II številka. V Trstu, v sredo 8. fehruvarja 1888. Tečaj Xlh. „E D I N O S T" izhaja d vuk rat na teilen, vsuko sredo n soboto ob 1. tiri popoludne. „Edinost" stane: za vso leto pl. (4, — ; izven Avst. 9.— jfl. za polu leia „ 3.—; n „ 4.50 „ za č-etrt letu „ 1.50; „ „ 2.25 „ Porh mirne številko «e dobivajo v pro-(lajalnicnh tf.haka v TrstV pn r» nov,, v Gorici in v Ajdovščini p^ « nov. Na naročje brez priložene naročnine se upravniitvo ne ozira. EDINOST V«i dopisi se pošiljajo uredništvu v ulici Torrente it. 12. Vsako pismo mora hiti frankovano, ker nefrankovana ne ne »prejemajo. Rokopisi h« un vračajo. Oglasi in oznanila hm račune po T nor. vrstica v petitu ; za naslove t. debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obaeglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. Be račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravnistvo v ulici Torrente 12. Odprte reklamacijo so proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za\ t^Hmorsko. »V edinosti Je inofft* Veliki ples delalskega podpornega družtva. Večkrat smo uže govorili in pisali o tem, kakšne važnosti je za nas tržaške Slovence veselica, ki jo napravlja vsako Jeto naSe delalsko podporno družtvo. Oe prav naši nasprotniki niti nečejo priznati v Trstu živocih Slovanov, dokazuje jim bas ta prilika, da se slovanski živelj v Trstu ne da tako lehko več za-treti, da še vedno tli narodna zavest v našem ljudstvu. Vedeli smo uže poprej, da bode ta veselica nekaj posebnega, — ali tolikemu uspehu se nismo nadejali, kajti to ni bil navadni ples, to ni bila običajna preprosta ljudska zabava, temveč, smelo moremo trditi, bil je pravi narodni tabor! Ni pokazala samo vsa tržaška slovanska gospoda se svojo navzočnostijo, da se ne sramuje s tem pohodom ispovedati svoje narodnosti, ampak tudi preprosti narod iz bližnjo in daljnje okolice je prihitel zverine v lepej naiodnej noši, da pomore kolikor toliko do nepričakovano sijajnega uspehu. Od raznih stranij se je skušalo odboru težko nalogo še bolj otežiti; metala so se mu polena pod noge, — vender se hujskačem ni posrečil njih namen in odbor more biti denes ponosen na svojo odločnost in delalnost. Dolgo časa poprej so se delale priprave; vsak odbornik jo imel svojo določeno nalogo in da jo je vsak tudi svest-no izvršil, dokazala nam jo veselica sama. Dolgo pred napovedanim začetkom je vrelo ljudstvo kar nepretrgano v gledališče, da je bilo ob 10. uri prostorno gledališče napolnjeno. Oseb je bilo preko 2000. Prizor jo bil veličasten. Vse klopi so bile oddane, nu galeriji glava pri glavi in v parketu prava gneča. D vorana je bila vkusno ozaljšana so zastavami, z grbi in s preprogami raznih barv in lepo razsvetl jena. Na dnu odra je bil postavljen krasen baldahin, pod katerim sta bila kipa visokega družtvonega pokrovitelja in njegovo visoke soproge: ce-sarjeviča Rudolfa in Štefanije. Na desnem in levem kraji galerijo ste bili posebni loži za povabljeno odlične goste. PODLISTEK. 0 človeških dolžnostih. Ital. spisul Silvij Peliico, pral. Jos. K—e. XII. O bruto vskej ljubezni. (Dalje.) Se udvornoji pa bodi se sestrami-Ženski spol je nadarjen s posebno milobo. S tem nebeškim darom navadno razvese-Ijujejo vso hišo, pode iz nje nevoljo, blaže očetovo in materino karanje, katero slišijo večkrat. Spoštuj v njih milobo ženskih krepostij, veseli se njih blažečega upliva. Narav njih je šibka in rahločutna; pazi zatorej, da jih žalostne tolažiš, da jih sam nikdar ne žališ, temveč vedno dostojno ljubiš. Bratje in sestre, kateri so med seboj zlobni in neolikani, baš taki so z drugimi. Obiteljsko občevanje bodi lepo, ljubeznivo, sveto. Tak človek bode izražal tudi izvon obitelji v družtvu enako spoštovanje, ljubeznivost in vero v krepost. Videlo se inu bode, da se je likal v plemenitih čutih. XIII. O prijateljstvu. Razven starišev in druzih sorodnikov, ki so ti neposredni naravni prijatelji in razven onih učiteljev, ki zasluže tvoje posebno spoštovanje, ljubi tudi prijatelje. Obudi se v tebi neko posebno sočutje do Videli smo deputacije „ Slovanske Cital nicett, „Tržažkega Sokola", „Tržaškega bralnega in podpornega družtva", družtva „Austria", „Unione operaia" i. dr. ter več poročevalcev raznih tržaških listov. Okolo 9. ure je prišel dvorni svetnik vitez Itinaldini kot zastopnik deželnega namestnika. Vojaška godba jo zasvirala cesarsko himno, ljudstvo pa ga Je pozdravljalo z burnimi, brezkončnimi „Živio !" Videti je bilo, da je bil zastopnik cesarjevega'namestnika osupnen o tolikej uda-nosti slovenskega ljudstva do svojega vladarja. Isti prizor se je ponovil med odhodom gospoda viteza. — Pomorski poveljnik, vice — admiral baron Wipplinger se je pri odboru opravičil, da je zadržan. Tudi železniške postnje načelnik g. Mahorčič je bil navzočen. Pozneje je zasedlo loži več c. kr. svetnikov, uradnikov in drugo gospode. Najsijajnejša točka lepe veselice je bil narodni ples „Kolo", kateri je jako natančno plesalo 12 parov; plesalci vsi v sokolskoj opravi, plesalke v raznih, krasnih narodnih nošah. Ljudstvu je ples jako ugajal in moral so je ponoviti. Po odmoru se je mladina neprenehoma vrtela do ranega jutra v dvorani in starejši so so zabavali v prijateljskem razgovarjanji in s petjem v bližnjih prostorih. Prepričani smo, da se je vsak, ki je bil pri tej sijajnej zabavi, vrnol zadovoljen domov in izvestno mu ostane še dolgo časa v prijetnem spominu. Omenili smo nedavno, da je slavni naš župan povsod navzoč, kjer je treba povdarjati in kazati italijansko narodnost. Rekli smo mu o tej priliki: „Na svidenje na plesu delalskega podpornega družtva!" — ali malo smo imeli nadeje, da se naša želja uresniči. Res je dokazal mogočnež, da Slovanov v Trstu ne pozna, kajti ni on, niti katerikoli izmed ostalih mestnih očetov se ni prikazal. To je demostracija, premišljeno razžaljenje našega narodnega čuta, katerega ne zabimo. Da pa še jas-nejo dokaže, kako malo so mu Slovenci mari, — dasi se je izgovarjal deputaciji del. podp. družtva, da se ne more udeležiti zaradi hčerine bolezni, — vender šel je isti večer mimo gledališča „Fenicett naravnost v gledališče „Politeama", da po- časti zabavo družtva „Societa Operaia", Ljudstvo ga je sprejelo, kakor piše tržaški iist, z burnimi „E v v i v a Baz zoni!" in nadalje govori: „e 1'affettuoso saluto del popolo al suo podest.