Moziije. Kljub močni konkurenci mladink do 18 let je 13-letna Anja prepričljivo zmagala v slalomu, v skupni slalomski razvrstitvi vseh sodelujočih žensk in mladink iz osmih evropskih držav pa dosegla tretje mesto. Prvo mesto Anje Drev v slalomu je odlično priznanje tako njej kot njenemu trenerju Bojanu Napotniku, saj je bila konkurenca med tekmovalkami močna, med nastopajočimi pa sta bili tudi dve smučarki, ki tekmujeta v FIS programu. Tudi dan prej seje Anja izkazala, saj je v veleslalomu dosegla tretji najboljši čas med mladinkami do 18 let. Anja, ki pod vodstvom trenerja Napotnika v GSK Mozirje trenira zadnja tri leta, kaže velik napredek, s svojo pridnostjo in vztrajnostjo pa se je kvalificirala za olimpijske igre gluhih, ki bodo naslednjo sezono na Slovaškem. Po do sedaj znanih podatkih bo Anja najmlajša udeleženka iger, hkrati pa edina predstavnica Slovenije. Naj omenimo še, daje bila Anja Drev najmlajša nominiran- Anja Drev je nadarjena mlada smučarka, ki uspehe niza tudi s pomočjo trenerja Bojana Napotnika. ka za naj športnico invalidko Slovenije za leto 2009. Izbor je bil v začetku tega meseca, minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič pa je ob tej priložnosti poudaril, daje potrebno izenačiti status invalidnih športnikov z ostalimi športniki. TG ŽENSKI NOGOMETNI KLUB RUDAR SKALE Pričele s pripravami na spomladanski del Predstavnice ženskega nogometa v Šaleški dolini so začele z intenzivnimi pripravami na spomladanski del 1. ženske nogometne lige, ki se začne 14. marca. Igralke ŽNK Rudar Škale bodo prvo tekmo odigrale doma proti ekipi ŽNK Krka. Prva preizkušnja pred spomladanskim delom je bila 9. januarja na All Star turnirju v Velenju, kjer je ekipa članic odigrala revijalno tekmo proti ekipi NK Jevnica in zmagala. Dan zatem se je za članice začela zimska liga, za mlajšo selekcijo U14 pa se je začela s turnirjem 17. januarja v Tolminu, kjer je bil njihov urnik kar naporen, odig- rale so namreč tri od štirih tekem. Prvi turnir zimske lige za članice je bil odigran v Slovenj Gradcu. Dekleta so tam prikazala dobro igro, njihov izkupiček pa je bil zadovoljujoč. V petih odigranih tekmah so na dveh tekmah zmagale, eno odigrale neodločeno in dve izgubile. Na turnirji v Murski soboti so potrdile igro na prvem turnirju in prvi ekipi članic seje uspelo uvrstiti na zaključni turnir zimske lige. Manj sreče je imela druga ekipa članic, saj jim uvrstitev v finale ni uspela. Zaključni turnir zimske lige bo 7. februarja v velenjski Rdeči dvorani. Jože Kos Novitete v Knjižnici Mozirje ODRASLI: Phillips, Susan Elizabeth: Lov na nevesto, Christie, Agatha: Gospa McGinty je mrtva, Minatti, Ivan: Vznemirila si gladino mojega tolmuna, Colter, Eoin: Artemis Fowl. Časovni paradoks, Horowitz, Anthony: Angelski pristan, Enoch, Suzanne: Škandalozna stava, Gaskell, Whitney: Iskrena ljubezen in druge laži, Kleypas, Lisa: Ljubimec lady Sophie, Enoch, Suzanne: Polnočni zmenek, Jezernik, Jerneja: Alma M. Karlin, državljanka sveta. MLADINA: Kodrič, Neli: Kaj ima ljubezen s tem, Buckingham, Matt: Srečna Suzana in jamska pošast, Donaldson, Julia: Ribek : riba, ki pripoveduje zgodbe, French, Vivian: Princesa Katja in plešoča metla, French, Vivian: Princesa Karolina in čarobna vrtnica, Butler, M. Christina: Prav poseben dan, Simon, Francesca: Grozni Gašper sreča kraljico, Brauer, Sybille: Iščem slike, najdem besede, Bieber, Hartmut: Poglej, kje živi medo Jaka. SSK LJUBNO BTC Pripravljeni na nove izzive Sezona smučarskih skokov je v polnem teku, takšno pa je tudi vzdušje v zgornjesavinjskem skakalnem klubu na Ljubnem ob Savinji. V tekmovalnem smislu so v ospredju tekme pokala Slovenije, kjer v kategoriji mladincev do 18 let blesti Jaka Tesovnik. Na prvi tekmi v Kranju je deklasiral sovrstnike ter z najdaljšim skokom dneva -116 metrov, kar za 15 točk premagal vso konkurenco, vključno s člansko. Osmo in enajsto mesto sta pri mladincih osvojila še njegova klubska kolega Matevž Slatinšek in Tadej Djujič, medtem ko je bil med člani Sašo Tadič sedmi. Sezona se nadaljuje z regijskimi pokali za dečke in deklice v Zagorju, nekoliko starejše pa čakajo državna prvenstva. Eno od teh, mladince do 20 let, bo 3. februarja gostilo tudi Ljubno. To pa bo le uvertura pred glavnim organizacijskim