Štev. 9. Na Dunaju, 6. julija 1897. V praznik sv. Cirila in Melodija. Sveti dan, ki ga je Leon XIII. določil na čast sv. Cirila in Metodija, glavnih slovanskih blagovestnikov, sili k razgledu položenja med zapadnimi Slovani, in misli pa čustva, ki se vzbujajo in navrščajo vsled tega, so po vsem tužnega značaja. Tvrdijo, da vera je le na Vstoku vkoreninjena v toliki meri, da mogočno vpliva tudi na politiška dela in nacijonalno stremljenje. Očitna in jako različna dejstva pa dokazujejo vsak dan, da tudi na Zapadu deluje vera s politiko iu politika z vero, in to približno podobno, kakor v prošlih vekih. Pri obeh pa se dandanes še posebe pridružuje in združuje tudi nacijonalnost, in ta zveza daje zapadnim Slovanom največ pomislili. Zapad jo bil iu je ostal vedno tak, da bi rad spravil Vstok in zlasti vstočne Slovane v okrilje svoje kulture. Ker po/na silo in vpliv cerkvenih obredov, je le dosleden, ako izpodkopuje, kjer le more, grško-slo-vanski obred. Kjer ne morejo zapadniki neposredno uničevati grško-sluvanske cerkvene avtonomije, tam skušajo vplivati posredno na njeno oslabljenje. Kjer pa more zapadna politika neposredno poseči med naiode grško-sloVauskega obreda, tam z očitnimi sredstvi iz-podmika ta obred, deluje v smislu katoliške propagande, ker vidi v tej najpriinerniša sredstva za svoje poli-tiške cilje. Katoliški škofje so tu in tam nedolžni, ko delujejo kot prikladno orožje za namen; to se pravi, mnogo katoliških viših hierarhov se niti ne zaveda, v kake svrhe se uporablja njih verska gorečuost, in zakaj so se ravno oni povišali do takih dostojanstev in postavili na taka mesta. Politiki pa, ki premišljujejo stvari, in ki opazujejo obči tok zapadne politike, zasledujejo bez težave, da Zapad ne sili na Fstok samo s svojo tehniko in zvunanjim kulturnim napredkom, temveč da si gladi pot tudi z iztrebljenjem tradicij in svetinj grško-slovanskega veroizpovedauja in ž njim združenega cerkvenega obreda. K temu pripada celo vprašanje o julijanskem in grego-rijanskem koledarju, in če se sliši tu pa tam, da hočejo vstocniki svoj koledar zamenjati z gregorijanskim, ne pomenja to nič drugega, kakor da Zapad vidi tudi v tej točki jedno sredstvo za oslabljenje vstočne cerkve. Slovansko azbuko so uže oslabili nekoliko pri Bolgarih, še bolj pri S.bih, in kar se dostaje avstro- ogerskih Malorusov, jim ravno v tej dobi napravljajo veliko zmešnjavo v rabljenju slovanskih črk in utvr-jenju nekakega novega pravopisanja. Madjari so bili uže toliko drzni, da so celó v unijatsko cerkev Malorusov vvajali madjarščino kot bogoslužbeni jezik namesto cerkvenega staioslovenskega, in je moral sam Leon XIII. zavtnuti tako predrzno početje. V Galiciji pa politika poljskega plemstva po raznih potih ruši podstave avtonomijo in obreda unijatske cerkve Malorusov. Madjari uže dolgo tuhtajo, kakó bi vjeli ogerske Srbe, da jim proti zgodovinskemu pravu, proti privilegijem iu pogodbam skrčijo cerkveno in ž njo združeno nacijonalno avtonomijo, in jo madjarska vlada ravno sedaj jedino v ta namen sezvala srbski cerkveni kongres. Kako pa je s Slovani, kateri so uže davno izgubili cirilometodijsko cerkev, ali pa so si s pomočjo gla-golice ohranili le nekoliko neznatnih sledov grško-slo-vanskega obreda in slovanskega bogoslužnega jezika? Kaj počenjajo viši hierarhi posebno v poslednjem desetletju po Dalmaciji in Istri? Ali ne priobčiijejo leto za letom pastirskih listov, v katerih posredno ali celó izrecno prepovedujejo spoštovati in hraniti stoletja stare tradicijo v cerkvi? Ali ni znauo, da se odstavljajo in premeščajo župuiki, ki hočejo vernikom rešiti glagolsko bogosluženje? Ali ni znano Slovanom, da se svečeniki slovanski, ki so napravili dotičue preskušnje, ne povišujejo v župnike zgolj radi tega, ker so znani, da bi ščitili glagoiske tradicije na izpraznjenih mestih? V Istri hočejo do cela iztrebiti poslednje znake starih poročil cirilometodijske cerkve. Na Tržaškem pa so latinizatorji, bodisi slovanski renegati, ali pa naravnost rojeni Italijani, vandalsko delo uže davno opravili. Stare cerkvene knjige so požgali, arhive popačili ali uničili, nato ten-dencijozno zgodovinske spake priobčevali, in danes tor-žestvujejo kot zaščitniki „avite (ital.) kulture", ter izganjajo iz cerkev celó čitanje sv. blagovestja, propovedi, preproste molitvice in celó takozvane litanije. Slovenec v Tržaški stolni cerkvi ne sme več s svečenikom prositi pri Bogu vsmiljenja in spasenja v svojem, temveč le v ital. ali latinskem jeziku. Ceió v staro slovensko okolico mu vsiljujejo ital. svečenikov ali pa slovanskih renegatov. V obče kaže zgodovina in položenje današnjih deželic avstrijskega Pri morja, kakó so Slovanom jemali sistematično in polagano najdraže cerkvene svetinje, dokler jim niso do poslednje posledice nadomestili staroslovenskega in cfló živega bogoslužbenega jezika z latinskim iu italijanskim jezikom. In danes uže se i tal. svečeniki in njih renegatski pomočniki identifi-kujejo s posvetniki, črez meje stremečimi ital. politiki ter vstvarjajo pol. liste, v katerih se zaganjajo proti primitivnemu naeijonalnemu pravu slovanskega naseljenja ravno tako, kakor posvetni nestrpueži znanega ireden-taškega stremljenja. Kjer pa so zapadni Slovani naseljeni bolj v kompaktnih' masah in tako rekoč v svoji sredi med seboj, tam imajo dandanes večinoma take više pastirje, ki puščajo propoved in še kako molitev v slovanskem jeziku, toliko bolj pa trebijo staro slovansko cerkveno pesen ter jo nadomeščajo z latinsko. No, kar je najhujše, po pokrajinah zapadnih Slovanov se vzgaja dandanes dulio-venstvo do cela v protislovanskem duhu, in tako sveče-ništvo sili na površje, da bi neposredno delovalo tudi v politiki v duhu protislovanskega sistema. Tudi od te strani se cerkvena in obča zgodovina pretvarja in pači, in če se tu pa tam govori o sv. Cirilu iu Metodiju, godi se to v smislu protivnikov cirilometodijske cerkve. Politiški protislovanski sistem je podpiral iu podpira stremljenje latinizatorjev, in ti pospešujejo delo sistema. Zapadni Slovaui, ki so vsled neugodnega občega položenja zane uarili vsako drugo delovanje, so zasledili le preprosto nasprotstvo med narodno in latinizatorsko protislovansko politiko, niso pa se bavili s tem. dalati-nizatorstvo je nasprotno tudi vsakateremu oživljenju cirilometodijskih tradicij. Slovanski zapadni politiki vidijo v latinizatorjih jediuo „klerikalce", ne pomislijo pa, da so oni stalni čuvaji proti tistemu slovanskemu stremljenju, katero bi dalo slovanski narodni politiki še le pravi fundainent, in da oni uničujejo uže vsako misel, ki bi kazala na pomen cirilometodijske cerkve med Slovani. V resnici, sredi občega protislovanskega sistema so latinizatorji največ krivi, da se slovanske množice ne zavedajo svojega izdatnega, najkrepkejšega orožja v brambo proti romansko-germauskemu tujčevanju. Kako bi postopali protestantski pastorji, ko bi se njih ovčicam godilo tak6, kakor delajo s slovanskim naseljenjem v Istri, na Tržaškem, oziroma tudi na Goriškem ? Stranke katerih narodov bi bile toliko onemogle, kakor se kažejo slovanske glede na prosledovanje slovanskih ovčic po latinizatorjih na Primorskem in v obče na Slovenskem? Tujec, ki bi površno opazoval tujčenje slovanskega naseljenja tudi s pomočjo latinizatorske cerkvene politike, bi prišel do zaključenja, da tak narod, ki se nič ne brani, ki mirno prenaša vdarec za vdarcem, ni dostojen spasenja, ni vreden, da bi se ne — potopil v drugih kulturah. V resnici je pa preprosto naseljenje le v kleščah, da se ne more ganiti. Latinizatorji je drže v duhovnih in s tem tudi v duševnih sponah, da ne zasledi, kako bi si pomagalo; posvetni slovanski politiki niso imeli nikdar časa premišljevati o stvari, zajedno jih je vlovil zapadniški duh v svoje mreže, i vrhu vsega je obči sistem, ki krči vsakatero duševno svobodo, zlasti pa še, kar se dostaje slovanskega mišljenja. Jedno je zjedinjeno z drugim, iu posledica vsemu je, da