.ifndska flier sinil zmagi! „DER STEIRISCHE LANDWIRT' Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Dran), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark: vierteljährlich RM 1.20 einschl 9 Rpf Postgebühr, im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Nr. 5 - V.Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 3. Februar 1945 Einzelpreis 10 Rpf Prekaljen Vodstvo in narod bosta z združenimi močmi premagala tudi najtežjo krizo sedanje vojne Nemčija v plavžu preizkušnje — S fanatično voljo do dela in borbe bo nemški narod V svoji novoletni poslanici je izrekel Fuhrer besedo o plavžu preizkušnje, v katerem se nahaja nemški narod. Iz tega plavža se bo dvignil nemški narod po Fuhrer-jevih besedah jačji in silnejši kakor kedar koli v svoji zgodovini. Zares je postal položaj, ki ga beleži vojna kronika na vzhodu, pravcati plavž preizkušnje za ves nemški narod. Nemška zemlja, katero je zmagoslavno nemško orožje v prvih letih velikih zmag očistilo neznosne tujevlade in jo vrnilo Reich-u, je postalo takorekoč čez noč krvavo bojišče. Je to zemlja, ki je ni vrnil Reich-u samo meč, temveč tudi nemško obnovitveno delo na vseh poljih človeškega udejstvovanja. Sveto nemško zemljo, ki jo je več kakor eno tisočletje napajala in oplo-jala nemška kri, grabijo sedaj vojaške tolpe modernega Džingiskana, kj so prihrumele v tolikih masah,' da si jih sploh ni možne predstaviti. Sovražnik se je prerinil od Vi6le do reke Oder in boljševiki že ogrožajo velika orožarne v Gornji izsilil obrat situacije vzhodom ves nemški narod preživlja sedaj najtežje ure svoje velike zgodovine. Toda ravno r ceh urah se mora sleherni Nemec vedno znova zavedati, da je vsa ta okrutnost, ki sega po posameznikih kakor tudi po narodni celoti, malenkost, primerjana s tisto nesrečo, ki bi zadela ve« nemški narod, ako bi odpovedal ravno sedaj in ako bi obupal ali oslabil le za eno sekundo. Sedaj menda ni več Nemca, ki se ne bi zavedal v V6ej jasnosti, da zahteva po najvišji preizkušnji ni nikaka fraza. Sleherni Nemec v6, da gre za življenje nemškega naroda, da gre za boj, ki zahteva zbranost vseh razpoložljivih sil. Sovražnik je na nemških tleh, in sicer sovražnik, čegar uničevalno blaznost in peklensko sovraštvo nam ni neznano. V področjih vzhodne Nemčije pustošijo tolpe, katerim so v nekem armadnem povelju obljubili nemške žene in dekleta kot »na- Šleziji, deželi, ki j6 tako bogata ne samo na pre- cjrado za zmago«. Ta soldateska, orodje židovskih mogu, temveč tudi na zvestih ljudeh. Krvavečo mejo Gornje Slezije je izbrisala šele sedanja vojna in sedaj jo zopet objemajo zublji vojnega viharja. Istotako pustoši boljševiška soldateska po Vzhodni Prusiji, pokrajini, ki naj bi se bila nekoč nekrvavo vrnila v naročje Reich-a potom smiselne premostitve nesmiselnega »koridorja«, a jo je šele nemški meč spojil organsko z Veliko Nemčijo. V ospredju poročil, ki prihajalo iz fronte, niso več tuje dežele, in ne čitamo več imen tujih mest. Ako je krvavelo nemško srce ob misli na mesta, ki jih je zavzel sovražnik na zapadu potem, ko jih je predhodno razrušil in oskrunil s svojimi letalskimi gangsterji, ni izguba nemških mest in naselbin v vzhodnem delu Reich-a nič manj bolestna Kakor da gre za naše ožjo domovino vsepovsod v Reich-u, tako boli nemškega človeka usoda vzhodnih nemških mest. Pomisliti moramo samo, kako hudo je stotisočem nemških žena, ki so morale v najhujši zimi z deco v vsej naglici pobasati svoje culice in zbežati pred sovražnikom. Neizmerna bol se zgrinja nad nemškim FUHRERJEVA VERA V ZMAGO Adolf Hitler je 30. januarja zvečer spregovoril po radiu ob dvanajsti obletnici prevzema oblasti. Ves njegov poziv nemškemu narodu, naj zbere vse svoje sile za dokončni boj je izzvenel v trdni veri v zmago- Velike Nemčije, kakor je zmagalo njegovo gibanje pred dvanajst leti. Besedilo govora bomo objavili v prihodnji številki našega lista. uničevalnih načrtov, hoče spremeniti'ves Reich v puščavo. V Kremlju pa vedo ravno tako kakor v Londonu in Washingtonu, da je treba še prej zlomiti voljo do odpora v nemškem narodu. V to svrho bi morali razbiti nemško vzhodno armado, ki doslej ni branila samo Reich-a, temveč vso Evropo pred vdorom boljševizma. Moskva je v to 6Vrho mobilizirala vse svoje rezerve, izčrpala je svoje prebivalstvo in svoj materijaL S strašno silo se je sprostila rdeča poplava ter je prodrla prve jezove. Danes pa že lahko ugotovimo, da s« je nemški odpor že pričel jjokazovati. Njegov učinek je zavrl tempo sovražnega navala. v vdornih prostorih stojijo tu in- tam že trdni zapahi. Nobenega dvoma ni o tem, da nemško vodstvo že izkorišča pridobitek na času, da bi tako ustvarilo bazo izhodišča za lastne akcije, kakor jih jo zapadni sovražnik v decembru lanskega leta v svoje iznenadenje spoznal kot »nemški čudež«. Niti najmanj nočemo podcenjevati sovražnih sil in resnosti položaja. Marsikdo bo med nami. ki morda ne bo hotel verjeti ^avno sedaj v obrat situacije. Ako pa trezno premotrimo stanje situacije in boja,, moramo vendarle ugotoviti, da pomeni izredno veliko, da je hrabrost mož iz vret Volk-2/turm-a zaustavila sovražnika pred važnimi postojankami. Tu ne gre samo za vojaški učinek take hrabrosti, ki raje žrtvuje lastno življenje kot zemljo domovine, tu gre tudi -za psfc- Das ist die Wirkung von »V 2« Die Bilder, die von den Schadenstellen der »V 2« in England allmählich in der ausländi rhen Presse-auftauchen, reden eine weit deutlichere Sprache als die lakonischen Äußerungen on offiziöser englischer Stelle. — Unser Bild zeigt: Ein Häuserblock in einer englischen Ortd.:haft ist durch eine »V2«-Bombe dem Erdboden gleichgemacht worden Zinrfia „Ljudsiia Žrtev" - dolžnost vseh Spodnještojercev - podaljšana do 11. februarja 1945. Odstranjena bo'jševiska mostišča ob reki Oder - Sovražno prodiranje v industrijskem obrt očju Gornje Slezije stoma Gleiwitz in Brieg je skušal sovražnik prekoračiti reko Oder. Po težkih bojih mu je uspelo zavzeti mesto Oppeln. Večina posk,usov forsaranj« reke pa je bila v protinapadih razbita. Z jugovzhoda so se sovražne napadialne konice približale mestu Breslau. Vzhodno od mesta so se izjalovili vsi sovražni napadi. Pri Steinau-u je bila neka forsirana 6kupina zavrnjena. Posadki v Po-. „ senu in Thornu sta se držali proti močnim boljše- Juzno od Budimpešte so nemške čete skupno tudi 22. t. m. preprečile sleherni sovražni poskus viškim napadom dočim so v Brombergu vzplam-Waffen-fj nadaljevale svoj napad proti severu prodora nemške fronte. V ulicah mesta Insterburg teli srditi pouiični boji. V vzhodni Prusiji je sku- ♦ aVr» ----------m ob reki Pregel so se razvneli srditi boji. žal sovražnik razširiti svoj vdor v smeri na El- Jugozapadno od Budimpešte so Nemci po po- bing. Vzhodno od Elbinga se je umaknila naša roc-lu z dne 24. t. m. kljub sovražnemu odpora obrambna fronta do Mazurskih jezer med Ortels-pnrtobili novega terena proti severu. V področju burgom, Lotzenom in Angerburgom. Fronta se je Makov so bili boijševiki zaustavljeni. V Gornji tu ojačala. Med Allenburgom in morsko obalo so Sleziji so se izjalovili sovjetski poskusi prodora ob vzhodnem robu industrijskega območja. Medtem se je ojačil sovražni pritisk proti vzhodnemu robu, istočasno pa tudi proti reki Oder med me- tako poroča nemško vrhovno poveljstvo dne 23. januarja —, in sicer proti ojačeni sovražni obramb:. Pri tem so bile uničene odcepljene sovražne sile. Szekesfehervar je bil osvobojen v iz-nenadnem nočnem napadu. V Budimpešti je sovražnik zaman napadal če^. zaledenelo Donavo proti otoku Margit ter proti zapadu mesta. V letalskih bojih je bilo zbith 31 sovjetskih letal. V Gornji Šleziji so nemške čete vzdržale svoje postojanke ob vzhodnem in severnem robu industrijskega območja. Vzhodno od Oppelna ter med Namslauom in Oelsom so bili boijševiki zaustavljeni. Pri Kališu in Litzmannstadtu so se odigravali srditi obrambni boji. Severno od Warthe so se prerili sovražni tankovski odredi do področja ▼zhadno od Posena. Bolj vzhodno je zamogel sovražnik vdreti v Deutsch-Eylau in Allenetein. Vzhodno od Mazurskih jezer so nemške divizije holeški učinek. Sovražnik ie zopet moral spoznati, da ni nikakih možnosti za poljubne »sprehode v Berlin« niti iz vzhoda, niti iz zapada. Svetli vzgled bataljonov Volkssturm-a iz področij vzjio-dne Nemčije je pokazal, kaj vse premore trdna volja tudi tedaj, ako je konfrontirana s številčno premočjo. Ta vzgled je vzplamtel ves nemški narod do najvišjega fanatizma ter ga je potrdil v globaki veri, da je nepremagljiv, ako je sleherni Nemec pripravljen, žrtvovati vse in tudi najdražje: življenje. Dolgo je moral čakati nemški narod na vpostavo novega orožja, ki je potem razbilo vsako roganje sovražnikov. Dolgo je moral čakati narod na tisti trenutek, ko je nemško vodstvo na zapadu zopet iztrgalo sovražniku inicijativo. Kakor je prišla na zapadu ura. ko te moral v svojem zmagoslavju takorekoč pijan nasprotnik spo-xnati usodnost nemških udarcev, tako bo tudi na vzhodu napočila ura, ko bodo najpreizkušenejši generali uresničili Führer-jeve načtte. Kar preživlja nemški narod sedaj vzhodu, Je možno primerjati le 6 tistimi preizkušnjami, ki so jih prinašali vdori Hunov in Mongolov. Nekaj sličnosti je tudi 6 preizkušnjo Prusije v sedemletni vojni. Kakor je takrat odločna volja odstranila najtežjo nevarnost in premagala najhujše krize, tako bosta tudi sedaj vodstvo In narod izsilila preobrat situacije. Spomniti se je treba položaja, v katerem 6e je nahajala Anglija leta 1940. po zlomu Francije. Spomniti se moramo položaja, v katerem se je nahajala boljše-▼iška Rusija, ki je izgubila svoja najvažnejša področja in 60 bile njene armade natolčene in razbite. Če torej pomislimo, da sta ti dve sili copet zbrali svoje sile, 6e nam takoj vsili misel, da bi bil ne samo greh, temveč zločin, ako 6edaj nemški narod ne bi za zadnji zamah zbral vseh svojih razpoložljivih sil. Adolf Hitler, ki je pred dvanajstimi leti premagal svoje notranje sovražnike, čeprav je njegova notranjepolitična zmaga sledila po čestokrat obupnih naporih, je tudi sedaj garant nemške zmage. Na drugi strani pa se je pokazalo, kakšne posledice je rodila maloduš-nost izdajalskih vlad. Znana nam je usoda zasedene Italije, znana zmešnjava v »osvobojeni« Franciji in neizrekljiva beda na Balkanu. To vse je resno 6varilo, obenem pa tudi potrdilo stare resnice, da je izgubil igro, kdor je predčasno vrgel karte na mizo. Nemški narod hoče živeti Ker je njegova vitalnost neizčrpna, je vsaka misel v smeri samomora naravnost blazna. Nemčijo vodi Adolf Hitler in ves nemški narod se zaveda, da bo Führer premagal tudi to krizo. Nemški narod ne bo doživel svojega zloma, predpogoj pa je, da stoje vsi Nem- LuxenifH-rg o zs ^h »rinnt)r,!