izzivom letos, ko se bodo prvi vikend vfebruarju širši slovenski javnosti ponovno predstavile najboljše skakalke sveta v celinskem pokalu. Po besedah alfe in omega smučarskih skokov na Ljubnem, predsednika kluba Alojza Murka, se nam obeta vrhunska prireditev, saj so svoj nastop že potrdile vse glavne favoritinje, vključno z vsemi našimi. Snega je dovolj, skakalnica z novo »špuro« in obnovljenim sodniškim stolpom je pripravljena, tako da o novem skakalnem prazniku na Ljubnem ni dvoma. Ljubitelji smučarskih skokov adrenalina polnih in pogumnih dek-lette enkratne priložnosti res ne smejo zamuditi. Franjo Pukart PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Večer spominov Planinsko društvo Nazarje v januarju in februarju peto leto zapored organizira planinske večere. Namenjeni so članom društva in vsem ljubiteljem narave, posebej pa gora. Prvi tovrstni večerje bil sredi januarja, koje Tadej Kotnik spregovoril o društvenih izletih. Te so v lanskem letu vodili planinski vodniki društva, udeležilo pa se jih je veliko število ljubiteljev pohodništva in narave. Podali so se na tradicionalni pohod na Tolsti in Goli vrh, Menino, se sprehodili po Haloški poti, obiskali Slivnico, Kopitnik, Malo Goro, Lepenatko, Veliko planino, se povzpeli na Ojstrico, osvojili Koželjsko steno. Prav tako so osvajali tudi vrhove v sosednji Avstriji in izvedli množično druženje na kolesu pod naslovom Kolo prijateljstva. Med »listanjem« slik, ki so nastale v preteklem letu, so vodniki komentirali dogodke, ob tem pa obujali spomine na prijetne trenutke in prijateljstva, ki so se na poteh porajala. Marija Šukalo "N 19 ---y 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - 12. KROG Nazarčani tudi iz Maribora s popolnim izkupičkom Čeprav oslabljeni, tudi brez prvega strelca Metulja, »graščaki« ne popuščajo. Tokrat so v mariborski »Lukni« zagodli domačemu Braniku, kije še kako krvavo potreboval točke za vstop v končnico. Bivši selektor reprezentance in trener Mariborčanov Križman je ob koncu tekme vidno razburjen in razočaran moral čestitati nazorskemu strategu Peziču, ki gaje tako še enkrat več prelisičil. Čeprav so igralci štajerske prestolnice vodili večji del srečanja, je končnica vendarle pripadla nazorski ekipi in predvsem Funtek, Urtelj ter Letojne so v zadnjih dveh minutah odigrali vidno vlogo. Boj za končnico ostaja tako še vedno odprt. Kebeljjezzmago vtem krogu naredil velik korak do želenega drugega mesta, medtem ko se bo za tretjo pozicijo, ki še vodi v končnico, vnel hud boj med Mariborčani in Tomažem. Predvsem slednji bo imel ta vikend izredno težko delo, saj bo v domači dvorani v Ormožu gostil do sedaj še nepremagano in vodilno ekipo KMN Nazarje Glin. Franjo Pukart Lestvica po 12. krogih: 1. Nazarje Glin 32,2. Kebelj 22,3. Maribor Branik 19,4. Tomaž Ormož 19, 5. Benedikt 15,6. Zavrh Masind 15,7. Cerkvenjak 7,8. Slovenske Gorice 6. FC Maribor Branik : KMN Nazarje Glin 3:5 (0:0) Maribor. Športna dvorana Lukna. Gledalcev: 60. Sodnika: Silvester Kornik in Stanko Kolenko. Delegat: Gorazd Jakopič. Strelci: 1:0 Vrabel (21), 1:1 Funtek (21), 2:1 Vrabel (25), 2:2 Kolar (26), 3:2 Kurnik (29), 3:3 Funtek (38), 3:4 Urtelj (40), 3:5 Letojne (40). KMN Nazarje: Supin, Vreš, Korošec, Letojne, Urtelj, Funtek, K. Šemenc, Kolar, Hren. Rumeni karton: Korošec, Supin, K. Šemenc, Kolar ( Nazarje Glin). Rezultati 12. kroga Maribor Branik : Nazarje Glin 3:5, Benedikt : Slov. Gorice 5:7, Kebelj : Zavrh 6:4, Cerkvenjak : Tomaž 2:5. Strelci: 32 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 25 Aleš Vrabel (Maribor), 17 Blaž Živko (Slovenske Gorice) 16 Danilo Pukšič (Benedikt)... KOŠARKAŠKI KLUB NAZARJE Nov kamenček v mozaiku zmag V 12. krogu 3. SKL - vzhod so nazorski košarkarji gostovali pri Miklavžu, ki se je izkazal za neugodnega nasprotnika že v prvem delu prvenstva. Takrat so jih Nazarcani zlomili šele v končnici tekme. Tokratna se je odvijala dokaj podobno. Breme zmage je viselo nad gostujočo ekipo, ki nujno potrebuje uspeh na vsaki tekmi. Kljub vodstvu na lestvici konkurenta za naslov, Ruše in Savinja, tesno sledita. Temu gre pripisati začetno nervozo in veliko število napak. K sreči so tudi gostitelji delali napake in dovolili gostom rezultatski plus že v prvi četrtini. V nadaljevanju