cirilo-metodijska cerkev je glede na zapadne Slovane danes ravno taka, kakor da bi je v obče ne bilo. Kolikor je mišljenje o tej cerkvi med zapadnimi Slovani dobilo več in veče zavesti, pa je pritisk toliko silneji, da ne more na dan, iu tako gre vse po starem tiru. Tisočletnice smrti sv. Cirila in Metodija, v spomin te smrti proizšedša in nadaljevana literatura, okrožnica pipeža Leona XIII. „Grande munus" in poznejše po duhu sorodue okrožnice tega papeža, nadalje stremljenje ne-mnogih razsvetljenih biskopov in svečenikov in spora-dično slovansko publicistično delovanje v probujenje zavesti o svetinjah slovanskih blagovestnikov — vse to je vzbudilo mnogo mišljenja in premišljevanja in tu pa tam tudi nekoliko odgovarjajočega stremljenja, ali do izvajanja praktičnih posledic ni prišlo iu ne pride tako z lehka, ker protisile so veče, nego vsako tako pojav-Ijenje. Latinizatorji se v novejši čas uče tudi socijalistike, in so po pravici tudi oni nasprotni požidjeui socijalni demokraciji, ker širi ne le verski iudiferentizem, temveč tudi protiversko mišljenje in celó sovraštvo sosebno proti katoliškemu svečeništvu. Ti latinizatorji iščejo in bodo še nadalje iskali pomoči, da bi rešili množice verskega in moralnega propada, povsod drugod, saino na to ne pridejo, da cirilometodijska cerkev je za slovanske narode jedna največih zaščitnic njih vere in nrav-stvenosti. Ona jih je ohranila pri živeji veri in veči dejanski nravstvenosti, nego jo kaže Zapad. A nikdar ne zapaziš, da bi ti latinizator le z jednim stavkom priznal dobrote te cerkve za Slovane. Če ne molči, skuša ti kazati ravno nasprotno. Od latinizatorjev se cirilometodijska cerkev no more nadejati i, nadalje nič ugodnega, najmanj pa pospeševalnega. Če se zapadnim slovanskim posvetnim dejateljem ne odprejo oei še v poslednji čas, tiralo jo bode latinizatorstvo dalje po dosedanjih potih, in ti Slovani jo s svoje strani srečno doženejo, da se potope do cela v zapadni kulturi in civilizaciji. Potem bode imel isti Zapad prav, če bode Slovane ne le reklatnoval za zapadno kulturo, temveč jih tudi popolnoma spravi v okvir svoje nacijonalue politike. Nemški protestantizem se širi čim dalje proti Vstoku; povsod med Slovani zasaja svoje kolonije in zida svoje cerkve; Slovanom pa se cirilometodijska cerkev slabi, krči, uničuje, in kjer je veo ni, tam so latinizatorji na straži, da bi se ne obnovila, in slovanski deja-telji so uže toliko zajeti na druge strani, da verskega vprašanja niti ne poštevajo zaresno v politiškem in na-cijonalnem delu. Zapad je s svojim vplivom na posvečene iu posvetne slovanske dejatelje razprostrl plašč zgodovinske ironije: da zanemarjajo ali celó prosledujejo cirilometodijsko cerkev, ki pri vstočnih Slovanih ščiti najbolj vero, nravstvenost in nacijonalnost. Da bi prišla danes sv. Ciril iu Metodij na zemljo, pa bi opazovala obča dela in obče namere, katsrejeimel in ima Zapad s Slovani: s kakim čuvstvom bi se obračala k latiniza-torjem in posvetnim voditeljem slovanskih narodov! Ali bi ne vskliknula, da, kdor je obsojen k uničenju, je poprej zaslepljen! In zaslepljenost so zapadniki gojili ob smrti sv. Cirila in Metodija in jo gojé do danes z vsem orožjem sofistike agresivnih zapadnih narodov. Vse, celó socijalna demokracija pomaga zapadnikom, da bi se iz-podkopale slovanske množice in s tem uničili najprej zapadni Slovani. Letošnji praznik sv. Cirila in Metodija vzbuja misli na prešlost, sedanjost in bodočnost, na nobeno stran niso čustva prijetna; no nadeja, da se probude tudi slovanski duhovi, da si sami napravijo razgled in ž njim uslovja, ni bez opore, in še je slovanskih dejateljev, kateri menijo, da sedaj skrčena vloga cirilometodijske cerkve dobi in se razprostré na veče proprišče, analogno kakor v prošlosti. Take nadeje so dolžni gojiti pred vsem zapadni Slovani, njim najbolj grozi Zapad, in se ga ne ubranijo, če ne bodo izvajali tudi iz cerkvene zgodovine praktičnih posledic za svojo versko, nravstveno in narodno brambo. 0 „nacijonainih zbornicah". Med različnimi predlogi, načrti in programi, ki so se priobčili od nemške strani v poslednjih dveh mesecih, zasluži na prvem mestu stati uasovet o nacijonainih zbornicah, ki ga je v posebnem članku podal „N. Wr. Tagblatt" dne 26. jun. t. 1. „jeden najzname-nitiših avstrijskih državnikov", kakor se izraža ta Dunajski dnevnik. Na čelo svoje zanimive razprave je postavil za-glavje: „K členu XIX. drž. osn. zakona od 21. dec. 1867 iu k vprašanju jezikovnih naredeb." Možaku se takoj pozna, da je premišljeval mnogo, mnogo, in da je uva-ževal pravi pomen nacijonalne avtonomije. Dasi je kot Nemec pristranski v izvodih, vendar se drži v jedru najvažnejših načel, katera je treba poštevati pri čl. XIX., in to je vredno, da bi se avstrijski Slovani v obče ba-vili s tu mišljenim člankom bolj, nego z vsakim drugim nemškim predlogom. Žal, da se to ne godi doslej, a krivi so največ ti, ki družijo le preveč nacijonalno vprašanje z zgodovinskim drž. pravom, torej pred vsem Čehi, potem v obče slovanski politiki, ki so v mnogih finih vprašanjih premišljevali silno premalo. No pa prejdimo k izvajanjem samim „avstrij. državnika". Navedli v celoti tekst čl. XIX., pravi najprej, da člen se teritorijalno odnaša jedino na deželo, v kateri prebivajo narodnosti, in pristaši naroda, ki prebivajo zunaj narodovega sedeža, morejo se smatrati le • v obče kot državljani, ki tukaj nimajo posebnih prav, temveč se morajo udati jezikovnim uravnavam, katere so določene po razmerju naseljenja. To je toliko, kakor zahteva ponavljano dokazovanje v našem listu, da narodnostni in jezikovni čl. XIX. je dolžen poštevati jedino kompaktne mase kakega naroda, naseljene kjer si bodi v jedni aH več avstr. deželah. Dalje pravi avtor, da zakon predpolaga, da si vsak narod iz svoje moči ščiti iu goji svojo narodnost pa svoj jezik. V tem ga ne sme nihče zavirati, kolikor se giblje v mejah veljavnih zakonov. Ne more pa zahtevati, da bi se gojenje njegove narodnosti in njegovega jezika pospeševalo neposredno s strani držav, uprave ali celo na stroške kake druge narodnosti uradnim potom. To se pravi z drugimi besedami, da vsakemu narodu je zagotovljena svoboda k razvijanju narodnosti in jezika; te svobode mu ne smejo krčiti drugi, a tudi ne sme zahtevati, da bi mu pomagali drugi, bodi si država, ali da bi država druge narode silila pomagati mu. Glavno je torej svoboda, in te nobenemu narodu ne sme krčiti ne država, ne kak drug narod. člankar nadalje meni, da jednakopravnost deželnih jezikov je uže urejena v šoli po veljavnih šolskih zakonih in v javnem življenju po dotičnih posebnih zakonih. V uradu pa, tvrdi pisec, se ta jednakopravnost odnaša jedino k zunanji službi gosposk, iu se opira na popolnoma pametno načelo, da držav, uprava občuje z naseljenjem v jeziku, ki ga ume isto naseljenje. Kolikor niso še poštevali v kaki deželi tega načela, ima dotični narod pravo zahtevati primerno odpomoč. Slovenci imajo po tem načelu torej še mnogo, mnogo zahtevati. Kar se pa dostaje notranje službe, v tem govori uže centralistiški nemški duh iz avtorja; on tvrdi namreč, da notranja služba je od čl. XIX. popolnoma nezavisna, češ, da za določbo tega jezika je merodaven jedino državni interes, ki načeloma zahteva jednotnost jezika, ker se večjezičnost ne daje združevati z zahtevami urejene drž. uprave. Jednakopravnost dež. jezikov bi se torej ne dala porabljati za notranji službeni jezik gosposk, in isti jednakopravnosti dež. jezikov ne škoduje jednotnost notraujega jezika na nobeno stran. „Zakon nima namena služiti nameram nacijonalne neči-murnosti; dokazana stvarna potreba jedino je odločilna". Jednakopravnost dežel, jezikov na znotraj bi pomenjala babilonsko zmešnjavo, in umevno je, da so našle toliko odpora najnovejše jezikovne naredbe. V tej točki, kakor rečeno, govori iz avtorja naci-jonalna pristranost Nemca, ne pa mirnega presojevalca. V čl. XJX. res ni govora o notranjem jeziku, a ni govora