** * .. ' 40 fflten itdtnhdft.: Saarlau em Kaisers-_ lautem HJ.utkirrhen ® Zweforücka* smtn^SkuH * , StAvoid c .^•Wpwwiw* . r , Saar6murd , \ 'm^¿toussen-^SGuratbtni ¡Sitsd) '•"•••«., I (r ,-. > \Searumtn \ \ Cmtau Sen:ri$ MAMCrS/ 's-.Saarbarg sLumviHe»,;-^"' t Sayorhj x ßacojrat f£ kembtnmttrs St. Die mr>h e- , J'Hqwmv labern' • - smAssw&& Thaen^ Epinall Rtmirement Ceretame' / } Mark m • «f Schlertstedt} * A uxeuil Kotpuv k y t l 6ef>ive.ier S Thür it) / V. * Vtsoul Beifort Mentbitiard, i if Tr i, Ftetevsč ■t Aitkirch \ (( ■ c—-1" \yv Lörrach Das Kampfgebiet an der Saar und in Lothringen Scherl-Bilderdienst M. stoma K osel in Brieg. Tu so se razviti srditi boji za mesti Gleivritz in Oppeln. Vzhodno od Bres-lau-a so naši odredi vrgii boljševike s pomočjo močnih protisunkov iz več naselbin. Vzhodno od Schiratzt so se priborile nemške sile, ki so zao- bili izjalovljeni številni sovražni poskusi prodora. Na kurlandski fronti je obnovil sovražnik svoje napade, vendar so bili^ bistveno odbiti. Uničeni «o bi K 6ovražni tanki. Na Madžarskem so naše čete med Blatnim jezerom in Donavo ter med gorovjem Vertes !n Piliš po poročilu z dft 2G. t. m. odbile sovražne protinapade, uničujoč 20 tankov. Nemško-mad-žarska posadka Budimpešte je držala zapadni del mesta proti trdovratnim napadom boljševikov po dnevu ;n po noči. Med zapadnimi Beskidami in severnim robom industrijskega območja Gornje Slezije je sovražni sicer pridobil nekaj terena, nikjer pa ni dosegel nameravanega prodora. Ju-gozapadmo od Glečwitza se je razvnela srdita oklopniška bitka. Med mestoma Kosel in Breslau so bili izjalovljeni številni sovjetski poskusi for-«iranja reke Oder. Vzhodno in severovzhodno od Breslaua pa se je sovražnik prebil bližje do Obrambnega d asu. Na obeh straneh mesta Posen 6o prodrli slabotnejši sovražni oklopniški odredi proti zapadu in severozapadu. Za mesta Posen, Bromberg in Thorn so se razvili 6rditi boji. Tutfl vzhodno od spodnje Visle so se imeli boriti nemško divizije na široki fronti v težkih bojih. Na fronti v Vzhodni Prusiji je vzdrževal sovražnik svoj pritisk v severovzhodni smeri. Nemške hrabre divizije pa so preprečile nameravani prodor preko Pregela in Deime proti Kdnigsbergu. V boju za Vzhodno Prusijo so izgubili boijševiki v območju ene armadne skupine v času od 13. do 26. januarja 1355 tankov. Ob kurlandski fronti,so se razbili obnovljeni sovražni poskusi prodora v smeri na Libau, prav tako pa tudi jačji napadi južno od Frauenberga in pri Doblenu. Med jezerom Velencze in med odsekom Vati so nemške čete in Waffen-^ prodrle v nočnem napadu sovražno fronto dalje proti severu. Odbiti so bili s tem v zvezi boljševiški protinapadi. V zapadnem delu Budimpešte je posadka odbila celo vrsto boljše-vrških napadov. Hrabra posadka te uničila ali zaplenila v enomesečnem junaškem boju 71 sovjetskih tankov, 160 topov in 200 strojnic, obenem pa je zbila 64 sovražnih letal. Južno od Visle in v industrijskem območju Gornje Slezije so se sovražniku posrečili številni globlji vdori. Ob reki Oder je sovražnik zaman nadaljeval svoje napore za izvojevanje večjih mostišč. Severozapadno od mesta Breslau so 6e ob reki Oder razvili srditi boji. V protinapadu je bil so- stale v globini bojišča, v zapovedano sprejemno lolful „,„„ „ j,.____ črto. Tako vodstvo kakor čete so se tu izkazale vralnik" poražena več mk ti h" forsiranV ieke. So-z izrednim junaštvom, m sicer v najtežjih raz- vražni ^redi, ki so prodirali med mestom Lissa merah. Pri mestih Kalisch in Posen ter ob Brom-berškem prekopu je prišlo do srditih bojev. V za-padnem delu Vzhodne Prusije se je preril sovražnik kljub žilavemu odporu naših divizij proti severu in severovzhodu v področje južno od Elbinga in Mohrungena. V vzhodnem delu Vzhodne Prusije 60 se boji premaknili v območje Mazur-sk;h jezer. Insterburg smo izgubili po hudih pouličnih bojih. Ob reki Pregel ter ob .'reki Deime so in reko Netze so bili zaustavljeni pred našimi postojankami ob reki Obra. Vzhodno od spodnje Visle so naše divizije zaustavljale sovražnika v mostišču pri Kulmu, Gradenzu in Marienwerderu-V Marienburgu in Elbingu so besneli srditi poulični boji. Med morsko obalo in Mazurekim jezerom eo nemške čete preprečile eovjeteke poskuse prodora ter osvobodile izgubljeno ozemlje. Severno od Mazurskih jezer je prišlo do težkih imenovan,Zha!7k]ev P0^'* JT^T Tojev z boijšev k kt so ob cesti Nordenburg-Ger- tXk^ÄJI^ÄÄ- dauen in vzhodno od Königsberga kljub naši ži- lavi obrambi prodrli proti zapadu. Na kurtandslci ševiki s težiščem Libau in Frasenburg ter Doblen s številnimi strelskimi divizijami in tanki. Sovražni naskok se je izjalovil ter je bilo uničenih 100 sovjetskih tankov. Po poročilu, ki ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo dne 25. t m., so nemške čete prebile med jezerom Velencze in Donavo močne protitan-ci v železni disciplini za svojim vodstvom, da kovske zapahe boljševikov ter so prodrle do od-neumorno delajo in se borijo in da z dobro 'seka Vali. Nemško-madžarski odredi so tekom voljo sprejmejo vse obremenitve, ki jih zahteva vera v Fiihrer-ja in njegovo poslanstvo. Adolf Hitler je dejal, da je njegova edina skrb, peljati nemški narod skozi stisko ter mu odpreti vrata v tisto bodočnost, ki je cilj nemške vere, nemškega dela in bojevanja. To skrb deli nemški narod s svojim Fiihrer-jem in mu jo pomaga, nositi. To mu obljublja zakleta nemška narodna skupnost fronti so se zrušili boljševiški napadi krvavo pred nemškimi postojankami. Med Donavo in Blatnim jezerom so začeli boijševiki po poročilu z dne 28 t. m napadati proti 6everu ter zapadno od Budimpešte proti jugu in jugozapadu. Tu je bilo v težkih bojih uničenih nad 130 sovražnih tankov. Nadaljevala 6e je obramba zapadnega dela Budimpešte proti neprestanim boljševiškim napadom. Na obeh straneh Druck und V e r t a q • Marburqer Verlags- und Dmckprei-Ges mbH — Verlagsleitung: Egon Baumgartner Hauptschriftleiter Friedrich Golob, a 11«? in Marburq'Drau. Badqasse 0 v stiski in smrti der v pripravljenosti, riskirati industrijskega področja Gornje Slezije so bili napada prekoračili zapadni del jezera Vertes tei 60 zavzeli tamkajšnja industrijska področja. V zapadnem delu Budimpešte so se izjalovili močni boljševiški napadi. V bitki med Karpati in Vislo so imeli boijševiki tako težke izgube, da so Nemci v območju ene same armade po nepopol-Tvili ..acfoi, rM«^ to i« n joči Zur Zeit für Anzeigen die Preististe Nr 3 vom 10 April 1943 nih vesteh med 12. in 13. januarjem uničili 135b qüIticj Ausfal, dei \ieteruna des „lattes bei höherer Gewalt boljsevisklh tankov. Juzno Od Visle_ m ob robovih oder • Betriebsstörung gibt keinen Ansprach auf Rückzahlung vse, da bi bila zmaga tem popolnejša. močni boljševiški napadi krvavo odbiti. Med me- des Bezugsgeldes Presseregisternummer RPK 1,1017, Položaj no zapodnl fronti Potek operacij na zapadu v preteklem tednu Sovražniku iztrgane številne nemške postojanke obalo zapadne Norveške so nemški rušilci uničili neko angleško križarko. — Anglo-ameriški te-rorni napadi so veljali zapadu Reicha, predvsem Kolnu in Dortmundu. V noči na 29. t. m. so padale bombe na Stuttgart Hitra letala so bombardirala Berlin. Zbitih je bilo 21 štirimotornih bombnikov. 23. januarja je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so Angleži s pritegnitvijo novih rezerv nadaljevali svoje napade proti nemškemu mostišču ob reki Roer jugovzhodno od Maasey-cka, vendar le z malenkostnimi uspehi ter ob ve-likijj in krvavih izgubah. V odseku St. Vith iu severno od reke Sauer so se odigravali težki obrambni boji proti Amerikancem. Kljub žilavi obrambi nemške čete niso mogle preprečiti, da je sovražnik vdrl v nekatere naselbine. Pri Houf-falizu je bila skrajšana fronta brez sovražnega pritiska. Vsled pritiska nemških koncentričnih napadov se je zrušila ameriška fronta severno in vzhodno od Hagenauer Forsta. Sovražnik se je umaknil v smeri na odsek Moder. Nemške čete so v naglem zasledovanju sovražnika zavzele več fortifikacij Maginotove linije ter osvobodile obsežno področje nemške zemlje. Niederbronn, Reichshofen, Woerth in Fröschweiler so bili zopet osvobojeni. Tudi Hagenauer Forst je večinoma v naših rokah. Pri Bischweilerju so se izjalovili sovražni protinapadi. — Anglo-ameriški terorni bombniki so 22. januarja bombardirali nemški zapad, zla'ti Gelsenkirchen. Uničenih je bilo 16 sovražnih letal. Nadaljeval se je povračilni ogenj na London. Med Ronmondom in Geilenkirchenom so se po poročilu z dne 24. t. m. razbili večinoma vsi angleški napadi. Samo pri Heinsbergu ie sovražnik vbočil našo fronto. Amerikanci so 23. t. m. vdrli v popolnoma porušeni St. Vith. Jugozapadno od St. Vitha in v odseku Clerf so se izjalovili sovražni sunki. Med Reipertsweilerjem in Hage-nauom so vdrle nemške čete do odseka Roth in gornje Visle so bili silni sovražni napadi odbiti ali zaustavljeni. Sovražnik je vdrl v Kattowitz in Beuthen ter je tudi prodrl iz področja Gleiwitz proti jugovzhodu. Med Koselom in Glogau-om je bilo sovražniku onemogočeno formiranie večjih mostišč ter so bili boljševiki v napadalnih in obrambnih bojih na več mestih zavrnjeni. Brezuspešni so bili tudi boljševiški napadi proti severni fronti mesta Breslau. Posadke mest Posen, Schneidemühl in Thorn so poročale o uspešni obrambi. V Brombergu so 6e vršili v severnem delu mesta poulični boji. Kljub žilavi obrambi je sovražnik prodrl preko reke Netze in Bromber-škerja prekopa proti severu in severozapadu Ob spodnji Visli so se izialovili sovražni napadi proti našim mostiščem. V Marienburgu so divjali srditi boji. V Vzhodni Prusiji je nadaljeval sovražnik svoje poskuse prodora ter se ie preril do vzhodne in severne fronte fortifikacijskega pasu mesta Königsberg. ' 29. januarja je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so se odigravali med Blatnim jezerom in med Donavo ter v zapadnem delu Budimpešte težki obrambni boji. Na obeh straneh gornje Visle in v industrijskem območju Gornje Slezije se nahajajo nemške čete v težki borbi z močnimi sovjetskimi odredi, ki so pridobili nadaljnjega terena. V področju Rybnik so vrgli Nemci sovražne konice daleč proti severovzhodu. Med mestoma Kosel in Breslau ob reki Oder so bili odbiti številni boljševiški napadi ter je bilo odstranjenih oziroma zoženih