polčasa je trener Finkšt ohranjal visok ritem igre s pogostimi menjavami. Domačini so se tudi tokrat izkazali za nepopustljivo moštvo. Minuto pred koncem 3. četrtine so izid poravnali in napovedali napeto končnico. Vendar sta Janko s trojko in Ločičnik s košem napetost nekoliko omilila pred odločilno četrtino. V tej se je izkazala nazorska obramba, kije povsem onemogočila nasprotnikove zunanje igralce. Ponovno je učinkoval recept prejšnjih tekem, po katerem je Valenčak pobiral od- bite žoge, Vodončnik in Janko pa sta ubijala moralo nasprotnikov s trojkami v ključnih trenutkih tekme. Priča zmagi proti neugodnemu nasprotniku so bili tudi Nazorski navijači, čigar podpora bo dobrodošla v nadaljevanju prvenstva, vendar si navijaška grla lahko nekoliko oddahnejo, ker so njihovi ljubljenci v naslednjem krogu prosti. GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSFI Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Ob uspehih članske ekipe so nekoliko v senci izvrstni rezultati mladinske selekcije, kije v nedeljo v zadnjem krogu prvega dela prvenstva 2. SKL center 1 na gostovanju premagala zadnjeu-vrščeno ekipo Fenomeni (83:55). S tem je zabeležila popoln izkupiček dvanajstih zmag brez poraza, kar je lepa popotnica za drugi del tekmovanja. Miklavž : Nazarje 55:61 (13:21, 11:13, 20:15, 11:12) Miklavž na Dravskem polju. Dvorana OŠ Miklavž. Gledalcev: 30. Sodnika: Žiga Pohleven (Maribor) in Peter Trifkovič (Maribor). Tehnični komisar Gorazd Krasnik (Lenart). Rezultati 3. SKL - vzhod: 12. krog: Miklavž : Nazarje 55:61, Koroška : Savinja 54:105, Ruše : ŠRK Koši Šentjur 85:79, Primafoto Sl. Gradec : Nona Lenar 67:88, Konjice-Zreče prosti. Lestvica po 12. krogu: 1. Nazarje 21,2. Ruše 20,3. Savinja (-1) 17,4. ŠRK Koši Šentjur 17,5. Nona Lenart (-1) 16,6. Miklavž (-1) 14,7. Konjice-Zreče (-2) 12,8. Primafoto Sl. Gradec 12,9. Koroška (-2) 9. Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli Rezultati 7. kroga: Kamnoseštvo Vogrinec : BSB Otok Celje 70:61, ŠK Žalec : Zlatorog Laško 60:49, Pungi bar Tip-top : Griže 70:65, Vrani Vransko : Brglez.com 66:68. Vrstni red po 7. krogu: 1. Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje 14,2. BSB Otok Celje 12,3. Vrani Vransko 11,4. Študentski klub Žalec 11,5. Brglez.com Polzela 11,6. KK Veterani Zlatorog Laško 10,7. Pungi bar Tip-top Polzela 8,8. Griže 7. UM Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk! ^_________________________________________J Roman Mežnar OBČINSKO TEKMOVANJE V VELESLALOMU POD GLOBOKO RIŽO Proga pisana na kožo družini Jelšnik Športno društvo Lipa Šmartno ob Dreti je pripravilo občinsko tekmovanje v veleslalomu. Na smučišču Pod Globoko rižo seje predzadnjo soboto v januarju pomerilo skoraj petdeset ljubiteljev vijuganja med količki različnih starosti. Za zanimive komentarje je poskrbel moderator Bojan Štrukelj. Več kot 130 metrov dolga proga z desetimi vratci je bila dobro pripravljena. Pet padcev ni terjalo resnih poškodb. Tokratna postavitev je najbolj »ležala« družini Jelšnik, ki je imela najbogatejšo bero medalj. V svojih starostnih kategorijah so se namreč na prvo mesto uvrstili tako hčerka Nadja kot mamica Boža, oče Primož pa je imel celo najboljši čas proge 15,64. Tudi posebna nagrada za najmlajšo udeleženko je pristala pri Jelšniko-vih, njen lastnik pa je postala šestletna Maja. Posebna nagrada kot najmlajšemu smučarju je pripadla tudi sedemletnemu Vidu Re-zoničniku. Med cicibani sta v svojih starostnih kategorijah progo najhitreje presmučala in osvojila prvo mesto Alen Acman in Miha Govek, med Več kot 130 metrov dolga proga je bila dobro pripravljena (foto: Marija Šukalo) deklicami pa Polona Lamprečnik. Med moškimi so bili v različnih starostnih kategorijah najhitrejši Aljaž Remic, Ivo Matek, Renato Brunet in Stanko Flere, kije bil tudi najstarejši udeleženec srečanja. Med ženskami je bila najhitrejša Mojca Bric. Marija Šukalo Upanje je kot nočno nebo; nikdar ni tako temno, da ne bi odkrili kake zvezde. 