tudi o zvunanji službi, in ni govora o kaki razliki med notranjim in zvunanjim jezikom. Tudi ni res, da nimajo narodi svojih interesov pri notranjem službenem jeziku. Notranji zapisniki so potrebni pogostoma strankam raznih narodov, in ni vse jedno, v katerem jeziku so izvirniki napisani. Narodi se niso združili v jedno državo, da bi drž. uprave po svoje izbirale notranji jezik; ko so narodi pristopili v skupnost države, so imeli svoje notranje jezike, naj so bili kakoršni koli. Ako hoče držav, uprava rabiti kak kot notranji jezik, jemlje raznim narodom jedno svojstvo proti dogovorom; zato je treba, da se drž. uprava dogovori z narodi, ali jej dovole rabljenje kakega kot notranjega jezika. Turli ne more sama držav, uprava določevati državni interes glede' na jezik; uprava utegne biti pristranska, in zato je treba še posebe dogovora z narodi. Tudi je treba določiti meje ali granice notranjemu jeziku; treba je dokazati, kje bi se rušil drž. interes bez jednotuega drž. jezika. Ne zgodovinsko pravo, ne sedanja ustava ne dajata drž. upravi prava in svobode, da bi sama odločevala notranji jezik. Kar se pa dostaje jezikovnih naredeb za Češko in Moravo, ni nastal upor, kakor da bi se bil oškodoval drž. interes z rušenjem jednotnosti notraujega jezika, temveč ta upor seje umetno podkuril ravno radi pristranosti nacijonainih interesov nemške narodnosti. Nemške stranke so same izrekle, da pri tem uporu jim ni nič mari potreba ali interes jednotnosti drž. jezika; njim je le do tega, da bi se ne nemški uradniki in v obče Nemci na Češkem ne učili drugega dež. jezika. No o drž. jeziku tu ne bodemo dalje govorili, in se le čudimo, kako more naš avtor s takimi razlogi opravičevati notranji jezik, o katerem v ustavi ni niti besedice. Tudi za Galicijo so 1. 1869., pravi avtor, privolili poljski kot notranji jezik, a ne radi dejanske potrebe, temveč vsled posebne koncesije. Iz tega je razvidno, da tudi nemški in vsak kot notranji jezik na škodo drugim jezikom je in bi bil le koncesija; te koncesije pa doslej ni mogel nihče dajati, ker ni bilo nobenega juristiškega organa, ki bi smel v imenu narodov odstopati nacijonalne koncesije na korist jedni in na škodo drugim narodnostim. Mi bomo kmalu videli, da si avtor po lastnih izvodih oporeka na to stran. Avtor potrjuje, da čl. XIX. se izrablja pogostoma napačno vsled nevednosti ali pa radi posebnih namer. Zato dokazuje, da je k čl. XIX. potreben poseben iz- vjsilen zakon, in tu mu moramo biti radi načina izvodov posebno hvaležni. On pravi, da s čl. o narodni in jezikovni jednakopravnosti je postal vsak narod nov pravni subjekt, kateremu podeljuje posebna prava. Ta prava pa more zastopati le po zastopu, ki ga voli sam kot pravni subjekt. Volitev in uravnava tega zastopa se mora določiti zakonitim potom. Kakor, n. pr., zakoniti princip občinske samouprave so je mogel izvršiti le s posebnim zakonom, mora tudi zakoniti princip jednakopravnosti narodov in deželnih jezikov dobiti svoj izvršilni kot narodnostni zakon, ki za narode vstvarja najprej možnost v dosezanje njih prav in določuje („normirt") njim lojalno zastopstvo. Iz tega se vidi, da tormalno zahteva avtor to, kaluže davno dokazuje teorija nacijonalne avtonomije. Važno je to, da avtor vedno, pošteno in dosledno po-števa narodnost in jezik in ne samo jezik, dalje, da pripisuje vsakemu narodu pravno moč posebnega subjekta, iu v doslednosti, da pravni subjekt ima pravo do posebnega zastopa, iu to ni drugega, kakor da se mora vstvariti za vsak narod poseben juristiški organ, kakor veleva teorija nacijonalne avtonomije. Avtor zahteva radi tega poseben izvršilen zakon, kakor se je tak zakon podelil tudi občinski samoupravi. Tak izvršilen zakon ne more obsezati posebnih, podrobnih določil, 11. pr. za rabljenje jezikov, kakor to nepravilno delajo razne mini-sterske naredbe, in kakor očitno kažejo razni jezikovni načrti raznih nemških strank. Izvršilni nacijonalnostui zakon je dolžen določiti jedino to, kako naj si vsak narod izvoli poslance za svoje nacijonalno zastopstvo, ki se takisto zakonito določi glede na odmerjeni mu delokrog. Tako dobi vsak narod svobodo za samodoločevanje, kolikor se dostaje narodnosti in jezika. Čl. XIX. torej rie ukazuje kak „iait accompli", kaj za vselej izdelanega in završenega, temveč daje le možnost, da si vsak narod po novo vstvarjenih nacijonalnih zastopih pridobi „formalno možnost", kako si bode po teh ooganih od dobe do dobe in po svojih močeh in potrebah ščitil ter gojil naroduost in jezik. V tem je kardinalna točka čl. XlX., in to povdarja teorija tudi nacijonalne avtonomije. To pa ne ugaja tistim, ki so doslej prisvajali si pravo, določevati in govoriti tudi v nacijonalnih stvareh. Naš avtor izrecno povdarja, da dosedanji zastopi, torej deželni zbori in državni zbor niso imeli prava, govoriti in določevati o narodnostnih iu jezikovnih vprašanjih, kajti državni zbor ima zadačo, skupno zastopati ne narodov, temveč le dežele, in tudi poslanci niso izvoljeni od narodov kot takih, temveč le od dežel. Tudi o tej točki se jasno izraža teorija nac. avtonomije, in ona naklada drž. zboru jedino izvršenje nacijonalnost-nega zakona, ker ima veljati jednako za vse narode; potem pa nima s čl. XIX. nič več opraviti ne drž. zbor, ne kak dež. zastop. Še manj imajo vlade vmešavati se v določevanje gojenja narodnosti in jezika; zato ima potem pravilno dolžnost in pravo jedino nacijonalni zastop vsakega naroda. No naš avtor se dotika še drugih toček, ki so načelno važne tudi za Slovane. Tako tvrdi on, da nimamo v Avstriji še nobenega merila, s katerim bi pripisovali tega ali onega državljana določeni narodnosti, pravi, da je neumestno šteti ljudi po rubriki „občevalnega jezika". To si je treba dobro zapomniti. K dosedanji zmešnjavi se je vtepla še beseda „jednakovrednosti deželnih jezikov", v tem ko govori zakon jedino o jednakopravnosti. Avtor ima tu popolnoma prav, iu mi smo v „SI. Sv." uže večkrat dokazovali, da pojem jednakovrednosti nima nič opraviti z jednakopravnostjo, in je pritikanje prvega celo škodljivo sosebno zaostavšim Slovanom, Naš avtor izrecno pravi: „Zakonodajalec si ne prisvaja prava, soditi o vrednosti kakega jezika, najmanj imajo vlade tako pravo, kajti merQdavuo presojanje vrednosti jezika spada pred popolnoma drug, od zakonov iu na-redeb nezavisen forum. Državljani so pred zakonom takisto jednaki, s tem pa še nikakor ne postajejo osebno jednakovredni". Tako je, in tega se držimo tudi Slovani. Mi imamo zagotovljeno svobodo, in drugim nič mari ni, do kamo s svojo močjo razvijemo narodnost iu jezik. Avtor v uovo povdarja, da jednakopravnost narodov in dežel, jezikov je pripoznaua, in lojalnost zahteva, da se ista zahteva tudi izvrši v smislu zakona. Pot naredeb utegne se kazati vladam prikladniši, da bi si s koncesijami delo olajšale v težavnih položenjih. Ali ta pot ni pravilna. Treba si je namreč tudi zapomniti, da čl. XIX. nima običajne klavzule za izvršenje. Eadi važnosti čl. XIX. bi se bil moral takoj ob priobčenju osnovnih zakonov vstvariti izvršilni zakon, piše avtor dalje. Po kompaktnih masah je bilo treba konstatovati to ali ono narodnost v različnih deželah; v deželah, kjer je več narodnostij, naj bi se vstvarile n a-cijonalne zbornice; naj vsak narod ščiti svoja prava po izvoljenih in v teh zbornicah združenih zastopnikih, in volilni red za nacijonalno zbornico in uravnavo poslednje naj bi pa določilo deželno zakonodavstvo; v deželah samo z jedno narodnostjo pa naj skrbi deželni zbor tudi za nacijonalne in jezikovne stvari. V nacijonalne zbornice naj bi se starejši rodoljubi, patriciji, izbirali za vse življenje, in tako bi se mogli nadejati, da bi nacijonalne zbornice jedne in iste dežele vsled zmernosti razumevale se med seboj za različne narodne potrebe. Tako bi se narodi pomirili in uredilo mnogokaj, česar pogrešamo, ko n. pr. od duvalizma ni ne imena, ne jezika, ne grba tostranske drž. polovine. V naštetih postulatih