več sovražnih mostišč. Pri Stei-nau-u je pridobil sovražnik kljub trdovratni nemški obrambi področje na zapadni obali reke Oder. Posadke mest Lissa, Posen in Schneidemühl so odbile jačje sovražne napade. Ob reki Obra je oživelo boljševiško delovanje. Severno od Netze in Bromberga so prodrli boljševiki dalje proti severu in severozapadu Pri Thornu so bili razbiti sovražni napadi Do težkih bojev je prišlo ob spodnjem toku reke Visle. Nemški napad iz za-padnega dela vzhodne Prusije proti boku sovražne oklopniške armade, ki prodira proti Elbingu, je prodrl do Preussisch-Holanda. Medtem je vzdrževal svoj pritisk proti južni in vzhodni fronti Vzhodne Prusije. Na obeh straneh Königsberga so se razvili težki boji s vdrlimi sovražnimi silami. Mostišče Memel je bilo po uničenju vojaških naprav in pristanišča prepuščeno sovražniku. Na kurlandski fronti so popustili sovražni napadi Nemško letalstvo je v poteku bitke na vzhodu prizadejalo sovražniku velike izgube na ljudeh in materij alu. Moder ter očistile bolj severno ležeče področje. Prekoračile so Hagenauer Forst v celotni širini. Sovražni napad iz smeri Schlettstadta je bil odbit. Pri Rappoltsvveilerju so se razvili srditi obrambni boji z Amerikanci. — V Italiji ni bilo nikakih posebnih vojnih dogodkov. — Anglo-ameriški terorni bombniki so 23. t. m. bombardirali nemški zapad, zlasti Neuss. V mostišču Rur, jugovzhodno od Roermonda, so se po poročilu z dne 25. t. m. razvili srditi boji za Heinsberg. Med Elsenbornom in reko Sauer so se vrstili močnejši ameriški napadi ter jim je vzhodno od Houffalizeja uspel manjši vdor. V odseku Vianden so obležali Amerikanci v našem obrambnem ognju. Južno od Reichsho-fena v Elsassu so izvojevale nemške čete mostišče ob reki Moder. Pri Rappoltsvveilerju so beležili celo vrsto menjajočih se lokalnih bojev. Manjše operacije so se odigravale ob reki III ter pri Miihlhausenu. — Veliki London je bil 24. t m obstreljevan s povračilnim ognjem. Na zapadu so se nahajale naše skupine pri Reinsbergu v težki obrambi proti Angležem. Med Elsenbornom in reko Sauer je po poročilu z dno 26. t. m. znova vzplamtela zimska bitka. S po močjo nemške artilerije so nemški grenadirji in oklopniki zaustavili sovražne divizije ter preprečili prodoi nemških čet. Pri Wiltzu je bil sovražnik zavrnjen v protisunkih. Pri Ingweilerju so naše čete zavzele v naskoku več vasi. Sovražnik je pri Hagenauu v protinapadih pridobil le nekoliko terena. Pri Schlettstadtu so se zrušili sovražni napadi — V srednji Italiji se je ojačil artilerijski ogenj južno od Bologne. — Nadaljeval se je povračilni ogenj na London. Iz poročila z dne 27. t. m. izhaja, da so nemške čete preprečile sovražne napade vzhodno od Gertruidenberga. Kanadčani niso uspeli s forsi-ranjem reke vzhodno od omenjenega mesta. Nem ška artiierija je razbila sovražne napade ob spodnjem delu reke Rur že v pripravi. Pri Reinsbergu so napadali Angieži brez uspeha. Pri St. Vithu, ob luxemburški severni meji in v odseku Clerf so se razbili sovražni napadi. Na ostalih odsekih ni bilo posebnih dogodkov. Nadaljeval se je motiini ogenj dalekometnega orožja na An-vers. — V srednji Italiji so beležili le izvidniško delovanje pri Faenzi. Po poročilu z dne 28. t. m. so beležili na za padni fronti v raznih odsekih uspešne nemške napade in protinapade Le v Elsassu je vzdrževal sovražnik močan pritisk v bojnem območju, jugovzhodno od Rappoltsvveilerja in severozapadno od Muhlhausena. — Nadaljeval se je povračilni ogenj na London. 29. januarja so se razvili vzhodno od Gertruidenberga novi boji s Kanadčani. Ob močnih snežnih zametih so odbile nemške čete ob reki Rur angleške napade. Samo v St Odilienbergu pri Roermundu je zamogel sovražnik po težkih bojih vdreti v omenjene naselbine Pri St. Vithu, pri Viandenu in Remichu so bili jačji ameriški napadi zaustavljeni že na glavnem bojišču. V Elsassu so se izjalovili sovražni napadi v odseku Roth v koncentričnem artilerijskem ognju ali pa v protisunkih Med Schlettstadtom in Kolmarom so se ojačili sovražni napadi. Drusenheim je bil prepuščen sovražniku. Pri Sonnheimu in Thannu so se vrstili brezuspešni sovražni napadi. — Pred Deiirij sovraštva Iz Berlina poročajo: Boljševiški sunki v vzhodno Nemčijo so opogumili stare sovražnike Nemčije. Vsi tisti, ki pričakujejo iz vzhoda uresničenje svoiih naklepov, želijo Nemčiji in pridigujejo smrt in sovraštvo. Značilno je, da daje 6tari sovražnik Nemcev lord Rftbert Vansittart pri tem glavne smernice. Te dnd je namreč izjavil v Londonu v nekem govoru: »Sedaj imamo drugo in menda poslednjo šanso za decentralizacijo Nemčije.« Pod pojmom decentralizacija zamišlja plemeniti lord takorekoč razkosanje Reicha, in sicei »kot najboljšo rešitev mirovnega problema.« Vse nemške čete — tako je dejal lord Vansittart — morajo izginiti. Na tej bazi je po njegovem mnenju treba Nemčijo razkosati in porazdeliti v »avtonomne države«. Vzhodno Prusijo hoče Van-sittart"»dcepiti od Reicha, dočim hi na zapadu dobila Holandija velike dele Nemčije. Prusijo bi se tako zmanjšalo, da število njenega prebivalstva ne bi presegalo dvanajst milijonov. Čudno je v*=e kakor, da bi po tem načrtu Vansittarta te »avtonomne« (t. j. brezpomembne) državice imele neko centralno vlado, ki bi upravljala, zunanje zadeve, pošto, telegraf in carine. Pod nobenim pogojem pa Vansittart ne dopušča, da bi bila ta nemška centralna vlada v Berlinu. »Velikopoteznost« lorda Vansittarta glede nemške teritorijalne bodočnosti niti ni čudno, če pomislimo, da je Churchill poljskim boljševikom uradno obljubil nemški vzhod do reke Oder. V ostalem pa ve Churchill zelo dobro, zakaj se je branil nedavno objaviti pogoje, ki bi se jih naložilo Nemčiji v slučaju strahopetne kapitulacije. V Spodnjem domu je namreč priznal, da bi objava satanskih načrtov Nemce pripravila do tega, da bi se še bolj divje in fanatično borili za svoje življenje. V Gornji zbornici je namreč lord Temj>-levvood vprašal zastopnika vlade lorda Cran-borne-a, kako neki se bo postopalo z Nemčijo v slučaju nemške kapitulacije. Lord Cranborne je izjavil hladno, da bo Anglija v tem in v vsakem drugem vprašanju postopala le v soglasnosti z Ameriko in Sovjetsko Unijo. V Varšavi pa že razmišljajo o delitvi nemške zemlje. Tako je izjavil »kmetijski minister« začasne poljske vlade Mora-w*vkega, da bo dobilo ka-nol nrliiona poljskih kmečkih rodbin zemljišča potom razdelitve nemških posestev vzhodno oii reke Oder. Ob Visli, v Pommernu in v Slezii da ie dovolj zemlje na razpolago. Položaj na vzhodu je preveč resen, da bi lahko odgovorili na te glasove iz sovražnega tabora z ugotovitvijo, »da bo nemški vojak že opravil svoje.« V tej igri gre za mnogo. Nikdo se ne bo udaial lahkomiselnemu optimizmu. Ze spoznanje velike nevarnosti zadostuje, da določi vsakdo izmed nas svojo držo. Borili 6e bomo kot ranjeni levi za naš narod, Reich in domovino. * Nečloveška grozodejstva boljševikov. V Sza-lenti na Madžarskem 6o rdeči vojaki na nepopisen način zlorabili dekleta v otroških letih. V neki hiši so našli mlado ženo krvavečo v postelji. Dojenček je ležal z razbito lobanjo na tleh. Mlada mati je izjavila, da jo je posililo petnajst sovjetskih vojakov in da so ji umorili komaj tri mesece starega otročiča. RooseveStova „dvojna napaka ü Iz Stockholma poročajo: Angleški in severo-ameriški vojaški kritiki so si edini v tem. da Roosevelt in Churchill niti sedaj niti v bližnji bodočnosti ne bosta mogla na vojaškem polju dokazati nekaj, kar bi se zamoglo samo oddaljeno meriti s sedanjo boljševiško ofenzivo. Vojaški napori v Evropi bodo po mnenju teh strokovnjakov tudi nadalje v glavnem obremenjevali sovjetska ramena. Se nikdar gi bila politika v toliki meri odvisna od vojaške funkcije posameznih sil kakor sedaj, ko odpadajo vsa druga ugibanja. Zedinjene države Severne Amerike, ki so sedaj v glavnem angažirane v Pacifiku. se izločajo v Evropi politično v isti meri, v kateri se premika vojaško ravnotežje med Sovjetsko Unijo in Zedinjenimi državami v korist boljševikov. V Londonu ne primanjkuje grenke kritike, ki opozarja na te posledice. Večina političnih opazoval vec v Londonu očita Rooseveltu, da je napravil „dvojno napako", ko je odnehal napram svojim svetovalcem, da je preložil težišče vojskovanja v Pacifik. Roosevelt je dal na ta način vojaško odločitev v Evropi v roke Kremlja, obenem pa je priznal tudi glede Azije svojo odvisnost od Sovjetije. Ako bi namreč Sov.je-tija v Evropi trijumfirala, bi takoj prijavila svoje soodločanje tudi v azijatskih zadevah. Drugo vprašanje pa je, ako bi to bilo Amerikancem po volji. OF je na Sp. Štajerskem dogospotiarila Štiri mesece po 15.septembru - Politični in vojaški zlom „osvobodilne fronte" 15. septembra 1944 je dosegel razvoj agitacije 0F na Spodnjem Štajerskem svoj višek, 15. decembra pa se je začel njen politični in vojaški zlom. Politični zlom se je pričel že takrat, ko je bila OF prisiljena vsled razmer na Kranjskem is-iati človeške rezerve za svoje tolpe na Spodnjem Štajerskem, viden pa je bil učinek šele tedaj, ko eo komunistični tolovaji v paničnem begu vsled silnih nemških udarcev izpraznili gornjo Savinjsko dolino. Dokler je OF s svojimi komunističnimi pristaši operirala v malih skupinah, je bila njena udarnost zelo gibčna, takrat je nadomestila zagrizena pripravljenost za vpostavo vojaško bojno vrednost edinic. Ko pa so prisiljeno rekrutirane Spodnje-štajerce vpostavljali tudi v boj in ko so se spod-nještajerske žene in deca pridružile tolovajskim edinicam ter so se v gozdovih odigravali prizori divje ljubosumnosti, so postale tolovajske tolpe bolj okorne. Prenašale so pač vse napake zgolj s terorjem in nasiljem povezane tolpe. Triletno delo organizacije Steirischer^stieimat-bund je velik del Spodnještajercev v rtjihovi politični drži že toliko utrdilo, da se je morala OF zelo napenjati, ako je hotela pridobiti le del Spodnještajercev za prostovoljno sodelovanje v smen njenih temnih ciljev. To ji je uspelo tudi samo pri tistih krogih takozvane boljše slovenske plasti, ki je rada verovala v nacionalno poslanstvo OF ln ¿i je Imela za politlčno-informacijsko delo Hei-matbunda le prezir in zasmeh. Ta plast je še danes nedvoumno usmerjena proti vsemu, kar je nemško. Ti ljudje so voljno poslušali agitacijo OP glede 15. septembra. Z vihrajočo zastavo so odšli v gozdove. Danes zmrzujejo in stradajo v gozdovih in se morajo pokoravati za svojo zaslepljeno sovraštvo proti Neanštvu. Morda tudi že trohnijo kjerkoli kot žrtve komunistične krvožejnosti. Največji