0. Feuillet CRNA KRONIKA • NAPADEL GA JE Dobletina: 21 .januarja je policiste občan obvestil, da je hodil v Dobleti-ni po zasneženem travniku, takrat pa gaje napadel lastnik travnika. Vanj je metal kamenje, nato pa je nanj spustil še psa. Policisti so z obema opravili razgovor, kršitelju pa bodo po zakonu o zaščiti živali izdali odločbo o hitrem postopku. • VNELE SO SE SAJE Nazarje: 22. januarja so v stanovanjski hiši na Tominškovi ulici v dimniku zagorele saje. Posredovali so domači gasilci, materialna škoda pa ni nastala. • PLAZ POŠKODOVAL ALPINISTA Okrešelj: 23. januarja je prišlo na Zaspanem hribu, 500 metrov od koče na Okrešlju, do sprožitve snežnega plazu, v katerem sta bila ujeta dva alpinista, pri tem je bil eden huje telesno poškodovan. Osebi so iz plazu rešili soplezalci, kmalu pa so na kraj prišli gorski reševalci, ki so poškodovanega alpinista prinesli v dolino, od koder je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico Celje. • NEZNANEC GA JE UDARIL Nazarje: 23. januarja v nočnem času so policisti dobili obvestilo občanke, da so njenega fanta pred lokalom v Nazarjah fizično napadli. Udaril gaje neznanec in odšel. Policisti so na kraju identificirali kršitelja in ga oglobili. Poškodovani je zaradi suma zloma nosu iskal zdravniško pomoč v Zdravstvenem domu Mozirje, od koder je bil napoten v celjsko bolnišnico na pregled. • VINJENI VOZNIKI V času preteklega vikenda so policisti Policijske postaje Mozirje pri kontroli cestnega prometa ustavili tri voznike osebnih avtomobilov, ki so vozili pod vplivom alkohola, en voznik pa je preizkus alkoholiziranosti z alkotestom odklonil. Zoper tri omenjene voznike je bilo odrejeno pridržanje (dva sta bila pridržana na PP Dravograd, eden pa na PP Velenje). Eden izmed omenjenih voznikov, kateremu je alkotest pokazal 0,98 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ni upošteval znakov, s katerimi so ga policisti ustavljali, nato pa je na zasneženem vozišču zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z vozišča v sneg. Enemu izmed omenjenih voznikov je bil zaradi tega, ker je večkratni kršitelj cestno prometnih predpisov (alkohol, nima veljavnega vozniškega dovoljenja) zasežen tudi osebni avtomobil, prav takoje bil zasežen tudi osebni avtomobil voznici, kije prav tako večkratna kršiteljica CPP, saj se v cestnem prometu vozi kljub temu, da nima vozniškega dovoljenja. V postopku so policisti imeli tudi osebo, kije imela pri sebi prepovedano drog. Taje bila osebi zasežena, po prejemu analize snovi, pa zoper osebo sledi odločba o hitrem postopku. • POŠKODBE NA SMUČIŠČIH V preteklem tednu so bili policisti s strani nadzornikov smučišča Golte obveščeni o več poškodbah na smučišču, ki so se največkrat zgodile zaradi precenjevanja sposobnosti smučarjev in smučark, vožnje izven urejenih smučišč in neupoštevanja FIS pravil, nekaj pa je bilo tudi takšnih, ki so bile poškodovanim smučarjem prizadejane s strani objestnih smučarjev. K sreči do hujših poškodb ni prišlo, policisti pa kljub temu opozarjajo, da so smučarji na smučiščih dolžni ravnati v skladu s pravili, ukazi in odredbami nadzornikov smučišča ter navodili upravljavca smučišča. • VOŽNJE Z MOTORNIMI SANMI V NARAVNEM OKOUU Policisti so 23. januarja poostreno nadzirali vožnje z vozili v naravnem okolju v Krajinskem parku Golte in na Smrekovcu. Pri tem so ugotovili, da se na omenjenih območjih pojavlja čedalje več takšnih voznikov, ki kršijo Uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, Zakon o gozdovih, Zakon o ohranjanju narave, nekateri, ki vozijo celo v času obratovanja smučišča Golte, kršijo Zakon o varnosti na smučiščih. Policisti so zoper vse voznike dosledno ukrepali in jim izrekli globe, takšne nadzore pa bodo večkrat ponovili. Policisti v skladu s 25. členom Zakona o prekrških predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek (npr. motorne sani) smejo odvzeti osebi, kije storila prekršek, tudi če niso storilčeva last, če to terjajo splošna varnost (vožnja po smučišču v času obratovanja smučišča), varovanje življenja in zdravja ljudi (konkretna ogroženost), varstvo okolja in ohranjanje narave (uničenje ali obremenjevanje okolja, ogrožanje divjadi ipd.), kot tudi v drugih primerih, kijih določa zakon. TEKMOVANJE V SMUČARSKIH SKOKIH V GORNJEM GRADU Ekipno najboljši planinci Planinsko društvo Gornji Grad je predzadnji petek v januarju organiziralo tekmovanje v smučarskih skokih na alpskih smučeh. Na skakalnici »Pod Pajšnerjevim gričem« se je pod žarometi preizkusilo dvajset tekmovalcev. Po preizkusni