je jasen in načelno dober samo postukt nacijonalnih zbornic, to pa je, kakor povdar-jano, res mnogo in odločilno. Tudi to bi se še dalo odobravati, da deželne avtonomije z jednim samim nacijonalnim naseljenjem bi zjedinjale narodne in jezikovne stvari z dosedanjimi posli; ali uže to bi rušilo jednotno zastopstvo vsakega naroda, ki bi imel poleg izključno svoje narodnosti v kaki deželi še jednake nacijonalne celote ali pa kompaktne odlomke po drugih deželah, kakor je 11. pr. nemški narod naseljen nekoliko tako, da zaseda po cele dežele sam, nekoliko pa pomešau ali pridružen soseski drugih narodnostij. Avtor priznava, da po ustavi je vsaka narodnost za se poseben pravni subjekt, vsled tega tudi posebna jednota in vsaj za Avstrijo relativna celota; ista ustava daje svobodo za posebne nacijonalne za-stope; vsled tega bi bilo vendar primerniše, da bi ves narod kot celota izbral si jednoten nacijonalen zastop, naj se imenuje potem nacijonalna zbornica ali pa kako drugače. Teorija nacijonalne avtonomije je na to stran mnogo dosledniša, ko zahteva za vsak narod jednoten zastop. Ta juristiški organ se more imenovati „n a c i-jonalni z b o r", in če je narod relativno mnogoštevilen, more se zvati glavni nacijonalni zbor, kateremu se vstvarijo in podrede „okrožni nacijonalni zbori". Na imenu ni mnogo, pač pa na stvari, da si narod vstvari prek in prek jednotno zastopstvo. Jednako nezrelo in neugodno je mišljenje avtorjevo, da bi deželni zakoni določevali volilni red in uravnavo nacijonalnih za-stopov. Izvršilni zakon člena XIX. bi mogel sam podati norme za način snovanja nacijonalnih zastopov, in to toliko bolj, ker člen XIX. velja za vse uarode jednako, in ni treba torej še le po dež. zborih iskati modrosti in milosti v doseženje takih norem. Tudi za volilni red je bolje, da izvršilni zakon določi vsaj principe, po katerih naj so določi število nacijonalnih zastopnikov iz kompaktnih množic vsake narodnosti različnih dežel. Tako bi tudi glede na kakovost nacijonalnih zbornic in števila njih zastopnikov nastalo pravo razmerje, odgovarjajoče jednakemu pravu in moči vsakega naroda. Še le potem bi prišla vrt ta na vprašanje notranjega jezika državne uprave, in ta bi se določil po dogovoru nacijonalnih zastopov in uprave, zajedno morebiti s pomočjo nevtralnih veščakov, ki bi vedeli, do katere meje navzdol, do katerih nižih uradov je drž. upravi jeden notranji jezik zares potreben in ne le prikladen. Tako vidimo, da misleči avstrijski državnik dospeva do načelno odločilnih dedukcij, izvedenih iz smisla čl. XIX. Bistveno je to, da on smatra vsak narod za pravni subjekt, in da ima vsak narod pravo za poseben nacijo-nalni zastop, in da doslej ni bil noben zastop in noben državni aparat pristojen, pravilno izvajati p sebne določbe iz čl. XIX. držav, osnovnih zakonov, vsled tega je pred vsem potreben izvršilen zakon tega člena, in ta zakon razglasi izrecno vsak narod za poseben pravni subjekt in pravo tega subjekta za svoj nacijonalni zastop. S tega pravilnega ustavnega stališča j^ možno soditi o pristranosti tistih, ki se zadovoljujejo zgolj z jezikovno jednakopravnostjo in ne pomislijo, da zapravljajo narodom najbistveniše pravo, ko prezirajo njih pravno individu-valnost in tej odgovarjajoče posebne zastope. Državni zbor, ko bi bil po svoji večini pravičen, moder in odločen dovolj, bi napravil konec vsem zmešnjavam z vstvarjenjem izvršilnega zakona členu XIX, državnih osnovnih zakonov. A ko ste, slovanski zastopniki, pravi možje, pojdite na delo, katero vam kaže celo pristranski, pa razsvetljeni Nemec poleg tega, da imate uže od leta 1885 črno na belem in extenzo izvedeno teorijo o nacijonalni teoriji! Hic Rhodus, hic saltate! Potreba statistike v brambo. V sedanjem nacijonalnem boju porabljajo nemške stranke tudi statistične podatke v dokaz, kakor da bi se.-godile nemški narodnosti krivice, kakor da bi se izpod-mikale tudi javne službe Nemcem, iu bi razna javna mesta zasedali sosebno Slovani, in sicer v neugodnem sorazmerju za Nemce. Stranke poslednjih so uže davno zbrale tisti statistični materija], ki ugaja njim, in slovanski zastopniki so bili često nepripravljeni, da bi takoj odgovorili, oziroma popravili postavljene številke. Ce pozneje slovanske novine dokazujejo napačnost podatkov nemških nasprotnikov, je to sicer za bodoče prilike dobro, ali pravi momenti so pogostoma uže minuli, in bitka utegne biti izgubljena vsaj v parlamentarni vojni. Nemci Češkega kraljestva so uže davno izgotovili raznoslransko statistiko za svoje „zatvorjeno ozemlje"; ob vsaki priliki dokazujejo, koliko Čehov je v tem ali onem „čistonemškem" okraju, iu s takimi izvodi so zavračali v drž. zboru tudi Uadenijeve jezikovne naredbe. Kjer bi pa številke ugodno govorile za Nemce, to se pravi, kjer bi se mogli pritoževati Slovani, tam nemške stranke ne navajajo številk, temveč se zadovoljujejo z občimi izreki, ali pa jo zasukavajo tako, kakor da bi Slovane podpirala in pospeševala obča politika. Tako pa delajo vsi gospodovalni narodi, na jugu Italijani, v Galiciji Poljaki in na Ogerskem Madjari. Tudi pri občem štetju se hoče v Avstriji vkore-niti običaj, da bi s formalizmom „občevalnega jezika" zmanjšali število sosebno slovanskega naseljenja, za toliko pa povečali število duš gospodovalnih narodnostij. Isti običaj kažejo nemška vseučilišča, na katera mnogoštevilno zahajajo tudi dijaki slovanskega rodu in mišljenja. Iz statistike, kakoršno prilagajo katalogom predavanj n. pr. Dunajske univerze, nikdar ne zveš in ne moreš razsoditi, koliko slovanskih dijakov obiskuje naj-veče avstrijsko vseučilišče. V javni statistiki in v njenem rabljenju kaže se posebna metoda, in naj bodo namere kakoršne koli, ta metoda je doslej Slovanom neugodna, a oni se niso še potrudili, da bi kazali na napake te metode, in če so jo presojali kedaj, sosebno ob občih štetjih, pa niso porabili snovi, da bi objektivno zavrnuli tako metodo in krive- številke zamenili s pravimi. Politiški in nacijonalni boji izzivljejo slovanske stranke, da bi dohitele, kar so doslej zamudile v pogledu na dejstveno statistiko. Nemške nacijonalne stranke, s Schonererjem na čelu, po svojih listih pov-darjajo, da nemška narodnost mora ohraniti prvenstvo v Avstriji. Te stranke nekako slutijo, da pravičnih dokazov ne morejo podati za svoje pretenzije. Vendar pa tudi one zlorabijo statistiko in slepe z njo sosebno zvu-nanje Nemce. Državi in pa Slovanom ne gre za drugo, kakor za uresničenje gesla: „Justitia regnorum funda-mentum", iu ta iustitia zahteva iu v Avstriji tudi zagotavlja ne le posamičnim državljanom, temveč tudi njih skupinam po narodnosti jednako pravo. Če pa ima govoriti statistika, porabiti jo je treba, in Slovanom se ni treba bati, da bode govorila, proti njim. Ni pa dovolj, da Slovani vedó, da so v večini v obeh in v vsaki po-lovini cesarstva. Tudi ni dovolj natanko vedeti, koliko je Slovanov v vsakem pomešanem okraju, dasi doslej slovanske stranke ne vedó niti tega, najmanj pa toliko, kakor druge stranke. Slovani so v svojo defenzivo dolžni kazati tudi na javne službe, na število členov te ali one narodnosti po javnih službah, in, kar je sosebne važno, na kakovost ali kvaliteto in stopinje v službenih vrstah. Ni vse jeduo, ali te statistično postavljajo zgolj med vojake, ali pa če tudi povedo, da si prostak ali pa častnik in med temi polkovnik ali celó general. Ni vse jeduo, ali si preprosti sluga ali pa pisar pri politiški gosposki, ali pa pol. komisar in c. kr. okrajni glavar, dež. predsednik, namestnik ali celó minister. Če pošte-vajo Slovane zgolj po različnih kategorijah, dobé kmalu kako sofistiško skovano ravnovesje ali celó prevesje s slovanske strani; kajti Slovanov je v vsaki polovini toliko, da jih dospe med njimi nekoliko celó do stopinje — hlapcev spodnjih in viših vrst. Drugo pa je vprašanje, koliko je gospodov, t. j. viših stopinj med členi slovanskih narodnostij, in tu je potrebna natančna statistika. Naj