del pa je bil brez dvoma prisilno rekruti-ran. Le maloštevilnežl eo 6e prostovoljno priključili tolovajem, upirali pa se niso, ko se je bilo treba predati. Večina prisilnih rekrutirancev je šla nerada s tolovaji. Mnogim pa ni preostalo nič drugega, ako niso hoteli riskirati »likvidacije« na licu mesta .. Ti ljudje so bili tedaj že od vsega početka veliko breme za tolovaje. Razpoke v templju OF pa so postajale vedno večje, čim več prisilno rekrutiranih Spodnještajercev je bilo uvrščenih v »Narodno-osvodilno vojsko« in čim manj eo se izpolnjevale prorokb<5 glede 15. septembra. Težko življenje po gozdovih pač nikakor ni ugsfjalo Spodnještajercem. Navajeni so bili nemškega reda, nemške čistosti m kulture, zato se niso mogli sprijazniti s takim ciganskim življenjem. Ko je pričelo deževati in celo še snežiti, se je začel beg Spo.dnještajercev pri vsaki priliki, obenem pa so prenašali nesigurnost v vrste tolovajev.. - Zanimivo je, dia so visoki voditelji tolovajev Izražali svoje obupno negodovanje nad dejstvom, da Spodnještajercev nI možno pridobiti za OF. Pa tudi prebivalstvo m bilo tako »navdušeno« napram »osvoboditeljem«, kakor so radi slikali v svojih listih to z donečimi frazami. V Gornji Savinjski dolini je bilo tudi takih, ki so radi delali 150.000 nemških sužnjev zahtevajo Sovjetska veleofenziva, ki jo biča Stalin ne-oziraje se na porabo ljudstva in materijala. je napihnila tudi lublinski poljski odbor v toliki meri, da je začel objavljati svoje zahteve napram Nemčiji. Svoje poljske zahteve, ki jih boljševiki niso izpolnili ,je preložil lublinski odbor seda-j na tiste dele vzhodne Nemčije, kamor sega sovjetska ofenziva proti zapadu, kjer pa vsled odločnega odpora naših hrabrih čet Poljakom ni omogočeno nikakšno poveljevanje. Značilno za sovraštvo in uničevalno politiko boljševiških Poljakov je dejstvo, da zahtevajo nič manj kot 150 000 nemških delavcev za obnovo Varšave. To je zahteval šef lublinske vlade za obnovo Poljske-po radiu. Zadnja beseda pa še nI izrečena. Nemško orožje bo preprečilo načrt, po katerem naj bi se udeležilo 150 000 nemških ljudi kot delovnih sužnjev obnove poljske prestolnice. za OF, toda večina se je hitro streznila in zahre-penela po nemških »tlačdteljih«. Prebivalstvo got nje Savinske doline je doživelo čudno komedijo paničnega bega tolovajev. Od tolikanj napovedanega gospostva »15. septembra« je preostalo v par urah samo še par lepakov, ki so proslavljali »nepremagljivost« OF. Ostale so porušene hiše, zrušeni mostovi in žalostni ljudje. »Hrabri« tolovaji pa so se javljali nemškim oblastem na 6totine. Ali je bilo to prostovoljno ali prisiljeno, je postranskega pomena, velik proces razkroja OF se je s tem pričel in ga ne bo več možno zajeziti. S tem pa nikakor ni rečeno, da je komunistično tojovajstvo na Spodnjem Štajerskem že popolnoma iztrebljeno. Trdi nemški udarci v decembru so OF najprej zlomili hrbtenico. 2340 mrtvih in 1764 ujetih tolovajev pomeni zgovorno število. Tako še je z izpraznitvijo Gornje Savinjske doline kaj hitro zrušila na pe6ku zgrajena hiša OF. Znaki in pojavi razkroja v OF so tako veliki, da danes niti največji optimist med tolovaji ne veruje več v obnovo tega političnega toiovajstva. Četudi bodo komunistični tolovaji še tu in tam vznemirjali in ustrahovali prebivalstvo, se jim 15. september 1944 ne bo nikdar več posrečil. OF je na Spodnjem Stajearskem dogospodarila. Spodnještajerci so se iztreznili. S silo so jih stlačili v tujo organizacijo. To organizacijo so razbili. Kar je hotela OF s silo in »terorjem doseči, ji ]e bilo v lastno škodo. Spodnještajerski kmet in delavec sta besedični baje tako mogočni OF prizadejala smrtni udarec, čegar posledic ne bo preživela. —P jfiecf Tudi v republiki VVachberg se že maje rdeči stolček Komunistična OF je na Spodnjem Štajerskem skrahirala. Tudi v rdeči republiki Wach-berg se stolček tolovajem že maje in je treba le še malega sunka, da se dokončno podere. Ta sunek bo sledil in potem bo tudi v tem kraju konec s širokoustno OF. Tolovaji so povsod v razsulu. Stab „zmagoslavne" XIV. divizije se je razpršil v vse vetrove Razpuščen je bil že 15. decembra v Lau-fenu. Komandant XIII. brigade, Milenko. je bil radi nesposobnosti odstavljen. Nezadovoljni tolovaji in prisilno rekrutirani Soodnještajerci se vračajo v krdelih nazaj. Prebivalstvo sovraži okrog se potikajoče tolovaje. ?340 mrtvih in 1764 ujetih tolovajev v Zgornji Savinjski dolini je demoraliziralo NOV na Spodniem Štajerskem Ostali tolovaji čutijo, da se jim bli?a konec, zato skušajo z begom uiti komunističnim okupatorjem in se vračajo v redno in pošteno življenje. Te davno smo zaigrali! O Božiču je bilo. ko so korakali ostanki razbitih tolT) skozi Vierstein. Utrujeni in izčrpani so iskali pri kmetih zaščite pred mrazom m vsaj nekaj hrane. Neki višji tolovaj je dejal ne-volino: „Tako kakor sedaj, nas Nemci se niso nikdar oodili. Sedaj gremo v Slivnico. Ce_ pridejo tia za nami. ne podvzamemo rnrosar, več. 2e davno smo zaigrali Pri naših ljudeh ni več volje za borbo. Izgubljen smo." Prebivalstvo „Bohorske republike" Okrajno načelstvo NZ Šmarje . Na terenu, 13. januarja 1945 Okrožnemu načelstvu NZ (situacijsko poročilo) Kozje Porazni položaj v našem okraju se ni v ničemer izboljšal. Nasprotno, v nekaterih krajih se je še poslabšal. Vse sedanje naše opravilo obstoji v poučevanju prebivalstva, ki se nas boji in se nam povsod izogiba. Tako sem imel neki slučaj, da je neki sekretar krajevnega odbora bežal pred menoj, ko je ODazil. da hočem k njemu. Doživel sem celo, da so se člani NZ javili pri nemških uradih in se jim stavili na razpolago. V zadnjem času se je strahovito povečalo število tistih, ki hodijo kopat strelske jarke. Naša protipropaganda je bila brezuspešna, čeprav smo grozili z najhujšimi sredstvi. Spodnještajersko prebivalstvo nas sovraži. Prepričani so, da smo le mi partizani krivi njihove nesreče. Omembe vreden dogodek me je globoko pretresel. Neka žena v najboljših letih je enemu naših sodelavcev zagrozila z dvignjeno pestjo in mu rekla: „Vi mislite, da boste imeli kedaj svojo lastno državo? Nikdar! Da veste! Nikdar!" Taki slučaji so sicer posamezni, povejo pa dosti. Veliko ne moremo več opraviti v tej deželi. Načelnik NZ. OF je kriva vsega trpljenja V nekem oklicu OF na naslov prebivalstva ■ okraja Kozje beremo med drugim: „Povsod nam očitajo: Narodno-osvobodilna vojska je kriva vsega trpljenja, v vodstvu OF so zastopani samo komunisti, italijanskim komunistom odstopajo Primorje, avstrijskim komunistom sta obljubljeni Spodnja Štajerska in Koroška, umorjenih je bilo mnogo nedolžnih Slovencev, Anglo-Ame-rikanci bodo pri vkorakanju razorožili naše partizane... To ni res, res pa je, da... Bojijo se nas kot hudiča ...branijo se z rokami in nogami ter se nas izogibajo, kjer le morejo. Nemogoče je, na mesto razbite organizacije zgraditi novo. Soodnještajerci nočejo več sodelovati z nami. Bojijo se nas kot hudiča in pravijo, da smo krivi njihove nesreče." Iz nekega poročila NZ Kozje Raje umreti . . . Več kmetov v Barentalu je izjavilo, da se pustijo raje ustreliti, kakor da bi še enkrat šli zraven. Poskušamo prepričevati ljudi, kolikor moremo, navadno pa je vse zastonj. Vsakdo že ima pripravljen izgovor in nikdo noče več prevzeti nikake funkcije. Tudi precej prejšnjih funkcionarjev je popolnoma odpovedalo in nočejo več delati v svojem območju. Predsednik NZ Šmarje Narodni in osvobodilni davek v „osvobojenem" ozemlju 5. septembra 1944 Okrožni odbor OF Gornjigrad ... Vsi okrožni odbori in finančni referenti OF dobivajo svoje izkupičke iz narodnega davka, iz prostovoljnih prispevkov, iz trošarinske-ga davka ter iz 3% osvobodilnega davka. Narodni davek se računa 10% vseh dokodkov. Kmetje naj plačujejo narodni davek v pridelkih, posebno v osvobojenem ozemlju brez ozira na premoženje in socialni položaj. Kdor nima posestva, mora ravno tako plačati narodno osvobodilni davek. podp. Remic „Ljudje se nas bojijo . . Neki ujeti tolovaj je pripovedoval: „Ljudje se nas bojijo in čestokrat smo slišali jok, kadar smo se približevali kakšni hiši. Slišali smo vedno isti izgov^ : „Vse nas boste pokončali." Svoje poljske pridelke skrivajo pred nami. Sovražijo nas in nočejo več sodelovati z nami." Daleč naokoli smo ostali sami Po zadnjih udarcih Nemcev je spodnještajersko prebivalstvo kakor izpremenjeno. Visimo v zraku in nimamo nobene zveze več. Nihče noče več sodelovati. Poskušal sem najti v Loki pri Zusmu novega poveljnika, pa vse je bilo zaman. Nikdo noče več imeti opravka z nami. Ostali smo sami in moramo znova pričeti. Tovariš Dušan, 1. januarja 1945. pri seji KPS v Laak pri SuBenheimu. * Kreis Cilli za »Ljudsko žrtev« Kakor ostali Kreisi naše lepe Spodnje Štajerske, tako se je odlikoval tudi Kreis Cilli v prispevanju v »ljudsko žrtev« po vseh Ortsgruppah Zadostuje kra tek sprehod po zbirališčih in takoj je jasno, da so naši ljudie segli globoko v svoje skrinje in omare ter dragega srca oddali vse, kar jim ni neobhodno potrebno. Pri tem gre zasluga- vsem. ki_ so na kakoršenkoli način prispevali za celoten uspeh. _ 3. Februar 1943. »3TAJEK3K1 coarop A»« aeiw_a ajskega nadSkota so umorili Komunizem konsekventno ubija predstavnike verstva - Dr. Ujčič se ni ukvarjai s polit ko, pa je vendarle moral umreti Ljubljansko »Jutro« z dne 6. t. m. (št. 4.) je objavilo naslednji za razmere v Belgradu, zares značilni članek: »Včeraj smo poročali o tragični smrti beograjskega nadškofa dr. Josipoviča. Vest je prišla iz Velikega Bečkereka preko Zagreba in glede imena ni bila točna. Pri predaji vesti sta se ime in priimek strnila v eno besedo s čimer je nastala napaka, kakor da gre za nadškofa dr. Josipoviča. Medtem se je pomota pojasnila, in točna poročila javljajo smrt beograjskeqa nadškofa dr. Josipa Ujčiča. Mnogoštevilnim krvavim žrtvam komuiinistič-nega terorja ^ Srbiji se je pridružil p'ed kratkim tudi beograjski katoliški nadškof dr. Josip Ujčič. Blagopokojnik je postal žrtev znane bolj-ševiške metode ter je umrl ko» zvest pastir, ki v hudih časih ni hotel zapustiti svoje črede ter se oteti pred bližajočim se viharjem Vztrajal je na svojem mestu, _ker si je bil svest da je brez krivde in da je bilo vse njegovo delovanje usmerjeno v blagor ljudstva, zlasti siromašnejših slojev. Podrobnosti zverinskega umora doslej še niso znane j lahko pa si mislimo, da so novi umor, ki po svoji bestijalnosti prekaša najhujše zločine^ zakrivile domače propalice, ki jim je bil značajni in odločni cerkveni dostojanstvenik trn v peti. Dadškof