\ che esso ama e da cui e riamato" (to je iskren pozdrav ljudstva svojemu županu, katero on ljubi in katero tudi nj°ga,'juhi.) Čestitamo gospodu županu na tej ljubezni; da n a s mej isto ljudstvo ne ušteva, nam o vsakej priliki dokazuje, kajti za Slovence se briga toliko, kolikor se je brigal za — letošnji sneg. Le tako naprej ! druzih, katerih kreposti ti niso toliko znano, osobito do mladeničev tvoje vrste. Kodaj bodeš gojil to sočutje, kedaj je zatrl? Odgovor ni težak. Vse ljudi moramo ljubiti, ali to ljubezen ne smemo povišati še v prijateljstvo, iznimši one, ki zaslužijo naše posebno spoštovanje. Prijateljstvo je pobratimstvo, in v najvišjem pomenu je krasen vzor pobratimstva. Prijateljstvo je naj-podpolnejše soglasje dveh ali treh duš — nikoli množili — ki so ena drugi malone potrebne, katero najdejo v sebi najvišjo razpolago, da se razumo, da si pomagajo, da se bodre k dobremu. „Nobeno družtvo, pravi Cicero, ni plemenitejše in trdnejše od prijateljske zveze, v katerej so dobri možje enačili običajev." [„Omnium sooietatum nulla praestantior est, nulla firmior, quam quum viri boni inoribus similes, sunt familiari-tate conjuncti." De off. lib. 1. c. 18]. Nikoli ne onečasti svetega imena prijateljstva s tem, da je pokloniš nekropost-nemu človeku. Ne sklopi prijateljstva z onim, ki črti vero, ki ne skrbi za svojo človeško čast, ki ne čuti, da je treba pošteno ljubiti domovino, ki je nepokoren sin in siab brat. Ako bi bil tak človek občudovalen zaradi svoje lepote ali uljudnosti, zaradi gladke zgovornosti ali mnozega znanja ali celo sijajnega napora h kakšnemu blagemu činu, ne sprijatelji se z njim! Ako ti tudi ska-zuje preprijazno naklonjenost, ne poklanjaj mu svojega prijateljstva; samo mož kre- Občni zbor telovadnega družtva „Tržaški Sokol". Na svečnico 2. februvarja je bil ob 4. popoludno v prostorih del. podp. družtva občni zbor „Sokolov". Ko se je bilo /bralo okolo 40 članov, odpre podstarosta g. Kar i ž zborovanje. Vlado je zastopal pol. komisar g. Vračko. V svojem nagovoru naslikal nam je gospod podstarosta nekoliko družtvene zgodovine o preteklem letu. S toplimi besedami spominal se jo pokojnega starosto gosp. Viktorja Dolenca, katerega je neizprosna smrt „Sokolu" ugrabila tako rekoč še predno mu jo bilo mogoče začeti tudi zanj delovati. „Sd starosto izgubil je odbor najboljšo moč, kajti če tudi je pokojni Dolenc predsedoval še dvema drugima družtvoma in v četrtem delal sam za ves odbor, bil bi se svojimi izrednimi zmož-nostimi, s6 svojo eneržijo in podjetnostijo vender mnogo storil tudi za naše družtvo, da nam ga ni nemila usoda tako naglo pobrala. V znamenje sežaljenja na tej ne-nadomestnej izgubi prosim da se dvignete raz svoje sedeže ter zakličete: slava Dolenčevemu spominu!" Nadalje se spomina podstarosta nedavno umrlega odličnega Sokolaša g. Ivana Lavriča, ki se je kot telovadni učitelj neizmerno žrtvoval za družtvo, ne z namenom, da bi si pridobil časti in slave, ampak iz samega ro-doljubja in ljubezni do „Sokola". Slava njegovemu spominu! (Zbor se dvigne raz sedeže ter zakliče: slava!) posten ima lastnosti pravega prijatelja. Dokler koga ne spoznaš, da je res kreposten, občuj z njim v mejah obče uljudnosti. Dar srca je velika stvar; kdor se prenagli, da je zavrže, je nespameten in malovreden. Kdor se s pokvarjenimi tovariši druži, pokvari so sam, ali najmanj sramotno izraža na sebi njihovo nesramnost. — Blagor mu, ki jo našel vrednega prijatelja ! Clo vek sam sebi zapuščen onemore v kreposti: vzgled in odobravanje prijatelja ga zopet oživi. Morda se je v početku ustrašil videč svoje hibe; morebiti ni poznal lastne veljave; ljubezen ljubljenega človeka ga dvigne do samospozna-nja. Sramuje se na tihem, da nema one cene, katero mu drug prišteva; ali pogum mu raste, da se popravlja. Veseli so videč, da niso prijatelju ušle njegove dobre lastnosti; hvaležen mu jo zato; trudi se, da si še novih osvoji. Marsikdo se mora zahvaliti iskrenemu prijatelju, da ni daleč zaostal, da marveč napreduje z vsemi močmi. No sili se preveč, da bi imel mnogo prijateljev. Bolje, da nemaš nobenega, nego da bi se imel kasneje kesati zaradi svojo naglosti. Ko si ga pa dobil, počasti ga z iskrenim prijateljstvom. ' Ta plemeniti čut so potrdili vsi mo-droslovci, in tudi vera. Vzgledov imamo v sv. pismu dovolj. — „Jonatanova duša se jo izlila v Davidovo dušo, Jonatan ga je ljubil, kakor lastno dušo . . . ." še več: Rešitelj sam je posvetil prijateljstvo. Držal je na prsih glavo spečega Ivana — in Spomina se še v preteklem letu umrlih članov gg. Sterbenka, Smerduva ter poroča, daje izgubilo družtvo v minolem letu šo dva druga odbornika, ki sta ostavila Trst. Vrhu vseh izgub se ostali odborniki niso dali oplašiti; delali so po svojej moči za družtvo, dobro ali slabo, sodi naj slavni zbor iz naslednjih poročil. Gospoda naj bode preverjena, da je bila blaginja in napredek družtva odstopajočemu odboru vedno na srci! Na to prečita tajnik g. Furlanič poročilo ob odborovem delovanji in družtve-nem življenji v preteklem lotu: Slavni zbor! Bratje Sokoli! Čast mi je poročati slavnemu zboru o delovanji odstopajočega odbora v prošlom letu. Nadejem se, da bodete iz tega poročila lehko posneli, bratje Sokoli! da jo bil odbor delavnejši, nego se zdi onim, ki opazujejo družtvo in njega življenje samo iz daljave in se iiajrajše drže v „reservi". Na občnem zboru dno 16. januvarja 1887. leta, katerega se jo udeležilo 44 članov, bil je izvoljen starosto oče in vodja tržaških Slovencev in predsednik tolikih narodnih tiružtcv gosp. Viktor Dolenc. Za odbornike so bili izvoljeni: gg. Dražil Josip, Ljudevit Furlani, Fran Inamo, Ve-koslav lialister, Ferdo Kariž, Martin Krže, Fran Polič in Mijo Popovič. V prvoj svojej seji dne 18. januvarja izbral si je odbor podstarosto g. Josipa Dražila, tajnikom g. Ljudevita Furlanija in blagajnikom gosp. Vekoslava Kalistra. Novi odbor pričel je svoje delovanje sč sijajnim plesom, ki je bil 22. januvarja 1887 v prostorih „Slov. čitalnice" „pri zelenem hribu". Odbor si je prizadel, kar je bilo v njegovih silah, da je bil ta ples v resnici sijajen. Slavno družtvo „Lloyd" posodilo nam je zastave, da smo z njimi odičili stopnice in dvorano. Plesa, ki se je vršil v najlepšem redu, udeležilo se jo mnogo članov in mnogo odličnih gostov. Vsak udeleženec te zabavo jo radostno priznal, da je bil to eden najlepših, ne samo slovanskih, ampak sploh vseh plesov v Trstu. Jako laskavo izreklo so se o Sokolovem plesu tudi novine: „Edinost", „Naša Sloga", „Adria" in „Tr. Tagblatt". pred smrtijo na križi izrekel jo te-le besede, polno otroške ljubezni in prijateljstva: „Mati, glej tvoj sin! Učenec, glej tvoja mati!" Jaz mislim, da je človeku prjatelj-stvo zelo potrebno, (razumevam tu pravo prijateljstvo, ono, ki jo osnovano na vzajemnem spoštovanji), da ga nekoliko pri-dvigne od podlih teženj. On da duši nekaj pesniškega, nekaj vzvišenega, brez česar se težko dvigne z blatnih tal e^ojizma. Ko si začel in obljubil prijateljstvo, utisni si tudi v srce njegove dolžnosti. Mnogo jih je! Nič manj nego toliko, da bodeš vse življenje vreden prijatelja. Mnogi odsvetujejo prijateljstvo, češ da osvaja preveč čute, raztresa duh, poraja ljubosumnost (zavist); jaz pa trdim z ednini najboljših filozofov, sv. Franom Salezijancem, da jo to „slab