se slovanske stranke potrudijo, pozvedeti, oziroma konstatovati statistiko v skupni vojski našega cesarstva, in takoj razvidijo, da Slovani dajejo največ vojakov prostakov, ne pa častnikov. Približno je možno a priori tvrditi, da število viših častnikov slovanske narodnosti ni v nikakem razmerju s številom slovanskih vojaških prostakov, ki dospevajo po največ do feldve-belnov. Kje so in koliko je polkovnikov ali generalov slovanskih narodnostij ? Če se obrnemo k velikemu stroju politiške gosposke, bode zanimivo natančno zvedeti, koliko je c. kr. okr. glavarjev slovanskega, koliko pa nemškega rodu. Stvar v tem pogledu je tako značilna, da ni treba postavljati drugega kakor nemške pol. uradnike na jedno, in slovanske na drugo stran. Koliko namestnikov, koliko ministrov pa dajejo Slovani? Nemške stranke za Slovane neugodnosti zakrivajo s polit, barvami viših pol. uradnikov, molče pa, da so ti dostojanstveniki, naj si bodo liberalni, ali konservativni ali pa zgolj nevtralni, vendar le in malone izključno nemške krvi. Jednako je z višimi uradniki vseh kategorij, torej tudi viših in najviših sodišč. Če pogledamo v šolstvo, je Slovanom in tudi Nemcem dobro znano, da srednješolskih in velikošolskih profesorjev, potem šolskih vodij, šolskih nadzornikov je slovanskih tako malo, da je razmerje proti številu Slovanov silno neugodno za poslednje, in Nemci dajejo tudi tukaj največi kontingent. A vsa ta nerazmerja je treba dokazati naposled tudi s številkami, in to mora vsaj moralno udariti tiste nemške stranke, ki se pritožujejo uže zvunaj cesarstva, kakor da bi se zanemarjal nemški živelj tudi v javnem življenju. Naj nemške stranke pripozuajo krivično tugovanje ali ne, to je blizo vse jedno; Slovani so potrebni statističnih dokazov o dejstvih radi moralne brambe pri tistih, pri katerih imajo pravo, iskati pravične zaščite, in pa radi tega, da drugi zvunanji narodi zvedo fakta, ne pa da si napolnijo predstave s tem, kar jim daje strankarska laž Schonererjanskih šovinistov in dandanes tudi velikih nestrpnežev. Statistika govori in mora govoriti za Slovaue, čim natančniše se izvede. Statistika dokaže, da nemška narodnost faktiono uživa prvenstvo v Avstriji, dasi jej tega prvenstva ne priznaje ustava sama. O nemških nacijonalcih bi mogli celo izvajati, da se v resnici nočejo udati načelu jednakega prava, in da hočejo po vsej sili ohraniti neporušeno hegemonijo. Zato žugajo z Aut—aut. Oni si mislijo, da, dokler so v naši državi, morajo posebno plačilo dobivati ; jednako pravo, menijo oni, jih čaka tudi pod prusko „pikelhaubo", ker nacijonalno jednotna država vsaj po narodnesti ne more dajati prvenstva jednim narodom pred drugimi. No tako ali tako se je treba Slovanom braniti s primernim orožjem proti nasprotnikom, ki hočejo s silo vcepljati hegemonijo drugim narodom, in ki z očitnim v cinizmom razvijajo program, po katerem bi se najprej Čehi in Slovenci potopili v Pan-germaniji. Na prvem mestu so slovanski poslanci in vodje dolžni nabirati statistične podatke v tu označenem smislu, ker v parlamentu se bije boj z nepoštenim orožjem proti Slovanom, in med tem orožjem je tudi nalašč popačena ali pa prikrita statistika. Nekateri n. pr. jugoslovanski poslanci so ob raznih prilikah pokazali, da se marljivo trudijo tudi glede na statistiško orožje. Naj jih posnemajo tudi drugi v tem, da popol-nijo, kar se je zanemarjalo doslej. Novine slovanske pa morejo pot pripravljati za zbiranje in konečne na-tanke rezultate. Delo sitno, a pri današnjem položenju hvaležno! U g I u m i š t u. Ej gospodjice liepa, sto gledate me tako Tim svojim tamnim okom, da srce moje bije? . . . Ja vidim u njem iskru pritajenoga žara; • Ja slutim, da u vašoj nutrini čuvstvo vrije . . . Al kakvo? — E — to neka doznadu vječni boži, Što izoštriše oko uz božiče si divne . . . Ja vidim put vam nježnu — i obijesni smiešak; Ja vidim vaše druge ojadjene i kivne . . . Ta mjesto da gledamo ugojenog Falstafa, Što misli svoje sipa iz širokih rukava, — Mi niemo se gledamo, — i smijemo što bajna,-- Ej da ti divni sanci do zgode budu java! . . . I padale su žrtve, i pobjedno se kliče, — A vi ste ko bez smisli na binu pogledala . . . Baš Falstaf prazni čašu ... Vaš divni profil motrih,— U meni krv se burka — oh s niemog groznog jala!. • Ta vi več ovijate drugomti oko vrata Te male nježne ruke ko vodena Sirena; I ovim rujnim usnam' podajete mu cjelov, — I skoro čete šetat ko njegva krasna žena . . . Ej to je sreča moja, ta luda, luda sreča, Što nema niti truna, da jednom me usreči, — A drugovima siplje na pregršti sve slasti, I najsladji im daje na semlji raj več steči!... Al ja sam puka huda, fantasta, egoista, Koj' ne zna vama laskat i vašem krasnom spolu; Koj' ne zna slatke laži k6 iz rukava sipat; Koj' znade uviek zborit tek isticu baš golu . . . Ilaj! kako strast me pali, kad vidim krasno lišce, Kad vidim bujne grudi, kad stas ugledam vitki;-- Ko vulkan u meni se uzburka kleta krvca,--— Al misli ote niske presjekne oštrac britki. . . Ta Bamleta se sjetim i njegvih divnih rieči 0 krieposti, liepoti, — tih suparnicah kletih . . . Oh jadnu tragediju tog ludog ljudstva vidim, — 1 preko usna mojih prezirni smieh preleti . .. . . . Ej gospodjice liepa, što gledate me tako Tim svojim tamnim okom, da srce moje bije? . . . Oj pogledajte radje na pozornicu eno: Ta Falstaf na tle pada, pa tobože več mrije . . . Nesmijte mu se slatko--i ne griešite okom! ... Vaš profil gledajuči u sreči ja ču plivat. .. Pa zastor če se spustit, — otiči čete s milim,-- A ja ču dugo u noč o vama griešno snivat. Zagreb, 1897. Vladimir J. Teharski. ------- JA TE BCUMM CAMO 3A TO . . . He bo.thm Te 3^raT0 Moje, Pa/i,' 6oracTBa hh p a/i, (viara, Ja te bojnim caMO 3a to, Jep ch MOMe cpny ,a,para. IHto he MCHji 6.iaro nycTo H paCKOUIHH TBOjll flBOpH, To CBe Moace acrcpa je^na y neneo fla npeTBpopn. Ani)eocKe oto TBoje, II CBMena icoca iiJiaiia, To je 3a Me CBe 6oracTBO, To je Moja opeka npaBa. H jbj6&b je cpelm, 3a SoracTBOM ja He xp.iiiM, CaMO rre6e je^HHHn,o /l,a mije.niM BjeiiOM rpaioi. Mhjio J o b o b h k ___' T __ U noči. Znaš li dušo što je zviezda ona, Što je s neba zvjezdanoga pala Pa je cielim putem tako divno Kao alem s božje krune sjala. Radostnica to je suza bila, Mrtva mi ju majka proplakala, Kad je moju preveliku sreču A uza te čedo ugledala. Srečko Zindl. -i I i- H II B A.*) Ho inririi npoxo»:y ji y3Koro Meacoir, Ilopociiieii KaniKOK)h niniKoii2) «leSe^oii.3) Ky^a hh or.iaHycL — hobck^ posKB rycTaa! 11,1)" — c'j, TpyrT,o.M'[> ee pyKaMii paaSHpaa. Me.itKaioTt4) h JKvsKiKaTt8) Ko.iocta npe^o jihoh, II K0.TBJT7) mh£ .urno . . . H%y a, HaiuoHam, Kaiii. 6y^to 6bi oti> iitc.tb tpeb03khbix/b6) otčhbaacb, Kor^a, nepeckohhb-b ^pea-b hbobbih n.ietenb, cpe^b ao.tohb bi, nhe^bhiikil npOXOrI,hiiib bi> aCHBlil ^eirB. O, Eoacia Sjiaro^aTB! o, Kara npiMeHB OTpa^HO 7) Bl> T fcHII8) BBICOKOH pacu, r^li CBipO9) H UpOX.ia^HO ! 3a6oTBi10) no.iHBie, Ko.iocBa na^o mhoh Bec4^y BasKHyio Be/i,yTii Me3K^y co6oii. ~VLwh BiieMaii. BHiKy a — Ha bccmt> no.ieii npocTopi h HCHHH&I, II 3KHHD,BI, HBipaa ll) totho Bt Mopt, j^iki) ba^tt Beeejio taacejbie chohbi; Bohi — na 3api CTygaTi,12) npoBopHBie 1S) niHBi. bi. aM6apaxtu) B03flyxi> nojiHt h po3aHa15) h Me^a, bes^ii CKpHHHTi. B03BI, cpe^B myiiHaro napoja Ha irpiicTaiTHxri) Ky.in 16) BaaaTca; B^o^tB pfecH, Tvcbkomi., KaKt acypaB.ih, npoxo^aTi> 6ypaaKH,17) HarHyBHiH to.iobbi, n.ieTiaMir Hanupaa, II fljniHHOH 6ii'ieBOH18) no B.lari y1a,apaa . . . O Boace! Tii ,a;aemB po^iiHBi Moeft Ten.io h ypoacan19) ^apBi cnaTBie ne(5a, — *) V številki 7. „Slov. Sveta" je bilo označeno živ- ljenje pesnika Majkova. Tu prioboujemo jedno njegovih pesnij „IlHBa". *) detelja (trifolium alpestre); 2) plezen; 3) rastlina: atriplex; 4) lesketati; s) šumeti; 6) nemiren;') radosten; 8) senca; 9) vlažen; 10) skrb; ") potapljati se ; ") tolči, trkati; 13) uren, nagel; ") kašča, žitna klet; 15) vrtnica, gartroža; I6) krogla; ") delavec (na Volških barkah); 18) steza, pot ob reki; 19) letina; Ho, x,i4i6ojitj ho.ioth npocropi, ea no.ieii, Eii TaKjKe, rocnoflii, ,a,yxoBHaro flafi xjrh6a! Vače Ha,hhboio, r^t mbicvih ciuieHa, T06011 HaeaaceHBi, noBiaaa BecHa, H Henoro^aMH30) Hecry6,ieHHBia 3epna IIVCTH.IM CBijKie pOCKH CBOH HpOBOpHO - O, flan HaM-B co.niBimKa! IIoiiuih Tbi Be^pa HaMi>, ^061. BBi3pfcri Hxt nofiiri, no TytJHBiiirB21) 6opo3- flasrB! 