dr. Ujčič je bil istrski rojak, in se je rodil 10. februarja 1880 v Starem Pazinu. B I je sin preproste kmečke, z obilo otroki blagodarjene družine. Mater je izgubil že v zgodnji mladosti. Šolal se je v italijanski šoli v Pazinu, kot desetleten deček pa je vstopil na državno gimnazijo v Trstu. Zrelostni izpit je napravil z odličnim uspehom leta 1898. nakar je vstopil v bogoslovsko semenišče v Gorici. Takoj po mašnišk^m posve-čenju ga je tedanji tržaško-koperski škof dr. Nagi, kasnejši kardinal in nadškof dunajski, imenoval za svojega tajnika. Kasneje ga je poslal v dunajski Avgustinej, kjer se je mladi duhovnik pripravljal za doktorat bogoslovja. Leta 1906. ga je imenoval goriški nadškof dr. Sedej za predavatelja moralne teologije v goriškem bogoslovju, naslednje leto pa za rednega profesorja moralke. Dve leti nato je mladi duhovnik promoviral za doktoria bogoslovja. V Gorici ie služboval šest let, nakar je odšel na Dunaj za dvornega kaplana in študijskega ravnatelja v Avgustineju. Ko se je leta 1918. ustanovila univerza v Ljubljani, j a postal profesor teološke fakultete. Pri odhodu z Dunaja, ga je papež odlikoval z naslovom monsig-norja. Na ljubljanski univerzi je bil dvakrat dekan bogoslovne fakultete, bil pa tudi član disciplinskega sodišča na univerzi. Leta 1936 mu je sveta stolica poverila važno službo apostolskega vizitatorja bogoslovnih semenišč za vso Jugoslavijo. Ko pa je takratni nadškof Rodič podal ostavko na svoje mesto, je zasedel beograjsko nadškofovsko 6tolico dr. Josip Ujčič. Pokojni nadškof dr Ujčič je bil v Ljubljani splošno znan ter cenjen kot odličen znanstvenik. Bil je zelo priljubljen predavatelj o raznih bo-goelovskih temah ter je vodil duhovne vaje za ljubljansko in lavantinsko duhovščino. V Beogradu se nikakor ni vmešaval v politikor marveč se je popolnoma posvetil verski obnovi ter karita-tivnemu delu. V teku sedanje vojne je moral sem in tja potovati v Veliki Bečkerek, ker mu je bila poverjena funkcija apostolskega administratorja v Banatu. Tu ga je tudi zadela strašna usoda, ko ga komunisti pograbili in s strelom v tiHik končali življenje plemenitega in vzornega nad-pastirja. * Grozoviti umor beograjskega nadškofa je eden izmed zgovornih primerov, kako brezbožni komunizem pojmuje versko strpnost, ki jo baje predvideva sovjetska »ustava«. Mnogi kratkovidneži, ki jim je postajal komunizem nekak salonski šport, so se kaj radi sklicevali na to prazno besedo, ki so jo dejstvaln dejanja vsak dan sproti in otipljivo d^mantirala Zverinski umor visokega cerkvenega dostojanstvenika žal ni osamljen primer, marveč le nadaliuje verigo zločinov brez-verskega komunizma Kdor količkaj pozna miselni u6troj boljševizma ve, da je tako divjanje le točno izvrševanje črnih naklepov kominterne proti vsaki veri in proti vsaki cerkvi. Znani so množinski pokolji katoliškega duhov-ništva na Poljskem, od koder je bilo odvlečenih nešteto duhovnih pastirjev v sibirske tundre na trdo tlako. Nič manjše pa ni število tistih svečenikov, ki so bili deležni strela v tilnik', s kakršnim^ so običajno obeležena vsa zločinstva boljševikov. Tudi iz Ukrajine 60 v svet prodrle enake vesti, ki so druga groznejša od druge in jih pošten človek ne more razumeti; ne more si pa tudi predstavljati takega brezmejnega sovraštva. Zopet je treba naglasiti, da so bili simpatizerji komunizma tisti, ki so te strahote-odpravljali z lahko miselno frazo, da so 6e take reči pač dogajale v revoluciji in državljanski vojni, in da je boljševizem kasneje opustil vsako zatiranje cerkve in njenih služabnikov. Kako plehki so danes taki izgovori, ko je bilo do pobijanja duhovnikov prišlo tudi v naši deželi, zlasti pa sedaj, ko se je 6rd pobesnelega brezbožništva sesul na beograjskega nadškofa, ki smo ga tudi pri nas dobro poznali in ki nam je vsem še pred očmi kot vzor cerkvenega kneza, domoljubnega prelata in dobrotnika siromakov. V primeru nadškofa dr. Ujčiča bo zaman izmo-tavanje, da je 6voje visoko cerkveno-dostojanstvo nosil v politično areno; saj vsi vemo, da se nad-škofovo ime niti v časih najbolj razburkanih političnih dogodkov nikoli ni imenovalo v zvezi z njimi. Odlični cerkveni knez se je vsa ta leta posvetil verskemu življenju svojih dijecezanov ter karitativnemu delovanju. Tu je našel svoje po-prišče ter se je popolnoma predal nadpastirskemu delu. Vse pa kaže, da 60 ravno taki vzgledni duhovniki najbolj na poti brezbožnikom; saj sega njih zločinska roka najrajši po visoko postavljenih svečenikih, ki imajo ugled med narodom, ki jih ljubi in gleda nanje kot na svoje vžornike Prav te vrste svečenik je bil pokojni nadškof, ki je s svojo krvjo in s svojim življenjem, zapečatil svojo zvestobo do cerkve in do svojega ljudstva. Njegovo ime se bo poslej izgovarjalo med verniki z vsem visokim spoštovanjem, ki gre mučencem cerkve.« ' Delavski snlotl Of Po nalogu in neslavnem zlomu komunistične zasedbe gornje Savinjske doline se nahajajo tolpe sedaj v stanju popolnega razsula. Krvavi teror, nasilje in velepotezno obljubovanje je bila edina vez, ki je tvorila povezanost tolovajev. Čez noč pa je napotil panični beg na V6e strani. Vsak dan se zvišuje število prostovoljnih vrnjencev, isto-tako pa se tudi zvišuje število ujetih tolovajev. Vsi ti bivši tolovaji prikazujejo pretresljivo sliko človeške bede in duševne ravnodušnosti. Skozi vsa pripovedovanja se vleče ena sama rdeča nit: »Raje na mestu umreti, kot še enkrat v to pasje življenje v gozdovih.« Velikemu porastu, ki ga je zaznamovala komunistična OF vsled brezvestne in lažnjive agitacije s 15. septembrom in 1. oktobrom 1944, ie sledila globoka poparjenost. Tudi visoki In najvišji funkcionarii OF ne verujejo več na 6vojo zmago in si skušajo rešiti svoje doslej tako bedno življenje. Nič čudnega torej ni, da se pojavljajo iznenadoma znani obrazi, ki so pripravljeni sprejeti raje vsako kazen kot še dalje vegetirati v bedi in stiski klaverno polomljene osvobodilne fronte. Njihovo pripovedovanje bi lahko napolnilo knjige. Vsi ti ljudje so priče za bedo in žalost, ki jo je povzročila Sjiodnještajercem komunistična OF. Zlasti sta se sovraštvo in brutalnost tolovajev izdivjala na koži tist!h Spodnieštaiercev, ki so bili resnično prisilno rekrutirani. Zajeli so jih v takozvan;h delavskih bataljonih. Ob slabi hrani so morali opravljati najbolj nečastna dela. Sestradani, s pogledom brez izraza in tresoči prihajajo bližje. Le plaho se približujejo ljudem Vse preveč jim tiči v kosteh njihov strah pred okrutnostjo VDV. Julija lanskega leta so takozvani ¡»terenci« zajeli par 6podnještajersk'ih rudarjev, katerim je dvakrat uspel beg pred prisilno'rekrutacijo. Tolovaji so jih zvezali in spustili na dežju dva dni čakati na odhod. Po dolgotrajnem korakanju, brez |pi| HRABRI SPODNJEŠTAJERCI Za hrabro zadržanje pred sovražnikom na frontah so prejeli Eisernes Kreuz II. Klasse Gefreiter Walter Schmidt, Ortsgruppe Egidi, Kreis Marburg-Land; Grenadier Sommer, Deutschberg 132, Gemeinde Wurmberg, Kreis Pettau; Gefreiter Stefan Kral, Oberaubach, Ortsgruppe Sachsenfeld, Kreis Cilli;' Unteroffizier Otto Dauber, Ortsgruppe Egidi, Kreis Marburg-Land; Grenadier Josef Jauschowetz, Ortsgruppe Frie-dau, Kreis Pettau; Soldat» Otto Hölbling, Ortsgruppe Mahrenberg; Gefreiter Franz Küster, Kulmberg bei Friedau, Kreis Pettau; Gefreiter Josef Fischinger, Puchdorf. Ortsgruppe Mörten-dorf, Kreis Pettau. Slednji je bil istočasno povišan v rang podoficirja. Eisernes Kreuz I. Klasse nosijo Gefreiter Stefan Kral iz Oberaubacha, Ortsgruppe Sachsenfeld, Kreis Cilli; Gefreiter Anton Brilei, Ortsgruppe Mahrenberg, Kreis Marburg-Land; Oberjäger Pein. Mureck. Das Krieesvercüenstkreuz IL Klasse mil Schwertern: Gefreiter Franz Pototschnik. Ortsgruppe Leitersberg, Kreis Marburg- Stadt. * Važno za naie bralce vojakel Mesečnik »Steiferland«, vojaško glasilo za spodnještajer-ske vojake na frontah in v domovinskih garni-zijah obhaja ravnokar svoj enoletni obstoj. S prvo številko svojega drugega letnika, ki j» mišljena za februar 1945, ie otvoril listnico uredništva, kjer bo objavljal dopise in pozdrave svojih bralcev vojakov, namenjene svojcem, prijateljem in znancem v domovini in pri vojakih. Zatemnitev od 5. do 15. februarja od 18. do 6.30 ur« konca in kraja, so prispeli v gornjo Savinjsko dolino. V Frattmannsdorfu je bila takozvana naborna komisija. Vse prisilno rekrutirane Spodni©-štajerce, neoziraje se na stanje zdravja, so dodelili delavskim bataljonom. Ker jim niso bili dovolj zanesljivi, so jim dali zgolj kramp in lopato. Prvo njihovo delovno mesto je bilo takozvano vzletišče v Rietzu. Na deset takih delovnih sužnjev je odpadel po en tolovaj kot straža. Šepe. taje so izvedeli od teh straž, da se bodo na tem vzletišču v kratkem času izkrcali Angleži. Vrhovni nadzor je imel neki ruski boljševik.. Oblečen je bil v zelo elegantno uniformo. Bil pa jo zelo ošaben in ni spregovoril z nikomur besedice. Kmetie so gledali pripravljanje vzletišča l jeznimi pogledi. 9. decembra je bilo izdano geslo: »Jutri se izkrcajo Angleži, ki bodo prinesli živež, municijo in obleko.« Priprave 60 bile velike. 2e zgodaj r nedeljo zjutraj je bilo vse polno ljudi na »vzletišču«. Kakor smo že. omenili v nekem drugem članku, Angležev ni bilo In tolovaji so imeli dolga obraze. Veselili so se edmole spodnještajerski delovni sužnji. Imeli 60 kolikor toliko mirni nedeljski popoldan. Možje so se sončili. Lovili so svoje uši ter željno pričakovali večerjo. Glad j« bil njihov stalni spremljevalec. Zjutraj so prejemali prazno neslano juho, opoldan in zvečer pa repo.' Meso so dobivali le poredkoma, kruha pa nikdar. Glad jim je rovaril liki volku po drobovini. Mnogi izmed njih so šli dvakrat h kotlu, čeprav je bilo to strogo prepovedano. Neki 15-letni spodnještajerski prisilni rekrutiranec se je moral zagovarjati, ker se je postavil dvakrat h kotlu. Kaznovali so ga s tednom dni strogeqa zapora ob kruhu in vodi. Vsako uro so jih klicali imenoma, da bi se prepričali gledp prisotnosti. Iz skednjev in hlevov se ni smel nikdar oddaljitL Čestokrat so slišali prepevanje in vriskanje vodilnih tolovajev in njihovih babur. Veliko olajšanje so začutili ti delovni sužnji, ko je zadonel klic »Nemci pridejo«. Takoj so morali zakopati orodje ter odkorakati čez Laufen v Leutsch. Pri župnišču v Leutschu so nenadoma padli streli. Tolovaji so se razkadili kakor kokoši spričo jastreba. Spodnještajerski delovni sužnji pa so se obrnili ter odkorakali prepevajoč proti svojim domovom. Bili so srečni, ko so se v Laufenu jar vili prvi nemški oblasti, Tu so dobili hrano in cigarete, nato pa so se pošteno naspali. Cez dva dni so odšli v Cilli in nato na svoja nova delovna mesta. Z nemško pomočjo so srečno ušli krempljem VDV. Spoznali so pravi obraz komunistične OF. Danes vedo, kje se nahajajo red, mir, kruh in d'elo. To pripovedujejo vsakomur in neoziraje se na to, ali je komu prav ali ne. Seite 6 Štajerski g o s p o d a r < 3. Februar 1945 3. Februar 1945. »Sta j e r s k i gospodar< Seite 7 B i 1 d e r a u s d 1 e m 1 Kriegsgescl h e \ i e n Äs rc j m *m i * 4 f If • /< i p .