svet" (filotea). Pritrjuje sicer, da mora opreznost, posebno v zavodih zabraniti strankarska nagnonja. — „V svetu pa — pravi dalje — je potrebno, da se združe vsi. ki se bojujejo pod zastavo križa . . . Ljudje, ki živo v svetu, kjer je pot k Bogu težaven, so slični potnikom, ki se vzdržujejo po strmoglavih in opolzlih potih, da varnejše prelaze. Konečno pa si podajo roke zlobni, da počenjajo zla. Zakaj bi si no dali rok tudi dobri za dobre čine? (Daljo prih.) Sijajnemu plesu je sledila „plesna zabava14 dne 22. februvarja 1887 1., ki se je vršila v najlepšem redu in dela zaradi elegance plesalk in plesalcev družtvu vso čast. Pri tem plesu, ki je bil tudi pri „zelenem hribu", bila jo mo j odmorom gas-tronomična tombola, ki se je vrlo dobro obnesla in je izdatno povečala zabavo. Februvarja meseca in sicer 20. so nehale plesne vajo, ki so ilonesle družtvu 101 gld. 39 kr. čiste izgube! Ta številka, gospoda moja, daje jasen odgovor onim, ki karajo odbor, da premalo dola! Plesno vaje bile so vsako nedeljo v dvorani „pri zelenem hribu" ali zanimanje za nje bilo je mej člani vrlo majhno! 25. februvarja odložil je gosp. Mijo Popovic odborniško Čast, ker je moral zaradi družbinskih razmer odpotovati v avojo domovino Dalmacijo. Ivmalu za njim izstopil je i z odbora podstarosta g. Josip Dražil, ker se je vrnol v svoje rojstno mesto Ljubljano. Z imenovanima gospodoma izgubil je odbor dve izvrstni moći; oba sta bila vneta za družtvo in njega napredek. Dal Bog, da bi imela mnogo naslednikov na tem polji. Po odpotovanji g. Dražila izbral je odbor v svojej 4. seji dne 23. mareija 1887. 1. gosp. Ferda Kari ža za podstarosto. 23. aprila je bil prvi Sokolov „jour fixu, ki je bil vrlo dobro obiskan in posebno zabaven. Reditelj g. Kariž imel je smešno berilo o „soli". Zabavale so nas tudi gospodične pevke in gospodje pevci s krasnimi mešanimi in možkimi zbori. Da je bila zabava še večja, napravili so reditelji kinesko godbo, ki je se svojimi ligotfoni in čudnimi opravami vzbudila mnogo smeha. Vodja te kineske godbe nabral jo mej udeleženci „jour-fixa" 10 gld. 70 kr., katere se je podarilo družbi sv. Cirila in Metoda. 8. maja je napravil Sokol prvi izgred v Solkan. Izgredniki so porabili zabavni vlak delalskega podp. družtva, peljali se z njim v Gorico in se tudi vrnoli ž njim. Izgreda se je udeležilo 23 Sokolašev v opravi. Iz Gorice smo se peljali v Solkan. Nekoliko pred vasjo smo izstopili z vozov ter korakali peš z razvito zastavo pod vodstvom g. Kariža v vas, kjer nas je sprejel odbor tamošnje čitalnice so zastavo, kateremu se jo četovodja primerno zahvalil. V Solkanu smo se udeležili tudi skupno maše ter šli smo potem v Grgar, kjer nas je župnik gosp. Leban gostoljubno sprejel in pogostil. Vrnoli smo se v Solkan, kjer smo bili pri vsprejemu delalskega družtva, vračajočega so se svete Gore. Mej skupnim obedom pride v vrt, kjer so bili zbrani Sokolaši, naš slavni pesnik Simon Gregorčič, katerega je Sokol navdušeno pozdravil. Vsi izletniki udeležili so se 251etnice solkanske Čitalnice. Mej veselico je bila i Sokolska zastava na odru. Za ovacijo, katero nam je napravil čitalniški predsednik, zahvalil se je gosp. četovodja v navdušenem govoru. Po izvršenem programu poseli so Sokolaši na vozove ter o svitu bengaličnih ognjev odpeljali se na kolodvor v Gorico in od tod naravnost v Trst. Ves izlet vršil se je v redu. (Konec prih.) Iz deželnih zborov. Goriški deželni zbor. III. in zadnja seja 14. januvarja 1888. (Konec) Po predlogu deželnega odbora (poročevalec dr. Abram) potrdijo se naslednji občinski davki: za kat. ubčino Ročinj pri-klad po H)0°/0 na užitnino vina in mesa, taksa 10 kr. od vsakega litra na drobno potočenega žganja; — kat. občini Ponikve priklad po 59°/0 k neposrednjim davkom, in sicer po 9°/0 v denarji in po 50% v službah; — kat. občini Komen taksa 1 gl. 70 kr. od hektol. piva in 4 kr. od litra žganja in špirita; — kat. občini Dutovlje taksa 1 gld. 70 kr. od hekt. piva in 8 kr. od lit. žganja; — kat. občini Tolmin taksa 1 gld. od hekt. piva; — kat. občini Lju-bin priklad po 80°/0 k izravnim davkom; kat. občini Zatolmin priklad po 80% k izr. davkom; kat. občini Poljubin priklad po 110% k izr. davkom, in sicer po fi0% v denarji in po 50% v službah; — županiji Skrilje priklad po 83% k izr. davkom, to je, 73% v denarji in 10°/0 v službah ; — kat. občini Šempeter na Soči taksa 10 kr. od litra žganja; — katastralnej občini Ajba taksa 1 gld. 70 kr. od hekt. piva in priklad po 60% k izr. davkom, to je 40% v denarji in 20% v delu, zraven tega pa še 19% tistim občinskim oddelkom, kateri spadajo pod Ročinjski vikarjat; kataat. občini Villesse priklad po 63% k izr. dav- kom, taksa 1 gld. od hektol. piva in 10 kr. od litra žganja; — Nakelskej županiji taksa 1 gld. od hekt. piva in naslednji prikladi k izravnim davkom za Darko po 60%, Dane 61°/„, Misliče 81%, Podgrud 55%, Škofije 62%, Vareje 80%, Vatovlje 85°«. Del Torre poroča o grajenji deželne blazniee. Po odsekovem predlogu se naroči deželnemu odboru, naj nadaljuje in kakor hitro mogoče dožene vse potrebne pozvedbe in proračune za ustanovitev deželne blazniee, da bo mogel v prihodnji sesiji podati uže konkretne predloge. Slede še nekatera poročila peticijskega odseka. Poročevalec Ivanoič: Zbor vzame na znanje odsekovo poročilo, v katerem obžaluje, da ni več časa staviti kak predlog zarad čestitanja svetemu očetu papežu Levu XIII. o priliki njegove zlate mase, ker je dotična uloga političnega družtva „Slovenski jez" došla dne 28. decembra, ko so bili poslanci na božičnih počitnicah; ko so se pa zopet sešit, so bilo svečanosti v Rimu uže končane. Poročevalec Del Torre: Vsled prošnje županstva pri sv. Luciji na mostu za podporo, da bi se moglo zasledovati in izkopavati starine na holmci sv. Mavra v prid dež. muzeju, naroči zbor deželnemu odboru, naj se dogovori z gospodom Szom-bathyjem, kustosom ces. kr. dvornega muzeja na Dunaji, in naj določi pogoje, po katerih so bodo delile izkopane stvari in koliko bo v ta namen doprinašal deželni zalog. O tem naj odbor o svojem času poroča deželnemu zboru. Poročevalec Mahorčič: O prošnji političnega družtva „Slovenski jezu, da bi se namestil eden nadzornik in eden izveden zdravnik za umobolne v bolnici milosrčnih bratov v Gorici, prestopi se na dnevni red. Poročevalec dr. Venuti: Deželni zbor izraža svojo zadovoljnost z načrtom, ki ga je predložila Goriška trgovska zbornica v namen, da bi se po njem zboljšale ekonomične razmere v naše j Furlaniji in na-ročuje dež. odboru, naj v družbi s trgovsko zbornico pretehta in bolje določi način, po katerem naj bi se izvršil isti načrt. O tem naj o svojem času poda natančno poročilo deželnemu zboru. V imenu finančnega odseka poroča poslanec dr. Maurovich o proračunu dež, zaloga za leto 1888, ki se po odsekovih predlogih vsprejme in