1 Ito6'i> Hajrt. xotb onepmncB Ha bhvkobTj, CTapnKaMH UpiilTH Ha TYHHBia HXI> HIIBBI nO(3,BIinaTB, u, nosagbib-b, ito mbi nxt iio.ifjih c«ie3amh, IIp0M0jiBHTb: „rocno^n! KaKaa 6,ioroflaTB!" A. H. M a ii k o b i. -^00^00«-- Hrvaški svatebni običaji. (Priobčil Vrhovsld.) V hrvaškem Primorju se navadno ženijo med 20—25 letom, redko pred 16. letom. Prejšnja ali poznejša ženitev je navadno zavisna od različnih družinskih razmer. Ako je samo jedini sin, in so roditelji stari in bolehni, ta se navadno oženi poprej, če je pa več sester pri hiši, sme se le po njih omožitvi oženiti, družico vedejo potem mesto hčera v hišo, in ona dobi tudi-od roditeljev gospodarstvene ključe. Ako je pa pri hiši več bratov, dolžni so stareji oženiti se na doto. Po starem vinodolskem zakonu delijo si bratje in sestre materino doto, ne pa očetovo; deklice pa, katere nimajo bratov in sester, in katerim pripade vse imetje, imenujejo se »'blagaviee«, in takemu dekletu roko-podati, pravi se na nevestin dom oženiti se. Kako dolgo sta zaročenca navezana na svojo obljubo, ni prav določeno. Včasi je hitro po zaroki poročitev, voasi pa sta tudi tri ali četiri ali še več let v zarokah. Med tem se obiskujeta in se obdarjata. 0 Božiču podari nevefta ženinu kolač ali pa pogačo, o Veliki noči pa sladčice, zato pa dobi ona od ženina o novem letu denarno darilo „ja-buka" imenovano, kar je simboličnega pomena, in sostaje iz zlatega in srebrnega denarja, vtaknenega navskriž na jabolku. Često postavi ženin pred okno svoje neveste v prvi noči maja meseca s trakovi, cvetlicami in jabolki olepšani mlaj. Pri izbiranju neveste se gleda na njeno lepoto, blagosrčnost, pridnost, poštenost, pred vsem pa na njeno deviško čistost. Navadno gre oče ali kateri znanec ali sorodnik ženinov prosit dekleta v zakon; ali če gre sam, ga spremlje kak prijatelj ali sorodnik. Ob tej priliki se dajejo obilni darovi; obično svilnati robci ali šest do dvanajst zlatih prstanov. Rabijo se ob tej priliki svečane formule, ki jih je ustanovila šega za take prilike. Pri zaroki (prstenovanje) se določi dan poroke, in nevestini roditelji dajo veliko pojedino, h kateri povabijo obojne sorodnike. Nevesta mora po zgotovljeni zaroki vsako nedeljo in praznik vsaj jednega od gori imenovanih prstanov na prstu nositi. Ako opusti to, je znamenje razveljavljene pogodbe, in zaročena vrneta si darila. Pri izročitvi daril stegne nekolikokrat nevesta šaljivo levo roko, s tem namreč hoče naznaniti, da odbije darilo, dokler ne stegne prave roke, kajti ta je znamenje ljubezni in zvestobe. Po daritvi sledi podavanje rok; skupej držane roke polije jeden od gostov z vinom. Pred zaroko ne nosijo dekleta nikdar prstanov, akoravno bi jih imele mnogo. 20) slabo vreme; 21) plodovit. Polivanje rok z vinom ima se za svečano važen obred, tako da se ne držana obljuba smatra za hudobijo. Ker sestre z brati ne delo imetja, morajo poslednji vsaki sestri gostijo napraviti jednako. 4ko se kateri brat obotavlja stvoriti to, je dolžen sestri odškodnino plačevati v gotovem denarju. Na dan poroke pride ženin v spremstvu nekaterih mladeničev v nevestino hišo po škrinjo, ->kasela<-, t. j. po celo opravo. Navadno najde tam na škrinji sedečega brata neveste, kateri tudi izroči ženinu ključe proti malemu darilu. Na večer pred poroko priredi ženin ali njegov brat, spremljati od mladeničev, vsem povabljenim gostom pod-oknico, pri kateri plešejo navadno. Na dan poroke gre ženin z dvema družicama z godbo vred po starešine, in na to zajutrkujejo vsi gosti na ženinovem domu, (Ta navada se nahaja tudi v Ptujski okolici). Po zajutreku gre vsa družba, izvzemši roditelje ženina, na nevestin dom s tem namenom, da jo spremljejo v cerkev k poroki. Kedar pride ženin z družbo po nevesto, jih mnogokrat ne puste v hišo, ampak si morajo vstop z darovi ali kako drugače pridobiti. Obično je v hiši govorčin ali tudi nevestin starešina, sedaj potrka na vrata ženinov starešina, in govorčin vpraša: »Zakaj ste prišli sem? Kaj hočete?" Na to odgovori jeden od zunaj: »Nam je jedna ovca pobegnula, katera je vodila druge, in bez te naša čreda ne more biti. In ta je zašla V vašo čredo, prosimo, dajte nam jo«. Po dolgem besedičenju. odpre govorčin vrata in pošlje dekle za dekletom pred hišo vprašat, ali je ta izgubljena ovca? To se tako dolgo nadaljuje, dokler ne ostane samo nevesta v hiši. Na to veli govorčin; »V hiši je Še samo jedna, toda ta je bosa in ne more pred hišo«. Starješina obljubi njej obutev dati in to tudi stvori, potem ko je me*d gosti nabral daril za novo obutev. V hiši z rožmarinom ovenčana nevesta sedeča daruje vsakemu možu rožmarin. Tudi na vrh zastave se natakne jabolko ali pomaranča z rožmarinom. In tako se napoti družba v cerkev, navadno ne pogrevajo (razun deveta in kumov) čavša ali glnmca, ki je namenjen uganjati burke, in iz čutare piti dajati vsakomur, ki jih sreča, tudi je mnogokrat barjaktar zraven, kateri nosi zastavo, to je kak nataknen robec. Iz cerkve vrnuvši se, vsedejo se za mizo. Kedar pridejo na ženinov dom, prinesejo nevesti dete, katero vzame na roke in obdari; potem jej dajo jedno ali drugo gospodinjsko orodje v roke, da stvori kaj takega, kar bo spadalo prihodnjič v njeno področje, (n. pr. rešeto s pšenico, preslico, da malo zaprede itd.). Gostija je, kar najbolj možno, obilna in traje mnogokrat po več dnij. Pri mizi sedijo po določenem redu, obično imajo ženinovi gosti prednost pred nevestinimi; za to, kakor tudi sploh za vodstvo vsega, skrbi »stari svat«. Jedila so za vse goste jed-naka, le na prvem prostoru je kaj boljšega. Pri kosilu in večerji se pobira navadno za nevesto s tem, da se nataknejo jabolko, pomaranče, sladičica itd. na vilice ter izroče z besedami nevesti: s-Go je dar majhen, vendar je pa ljubezen velika«. Po jedi je navadno ples, kateri začne ženin z nevesto. Za vodstvo in red skrbi tudi tukaj starješina, »stari svat«. Po solnčnem zahodu gre mlada dvojica k nevestinim roditeljem prosit blagoslova; poklekneta na robec, in naj-prvo ju blagoslovi oče, potem mati. — Redno so tudi drugi gosti prisotni, navadno ženske. Roditelji jima govorijo lepe nauke, opominjajo ju na sporazumljenje v bodočnosti, kar se ne zgodi bez solz. Nato jima tudi drugi čestitajo. Po blagoslovu gre vsa družba, izvzemši nevestine roditelje, na ženinov dom. Ako gredo skvozi kako župnijo ali vas, se vsa mladina okolice zbere in zapre nevesti pot, dokler je ne reši ali < dkupi ženin. Nevestina sestra nese mnogo kolačev s seboj, s katerimi obdari vsako hišo v domovini ženina. Zadnji kolač pa vrže ženin črez hišo. Tudi pri ženinovi hiši so vrata zaprta, tudi tukaj se vpraša družba, kaj želi: »Prijatelji smo«, odgovore, in od dolgega potovanja uže utrujeni, prosimo za prenočišče«. — »Zakaj ste tako pozno in ravno k nam prišli?" vprašajo od znotraj. — »Zvezda nas je sem pripeljala«, odgovori družba. Po dolgem govorjenju se tudi tukaj odprejo vrata, in na pragu jih pričakuje ženinova mati s kupico, napolnjeno z vinom. Trikrat jim ponuja vina, in vsakrat vržejo ti denar v kupico. Na to mati novi par z robcem ogrne in ga vede v hišo. Najprej gre nevesta k ognjišču, in tukaj jo pričakuje otrok, katerega obdari s kolačem. Od vsake jedi mora nevesta pokusiti, in obdari naposled kuharico (koha) s kolačem. Tudi tukaj se pleše, in ženin streže gostom. Po že-nitvi je dolžna nevesta v vsakem pogledu izkazati se pridno in delavno gospodinjo, mora tedaj rano vstati, ogenj zanetiti, vode prinesti (svatom, da se umijejo, za kar jej darujejo) itd. V obče mora mlada žena prvo leto najpridnejša