*» 'ip Von der großen W'ntechlacht im Westen Gefangene Nordamer.kaner werdejins Sammeilager abgeführt I -PK-Kriegsberichter Büsche] (Sch) Sie kehren zirück Nachdem ein ungarisches Dorf von deutsclhen Soldaten wieder genommen wurde und die sowjetischen Linien zurückgedrängt werden konnten, kehrt die ungarische Zivilbevölkerung aus den Wäldern zurück, wohin sie sich vor den Sowjets in Sicherheit gebracht hatte. Auf der Dorfstraße g^bt es eine freudige Begrüßung mit deutschen Soldaten f^-PK-Jarolim/TO-EP (Sch) Die HKL im Hüttenwerk Mitten durch ein Hüttenwerk verläuft die HKL. Bevor die Ablösung die vorderen Stellungen erreicht, muß sie kreuz und quer durch die Gänge und ausgebombten Säle des Werkes gehen PK-Kriegsberichter Wette (Sch) Von dem Vormarsch durch Belgien und Luxemburg ' An den Vormarschstraßen unserer Truppen itn belgisch-luxemburgischen Raum geht Flak mit Scheinwerfer- und Kanonenbatterien in Stellung. Sie schützt den pausenlos rollenden Nachschub an Waffen, Munition und Gerät PK-Kriegsberichter Roeder (Sch) . Von unseren Panzerjägern zusammengeschossen An der belgisch-luxemburgischen Grenze wurde eine US-amerikanische Panzerabteilung iü der Flanke von schweren deutschen Panzerjägern gefaßt und zusammengeschossen. — Bewegungsunfähig 6teht hier eine Gruppe der abgeschossenen USA- Panzer PK-Kriegsberichter Lücke (Sch) Wie fällt die Entscheidung im Osten ? Im Osten, Ende Januar PK. Etwa mit dem 26. Januar, dem vierzehnten Tage der bolschewistischen Großoffensive, trat der Entscheidungskampf um Europa in eine neue Phase. Es ist jetzt eine gewisse Ubersicht zu gewinnen, und es kann eine ungefähre Beurteilung der Lage und der auf deutscher und sowjetischer Seite vorhandenen Kräfte gegeben sowie, eine gewisse Vorschau auf des Bevorstehende angestellt Verden. Zunächst muß einmal auf die Situation am 12. Januar zurückgegriffen und der Plan der Sowjets kurz skizziert werden. Die Bolschewisten hatten seit langen Monaten an der Zentralfront zwischen den Karpaten und Memel eine gewaltige Macht an Menschen und Kriegsmaterial zu dem Zweck versammelt, in einem einzigen, weit ausholenden Stoß bis ins Herz des Reiches vorzudringen und den Krieg — ehe noch jemand recht begreifen konnte, was geschah — zu ihren Gunsten zu beenden und damit das gesamte Europa zu beherrschen. Sie gedachten wohl auch, mit dieser blitzartig wirksamen Großunternehmung ihre eigenen anglo-amerikanischen Bundesgenossen vor vollendete Tatsachen zu stellen und alle weiteren Gespräche über polnische jugoslawische, griechische, tsche- chische Fragen sowie über die künftige Gestaltung Gesamteuropas gegenstandslos zu machen. Um das große Ziel im ersten Schlag zu erreichen, waren die Kasernen und Ubungslager, die Zeugämter und Rüstungswerkstätten der gesamten Sowjetunion ausgeleert und alle Bestände an Waffenträgern und Kriegsmaterial in einer einzigen ungeheuren Energiewelle vor der deutschen Front aufgespeichert worden. Der deutschen Führung waren diese militärischen und politischen Absichten bekannt, und sie traf ihre Gegenmaßnahmen, vor allem vor den klar erkannten vier feindlichen Schwerpunkten bei Schloßberg-Ebenrode, an den Narew-Brücken-köpfen (Serock und Rozan), an den Weichsel-Brückenköpfen (Warthe und Pulawy) und schließlich vor Baranow. .Dabei war man sich wohl bewußt, daß alle diese Abwehrvorbereitungen doch nur als Verzögerung, als auffangende Puffer gelten konnten und tiefe Durchbräche nicht zu verhindern waren. Zu den Großabwehrmaßnahmen in dieser Entscheidungsschlacht um Europa gehörte auch der deutsche Offensivstoß am 16. Dezember in den Ardennen, der einen gleichzeitigen Feindangriff von Westen und Osten vereitelte. Während der Vorbereitungszeit liefen, sozu- sagen als Einleitungs- und Ablenkungsmanöver, die Abwehrschlachten an den Flügeln der Ostfront, in Kurland und Ungarn, ohne zu Vorentscheidungen zu führen. Seit 12. Januar brandet nun die bolschewistische Welle an: Weite Landschaften, wichtige Nachschubverbindungen, Industrie- und Landwirtschaftsgebiete gingen verloren. Aber das Hauptziel, uns niederzuschlagen, gelang nicht. Wir standen die Runde durch und konnten für uns sogar auch gewisse Erfolge anrechnen, die sich allerdings erst in der zweiten Runde bemerkbar machen werden. • Der Kampf geht auf beiden Seiten jetzt unter Einsatz aller Reserven ums Ganze. Wichtig allefn ist, wer mehr Luft und die besseren Nerven behält, und wichtig, wer die letztee Runde gewinnt, um damit alles zu gewinnen. Alle Bedenken über den Verlust vron Industriegebieten, über die Aufgabe weiter ¿Gebiete Ostpreußens oder des Warthelandes miit den Auswirkungen auf dem Gebiete der Rüstung und der Ernährung sind jetzt völlig fehl am Platze. Wesentlich ist jetzt nur, daß ein jeder seine Pflicht darin sieht, ohne Rücksicht auf die eigene Person in mühsamer Kleinarbeit einen bolschewistischen Panzer und Infanteristen nach dem anderen auszuschalten. So kann anschließend alles Verlorene wieder zurückgewonnen werden. Bittere Einzelschicksale sind jetzt, wo es um das Ganze geht, schmerzlich, aber nicht entscheidend. Denken wir immer daran, daß der Feind auch al-les eingesetzt hat, um alles zu gewinnen I Gelingt es uns, das, was er jetzt-' aufgeboten hat, zu zerschlagen, dann ist er fast wehrlos und muß alles, was er raubte, wieder herausgeben. Wo wir ihm Schaden zufügen, ob in Kurland, in Ostpreußen, in Schlesien, in den Karpaten, in Ungarn oder wo sonst die Schlacht noch entbrennen mag, ist gleich Die Entscheidung im Osten für Deutschland fällt an allen Fronten. Zu ihr tragen alle gut gezielten Schüsse bei, sie mögen nun aus deL Rohren ganzer Artillerieregimenter, mit »Panzerfäusten« von Volkssturmmännern, aus den Maschinengewehren alter Ober- gefreiter oder junger Rekruten, aus Panzerkanonen, aus den Bordwaffen der Schlachtflieger oder mit den letzten fünf Patronen eines Versprengten abgefeuert werden. Jie Kraft des deutschen Volkes wird von Osten zusammengedrängt und verdichtet sich riüt jedem Schritt nach Westen. Nach dem Prinzip des Dampfkessels wird zu einem bestimmten Zeitpunkt im Reiche solch ein Uberdruck an Energie erzeugt werden, daß zwangsläufig die abgenutzte und weit vorgeprellte Macht der Sowjets mit Gewalt zurückgeschleudert werden muß. Wir sind sicher, daß so die letzte Runde ausgehen und damit eine Entscheidung im Osten zu unseren Gunsten errungen wird. Günther Heysing POLITIČNE BELEŽKE O Ameriška dobava orožja Sovjetiji. Ameriško-sovjetska razprava o ameriški dobavi orožja Sovjetiji v letu 1945 še vedno ni končana. Kakor se čuje, so sporočili Amerikanci Sovjetom, da bodo dobavljali Sovjetiji orožje in municijo v dosedanjem obsegu samo pod pogojem, da za-jamči Sovjetija Zedinjenim državam svojo pomoč v boju proti Japonski. Kakor izgleda, se Molotov drži bolj rezerviranega napram tej ameriški želji, češ, da bi bilo dvofrontno vojskovanje lahko nevarno za Sovjetijo. Sovjetija potrebuje od Ame- rike zahtevane količine orožja in vojnega mate-rijala že z ozirom na velikanske izgube v trenutni ofenzivi na vzhodni fronti □ Petrušak v službi Moskve. Slovaška javnost zasleduje z velikim zanimanjem namero Moskve, ustanoviti iz vzhodnega dela Slovaške sovjetsko državico ter ugotavlja, da je Ivan Petrušak, ki se danes smatra voditeljem Karpatoukrajincev, bil svoječasno najožji sotrudnik dr. Beneša. Petrušak je kot emigrant iz Londona vedno propagiral novo Čehoslovaško ki jo je obljubila Benešu tudi Moskva s posebno pogodbo dne 12. septembra 1943. Sedaj je na postal Petrušak popolnoma samostojen in nastopa kot uslužbenec in plačanec Moskve. □ Boljševizem v Egiptu. V glavnem mestu Egipta, v Kairu, se je naselila vojaška misija, sestoječa iz deset boljševiških oficirjev in odgovarjajočega števila agentov, ki imajo nalogo, nadzorovati vojaške probleme Bližnjega vzhoda, ki prihajajo (kakor na primer Sueški prekop) vedno bolj v interesno področje Sovjetije. □ Boljševizem potvarja zgodovino nekdanjega Radičevega gibanja. V zagrebškem listu »Sprem-jiost« Je napisal Milivoj Magdič Sestavek, v katerem je energično pobil komunistično agitacijo, ki vprega v svoje politične vode nekdanje hrvatsko kmečko gibanje in njenega ustanovitelja Radiča. Magdič je doprinesel dokaze, da nista ftrala Radič, predvsem pa ideološko bolj izravnan Ante Radič, v svoji politiki nikdar zapustila nacionalne smeri. Vse nasprotne trditve so potvar-janje zgodovine. Boliševikom je res uspelo pridobiti nekaj pripadnikov nekdanjega, radičevstva, kar je uspelo z izrabljanjem veliko-jugoslovanske ideje, rfa drži hrvatskega naroda pa ni radi tega prišlo do nikakih sprememb Članek končuje sledeče: »Nacionalna politika stavlja obveznost, ki se ji ne smemo izogniti. Hrvatska nacionalna politika pozna danes samo en interes očuvanje hrvatske državne samostalrosti, ki jamči tudi za biološki obstanek hrvatskega naroda. Vsi drugi problemi so danes stranskega pomena.« \ \ □ Priprave za sestanek Churchill-Roosevelt-Stalin. Sovjetski poslanik v Washingtonu Andrej Gromiko je odletel v Moskvo, da bi se sestal s sovjetskim poslanikom v Londonu, Fedor Gu-sev-om, k; je že dospel v Moskvo, da pripravita konferenco Churchill-Roosevelt-Stalin. C »Trd mir za Nemčijo.« List »New York Herald Tribune« zagotavlja, da bo zahteval Roosevelt pri konferenci treh velesil V>Trd mir za Nemčijo po načrtu Žida Morgenthau-a« in da se tudi ne bo protivil amputaciji nemškega vzhoda. d Nevtralno poročilo o položaju v Franciji. Švicarski tisk je objavil sledečo poročilo o gospodarskem položaju Pariza: »V mestu Pariz imajo 6edaj 350.000 brezposelnih, ki se rekrutirajo v prvi vrsti iz industrije Radi pomanjkanja električnega toka so ustavile mnoge tovarne svoje obratovanje. Pomanjkanje premoga je v porastu. Tudi po bolnišnicah nimajo ogrevanja. Parfem. edini produkt, ki je bil v Panzu vedno poceni, se je podražil za 50 odst. Razume se, da je danes tudi konec svetovno znane pariške elegance. Elegantno oblačenje je možno danes morda še ženam tihotapcev in vojnih dobičkarjev. Pariške žene živijo s svojimi možmi vred danes veliko slabše, kakor 60 živele pod nemško zasedbo. Pri vsem tem je pa značilno, da prodaja neki znani pariški draguljar čedne male cigaretne škatljice iz srebra, ki so namenjene za shranjevanje cigaretnih odpadkov in stanejo 160 švicarskih frankov komad«. □ Delovanje nemških podmornic. „V severnem delu Atlantika kar mrgoli nemških podmornic, kar že več mesecev ni bil primer. Iz dneva v dan nam potapljajo ladje." Tako je dejal kanadski obrambni minister general Mc Naugh-ton na nekem volilnem shodu □ »Demokracija In liberalizem sta postaa brezpredmetna In smešna.