potrdi tudi v zadnjem branji. V založbo primanjkljaja so določeni naslednji deželni davki: a) Priklad po 8% na skupno vsoto vseh državnih zemljisčnih davkov; — b) priklad po 12°/o na skupno vsoto državne najemnine, hišnine. prido-bitnine in dohodnine; — c) priklad po 20% na užitnino vina, mošta in mesa, in d) davščina 50 kr. od vsacega hektolitra nadrobno potočenega piva. Tudi prikiad po 9% k izravnim davkom za zemljiščno-odvezni zalog so potrdi v zadnjem branji. Slednjič se po predlogu svečanostnega odseka (poročevalec dr. Pajer) soglasno sklene: Naročuje se deželnemu odboru in daje se mu polna oblast, da pretehta in izvede za dan 2. decembra 1888, ko se bo praznovala 40. obletnica slavnega vladarstva Njega ces. in kralj, apostolskega veličanstva cesarja Frana Josipa I. vse, kar bo spoznal za primerno v proslavljenje tega srečnega dogodka s takimi pojavi, ki morajo svečano naznanjati srčno voščilo, podedovano zvestobo, udanost, spoštovanje in hvaležnost, katere izpovedata svojemu presvetlemu ctsarju neomahljivi ljudstvi te poknežene grofije in z njima iskreno udani deželni zbor. Vsi poslanci so ustali v znamenjo pritrjen ja temu predlog«!. Ker so rešeni vsi predmeti, s katerimi se jo imel baviti deželni zbor v sedanjem zasedanji, nazdravi predsednik s primernim govorom presvetlemu cesarju Franu Josipu I. in poslanci odzdravijo s trikratnimi navdušenimi živio-klici. Poslanec Pajer izrazi v imenu vseh poslancev srčno hvaležnost in pripoznanje prevzvišeneinu gosp. deželnemu glavarju, ker je zares uzorno vodil deželnozborske obravnave in gospod glavar se od svoje strani ednako srčno zahvaljuje za prijazen ta pozdrav — ter sklene zasedanje. Kranjski deželni zbor. XI, seja dne 5. januvarja. Pričetek seje ob i/a 11. uri dopoludne. Prečita in potrdi se zapisnik zadnje seje in razdele došle vioge in peticije. Poslanec Pakiž izroči g. deželnemu glavarju interpelacijo, v kateri ga vpraša: Ali pride v teku tega zasedanja načrt deželne cestne postave na vrsto ali ne, in v zadnjem slučaji: zakaj ne? G. deželni glavar odgovori, da je poročevalec Detela dotični zakonnki načrt izdelal in da ga bode deželni odbor v prihodnji svoji seji razpravljal, potem pa se bode načrt takoj predložil deželnemu zboru. I)r. Poklukar poroča o zgradbi mostu čroz Beli potok na meji med kranjsko in koroško deželo in glede s to zgradbo v zvezi stoječe poprave Bolcga in Črnega potoka. Most je bila podrla povodenj leta 1885, treba je toraj novega, in ker veže obe deželi, morate ga delati Kranjska in Koroška skupno. Druga dela, namreč vrav-navanje potokov, zadeva vsako deželo posebej. Vse zgradbe so proračunjene na 14.250 gold., in sicer zgradba mostu 3400 gld., dovozna cesta 850 gold., vravnava Belega potoka 6G00 gld., Črnega potoka pa 3400 gld. Za most zadeva Kranjsko 1700 gld., Koroško pa 1700 gld., za dovozno cesto zadeva Kranjsko 250 gold., Koroško 700 gold.; Beli potok bode stal Kranjsko 1650 gld., Koroško 1650 gold., državni izboljševalni zaklad pa 3200 gld.; za Črni potok pride na Kranjsko 1700 gl., na državni izboljševalni zaklad pa tudi 1700 gold. Vodstvo zgradeb bode opravljal stavbeni urad koroški, dotične stroške pa boste trpeli obe deželi vkupno. Poročevalec v imenu finančnega odseka torej predlaga: Slavni deželni zbor naj dovoli doneske iz deželnega zaklada in sicer: za zgradbo mejnega mostu Čez Beli Potok 1700 gld. za zgradbo dovozne ceste . . 250 „ za popravo Belega potoka . . 1650 „ za popravo Črnega Potoka . . 1700 „ torej skupaj . . . 5300 gld. in naj pritrdi načrtu zakona o popravah Belega Potoka in Črnega Potoka pri Beli Peči. Vsi ti predlogi se zakonom vred obveljajo brez ugovora. (Dalje prihodnjič). Politični pregled. Notranje dežele. Politični položaj je sedaj zelo resen. Rusija oborožava in utrja svoje zapadne meje, gradi strategične železnice in premešča polke ob avstro-nemškej meji. Avstrija in Nemčija smatrati to za provokacijo. Da bi Rusijo oplašili, pisale so avstrijske in nemške novine ostre Članke proti Rusiji, grozile se jej, a to ni Rusije oviralo v nje delu. Da bi pa to delo ven-der enkrat ustavili, sklenoli so dunajski in berolinski diplomati objaviti nastopno av-stro-nemško pogodbo, ki je bila sklenena 1879 1. Pogodba slove: Člen L Ako bi nepričakovano in proti iskreni želji obeh vis. kontrahentov Rusija napala edno obeh držav, obvezana sta visoka kontrahenta pomagati si vzajemno z vso vojno silo obeh držav, in soglasno s tem sklenoti mir vzajemno in sporazumno. Člen II, Ako bi eno pogodbenih strank napala kaka druga sila, obvezuje se s tem drugi visoki kontrahent, da ne pomaga napadniku proti visokomu svojemu zavezniku, ampak da bode proti svojemu kontrahentu dobrohotno neutralen. Ako bi pa v takem slučaji napadajočo vlast podpirala Rusija, bodi si v obliki aktivne pomoči, bodi si z vojaškimi na-redbami, katere bi pretile napadenemu, stopi v članu I. te pogodbe določena zavezanost mejsebojne pomoči z vso, vojno silo v veljavo in potem so bodeta oba visoka kontrahenta skupno vojevala do skupnega sklepanja miru. Člen III. To pogodbo imata zaradi njenega mirovnega značaja in da so ne bode kako napak tolmačila, oba kontrahenta tajno ohraniti in se bodo sporočila kakej tretjej vlasti le, če so oba kontrahenta o tem sporazumeta in posebe dogovorita. Oba visoka kontrahenta se nadejata vsled mišljenja carja Aleksandra, izraženega pri shodu v Aleksandrovi, da ruska oboroževanja v resnici niso preteča in da torej ni povoda sedaj komu naznanjati pogodbe; ko bi se pa proti pričakovanju pokazalo, da je to upanje bilo napačno, bi oba kontrahenta zrnatrala za dolžnost lojalnosti, da vsaj zaupno sporočita carju Aleksandru, da se bode zmatral napad na ednega, kakor bi bil naperjen proti obema. V potrjenje tega sta oba pooblaščenca se lastnoročno podpisala in pritisnola svoja grba. Zgodilo se jo na Dunaji 7. okt. 1879 (L. S.) Znam.: Henrik VII. lteuss. (L. 8.) Znam.: Andrassy. Objava te pogodbe je vzbudila po vsej Evropi veliko zanimanje in razna tolmačenja. Avstrijski in nemški listi trde, da sti vladi s tem sijajno dokazali, da želiti ohraniti mir, in da bode ta objava mnogo pripomogla k temu, da carja odvrne od vojnih namer. Francozki listi so druzega mnenja. Ti menijo, da hoče Bismark pripraviti nemški državni zborna to, da mu dovoli vse kredite, katere bode zahteval za armado. Objava te pogodbo nikakor ni razbistrila položaja, kajti sklenena jo bila 1879 1.; od takrat se je mnogo promenilo in avstro-nemškej zvezi je mej tem pristopila Italija. V nemškem državnem zboru bodo izvestno zahtevali v tem pogledu natančnejših pojasnil. Tudi Italijanski in Angležki listi ne verujo, da bi se po objavi te pogodbe izboljšal dosedanji položaj. „Times" pišejo, da je to zaušnica Rnsiji, in da bode ta prisiljena oprezno se umaknoti ali pa nadaljevati svoja