in najbolj postrežljiva biti nasproti očetu, stricem in bratom moževim. Rusija in zahodni Slovani. IV. Dokazali smo do jasnega, da g. profesor ruskega jezika ne zna ruske azbuke, sklanje samostalnikov, prilogov in zaimkov, stopnjevanja, prilogov in narečij in spregatve. Poleg tega smo dokazali mnogo leksikalnih napak v njegovem sestavku „V provinciji na Ruskem". Predno gremo dalje, dolžni smo povdariti še dve točki. Prvič, razlaga onjako po redkoma ruske besede in fraze, katere navaja, dasi niso znane; n. pr. ,,byt' po semu", namesto „bitj po semu"; običajna oblika, s katero car potrjuje zakone, izdelane po veščakih, enketah in državnem sovetu („gosudarstvennvj sovet"), prevaja se: „Bodi po tem". Drugič, rabi g. profesor ruske besede, katere se v slovenskem ne nahajajo ne po deblu, ne po obliki besed, kakor da bi bile slovenske, n. pr. jar-maročuem. Ti hermafroditi so Slovencu „španska vas", ker niso ne ruski, ne slovenski. Tako napačno postopanje je po pravici grajal kolega Hostnik v spisu „Naši knjižni grehi". Besede, vzete iz drugih slovanskih narečij, je Slovenec dolžen po svojih oblikah prirediti, asimilovati, drugače se pokaže nesmisel. Jednako napačna je misel g. Murkota, da ruska beseda, ako se podobno glasi s slovensko, je dolžna imeti isti pomen. N. pr. tovär se imenuje v ruščini blago = Waare, ne pa tovor, kar je po ruski gruz (kladj) = breme. Radi tega se je pripetilo gosp. profesorju nekaj kurijoznega. Pripoveduje, kako se je peljal na parobrodu v družbi gospej. On prevaja „passagier" z „živi tovar" (pravilno živyj ali živoj). V ruščini pa pomenja „živoj tovar" = „verkäufliche Weiber". Lep tablo! Takisto sumljiva je slovenska fraza: „Jaz sem se nečemu naučila". Nečemu— možu? Kaj-li? Moža znati!! Kaj takega ženske ne pripovedujejo nikdar. Lep je tudi nesmisel: „Mu-žiki" hodijo v „laptah" (Ballenschläger, Stock), mesto v laptjah (Bastschuhe). Podobnost med ruskim in slovenskim izrazom je zavedla (str. 535) g. profesorja k robati napaki. On prevaja „krestnyj chod" (pač „hod") s „križni pot", v tem ko se zove „procesija", in se da tako razumeti iz konteksta. Krepek je „nepoboljšlivi filolog", kakor g. profesor imenuje sam sebe (str. 593), tudi v sintaksi in stilistiki. On ne razločuje v ruščini med „v god" =• per Jahr, in „v godü = im Jahre („Lj. Z v." 531). Dalje je podal „incurabilis philologus" prvi in jedinikrat samostalno (ne navedeno) rusko frazo (461 „Lj. Zv." in poseben odtisk 27): „Ustraival od inakih čertej" in prevaja drzno z „zganjal jednake vragolije". V frazi 4 besed ste dve pravopisni napaki (mora stati ustrajival odiuakih), so tri leksikalne napake, ker ruskih besed „od" in „inakih" celo ni, in se „čert" ne rabi v pomenu „vragolija". V celoti je fraza monstrum, dostojna „incurabilis philologi". Na dotičnem mestu je misel o sleparju, ki je v doseženje svojih ciljev „orga-nizoval take in podobne hudobije". Pravilna bi bila ruska fraza: „Ustrajival podöbuuju čertovščinu". Da bi čitatelj ne ostal na nejasnem, sledimo po krivi poti, katero hodi „incurabilis". Prvič je vzel rusko besedo „odinäkovyj", ki pomenja „jednaki", namesto „po-döbnyj" = podobni. Drugič je smatral „odinäkovyj" za izraz, ki predstavlja dve besedi „od" in „inakij". „Jed-nako" in „podobno" vendar nista dva identiška pojma, in radi tega je tudi slovenski prevod „zganjal jednake vragolije" nepravilen, in je treba prevesti z „zganjal podobne vragolije". Nekaj podobnega se je g. profesorju rusk. jezika pripetilo na str. 674, seveda radi neznanja ruščine. Ou govori o „činovuik oso be ni h poručenij''. Takih pa ni. Pač pa činovnik (uradnik) osöbyeh poručenij (osebni ali zaupni uradnik, a latere, ki imajo včasih stopinjo generala. Osöbennyj pa je preprosto = posebni. Nadalje nahajamo čudne zamene in stilizacije (slovenske), kakor „monastyr (samostan) od (sie) sv. Bamo-fija", (str. 588) „naprej poje" (vorsingen) namesto lepega ruskega „zipevatj" (gosp. profesor očevidno tudi „nazaj" poje — ä la Pohlin); „primeriti" mesto primi-riti (str. 677); vso Volgo ustvarilo samodržavije, lilolo-gija ruske države (str. 282); Volga se odkrivlje (pač odkriva), mesto vzkriva. Najbolj mi ugaja ta-le fraza o ruski doktorski promociji: Vseučilišča dajeje za vse predmete jako visok grad (sie). Torej, če postaneš v Busiji doktor, dobiš takoj tudi grad! Eldorado! Naposled še nekoliko primerov iz slovenske sintakse. V „Lj. Zv. str. 283 čitamo „jedin sinov"; str. 590: Potok Počajna (pač o) so skrili; petrolej, v katerega (pač kateri); jugoslovanski (!) obrt ima z (s) kav-kazko(!) jednak(i) izvirnik (425), na jednega (čoln), 541; iz jeduega kolodvora na drugega (pač drugi) (720), prestol (421), katerega (kateri) „posedujejo", spomenik, katerega postavili, itd. ßusi so pač presneti korenjaki, ki ne vstvarjajo le živih otrok, temveč tudi žive „čolne", „prestole", „spomenike", celo kolodvore. Razun teh sintaktično oživljenih čolnov, prestolov in kolodvorov je g. profesor videl v Rusiji tudi žive, pametno korakajoče (torej ue avtomatne) svetilnike, kakor pripoveduje sam (533, 3. vrsta spodej): (jako težke metalične fonarščike s svetilnicami). Ta fraza je monstrum, kakor gorenja „ustraival od inakich čertej". Dk, še več. Gorenje sem mogel še razložiti si, tega pa ne. Če skušamo stvar razlagati si tako, da je gosp. profesor „fonarščik" Laternenträger, prav za prav Laternenanzünder) zameni 1 s „fouarj* (svetilnica), ne dobimo takisto ničesar, razun „jako težke svetilnice s svetilnicami". To pa je zopet nesmisel.*) V zvezi navedenih besed je napravil g. prof. tudi nekatere grama-tioue napake. Pred „metaličnimi" „fonarščiki" je videl g. prof. korakati „chcrugvonosce", ki so nosili „cho-rugve" (bandere). V teh dveh besedah ste dve pravopisni, jedna ruska in slovenska napaka v sldanji iu jedna napaka v besedni obliki. Prvič se ue piše ch temveč h; drugič pravimo horugvi in ne horugve; nom. sing. je horugvj, ki se sklanja kakor kost, snov, in tretjič daje horugvj v sestavi ne horugvonosce, temveč horugve-nosce, kakor nefteprovod iu ne neftoprovod, od neftj (kostj). Glej zgorej. Ne manj lepa je povest gosp. profesorja (str. 464, vrsta 13. ss.), da je na obrtni razstavi v Nižnjem Nov-gorodu videl razstavo gimovja (vystavku kustarnikov). Da, znanost je goreč grm, iz katerega se glasi: „No laži in no obrekuj svojega brata". „I/.zuj koturen domišljavosti, pa uči se slovarja in slovnice, predno pišeš o in v neznani stvari", dodajemo mi. Stvar je namreč ta, da v ruščini se imenuje domači obrtnik = kustarj, ku-stainik pa jo = grm. Vlada, zemstva stvore mnogo v podporo domačih obrtnikov: oddajrtr>je za vojsko, razstave, premije. Komično je tudi to-le. Povedal sem tn slučaj iguo-rancije Murkotove staremu c. kr. vseučiliščuemu profe-sorju slavistu. Predno sem prišel do pravega, mi je slavist (canis a non canendo) pretrgal besedo ter za-klieal: »Da. da, vem, kustarnik se imenuje v ruskem domači obrtnik! No torej, g. Murko, naznačivši samega sebe kot jedinega ruskega veščaka, tvrdi, da v Avstriji ne poznajo niti slavisti ruščino (533). Stari slavist je na boljem toliko, da ne tiska nesmisla, temveč le govori. Čudovito lepo je tudi naslednje: gosp. profesor ruskega jezika ne pozna ne naglasa, ne izgovora imena tiste dežele, katero jezik predava. On piše (457 „Ljub. Zv." in pos. odtisk 23,: Rossija (naglas na o)! Izmed 100 milijonov, govorečih ruski, ne pravi niti j eden Rossija, niti Kirgiz ali Kalmyk! Naglas je na i; in ker se nenaglašeni o v ruščini izgovarja kakor a, treba je Rossija izgovarjati kakor Rassija. Ali je n. pr. možno, da bi učitelj nemškega jezika, in naj si bode v hotentotski deželi, Deutschland izgovarjal kakor De-učland? V Avstriji je podoben profesor možeu. Gosp. profesor se v obče ogiblje, na ruske besede postavljati naglas. Tu pa ga je postavil, da bi pokazal, kako vrlo daleč je v 18 mesecih prebivanja v Rusiji dospel kot c. kr. štipendij at v ruskem jeziku, in takoj se je