seriji so se skakalci z odskočne mize podali trikrat. Pri rezultatu pa sta se upoštevala dva najboljša skoka. V kategoriji moški, letnik 1995 in mlajši, si je z dvema skokoma po 20 metrov prvo mesto priboril Luka Šinkovec iz Gornjega Grada, v kategoriji letnik 1994 -1980je bil z dvema skokoma po 23 metrov najboljši Boštjan Oblak z Lepe Njive. Pri letnikih 1979 - 1965 je Srečko Ledinek (ŠD Beli zajec) skočil za prvo mesto dvakrat po 23,5 metra, v kategoriji 1964 in starejši pa je Milanu Potočniku z Bleda za prvo mesto zadostoval doskok pri 21 in 21,5 metrih. Med ekipami so bili najboljši člani PD Gornji Grad, ki so imeli skupno daljavo 137 metrov, na drugem so z 129,5 metra pristali Malo mešano in na tretjem s 125,5 metra Športno društvo Gornji Grad. Med letalci je svojo spretnost in vzdržljivost preizkusil tudi 63-letni Rafko Kerznar iz Nove Štifte in kot najstarejši udeleženec uspel doskočiti pri 15 in 15,5 metra. Njegov rezultat je zadostoval za tretje mesto. Marija Sukalo Pod Pajšnerjevim gričem se je preizkusilo dvajset tekmovalcev (foto: Marija Šukalo) V premislek Ni bilo prvič. Gledališka predstava. Polna dvorana. In matere z malčki. Le kaj naj počnejo malčki na predstavi za odrasle? Čebljajo, se dolgočasijo, zajočejo, materejih mirijo, na pomoč priskoči še oče. Ne pomaga. Na odru igralci, ki so v svoje delo vložili mnogo truda, v dvorani gledalci, ki bi radi spremljali dogajanje na odru v miru in sproščeni, pa ga ne morejo, saj slišijo otroka, ki se muči, saj ne more biti miren in tih, ker ne ve, zakaj mora molčati, zakaj ne sme tekati, zakaj mora gledati nekaj, česar ne razume. Igralci pa igrajo in dogajanje v dvorani jih ne sme motiti. Pa jih res ne? Se na oder nič ne sliši? Igralci dobro vedo, kdaj je publika z njimi in kdaj je njena pozornost usmerjena drugam - na otroški jok. Dragi starši, vaši otroci so prisrčni, prikupni in sproščeni v znanem okolju. Ne mučite jih na prireditvah, ki niso zanje. Ne povzročajte slabe volje nastopajočim in gledalcem, če je že sebi z nemirnim otrokom ne. Če se še tako trudite, vas otrok ne more ubogati, saj ne razume, kaj se dogaja, zato naj ostane doma med svojimi igračami. Tam je njegov svet! Jelka Marovt Plac 20 Ljubno ob Savinji Gospodje moj pastir, nič mi ne manjka. Na zelenih pašnikih mi daje ležišče, k vodam počitka me vodi. Mojo dušo poživlja, vodi mepo pravih stezah... (psalm) ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta Frančiška TOSTOVRŠNIK Sp. Jamlska iz Konjskega Vrha (6.12.1933 - 16.1.2010) Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani, prihajali kropit, izrekali sožalje, darovali za svete maše, sveče in cvetje. Hvalagospodu Vikiju Koscu za opravljen cerkveni obred, pevcem, praporščakom, govornici Valeriji Robnik za tople besede ob slovesu. Hvala tudi zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma Luče in pogrebni službi Anubis iz Radmirja. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate sveče in molite zanjo. Vsi njeni Tisti, ki ga imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je. (Tone Pavček) ZAHVALA Ob slovesu od našega dragega moža, očeta in dedija Franca PRISLANA (1.1.1931 - 20.1.2010) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Ferdinandu Luknarju, gospodu diakonu Stanku Čeplaku, govorniku gospodu Grudniku, gasilcem, staro-dobnikom, praporščakom in pogrebni službi Anubis. Posebno zahvalo izrekamo dr. Andreji Podbregar Marš ter medicinskima sestrama Ireni in Simoni. Vsi njegovi Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA V 82. letu je odšla od nas ljuba mama, stara mama in prababica Marija ROSC, p.d. Sp. Strmčka mama (7.5.1928 - 21.1.2010) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darove, pomoč in izraze sožalja. Hvala praporščakom, govornici, pevcem in g. Vikiju za svečan obred. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in tasta Alojza POZNIČA (10.6.1925 - 19.1.2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče in za svete maše. Hvala gospodu Romanu Čretniku za poslovilni govor, g. župniku za lepo opravljen obred in hvala pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste se v takšnem številu poslovili od njega. Žalujoča hčerka in sin z družinama Vse življenje trdo si garala, za dom, družino vse si dala. Od dela tvojih pridnih rok sledi ostale sopovsod. V SPOMIN V teh dneh mineva pet let, odkar nas je zapustila naša draga Marija SEMPRIMOZNIK p.d. Ropova Mima (5.9.1930 - 27.1.2005) Hvala vsem, ki obstojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in ste jo ohranili v lepem spominu. Vsi njeni MORANA POGREBNA S1UZBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 WWW. pog reb-morana.si Vsi, ki radijih imamo, nikdar ne umro, le v nas sepreselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (Janez Medvešek) ZAHVALA ob prezgodnji smrti naše drage žene, mamice in babice Ete KOKALJ roj. Golob (25.9.1952 -19.1.2010) Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, prejeto cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se je boste spominjali v molitvi. Zanjo žalujoči: mož Štefan, hčerki Ana in Mojca z družinama tP©0ÖB> W WQW1Q Noe je pred vesoljnim potopom vzel po en par vsake živalske vrste na barko. Le zakaj ni bil tako selektiven tudi pri zbiranju starih vicev? Kaj mora narediti mož, ko ženi razloži, kako je ves dan pospravljal stanovanje? Malo mora leči na kavč, da se spočije od vsega tega laganja. Dijak dijaku: "Zadnjič sem se pred učiteljem med poukom tri ure delal, da sem bolan, samo zato, da bi se me usmilil in me ne bi poklical pred tablo. Smrkal sem, kihal in ga gledal z nadvse oteklimi očmi." “In se ti je izšlo?” ‘Vseeno sem bil izprašan. Zanimalo ga je, zakaj hodim na strojništvo, če pa bi lahko uspel kot dober igralec.” Hugo Mušnik Judita bere Novice, ki jih zdaj držite v rokah. "Savinjske novice v tokratnih nasvetih svetujejo, da naj bomo previdni pri nakupu nepremičnine,” pove na glas. “Kaj mi to zdaj pomaga?” reče Julka in pogleda moža na kavču. “Ko sem ga vzela, še ni bil nepremičnina.” Tugo Mernik Zakaj gledajo samo naju, saj sploh ne tekmujeva? Qwmm &m(mm Proti novi hudo nevarni pandemični gripi se je cepilo manjše število prebivalcev Slovenije. Kljub tej nepremišljeni neprevidnosti ostalih državljanov jo je nastradala manjšina Slovencev. Ta del, ki seje dal popika-ti z injekcijami. Hugo Mušnik m m wmm m Na zadnjih vratih januarja že trka mesec kulture. Nekateri se bodo kulturno udejstvovali, drugi bodo kulturi prisostvovali, tretji pa bodo nekulturno od nje bežali. Zanje so reklame Visoka pesem, olimpijske igre Ples na vodi, gostilna Traviata in štrajk Nabu-ko. Blenda Tavrl PREVIDNOST NI ODVEČ Darko Atelšek, vodja Suške bande, tokrat brez bande: »Glede na opozorilo, da imajo pri hiši dobrega psa s slabimi živci, bom poskočnice igral bolj po tiho. Rokavice bodo zvok ravno prav pridušite, da jo bom odnesel s celimi hlačami.« PLES MED DELOM IN TEKMO Slavica Goli, natakarica na sankaškem tekmovanju v Poljanah: »Tina, ali ne bi ti moral tekmovati na sankališču?« Tina Goličnik, sankač: »Slavica, ali ne bi ti morala streči gostom?« Slavica: »Ali nisi ti gost?« LE KDO KLIČE? Ana Napotnik, amaterska igralka v Partljičevi Partnerski poroki: »Joj, kako sem osamljena, pa še Franček meje zapustil. Ampak nekdo se je pa našel, ki nikoli ne pozabi name, edini, ki name misli vse teto. To je davčni urad. Nič čudnega, da sem tako ganjena.« K Križanka, Oglasi ] REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: MINI SLOVARČEK: ( r ^ J NITRA- mesto in reka na Slovaškem Kloaka, Lublin, oprask, eon, skrbimo, zrak, Nob. X. r rt '/ š tl 1 /L"y rt m j FEO- italijanski skladatelj- Francesco ataraktik, NI, kalupar, rtač, arest, arkada, dan, C ? Ji /lJl II li j J ti.\v|T NANAK- indijski verski reformator ioni, raj, Nancy, met, VT, team, Nast, leto, MO, PLE- francoski smučar- Christoper arav, Aleksandrija, kanon, trener ASO- reka v Italiji Plesni vikend v Laškem. 29.1. Organizator: Plesna zveza Slovenije. Dodatne informacije: 01 / 430 22 84, www.plesna-zveza.si, info@plesna-zveza.si in Plesna šola Pingi: info@pingi.si. Rekreativni plesni večer v Slovenj Gradcu. 29.1. Organizator: Plesna zveza Slovenije. Dodatne informacije: 01 / 430 22 84, www.plesna-zveza.si, info@plesna-zveza.si in Plesna šola Devžej: devzej@siol.net. Velika planina. 25.1. do 29.1. Dodatne informacije: snežni telefon 041 182 515, www.velikaplanina.si. Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. Napovednik dogodkov ■ MORDA STE ISKALI PRAV TO • Petek (29. januar), ob 16.30. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Na koncu sveta STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, fazeciranje ravnih in nepravilnih oblik stekla, www.stekiarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. • Sobota (30. januar), ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka komedija Podnajemnik • Sobota (30. januar), ob 19.00. Kulturni dom Rečica Gledališka komedija Partnerska poroka • Nedelja (31. januar), ob 17.00. OŠ Rečica ob Savinji Koncert Z mlado pesmijo v mlado leto KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu. Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. KDO PRAVI, DA NE MORETE STORITI NIČ ZA • Nedelja (31. januar), ob 1700. Kulturni dom Gornji Grad Gledališka komedija Partnerska poroka • Sreda (3. februar), ob 11.00. OŠ Luče Šolska slovesnost Pozdrav prazniku • Sreda (3. februar), ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Pravljična ura za otroke: Ali sva najboljša prijatelja? • Sreda (3. februar), ob 19.00. Gostišče Grad Vrbovec Planinski večeri: S kolesom po Islandiji (Mateja Skralovnik) ZDRAVJE? Za VAS in VAŠE NAJMLAJŠE. SOLNE TERAPIJE! 031 788 881. Dežurne službe www.solni-tempelj.com. ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Grajska vrata d.o.o., Smiklavz 3a, Gornji Grad. MONTAŽA IN STORITVE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI VETERINARSKO DEŽURSTVO Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik; Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. RAČUNOVODSKE STORITVE Strokovno - kvalitetno - po ugodnih cenah! Uspešno 2010. ASU Suzana Urbanc Renko s.p., 041/429-755. KERAMIČARSKA DELA kvalitetno, estetsko, v dogovorjenem roku in po ugodni ceni. Tel. 03/ 838-81-33, 041/483-692, www.artus.si. Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE A.Arus, Alojz Fužir.s.p., Varpolje 14, 3332 Rečica ob Savinji. Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) 1 DRUGO - PRODAM DRUGO Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. Prodam fižol sivček; gsm 041 /783-800. Prosim vas, če mi kdo podari malo rabljen 50 1 bojler; tel. 030/ 918-823. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Prodam seno in siiažne bale; gsm 041/289-717. Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Prodam deske -javor 50 in 30 mm, cca VOZILA -PRODAM Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. 2 m3, cena 250 eur; gsm041/993083 Prodam ford fokus 1,4, letnik '04, prevoženih 31.000 km, cena po dogovoru; gsm 041/783-494. Zelo ugodno prodam televizor gorenje, ekran 66 cm; tel. 03/583-27-57. ŽIVALI - PRODAM mesecev; gsm 031 /743-955. llnndno nrodnm ženski smufinrsk o r NEPREMIČNINE Prodam prašiče od 25 - 300 kg, Prodam bikca limuzin, 130 kg; gsm Komplet, rdeče barve, st. 36-38, pan- možna dostava; gsm 031/2 2 3- 031/765-605. carje št. 40 in 43; gsm 051 /619-634. Novo stanovanje v okolici Mozirja 484. Prodam domače kokoši za nadaljn- oddam; gsm 040/844-784. Prodam prašiča 200 kg; gsm 041 / jo rejo;tel. 03/584-5243. DRUGO - KUPIM V Nazarjah dajem v najem stanovan- 798-661. Kupim suhe svinjske buče; gsm 041 / je 70 m2; gsm 041 /928-590. Prodam telico sivko, brejo 6,5 mese- ŽIVALI - KUPIM 975-958. Oddam opremljeno stanovanje, okol- cev; gsm 040/543-561. Kupim kravo in telico za zakol ali Prodam teličko čb pasme, staro 14 dopitanje ter bikce in teličke nad dni; gsm 031/243-563. 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-Prodam telico simentalko, brejo 6 745. Kupim otroške smuči lOOcrapancar-je št. 32 in čelado; gsm 031 /337-482. Kupim slamo v okroglih balah ali v kockah; gsm 041 /298-608. ica Nazarij; gsm 041/423-152. Prodam renovirano stanovanje v prosvetnem domu na Rečici; gsm 031/725-047. VOZILI SMO: BMW XI XDRIVE20D X možnosti + 1 avtomobil = XI BMW XI predstavlja novega člana uspešne bavarske družine X, katere kariera seje začela z modelom X5, nadaljevala pa z X3 in X6. Če bi sodili po merah, se postavlja vprašanje, zakaj noviXt, kijevSIov- ci XI predvsem vozniki, ki tu in tam zavijejo z asfaltnih cest na manj utrjene poti, gaje mogoče kupiti tudi samo s pogonom na zadnja kolesa (sDrive). V tem primeru dobite v paketu dvolitrski dizelski motor s (foto: Franci Kotnik) eniji na prodaj od jeseni, ni X2? S 445 centimetri