oboroževanja. V državnem zboru nadaljuje so razprava o sladornem davku. Sprejet jo vladin predlog, da se obdaei fabrikat in da se v dosego te svrhe imajo tovarne in skladišča nadzorovati. Ogerskemu državnemu zboru predložila je vlada načrt postave o davku na žgane pijače in pivo. Po tej postavi, trdi vlada, da bi se vplačalo za žgane pijače 14 milijonov več davka na leto, kakor do sedaj, ki bi potem iznašal 25 milijonov na leto, dočim prinaša do sedaj samo 11 milijonov. Vnanje dežele. „Novoje Vremja" piše, da je edino sredstvo, da se Rusija ohrani napadov Avstrijo in Nemčije, ako tem bolje utrdi svoje trdnjave na dotičnih mejah ter da zbere na zapadni meji tim več vojne sile. Nadalje piše, da ni res, kar pripovedajo nemški vojaški listi, temveč to, kar je pisal „Ruski Invalid". Rusija neče ni pedf nemške zemlje, a neče tudi dovoliti, da se jej odvzame ped njenega "zemljišča. Dokler bode Nemčija mirna, ne preti jej nevarnost od nobene strani. Nemci so modri, ker taje, da postavijo lehko v šestnajstih dneh milijon vojakov. Rusija ljubi mir; a nikakor ne taji, da so pripravlja na obrano. Evropskemu miru ne preti Rusija, ampak Nemčija, ki neprestano povečava svojo vojsko. Dosedanji angleški poslanec v Be-lemgradu \Vyndham premeščen je v Brazilijo in bodo to dni predložil kralju svojo odpozovnico; njegov namestnik bode St. John. Kakor se poroča, poskušali so pretekle dni atentat na Koburga. Hoteli so namreč odtrgati šino na progi, po katerej se je vozil knez. To vest sicer bolgarski listi zanikavajo, a v Sredci so bili mej častniki to dni ozbiljni spori. Okolo 120 onih mož, ki so poskušali zanetiti vstajo na Bolgarskem, ujeli so na turškej zemlji ter privedli v Carigrad, kjer je bodo sodili, Kakor se čuje. bodo vsi oproščeni, kajti oni se niso pregrešili proti turškej, ampak proti bolgarskej vladi. V Parizu se je dogodil tedni važen slučaj, ki ima tudi političen pomen. Predsednik francoske zbornice Floquct je bil predstavljen na plesu trgovinskega ministra ruskemu poslaniku baronu Mohren-heimu. To je zaradi tega posebnega pomena, ker do sedaj ni noben ruski poslanik smel oficijelno občevati sFIoquetom. Ta jo bil nekdaj, ko je bil pokojni car Aleksander II. v Parizu, zaklical mu v lice „živela Poljska, gospod". To se je carju zamerilo. Floquet je za tem zavzemal razna važna mesta, sedaj jo predsednik zbornici in bode morda kmalu mini-sterski predsednik; zategadelj je to spri-jaznjenje zelo pomenljivo, kajti priča nam, da so v Petrogradu preverjeni, da bode tudi Floquetovo ininisterstvo nadaljevalo ono Rusiji prijazno politiko, kakor dosedanja ministerstva. Druzega dne po plesu šel je Flnquet k ruskemu poslaniku v pohode, kar mu je ta precej vrnol. 13. t. m. da Floquet velik ples na čast diplomatskemu koru in ruski poslanik jo vabile sprejel. To sprijaznjenje gledajo v Iiero-linu s pisanimi očmi, ker nam jasno dokazuje, da sti Rusija in Francija odločeni se mejsebojno podpirati v slučaji vojske. V Švici so prouzročila razkritja v nemškem državnem zboru o nemških policistih in vohunih v tujih državah veliko nevoljo. Ti ljudje prihajajo v Švico, pomešajo se mej anarhiste in je pobujajo na razna politična hudodelstva. Ako so vršijo, krivi so temu najbolj tiv pruski policisti in vender bas Nemčija Švici očita, da jo zavetišče raznim hudodelcem in pun-tarjem. Listi zahtevajo, da se postava proti tem „ageuts provocateurs" poostri t«r da se v bodoče vsacega taoega podpihovalca in pruskega policista ostro kaznuje. Italijanskemu državnemu zboruje predložen načrt o preosnovi občinske in provincijalne uprave. Glavna točka v tej postavi je ona, po kateri bodo mesta, ki imajo pod 10.000 prebivalcev prosto volile župane, dočim jim ga sedaj imenuje kralj. Provincijalni odbori in mestni magistrati bodo po tej postavi osebno odgovorni za izdatke napravljene brez dovoljenja provincijalnega ali občinskega sve-tovalstva. V nemškem državnem zboruje predložen načrt postave o petletnem podaljšanji postavodajne dobe, ki je trajala do sedaj vselej po tri leta. DOPISI. Iz Trsta. [Izv. dop.] — Kdor opazuje gibanje Slovanov v Trstu v zadnjih desetih letih, priznati mora, da smo napredovali, mnogo napredovali. Zdaj imamo družtva slična onim naših nasprotnikov ; imamo jih hvala Bogu, dovolj in morda še preveč. Nekatera mej temi družtvi rastejo in se krepko razvijajo, da smemo biti na nje v resnici ponosni; druga zopet žive, kakor morejo in ker morajo živeti, ker so je uže prevneti neki rodoljubje poklicali v življenje. Bas če človek od bliže opazuje družtveno življenje, vidi, da tu ni vso tako, kakor se od daleč kaže. Mnogokaj bi se lahko prenaredilo, mnogo drugače ukrenolo, kar bi bilo temu ali onemu družtvu na korist ter bi pospešilo njega razvoj. Zakaj so tega ne stori; kedo je tomu kriv ? Temu je kriva nepraktičnost inteligentnejših krogov, ki se, ne vem, ali iz bojazni ali pasivnosti odtegujejo najrajše vsakemu delu ter uprezajo v vse odbore vedno iste može. To je po našem mnenji zelo škodljivo in najbolj ovira razvoj naših družtev. Nas je v primeri z našimi nasprotniki malo, zato moramo se svojimi močmi skrbno in pametno gospodariti, ako hočemo doseči postavljeno si svrho. Vsak, kdor ljubi svoj narod, mora to z dejanjem dokazati. Ni dovolj, da kdo plačuje letnino; s tem še ni spolnil svojih dolžnostij do družtva in naroda. Kdor ima zmožnosti, naj je žrtvuje družtvu ter stopi v odbor. Imel bode tam dovolj široko polje, svoje lepe misli in načrte izvesti v dejanje ter pripomoči tako družtvu do napredka, narodu pa do ugleda in veljave. Razdeliti si je treba zatorej narodno delo, da no bodo nekateri preobloženi, drugi pa brez posla. Eden ali dva ne moreta vsemu kaj; več delavcev več in bolje opravi, kakor malo njih. In baš sedaj, ko bodo v raznih družtvih volitve, bilo bi pametno, da se inteligentni možje sporazumu ter si delo v vseh družtvih razdele. Vsak naj se poprime tega, čemur je najbolje sposoben. Žrtvujmo se vsi, kajti za vso je dovolj dela. Ako bi se to zgodilo, napredovali bi hitreje in solidnejše ter lotili se še novih podjetij, ki bi nam bila jako koristna in potrebna! Na noge torej, rodoljubi, ne imejmo ljubezni samo na jeziku, pokažimo to tudi v dejanji. Časi so resni, dela je mnogo, zato treba tudi mnogo delavcev! St. Ivan 6. februvarja 1888. [Izv. dop.] V četrtek dne 2, februvarja je napravila naša podružnica sv. Cirila in Metoda v prostorih gostilnico „Ali' Aurora" pred bo-schettom jako lepo veselico z raznovrstnim razporedom. Vkljub slabemu vrememu bil jo koncert še procej dobro obiskan. Posebno mestne inteligenoe je bilo mnogo. Zastopana so bila vsa narodna družtva iz Trsta: Slovanska čitalnica, telovadno družtvo „Sokol", del. podp. družtvo in trž. podp. in bralno družtvo. Ob 7. uri se je pričela prva točka „Naprej!katero je sviral gledališki orkester še