omazal. Da, ruski naglas je tvrd oreh, pretvrd za take „incurabiles philologi", kakoršen je g. Murko. Grozd visi previsoko, zato je kisel in gnjil. Sedaj uu em, kako je mogel g. grofesor v Kollarjevem Albumu, izdanem od Pastrneka, na Dunaju, 1893 (Rusom sovražni paskil na velikega pevca slovanske vzajemnosti), psovati ruski jezik kot „bez duha". Le taki jeziki so duhoviti, kateri hranijo naglas na deblu besede, pravi ondi g. Murko. Mi pa pravimo : T a k i h j e z i k o v ni, torej so vsi „bez duha". Jedino g. Murko je „duhovit". Ruski „Filologi- *) Jedino možno razlaganje je to: Laternentrager pomenja 1. Stiel, Stock, kol, palica cerkvenih svetilnic, 2. moža, ki jih nosi. G. Murko je iskal v nemško-ruskem slovarju Nro. 1 (kol, rusko drevko) in je izbral Nro. 2 fonarščik. Seveda vsled neznanja ruskega jezika, v katerem subst. na ščik in čik pomenjajo izključno može. To so subst derivata de adiectivis. N. pr. izvoščik od izvoz-skij, fonarj-skij. Pred končnico -i k prehaja kakor v kmetski = kmečki, -zsk in -sk v 6 in še. českija zapiski", star, jako vrl časopis, so vsled tega rekli, da take „učenjake", kakoršen je g. Murko, je treba smatrati „ne zaresnirni". Mi ga tudi ne smatramo r/.a-resnim. Psovalcem Rusije gre le do karijere. Sic itur ad astra. Ruske drobtinice. Ci. j>iipy no HHTicl'., ro.iQMy py6axa. Ruska umetnost ne spi, ne mrzne, a gre po malu naprej, tako, da smo, na primer, v mozaiki uže prekosili zamejno umetnost. V Petrograjskih novinah priobčujejo prav zanimivo novico v tem pogledu. Na tistem mestu, kjer je padel od zarote car Ale-ksader II., zidajo velikansko cerkev v podobi dolgovečnega spomenika na čest vstajenja Gospodovega. Stavba napreduje prav vspešno, kar je vidno tudi iz tega, da so nedavno blagoslovili delavnico umetnika Florova, kateremu je poročena mozaična slikarija hrama. Delavnica je dvostropna lesena zgradba s prostornimi dvoranami i velikanskimi okni, torej sveta bo dovoljno. To zgradbo so postavili okolo same cerkve na bregu reke ali kanala Fon-tanke. V tej delavnici bo delalo več nego 30 umetnikov pod roko-vodstvom g. Florova. Najbolj znani umetniki bodo: Afansjev, Belov, Otmar, Pavlov, Porfirov, Rebuškin i dr. Doslej so uže zavržene male mozaične svetinje za vnanje stene. V hramu bo vsa slikarija mozaična, vse mozaike pa bo 3,200.000[] vrškov. Mozaika bo sloga 17. veka, olepšava vsega hrama bo po obriskih umetnika Parlanda, svetinje pa po obrazcih navedenih znanih umetnikov. Torej hram Vstajenja Gospodovega bo prvi hram, v kojem bo vsa slikarija mozaična, kakoršna je bila slikarija v tisočletnem Carjigrajskem hramu sv. Sofije, i kakoršne so stene nekaterih Kijevskih hramov. G. Florov dela mozaike po novem italijanskem načinu, ne pa po klasičnem načinu v mozaičnem oddelu akademije umet-nostij, kjer delajo mozaiko za Isakijevsko stolno cerkev v Petro-gradu. Akademični način je tak, da smalte ali umetne kamne polagajo (naravnost) na pravo stran, katero potem likajo. Ta način je jako kasen i drag i je torej nedostopen posamičnim ljudem, dasi je slikarija, izpolnjena po njem, nenavadno lepa i blisteča. Po novem načinu pa se dela trikrat hitreje i ceneje. Stekolne i farforne smalte polagajo na-robe po črtežu, pravo stran torej dobivajo spodej, zgorej pa črtež zalivajo posebnim cementom, kateri se med kamni sooi do prave strani; za tem črtež očiščajo, i slika je zvršena. Mozaike na pravi strani ne likajo (polirajo), i njena dekorativnost pa vendar popolnoma ostaje. Notranja olepšava hrama bo dodelana, kakor menijo sedaj, črez kaki dve leti, ves hram pa dovrše črez tri leta. Blagoslovljene tega hrama bo pač velikansko; kajti ta hram ni namenjen samo Bogu, s tem hramom bo v zvezi še tudi nekaj drugega — kako bi vam povedal, da bi bilo jasneje? — no recimo: vsena-roden protest proti zločinu 1. marcija 1881. 1. . . . Božidar Tvorcov. Ruski listi presojujejo vprašanje, ali je primerno, da se vvaja bolj mehek sistem med ruskimi Poljaki. „CBiTt" opominja dosledno k previdnosti, ker pozna le predobro »poljske sanje«. Poljaki hočejo postaviti Mickieviču, velikemu poljskemu pisatelju, spomenik v Varšavi. „CbIiti," dokazuje, da v isti Varšavi bi bil primeren spomenik tudi vojskovodji Suvorovu. On ni bil proti Poljakom, in ti so ga slovesno sprejeli, ko je prišel v Varšavo. On je nekako zabranil, da niso »Prusaki« drli dalje, in je bil tudi med tistimi, ki so bili protivni razdeljenju »Poljskega carstva« (kraljestva), in proti temu, da bi prišli deli Poljske pod Nemce. Torej bi bili celo Poljaki dolžni zagovarjati postavljenje spomenika Suvorovu v Varšavi. Naj omenimo, da sedanje ozemlje, katero imenujejo zapad, niki »Rusko Poljsko«, sestaje iz 10 gubernij, ki pa niso vse poljske, temveč tudi ruske in pomešane. Ta skupina se ni imenovala nikdar »Poljsko kraljestvo«, in za to je nazivljejo Rusi jako umestno izključno »Privislinski kraj«, t. j. kraj ob porečju Visle. Paberki. Nekje na Slovenskem je znan božji pot, kateri obiskujejo okolo Vel. Gospojnice sosebno ogerski Slovenci in Hrvati. Prvi večer, tje prišedši, gredo vse procesije nad trg pred pokopališče, postavijo se v krog in potem gredo v krogu okolo, zvijaje in razvijaje takozvani klobčič in pojo poleg tega korakanja vsak svojo pesem, v rokah nosé goreče sveče. Slišavši jih prvie v svojem življenju, vsilil mi se je smeh iu vsilila se hudomušnost, prilikovati te romarje in nas Slovence, kajti kakor je znal vsaki romar svojo pesem, tako imajo tudi Slovenci vsak svojo slovnico. Celó umestna je bila torej g. Rešetarja kritika, tičooa se te točke, v 9. št. Popotnikove], kajti baš v šolah trebalo bi največ sporazumljenja in doslednooti v učnem jeziku. Kdor je imel priliko, pogledati »za kulise« naših šolskih razmer, prepričal se je, da se na nekaterih šolah poučuje slovnica in pravopisje v vsakem razredu drugače. Učitelj A je tega mnenja, B zopet drugega, C je sploh glava nad vse in vrže v koš vse, kar sta - učila A in B. Uboga deea! ... In kakošna prava pravcata babilonska zmešnjava je po slovnicah, ki so nam razpoložene za šolsko rabo! Vzlic temu pa, da kritikuje g. Rešetar te žalostne razmere, izdal se je, da ima i on svojo slovnico, ki se opira na... tv. pismo... Torej radi tega naj bi se ženske pisale s če-gavostnim pridevnikom iz imena svojega oeeta ali moža, ker stoji v sv. pismu, da bodi žena mjžu pokorna? Doslej sem se vedno pisala „ova", a ce se s tem označa pokornost moškemu spolu, ne podpišem se nikdar veo tako, iu najsi se naslanja ta pisava celó na sv. pismo. Jednakopravnost je geslo današnjega časa! Smo ženske, a smo ljudje! Bog ni vstvnril žene iz noge Adamove, da bi jo teptal, pa tudi ne iz glave, torej tudi žena naj se ne povzdviguje nad moža, temveč vstvaril je Bog ženo iz rebra Adamovega — rebro blizu srca — to pomenja toliko, da je žene vloga, biti možu za tovarišico, ne za pokorno deldo. Marica II. RAZGLED PO SLOVANSKEM SVETU. a) slovenske dežele. Kranjsko. Dne 27. junija je bila velike in lepa slavnost v Ljubljani, ko se je blagoslovila zastava pevskega društva „Ljubljana". „Slov. List" pravi: „Toliko pravega navdušenja še ni videla Ljubljana, odkar se je završila slavnost 701etnice dr. Jan. Bleiwesa. Med ude-ležniki od zvunaj so bili zastopani Čehi, Hrvatje, Tržaških Slovencev je došlo s posebnim vlakom okolo 400. Vseh društev je bila zastopanih 65, in 21 teh so imela zastave. Predsednik društva „Ljubljane", g. Anton Tr- stenjak je vodil slavnost, g. župnik Vrhovnik je blagoslovil zastavo, županja Milica Hribarjeva je bila pa ku-rnica. Narod se je udeležil v obilnem številu, inteligen-cija tudi; preproste množice pa, kakor poročajo, so kazale več jedinosti, nego neki deli inteligencije, zlasti du-hovenske. To pa je v Ljubljani danes — samo po sebi umevno. Pozdravi so bili srčni, napitnice na banketu in komersu polne rodoljubnega duha in tudi slovanske vzajemnosti. V istem duhu je obilo brzojavnih zdravic. Tržačane, ki so sedaj v največih pol. in narodnih stiskah, s