dolžine je namreč le za dobrih 10 centimetrov krajši od X3 in v svojem razredu predstavlja prvi SAV (Sports Activity Vehicle). V avto hiši Selmar v Celju so nam za krajši test posodili različico z dvolitrskim motorjem in pogonom na vsa štiri kolesa. Da želi biti avto za vse podlage, X1 nazorno nakazuje že s svojo zunanjo podobo, kije v skladu z osveženo hišno oblikovalsko linijo. V obraz BMW-ja ni mogoče zamenjati z drugimi avtomobili že zaradi prepoznavnih »ledvičk«, terensko zasnovo XI pa poudarja odbijač v črni barvi s srebrnim spojlerjem. Bočna linija se športno vzpenja vse do zadka, katerega krasijo všečne luči z LED tehnologijo. Čeprav naj bi bili potencialni kup- 177 KM, kakršen je brnel tudi pod pokrovom testnega vozila, vendar je bil »naš« X1 opremljen z inteligentnim štirikolesnim pogonom xDrive. Njegova inteligenca se izkazuje na ta način, da xDrive glede na trenutne razmere na vozišču in dogajanje z avtomobilom v nekaj milisekundah preklopi vrtilni moment na tisto os, kjer je najbolj potreben, in tako preprečuje vse vrste nestabilnosti pri vožnji. Tudi v notranjosti je XI tipičen BMW, kar je seveda kompliment. Prostora je dovolj (razen morda za košarkarje, ampak tisti imajo itak dovolj denarja za X5), materiali so kakovostni in dopadljivi, stikala in ročice so razporejeni logično in ergonomsko, oprema pa je odvisna od želja in globine žepa posameznega kupca. Seznam dodatne ^■jSLIKOPLESKARSTVO lerglau Andrej Terglav s.p. Andraž 96b 3313 Polzela Tel.: 03/572-06-73 GSM: 041 /216-21^ • Beljenje notranjih površin in fasad • Dekorativni opleski • Izdelava izolacijskih fasad • Delo na višini z dvižno lepi >saro opreme je skoraj neskončen, vendar je poleg vsake postavke (na žalost) tudi številka (v evrih). Vožnja z XI je užitek. Sedi se, kajpak, višje kot v običajnih osebnih avtomobilih, zato je pregled nad voziščem in okolico zelo dober: Voznik se počuti sproščeno in suvereno. Vodljivost je odlična, podvozje pa kompaktno, vendar še vedno udobno. Z omenjenim motorjem XI ponuja ugledne zmogljivosti (8,4 sekunde do 100 km/h) istočasno z varčnostjo (povprečna poraba 5,81/100 km), za kar ima zasluge tudi paket Efficient Dynamic, ki vsebuje regeneracijo zavorne energije in sistem za avtomatsko ugašanje in prižiganje motorja. Skratka - XI je še en BMW-jev zadetek v polno. Franci Kotnik 7,i o: rai- P uit ±J Tradicionalno pustovanje v Mozirju * Četrtek, 11.02. ob 17.00: * Podelitev trških pravic * Petek 12.02. ob 20.00: "House party" - DJ Paolo Barbato z gosti * Sobota 13.02. ob 20.00: Gala maškarada - Mladi dolenci, Brigita Šuler, Domen Kumer * Nedelja 14.02 ob 15.00: Otroška maškarada - čarovnik, RIBIČ PEPE, Klemen Oter * Ponedeljek 15.02. ob 15.00: Okol ofiranje * Torek 16.02. ob 7.00: Iskanje pusta Ob 8.00: Prevzem občinske oblasti Ob 9.00: Obisk sosednjih občin in podjetij Ob 15.00: Veliki mednarodni karneval na trgu Ob 17.00: Zabava po karnevalu s skupino Horuk * Sreda 17.02. ob 15.00: Pokop pusta v Ročnikovih lavah VABI VAS PUSTMOZIRSKI NEKJE V MOZIRJU Celie - skladišče D-Per SSK LJUBNO BTC SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC - s* • 7/2010 VABIMO VAS NA OGLED TEKEM V SMUČARSKIH SKOKIH ZA CELINSKI POKAL ZA ŽENSKE E, 5. februar 2010 FIS CELINSKI POKAL (trening) S5R5§Ja, 6. februar 2010 raggio FIS CELINSKI POKAL (tekma) Nedelja, 7. februar 2010 I4.Ö0 FIS CELINSKI POKAL (tekma) co ič I Z Restavracija pod Jakcem je preverjeno najboljša za poroke, praznovanja osebnih jubilejev ter druga večja in tudi manjša srečanja. - Veliko dvorano lahko po velikosti prilagajamo številu Vaših gostov, saj jo je mogoče z drsnimi stenami razdeliti na dva ali tri dele. - Na voljo je vsa sodobna gostinska in druga oprema (računalnik, plazmatski TV, glasbene naprave, ozvočenje za govore, oder za živo glasbo ...). - Dvorana je klimatizirana, pred njo pa je prijeten bar, ki je nepogrešljiv za uglajen sprejem Vaših gostov. Omizja razmestimo in pripravimo po Vaših željah. - Veliko parkirišče je tik ob vhodu v restavracijo. - Ob naročilu gostinskih storitev Gorenja Gostinstva je najem dvorane brezplačen. Rezervacije sprejemamo preko telefona 041 745 216. Rezervirajte vsaj 90 dni pred datumom Vašega dogodka! Pridružite se našim zadovoljnim gostom tudi Vi! OSREDNJA KNJ. CELJE