dovolj dobro. Druga točka je bila Zajčeva: „Jurišićeva poputnica," katero jo prav izvrstno pelo 24 članov pevskega družtva „Zoreu. Ravno tako izvrstno pelo bo je „Adrijansko morje"; v tej krasnoj pesni odlikovali so se posebno basisti. Tretja pevska točka bil je Ilaj-drihov čveteroHpev „Luna sije," kateri se je pel dobro; posebno odlikoval se jo g. Taveer se svojim blagoglasnim tenorjem. Četrta točka nas je posebno iznenadila in to je bil Ilajdrihov „Mornar", bariton-solo, kateri je gosp. Vekoslav Lavrončič pel izvrstno. Samo to bodi omenjeno, da je orkester npremljeval slabo. Zuteiu je sledila vesela igra „Mutec", v kateroj so igrale jako dobro same domače moči. Odlikovali ste si gčni. A Nad-lisek. in M. Ferluga in gg. Nogoda, Čok in Ščuka. Gospodu Zadniku se je videlo, da je prvič na odru. — Srpčno je bila izbrana druga igra: „Berite Edinost44, ki je posebno primerna našim tržaškim razmeram. Igra sama ima prvotni naslov: „Berite Novice* in je le preustrojena. O tej igri nam je naravnost pohvaliti obe igralki in oba igralca. Gčna. A. Nadlišek je ustvarjena za tako najivne vloge. Gčna. Ferluga je predstavljala „Marijano" prav dobro. Tudi g. Čok obnašal se je v drugej igri mnego bolje nego v prvej. Naravnost nam je pa ispovedati, da smo se gospodu Negodi kar čudili; izvrstno je predstavljal magistratnega uradnika. Vsa veselica Se je vršila v najlepšem redu in čestitati moramo v prvej vrsti slavnemu načelništvu podružničnemu, da nam je napravilo tako krasen večer, ob enem pa tudi vsej onej gospodi, ki se je trudila v ta namen. Veselica ima velik duševen uspeh, dasi o gmotnemu ne moremo tako ugodno soditi. Prosek, 2. svečana, f Pred nedolgim časom bilo mi je veselje opisati veselico mladega, a krepkega pevskega družtva „Hajdrih". Danes pa mi je predmet uže pred nekimi dnevi pokopano „Proseško bralno družtvo". V poslednjem dopisu svojem sem uže opomnil, da omenjeno družtvo hira, da ga bode gotovo v kratkem konec in glej, res se je tako zgodilo. Zadnjo nedeljo meseca prosinca je bil sklican občni zbor, da družtvo, pred mesecem dni uže mrtvo, slovesno pokoplje, poravna družtvene račune in poproda družtveno lastnino, namreč dve lepi podobi in nekatere knjige. 2. svečana 1878. leta je imelo družtvo svojo prvo veselico, zatorej baš pred desetimi leti. Čudno se bode zdelo marsikomu, da je družtvo umrlo ravno po desetih letih svojega obstanka! Ptujcu se to lehko vidi čudno, a domačinu ne. Uže več nego leto je družtvo le hiralo, od dne do dne, od meseca do meseca se je jedva vzdrževalo. Ni zatorej čudo, da ni bilo drugače, kakor pričakovati padca, kateri se je žalibog izvršil. — Kdo in kaj je temu uzrok P Lehko vprašanje, a težak odgovor! Uzroka propadu ni iskati drugod, nego v mlačnosti vseh udov v obče, najbolj pa v osebnem sovražtvu. Zadnji čas se ni nihče več zmenil za družtvo ni predsednik, ni odborniki, ni udje! Ni bilo za tega delj drugo poti kakor: družtvo mora nehati. Kakšen razloček med zadnjimi in prvimi leti. Kdor se še spomina prvih let obstanka družtva, izvestno se bode spo-minal tudi gčne „Ivanke", izvrstne dekla-movalke in igralke. Koliko lepih in krasnih veselic smo imeli onih let! Kaj pa sedaj? Družtvo ni imelo gotovo uže dve leti nobene veselice. Namesto slovesno obhajati desetletnico, obhajal so jo slovesno pogreb. Ker uže ni drugače, sklepam ta svoj dopis z navadnim: naj v miru počiva! a v nadeji, da bode družtvo „Hajdrih" nadomesto-valo umrlo v vsakem obziru, in da bi se promenilo v „pevsko in bralno družtvo", da bi se udje ne le vadili v milem slovenskem petji, temvoč da bi se vežbali tudi v čitanji časnikov in dobrih knjig vedno bolj, ter si tako blažili srce in dušo v korist svojo in v napredek naroda. V to Bog pomozi! A bati se je, da tudi to družtvo, čeravno zelo potrebno, bode premalo podpirano, da bodo morda uže sedaj pričeli udje odpadati in kaj bode nasledek temu? Pazite, narodni Pro-sečani! Domače vesti. V soboto II. t. m. ustavimo list onim gg. naročnikom, ki nam do petka 10. t. m. ne pošljejo letošnje naročnine vsaj za prvo četrtletje. Da ne bodo potem prihajale pritožbe, blagoizvole naj se podvizati gg. naročniki. Lista ne moremo pošiljati nikomur brezplačno, ker imamo velikih troškov. Občinski svet tržaški ima nocoj po 6. uri javno sejo. Na dnevnem redu je: 1. Predlog šolskega odseka o resoluciji glede zakonske predloge, katero je vložil knez Liechtenstein o ljudskih šolah v državnem zboru; 2. volitev višjega sveta tržaške hranilnice; 3. volitev ravnateljstva iste hranilnice; 4. predlog, da se odobri račun o delovanji mestne blagajne lota 1885. in 1886.; 5. predlog, naj se dovoli se neka svota za urejenje šetalisča pri Sv. Andreji. Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo v nedeljo 5. t. m. v Sežani o ta-mošnjej čitalničnej veselici osemnajst goldinarjev, ki so se uže izročili g. blagaj- niku trž. podružnice. Krasen donesek; hvala vnetim in radodarnim domoljubom ! — Nabralo se je gld. 1.40 v krčmi g. Ant. Mo-žeta v Trstu; darovali so gg. Fr. Vidrič iz Begenj 20 novč. Ivan Palčič iz Pudoba 40, Fr. I tac o 20, Ivan KrešČak 20, Ant. Može iz Štorij 20 in Margereta Može 20. Tudi to svotico smo izročili g. blagajniku. Dalje nam je izročil gosp. Ivan M. 40 novč. Hvala! t Zega Vinko v Koprivi na Krasu, bivši župan, ud cestnega odbora in okrajnega šolskega sveta, odbornik pol. družtva „Soče", veleposestnik, vrl in požrtvovalen rodoljub, umrl je po dolgotrajnej bolezni v nedeljo 5. t. m. Pogreb je bil vtorek 7. ob 9. zjutraj. Mož, ki je ostavil vdovo in troje otrok, bil je poslednja leta jako proganjan od nemile usode, ki mu je zatem-nila vid in um. Takšnih naobraženih veleposestnikov, kakeršen je bil Zega, treba bi bilo našemu narodu, kajti obiskoval je v Gorici višjo realko, potem bil več let v vojakih narednik. Lep, nadarjen mož, bistrega uma, vzoren in značajen narodnjak, obče spoštovan od vseli, ki so ga poznali. Smrt nam neprestano pobira domoljube in tako gine naša kmetska inteligenca, ako ne bode naraštaja. Mirno počivaj, Vinko ! Glavni dobitek srečke italijanskega ru-dečega križa je zadel 1. t. m. menjač M. Levi v Trstu : 50.000 frankov. Pripoveduje se, da je Levi dotično srečko dvema gospodoma ponujal, katera pa je nista hotela pridržati. Levi je bil zatorej primoran jo sam kupiti in sreča mu je bila mila. Poštno hranilno in posojilno družtvo jo imelo 4. t. m. občni zbor, v katerem so je pročital in potrdil račun za leto 1887. Pristopil je k družtvu letos tudi višji poštni ravnatelj. Koncem leta 1887 je imelo družtvo 260 članov. V odbor so voljeni nastopni gg. : predsednik Ivan Basaj; podpredsednik Josip Dougan ; računovodja Karol Iloger pl. Iliigersthal; blagajnik Gvido Anderlich; odborniki: Vincenc Mutinelli, Ivan Zalateo in Andrej Kotzanda. Pregledovanega odseka načelnik je g. Josip Wagner, odbornika gg: Julij Unger pl. Lovvenberg in Josip Illicher. Bralno družtvo „Sloga" v Šentvidu pri Vipavi napravi v nedeljo 12. februvarja 1888. v prostorih g. J. Bizjaka veselico s tem razporedom: 1. dr. G. Ipavic: „Mrak", možki zbor z bariton-solo. 2. S. Gregorčič: „V pepelnični noči", deklainuje g. D. Č. 3. J. pl. Zaje: „Zrinski Frankopanka", možki zbor. 4. „Eno uro doktor". Burka v enem dejanji. 