« V levo usmerjenem demokratskem časopisu »World Rewiew« je izšel članek o amerikanskih pojmih o liberalizmu in demokraciji. »Opustiti je vse upe, ki so jih polagali v Zedinjenih državah na ta dva pojma Niti v Ze-dinjenih državah, še manj pa kje dmgod na svetu, obstoja kaka možnost za uveljavljenje demokratičnih idej. Misli za mirno sodelovanje so danes bolj oddaljene kakor kedaj koli poprej. Povsod moramo ugotoviti, da sta odpovedala demokracija in liberalizem ter doživela brodolom. Danes moramo — če hočemo ali ne — imeti pogum ter priznati, da je demokracija ne samo času neprimerna, postala je naravnost smešna«. y Ameriški general ima premalo čet in materi-Jala. Londonski »Daily Xelegraph« jjoroča, da se )e general Clark, kot poveljnik zavezniških čet v Italiji nepovolino izjavil o razpoložljivih bojevniških silah. Boji v Italiji niso samo težavni radi neugodnega ozemlja, temveč primanjkuje na vsej frontni črti čet za hitrejše prodiranje in napredovanje. Tako govori general Clark, kljub stvarni ogromni premoči v četah in vojnem mate-rijalu, da bi prikril neuspehe svoje »polžje ofenzive«. O General Franco proti liberalizmu in komunizmu. Na zaključni seji tretjega nacionalnega kongresa španskih sindikatov je govoril general Franco, ki je povdaril škodljive posledice liberalnega gospodarskega sistema ter nastopil proti komunistični agitaciji. □ Quisling pri Ftthrerju. Führer je sprejel v svojem glavnem stanu norveškega ministrskega predsednika Vidkun Quisling-a na zaupen in prisrčen razgovor. Pri tem je prišlo do popolnega vzajemnega soglasja v vseh Nemčije in Norveške se tičočih zadevah. Führer je ponovno podkrepil svoj septembra 1943 Reichskommissarju Terbo-ven-u podan in norveškemu narodu znan sklep, da bo Norveška po zmagovito končanem boju za usodo Evrope dobila zopet popolno svobodo in samostojnost Razgovorom so prisostvovali zunanji minister Ribbentrop, Reichsmiriister und Chef der Reichskanzlei Dr. Lammers, Leiter der Parteikanzlei Reiohsleiter Bormann in Reichs-kommissar Terboven. Ouislinga sta spremljalo poslanik Stoeren in njegov adjutant Hauptmann Sundberg. □ Japonska pred vpostavo novega orožja. »Cas ni več daleč, ko bo Japonska voostavila v sedanjem boni odločujoče novo orožie.« Tako ie dejal predsednik tehniškega urada japonske vlade. n Revščina BonnmMevem ci'p'omata. Nedavno ie prispel v Washington dip'ematicni zastopnik Bonomiieve vlade Smola ie hotel«, da ga n^so dosegla denarna nakazila nierrove vlade, nakar je bil prisilien izposoditi si pri švicarskem poslaništvu 100 dolarjev. Končno ga ie postavil pred vrata tudi hotel, v katerem je stanoval, tako da je stal na cesti brez centa in brez stanovanja. S UMNI KMETOVALEC KODRAVOST VINSKE TRTE Najuspešnejše nastopamo v zimskem času proti raznim pršicam na vinski trti. Zelo nevarna postaja ponekod trsna pcšica (Phyllocoptes vitis), ki povzroča kodravost trte ali akarinozo. Kodravost vinske trte ie našim vinogradnikom še malo znan pojav. Prvotno so mislili, da je iskati temu pojavu vzroka v podnebnih in zemljinih okoliščinah. Končno so dognali, da povzroča kodravost pršica Phvllocoptes vitk. Sele po tem dognanju so mogli pričeti s pravilnim zatiranjem škodljivca. Trsna pršica je zelo majhna, s prostim očesom nevidna pršica rdečebelkaste barve. Proti zadku je stisnjena. Prednje telo ima dva para nog. Je zelo odporna proti mrazu in prezima pod skorjo starega lesa, posebno rada pa na onih mestih, kjer "»ft"1 e*o]i»tm les iz dvoletnega. Včasih pre-zimuje tudi pod očesnimi luskami. Pred brsten-jem napada bistece v očesiih Kakor hitro se razvijejo prvi lističi, jih začnejo male živalice izsesavati, poleg listov pa sesajo tudi iz mladic m kabmakov. Največ jih je na spodnji strani listov, kier se skrivajo med dlačicam' in gubami listov. Na zgornji listni strani opazimo pršico le redko, kar je važno vedeti zaradi zatiranja. Najrajši na-pnda škodljivec nežne trsne dele in ga najdemo zato na koncih in vršičkih mladic. i" mica leže čez eelo poletje jajčeca, iz katerih se izležejo mlade pršice. Vendar imamo dva glavna zaroda pršice, pomladanskega od brstenia do junija in poletnega od srede iuniia do avgusta. Največjo škodo povzro^ spomladanski zarod, igrajo pa pri tem zelo ve! ko vlogo vremenske prilike, oziroma počasnejši ali hitrejši razvoj vinske trte. Jeseni, konec septembra pa se selijo škodljivci na deblo, kjer si poiščejo varna zav»*!**a in kjer prezimijo kot odrastle živalice. Škodljivca razširjajo žuželke in veter, pa tudi človek ga raznaša z orodjem m obleko. Najbolj pa se razširjajo pršice v gostih nasadih od trsa do trsa, ker se mladice posameznih trsov dotikajo. Nanovo pa okužimo vinograde z uporabo okuženega trsnega materiala. Poškodbe, ki jih opazimo na v trsu, napadenem po pršici, pa so lahko različne in so odvisne od časa, kdaj napade škodljivec trs, in od tega, kateri del trsa so bili napadeni. Najbolj opazimo zaostalost v razvoiu poganjkov pomladi takoj po odganjanju. Napadeni poganjki ostanejo tanjšl, medčlenki pa so zelo kratki. Taki poganjki s« lahko tudi posušijo in odpadejo. Na mestu odpadlih poganjkov se razvijejo potem iz priočesa novL Tudi poganjajo na takem trsu zelo radi novi poganjki iz spečih očes na starem lesu, zaradi česar dobi tak trs metlasto obliko. Tudi niso naknadno pognali poganjki rodovitni, zaradi česar j® pridelek mnogo manjši. Pogosto pa rastejo mladice naprej in se razvijajo pozneje normalno, le v spodnjih delih imajo kratke medčlenke. To se zgodi predvsem takrat, kadar močan tre z rastjo premaga poškodbe. Značilno za spoznavanje poškodb, povzročenih po pršici, je listje. To ostane -majhno, ne izgubi volnene prevleke, ostane zgubančeno in lahko tudi odpade. Ako pa je list v razvoju poškodbo premagal, oziroma je bil napaden pozneje, opazimo na njem, ako ga pogledamo proti luči, svetle pikice. To so mesta, na katerih so sesale prš;ce. Pozneje nastanejo na teh mestih lahko tudi luknjice, listje pa ie ra~cefrano. Posledica poškodb po pršici je tudi slab razvoj kabrnkov, ki zaostanejo v razvoju in odpadejo deloma že pred cvetenjem. Pri močnejših poškodbah še grozdje sploh ne razvija in je pridelek grozdja zelo slab. Skoda se poveča še tudi drugo leto, ker poškodovani trsi ne nastavijo rodnega lesa. Sploh pa napadeni trsi hirajo, dokler se končno ne posušijo. Posebno so za kodravost občutljive nekatere sorte, kakor zeleni silvanec, žlahtnina in portugalka. Zatiranje kodravosH Glavna obramba pred škodljivcem je zimsko zatiranje. Izvršimo ga takoj po rezi, to je nekako sredi marca, ko več ne zmrzuie, ko pa še niso razvita tudi očesa. Zatiranje izvrš'mo tako, da na-mažemo s pršico okužene trse z 25—30^-no žve-pleno-apneno brozgo ali s 3%-nim solbarjem. Predvsem moramo dobro namazati ona mesta, kier je zrastla enoletna rozga iz starega lesa. Mesto mazanja lahko trsje tudi poškropimo z istim sredstvom, moramo pa opraviti delo temeljito. Škropiti bo kazalo posebno tam, kjer je okužen celi vinograd. Pred škropljenjem očistimo trsje tudi lubja, ki odj»ada, in ga sežgimo. Na ta način pridemo s škropivom še bolj med razpoke, kjer se škodljivec najrajši skriva. tem je pač podana prava slika Bonomijevegä diplomata, ki predstavlja pravilno in zgovorljivo sliko vlade pod anglo-ameriškim klobukom. □ O čem fantazira De Gaulle? De Gaulle se le grenko pritoževal napram novinarjem, da ga še niso povabili na konferenco Treh sil. V ostalem je ponovil na podlagi svoje avdijence pri Stalinu drzno zahtevo, da mora dobiti Francija levi breg Rheina ter Ruhrgebiet. Izjavil je končno, da bo leto 1945 za Francijo »še zelo trdo«. □ Senatni odbor proti Wallace-ju. Senatni odbor se je pri svojem glasovanju izrekel s 14 napram 5 glasovom proti imerovaniu podpredsednika Henry Wallace trgovinskim ministrom. □ Delna slika Titovega regentskega sveta. Ljubljansko »Jutro« je objavilo obširen popis slovenskega člana zamišljenega Titovega regent-skega sveta, inž. Dušana Sernec-a. »Jutro« piše meji drugim sledeče: »In". Dušana Serneca, bivšega jugoslovanskega ministra, pozna ves slovenski narod kot dobičkarja in sleparja. Bil je nekoč član vseh bivših jugoslovanskih politični*! strank in sedai je po<-tal komunist, ker si obliubuje od tega dobiček Ce gre za to, da se v Titovem taborišču "lahko zbirajo vse nekdanje 'jugoslovanske stranke, potem je Semec najbolj pripravna osebnost, ker lahko predstavlja vse stranke Slovenskemu narodu je pa popolnoma jasno, koliko je držati na take ljudi. — »Deutsche Zeitung in Kroatien« ie pa k temu dodala vest ki jo je dobila iz poučenega vira, da si je Semec svoiečasno z nesolidnimi posli naorabil vel!