5. Rozman: „Nočni pozdrav", možki zbor z bariton-solo, 6. Šaljiva loterija. 7. Ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina: za ude 20 kr., za neude 30 kr.; k plesu za ude 40 kr., za neude 50 kr. Dame so ustopnine k plesu proste. Za nagrobni spomenik Franu Levstiku so so doslej nabrali 103 gld. Pri plesu delalskega podp. družtva dne 5. februvarja darovali so nastopni gospodje te-le svote: Mandič prof. M. 1 gl., Kosovelj Val. 50 kr., Polley O. 5 gl, Turk R. 1 gl., Domčina 5 gl., Mandič dr. Fr. 1 gl., Vlah Miniussi 2 gl., družtvo „Au-stria" 4 gl., Truden Anton 5 gl., Polič Mate 5 gl., N. N. 1 gl., Valenčič Iv. 2 gl., Perhavc Jak. 2 gl., Tržaško podp. društvo 1 gl., Kerže Mart. 1 gl., N. N. 1 gl., Dukič Dr. 3 gl., N. N. 1 gl., Ilrdlička Ferd. 1 gl., PoČkaj 3 gl. 50 kr., Mahorčič Mir. 5 gl., Žbona Andr. 5 gl., Renčelj 2 gl., Werk 2 gl., Zencovich 1 gl., Rebek 1 gl., do Pretiš 25 gl., Iv. Šabec 10 gl., Defacis 10 gl., pol. dir. Pichler 5 gl., Matusič 2 gl., posl. dr. Vitezič 2 gl., Ilalli 10 gl., N. N. 2 gl., dr. N. N. 1 gl., tajnik N. N. 2 gl. Šteyska 5 gl., Kadunc 1 gl., Gentilomo 5 gl., Ur-bančič drž. nadp. 5 gld. Iz Puljšćine se piše „Našej Slogi" dne 2. febr., da je u jednoj župi onog kotara pro-šaste nedjelje dotični župnik u crkvi puku javio, da je dobio od svojih predpostavljenih naredbu, da više nesmije dopustiti puku hrvatski moliti ono molitve, koje su se od pamti-vieka hrvatski molile, u jednu rieč, da neima dopustiti Bogu se glasno hrvatski moliti. Puk da je na to kao na zapovicd proti tomu protestirao izašav iz crkve te ostavi v nevoljnoga svećenika sama u crkvi. Toliko naš prijatelj. Mi smo hotomice za danas izpustili ime one župe, u kojoj da se je to dogodilo i dotičnoga svećenika, da ga neizložimo kojekakvim neprilikam i jer nam je težko vjerovati, da bi se što takova u A'1X. vieku u ustavnoj državi i za preslavno vladajućeg pape Lava XIII., koji je pod svoje okrilje uzeo slavensku liturgiju — dogoditi moglo. Takodjer iz nekojih drugih župah porečko-puljske biskupije potužiše nam se prijatelji, da se u najnovije doba tjera hrvatski jezik iz crkve, lio pozitivnog čina, kao što je gornji, nedobismo joŠte od nikud. Molimo dakle naše prijatelje u pnrečko-puljskoj biskupiji, da nas o stvari točno iz-vieste, te po mogućnosti i prepis naredbe, kojom se hrvatski jezik iz crkve tjera, priposlati izvole, a ini ćemo njim po najboljih silah savjetovati, što njim je u tom slučaju činiti. Mi smo čitali opetovano poslieilnji pastirski list naših biskupah i to u originalnom latinskom jeziku, u talijanskom prevodu u židovsko liberalnih novinah (koje ga, budi mimogred rečeno, do neba uzvisuju) ali toga nenadjosmo nigdje, da se imade hrvatski jezik ukidati on-dje gdje već postoji. U dotičnom listu stoji izrično, da se neima nikakve novotarije u crkvu uvadjati bez dozvole viših crkvenih o-blastih, a po našem sudu i shvaćanju jest svakako novotarija, ako se ukida hrvatski jezik u liturgiji ondje, gdje mu je od starine mjesto. Rado bi pako znati, da li je dozvoljeno ikomu u Istri tu novotariju samovoljno ' uvadjati, te ako ju uvadja čim to opravdati može. Rodoljubi pozor! Čuvajmo svoju narodnu svetinju kao oko u glavi. Izkaz umrlih, od 29. januvarja do 4. t. m. je umrlo v Trstu 128 oseb in sicer 63 možkih in 65 ženskih. Po starosti jih je bilo: 22 do 1., 20 do 5., 1) do 20., 11 do 30., 13 do 40., 18 do 60., 23 do 80. leta in 3 preko 80. let. Lani je umrlo v istej dobi samo 07 oseb. Nastopki pijančevanja. Pekovski pomagač Anton Grafenauer je padel na trgu sv. Ivana podpolno pijan na tla in obležal nesvesten. Ker se mu je o silovitem padu gotovo drob utrgal, odnesli so ga v bolnico. Nesreča. Strojni vodja Josip Kovač iz Ljubljane je čistil v petek zvečer stroj na železnični postaji v Cerovljah. V tem hipu se pripelje po bližnej progi drugi stroj mimo, prime Kovača in ga vrže ob tla. Nesrečnež si je zlomil desno nogo in se težko pobil na glavi in na hrbtu. Odpeljali so ga v tržaško bolnico, Oplenjen dijak. Malone neverjetni je, kako drzoviti so tržaški malopridneži. V ponedeljek zvečer so prijeli štirie uz-moviči 17letnega dijaka L. v ulici Largo del Promontorio ter zahtevali od njega denarja. Dijak jim jo povedal, da ima samo nekoliko krajcarjev ali lopovi so mu preiskali žepe, vzeli mu denar, tobačnico in druge malenkosti ter pobegnoli. Take stvari se gode v Trstu na javnej ulici! Sodnijsko. Klement Camuffo, pravi tržaški postopač, bil je v ponedeljek uže dvaindvajsetikrat kaznovan zaradi tatvine. Hotel je namreč dne 28. decembra p. 1. vratarju Vincencu Leigenbauerju v ulici Chioza št. 6 ukrasti obleko in perila, toda vratar ga je zasačil ter ga dal zapreti. Akoprav je obtoženec tajil, obsojen jo bil vender z obzirom na njegovo prošlost na dveletni zapor. Po končanoj kazni pride pod policijsko nadzorstvo. Policijsko V nedeljo zvečer je napal zidar Franjo L iz Spilimberga posestnika Josipa N., ko se je vračal se svojo soprogo domov, Žugal mu je so samokresom in je celo streljal nanj, ali na srečo ga ni zadel. Prihiteli so stražniki ter vzeli besnega zidarja v svojo sredo. Razloga napadu ni I. sam ne ve; izvestno je izpil nekoliko kozarcev vina preveč. — Perici Luciji S. so ukradli v ponedeljek po noči neznani tatovi perila vrednega 80 gol. — Natakar v gostilni Maksimilijana G. se je mislil 6. t. m. nekoliko veseliti; ker pa ni imel denarja, šel je na plesišče s 30 gld. gospodarjevimi, katere je imel pri sebi v žepu. Gospodar ga je pa poslal v varno zatišje, predno mu je zapravil vso novce. — 181eten deček je služil pri tukajšnjej trgovskej tvrdki Radičič. Malopridnež je ponaredil blagajničen ključ gospodarjev, ter polagoma pokradel 300 gl. Konečno so nadepolnega mladeniča zasačili in ga oddali policiji. Poskušena samouboja. Včeraj je skočil v morje 66 letni Josip Haberlin iz Tolmina. Mornarji so nesrečneža opazili in ga spravili še živega na kopno. — Mesar Fran H&ring, rodom iz Austeritza, najel si je v nedeljo popoludne čoln in se prepeljal v Barkovlje. Gostil se je Klamfererjevi krčmi, in dasi ni imel denarja, da bi račun poravnat, dovolili so mu, naj odide. Dva natakarja sta so prepeljala z njim v Trst, Mej vožnjo je v svojo zabavo streljal z revolverjem v zrak; ko pa se je čoln približal obali sv. Karla, ustrelil se je v prsi. Spravili so težko ranjenega v bolnico. Našlo se je pri njem pismo na polii-ijsko ravnateljstvo, v katerem izjavlja svoj namen samovoljno ubiti se, a ni povedal nagiba. Splašena konja. Kočijažu Josipu Bajen sta se splašila konja, ko ju vozil po ulici Caserma. Dirjala sta preko trga Caserma do ulice Commerciale, kjer se je nekaterim posrečilo ju ostaviti. Nesreče ni bilo. Književnost. V y 1 e t Čehu na S 1 o v i n s k o. Vfcporaenki a obrazky z uteSene ce*ty. Napisal František Ekert. V Praži* 1S88. 8ti stranij, cena 30 novcev. — Pred tremi dnevi smo prejeli razgovetno natisneno knjižico, ki nam z domovinsko ljubeznijo opisuje izlet Čehov v naše kraje. Pisatelj g. Fr. Ekert nam je vsem predobro znan Slovan in govornik, za tegadelj jemljemo njegovo knjigo v roko s trdnim prepričanjem, da nam bode s pravim njemu prirojenim ognjem opisoval potovanje, ki ostane bratom Čehom in nam Slovencem v prepri jetnera spominu. Po kratkem uvodu riše g. Ekert pot iz Prage v Ljubljano; mimogrede omenja tudi važnejših zgodovinskih podatkov onih krajev, po katerih so se vozili Čehi, V Ljubljani se mudi dovolj dolgo, potem gre na bleško jezero, od tod zopet preko Ljubljane črez Kras do morja v Trst. Tu opisuje, kako jih je odbor sprejel na kolodvoru, da je naš list o tej priliki, vvšel ve slavnostnim rouše, prinašajo na prvni strance nadšeny „Pozdrav bratom od Veltave in Labe itd." Z laskavimi besedami govori o nas tržaških Slovenili in naših družtvih ter opisuje površno Trst in njega znamenitosti. Ako nam bode moči, bodemo v kratkem nekoliko več povedati o vsebini tega poglavja; za denes nam je samo reči, da preporočamo imenovano knjigo vsem našim čitateljem, naj jo berejo s tako vnetostijo, s kakeršno jo je pisatelj sestavil. „U č i t e [ j s k i Tovariš", list za šolo in dom. Štev. Vsebina: K novemu letu; otroška individuvalnost; knjiga slovenska; iz šole za šolo; opis šolske občine Blagovica; književnost; dopisi; razpisi učiteljskih služeb. „V rte cu, časopis s podobami za slovensko mladino Štev. 2. Ima to-le vsebino: Denar; Z Božjo pomočjo; Svečnica; Poknežena grofovina tirolska in predarel-ska; Pravična kazen; Marija; Iz gozda domov; Kako Nubijani krokodile love; Listje in cvetje. Listnica upravništva, Č. p. Baje Aut. nadučitelj v Renčali: Poslanih 3 gld. sn»o vzeli I 50 na suri, in 1.50 na novi rnčun. Dunajska borsa dne 7. fel>ruvarjn. Enotni drž. dolg v batikovoili — — gld 78 15 „ v srebru — — -— „ 79.1."» Zlata renta— ------ - „ 108.20 5°/0 avstrijska renta — — — — — „ 93.10 Delnice narodne banko — — — — „ ^61.— Kreditne delnice —-----„ 27030 London 10 lir uterlin-----„ 1*26 80 Francoski napoleondori — — — — „ 10.03 C, kr cekini — _____ — „ 5.69 Nemške marke — — — — — — — . 62,17 Javna zahvalu. Podpisano naČelništvo izreka presrčno zalivalo vsem kateri so kakovkoli pripomogli, da se je veselica podružnice sv. Cirila in Metoda 2. febr. t. I. prilično dobro izvršila. Posebna hvala slavnemu odboru »Slovanske Čitalnice14 Tržaške, ki je blagovolil posoditi gledališki oder; gospodu V. Kosovelu pevovo-dji, ki je s požrtvovalno inarljivostijo tako dobro izvežhal in vodil pevski zbor, osobito bariton solo; istotako gospici M. Nadliškovi, ki se je mnogo pa tudi uspešno trudila z vežbanjem igralcev in igralk; gospodom pevcem in posebno g. Lav renči ću kakor tudi vsem gg. igralkam in igralcem; gospodu Fr. Dolencu v Trstu, ki je poklonil 5 gold.; slednjič vrlim .Sokolom- Tržaškim in sploh vsem obiskovalcem veselice, a še posebno onim, ki so v plemenito svrho kaj več darovali! Pri Sv. Ivanu dne 6. februvarja I8BH. Načelništvo podružnice sv. Cirila in Metoda. PRI JULIJU GRIMMU dežnikar, Barricra Vecchia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za gospe in gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od HO novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki zidani od f. 2.50. naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene. 38 —104 Dr. MOLLER-JA najnovejše delo o slabosti, oslabelih živcih, o nastopih mladostnih pregrešliov itd. Pošilja se tajno za 00 nv. v pošt. markah KAROL KREIKENIJAUM 24 Braunsclnveig. 52-52 F1LIJALKA V TRSTU c. kr. priv. avstr. KREDITN, ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkaz 2s/t°/0 80-dnevni odknz 2°/0 n 8- „ 3 „ 3-nioneeni „ 21/« n 30- „ a'/4fl 0- „ n 2'/, „ Vrednostnim papirjem, glnsečim na napoleono, kateri ho nahajajo v okrogu pripozna ho nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 20. februvarja, 20. aprila, in 20. julija. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2% na vsako svoto. V napoleonih l»rez obresti Nakaznice 7.a Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Roko, kakor za Zagreb, A rad, Grailee, Herinanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano in Solnograd — brez troskov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnoveonjo kuponov pri odbitku l°/on provizije. Pred n j m i. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjom kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti 5'/„% letnih obrestih do 1000 gld., za vekfie svoto po pogodbi. Uložki v polirano. Sprejemajo ho v pohrano vrednostni papirji, zlati ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst, 20. januvarja 1888. 40-48-40 Vina Srna vkusna. zanesljiva na prodaj! Cene ugodne! več pove upravniStvo »Edinosti«. 2—6 O co o — •* o o i i i o.-- „b >« « . I. "S -f 5C O » X ~=! = J^j t R t F t L ® ■ C 5 S # £ ^ 2 e -1 w « ® .H QJ K O rr- — — OC UJ S. "" ® 'h ■a * r j f = ŽCC S g = 5 CO s r : 'c :3 - T — tr % "5 C ° ■Z asI^-S ' e" aE 5ĆO ~ c >x ? C O. t ( t F t •U O s fi3 s z ® g H M 2 O ĆL u. a C SooooooO j.1 T T T " ^ !1—1 s P. t gospodarjem, Sast. duhnviSini, g učiteljem in vsem prijateljem kmetijstva vso-jamo si naznanjati, da j* na svetlo prišla nova kmetijska knjiga z naslovi ni: KMETIJSKO BERILO za nadaljevalne tečaje ljudskih Sol in gospodarjem v pouk. Po naročilu visokega c. Ur ministarstva kmetijstva Nj)isal E. KRAMER, ravnatelj ieielne kmetijske Šole v Gorici Knjiga govori na kratko o vseh km tijskih Mrokah s posebnim ozlrom na kmetijske raz t ere tia Kranjskem Primorskem in spodnje jtajarskem, obseza 16 tiskovnih pol na močnem papirju ter ima 83 podob. Ker je dovolilo vis. c. kr. ministerstvo za t sk knjige 7,datno podporo, jej je cena sumo kr Dobiva se tudi v tiskarni Dolenc v Trstu Tiez ntusi poštarino vred 55; trdo Aeiana75 kr | Želodečne bolezni ozdravi brzo in posvema JERUZALEMSKI BALZAM edini in nedosegljivi želodčni pijači. Da si Človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač nI tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enak" leke Večina raznih kapljic, izlečkov itd., kater« se občinstvo kakor pravi čudeži priporočajo. niso nič drnzecra, nego Škodljiva zmes. Edini Jeruzalemski bal* jen m si je zagotovil vnled svoje priproste sestave, odločno oifivljnjoče In želodčne živce h^tro kfepčalnr m<>či pravica prednosti na