*o premoženie, od katerea tudi potrebno kolje za vinograd si bomo preskrbeli že pozimi, ako ga še imamo pripravljenega. Sedaj imamo tudi čas, da to kolje impregniramo. Trpežnost kolja lahko povečamo najenostavneje s tem, da ga na spodnjem delu, ki pride v zemlio, obžgemo. Poogleneli deli varujejo les pred troh-nenjem. Kolje iz 6uhega lesa prepojimo s katranom tako, da ga kuhamo v njem 3—4 ure, posušenega pa lahko uporabimo. Najbolj trpežno je kolje, ki smo ga prepojili s karbolinejem. Ne smemo pa takega kolja porabiti v vinogradu že letos, temveč šele drugo leto, ker je nevarnost, da dobi po karbolineju duh tudi grozdje. Pora- otroke spravili na varno v bližnji gozd. Okrog polnoči so opazili velike požare daleč naokrog. Vse je bilo pripravljeno za spopad. Minute so bile napete in dolge kakor večnost. Zene in otroci so se tresli pod zaščito nekaterih moških. Istotam so poskrili ljudje tudi svojo domačo živino. Vse je bilo napeto in pripravljeno na spopad. Nenadoma je ustavila predstraža osebo, ki se je približevala. Ker je govorila v domačem jeziku, so jo sprejeli in zaslišali. Izjavila je željo, priti k poveljniku vasi v zadevi približa-jočih se Turkov, kar so ji takoj ugodili. V največje začudenje vseh so spoznali v živalske kože oblečeni osebi pred desetimi leti po roparjih odvedeno Milo. Poročala je, da so se obrnili Turki po opustošenju sosednjih vasi, trgov in mest nazaj proti Hrvatski in da jih ne bo v vas, kar je izvedla iz zanesljivega vira. Živela je namreč vsa leta kot jetnica pri roparjih'in kp so Turki zajeli v gozdu roparje in jih pobili, je izkoristila ugoden trenutek ter jim ušla, predno so jo mogli spraviti v vrste tistih, ki so jih določali za odvedbo v turško suženjstvo. Kdo bi popisal veselje staršev, ki so po več kakor desetih letih bili zopet združeni s svojo že davno za izgubljeno ali mrtvo smatrano edinko. Njenega pripovedovanja o življenju pri roparjih, kjer je bila strogo zastražena in je v smrtni nevarnosti morala voditi njihovo podzemeljsko gospodinjstvo v nekem opuščenem rudarskem jašku, ni bilo ne konca in ne kraja. Akoravno so bili roparji izvržek človeške družbe, so bili kljub temu napram njej dostojni. Bila jim je ujeta uslužbenka za gospodinjenje, ne da bi jo bil kateri nagovarjal ali 'silil, da bi mu bila ljubica ali žena. Roparji so se zavedali, da je greh in zločin vse njihovo življenje, zavedali so se pa tudi, da so podrli s poštenim življenjem vsak most. Na svojih roparskih pohodih. kjer so se po možnosti ogibali umorov, so imeli po raznih vasetv svoje prijateljice in lju-, bice, ki so jih, obiskovali, ne da bi bil kdo o tem kaj vedel. O. ropar ji Spodnještajerska ljudska pravljica V davni preteklosti, ko naši predniki še niso poznali strojev, je bila tudi javna varnost posebno na podeželju in v samotnih krajih bolj slaba kakor danes. Bili so časi, ko je bila vsaka oseba in hiša ob gozdovih, v hribih in v samoti izpostavljena nevarnosti, da postane žrtev tatov, roparjev in tudi morilcev. Dagajali so se slučaji, da so se našli hudodelci, ki so prežali na priložnost, da bi koristili sebi in škodovali drugim. Beseda tat, ropar, morilec so bile strah in trepet. Razvoj civilizacije, z vsemi svojimi sončnimi stranmi je izboljšal in odpravil sčasoma te razmere. Med ljudstvom je pa ostal spomin na tisto razdobje, prehajajoč od roda na rod in se je ohranil v spodnještajerskih ljudskih pravljicah vse do današnjega dne. Na prijaznem hribu ob vznožju zelenih gozdov ležečo vas so nekoč obiskovali roparji. Bilo je pet mož, živečih v gozdovih, preživlja-jočih se s tatvinami, v sili pa tudi z ropanjem. Ljudje so govorili da je šlo za pobégle kaznjence. ki so trpeli po nedolžnem v dolgoletni težki ječi. Nesrečna naključja so jih spravila najprej po nedolžnem v ječo in v gozdove, kjer so bili prvotno tatovi, sčasoma in po sili razmer na tudi roparji. V poznih nočnih urah so prihajali v vasi ter si jemali iz kmečkih kašč, shramb in podstrešij, kar so potrebovali za pr^ivHanie. Na nekem nočnem obisku, ko so si v vasi neslišno in neopaženo nabrali pri bogatem kmetu potrebnih jim živil ter jih odnesli v svoje .ffOTdne brloge, so se vrnili še iste "noči nazaj k d"tirni hiši ter s silo odvedli 171etno hčerko-edinko Našemljenih obrazov, oblečeni v živalske kože, oboroženi od pet do glave, so vdrli v stanovanje ter bili pripravljeni tudi na umor, če dekle z lenega ne bi hotelo z njimi. Obupno jokanje staršev ni ničesar zaleglo in le fmalo je manjkalo, da niso očetu, ki je skušal braniti svojo hčerko, vzeli življenje. Starši, ki so izgubili svojo edinko, so jo iskali zastonj na vse mogoče načine.. Zavedali so se, da so jo odvedli roparji v svoja skrivališča v gozdove, kjer jim mora opravljati ženska dela ter nadomeščati morda tudi manjkajoče jim žene. Kako je to bolelo starše kot poznavalce svojega pridnega in dobro vzgojenega otroka, je težko popisati. Mati je vedela, da bi hčerka gotovo raje umrla, kakor dai mora živeti kot suženjska žena pri roparjih. Minuli so tedni, meseci in leta, ne da bi bil kdo kaj slišal o ugrabljenem kmečkem dekletu. Tudi roparjev od takrat ni bilo več v dotično vas, kar so ljudje spravljali v povezanost z ugrabljeno deklino. Dolgojezične babnice so govorile, da je postala lepa Mila najbrž žena samega roparskega poglavarja. To so sklepale iz prizanašanja s tatvinami in ropanjem vasi, kjer so jo ugrabili. Bilo je kakih deset let pozneje, ko je nekega pomladanskega dneva pribežalo v vas nekaj tujcev iz sosednih krajev. Bežali so pred Turki, ki so takrat prodirali iz hrvaške strani, ropajoč, pobijajoč in zažigajoč po Spodnje Štajerski ter loveč in ugrabljajoč mladino v svrho od-vedbe v turško suženjstvo. To je vzdramilo takoj vso vas, da se je pripravila za obrambo pred bližajočim se sovražnikom. Sekire, lopate, krampi, palice, drogi, kamenje, psi in vse, kar so ljudje takrat poznali in imeli, jim je prišlo prav kot orožje. Najpogumnejši moški se je postavil za poveljnika ter odrejal kako bo treba braniti domačo hribovsko vas. Med tem so pa iz sosednih naselbin prihajala poročila, da je Turkov kakor listja in trave in da bodo na svojih malih arabskih konjih kmalu nred vasio. V lepi mesečni noči so moški Turke pričakovali z orožiem v rokah. Stoieč, sedeč in ležeč okrog vasi so gledali in boslušali, kje in kedaj bodo navalili, medtem ko so ženske in VINOGRADNIŠKI IN SADJARSKI KOVČEK_j VINOGRAD IN KLET V JANUARJU IN ZAČETKU FEBRUARJA MALE VESTI * Bundesjugendführer Schiicher pred mladino v Eichtalu. Dne 21. januarja so v Eichtalu" (Kreis Trifail) priredili apel tantov, deklet, pimfov in malih deklic, katerega so se udeležili med drugim tudi Kieisführer Ebernarth, Ortsgruppenfüh-rer in razni drugi zastopniki organizacije Steiri-scher Heimatbund. Po poročilu Bundesjugend-führerju Schilcher-ju, ki je prišel v spremstvu Bundesmädelführerin Traute Lorinser, je ugotovil Bannführer Präsent, da so najboljši iz vrst eich-talske mladine tudi v najtežjih časih stali trdno in zvesto za zastavo Adolf-a Hitler-ja in da je treba sedaj z novim zaletom začeti z delovanjem na najširji podlagi. Nato je spregovoril Bundesjugendführer. Uvodoma je izjavil, da je bil to prvi apel, ki ga je obiskal po zopetnem prevzemu službe. Po izčrpnem poročilu o političnem in vojaškem položaju je izdal fantom in dekletom jasna navodila za bodoče delovanje. V splošni službi odredov Deutsche Juaend. ki se mora izvrševati zopet redno, dobijo vsi moč za izvrševanje vpo-stavnijj nalog. Starejši letniki 'bodo dobili v okviru Volkssturma temeljito izobrazbo. Marsikatero pomanjkljivost bo pri tetn izravnalo navdušenje Mnogoštevilne vpostave čakajo fante in dekleta. Bundesjugendführer ie nanizal vrsto praktičnih vpostavnih možnosti. Kjer primanjkuje moških, mora piiskočiti mladina, posebno našim materam in ranjencem. Najvažnejša vojna vpo-stava je pa vestno izvrševanje vseh dolžnosti v poklicu in šoli. Končno je Bundesjugendführer apeliral na mladino, da bi po vzgledu prvih let obnovitvenega dela, ko je šlo za uk nemščine, tudi sedaj korakala na čelu v vojni vpostavi. S počastitvijo Führerja so zaključili sestanek mladine. * Informacije o pripadnikih Reichsarbeitsn Steiermark (einschl. Untersteiermark) nur an aas Finanzamt Graz-Ost) Postscheck-Konto Wien 43.177) einzuzahlen. Tellungsbeträge von Ehestandsdarlehen für das erste Kalender-yiertei'ah- 19»5. Spl.nstens am 15. Februar 1945 sind zu ent. .hten: Grundsteuer für das erste Kalendervierteljähr 1945. Einzuzahlen an das zuständige Finanzamt. Im übrigen sind die in Steuerbescheiden angeforderten Beträge bis zum, jeweiligen Fälligkeitstag zu entrichten. Bei nicht rechtzeitiger Zahlung der vorgenannten Steuern setzt kostenpflichtige Beitreibung ein. Ein Säumniszuschlag von 5 v. H. wird erhoben, wenn die Steuer nicht spätestens am Fälligkeitstag bei der zuständigen Finanzkasse einseht. Bargeldlose Zahlung Ist erwünscht Dobel muS auf dem Uberwelsungsabsehnltt in deutlich lesbarer Schrift Vor- und Zuname, genaue Anschrift, Steuerart und Sieaernumiüer angegeben werden. Postgebührenfreie Steuerzahlkaiten sind bei den Finanzämtern und Po-tämtern kostenlos erhältlich. 35 Marburg-Drau, am 2. Februar 1945. Die Finanzämter der Untersteiermark Er*olgrelch< Russen- und Sehwabenbekämpfun? übernimm! SchädlingsbekSmpfungsanstalt « STREIT Wien IL. Tandelmarkteasse Tel A 47 0-86 860 Schmerzerffillt ?eben wir bekannt. daß unser herzensguter u. injiigstgeliebte, Gatte und Vater, Herr Robert,Zangger GioBki.ufmann am 23 Tanuai, im 70. Lebensjahr, sanft im Herrn verschieden ist. Wir geleiteten den teuren Unvergeßliche- am Donnerstag. den 25 Januar 1945 in Graz zur letzten Ruhestätte. Cilli. den 23. Januar 1945. Ir tiefer Trauer: Annemarie, Gattin: Franz und Maria. Kinde' 31 Danksagung. Allen, die meinen guten, un-vergefllichen Gatten und Vater, Herrn Jcstf Refcula auf seinem letzten Wege begleitet haben, für die vielen Kranzspenden und allen. die mich in diesen schweren Stunden fetrdstet und mir beigestanden sind, spreche ich auf diesem Wege meinen innigsten Dank aus. Marburg Dt.. 25 Jan. 1945. 515 Anna Rebula und Kinder. Tieferschüttert geben wir die Nachr;cht, daß unser geliebter Sohn, bzw. Gatte, Vater und Ziehsohn Engelbert Klementsrhitsch Wöhrmann im 37. Lebenslahre in der Untersteiermark gefallen ist. In tiefer Trauer Genovefa, Mutten: Johanna, Gattin; vier Kinder; Familie Jak. Kiementschitsch und übrige Verwandte. Stainztal. Gaz, am 30. 1. 1945. 859 Sirila m§ h»i ! richtig behandeln! Niehl »er- t kleijternIReinigunsder Wunde und Ihre Versorgung mit Tannin-Präparaten wird sonst erschwert. Wer TEBEGE, das neuartige Tannin Srjnd-Gc-l«e bereithält, leistet einen v Beitrag zum Luftschutz, der sehr wi-hltg iein kännl macht vieles leichter: — auch das tyÖirtschafjten. OSRAM-lampen setzen den meist mit Kofile erzeugten Strom wirksam in Licht um. Ihre praktische Lid* Wirtschaftlichkeit wftd erhöht, wenn Sie leuchten und lampen möglichst Zweimal Im Vierteljahr vom lidit-scNuckenden Staub säubern. OSRAM: viel ¿¿icht ¡ür wenig Strom! _i Bei Frostbeulen hilft Thiosept-Emulsian SB er betuflid) ütel im freien ju tun bat utib 9Mffe unb Stätte ausfjejetit ift, iann leicht oott gtuftbeulen unb anbeten ffirfrierung«erfc|einungen be* fallen werben. Sßielfacf) formnt e3 ju {i)roniiii)engroitfti)äben, bie fid) bei jebem SBitterurtga-unbjEeitipera'turroetfjfet unangenehm bemetfbar mad)en. gut ©efeitigitng ¡olcfier 55c« ftijrcerbett cmpfietjlt ficij bet (Sebraud) bet altben>äf)Eten £5iofef)t=emuliion, bie infolge ifjteä ©efyaite§ an Xtrolet Steinäl eine ftäriere 2urd)< blutung beä tiom groft betraf» fenen^autgetoebeä Ijerbonuft. Fenster und Türen abdichten gegen Kälte, Zugluft u. Staub m. .Hermetrik'-G.imir.isciilsuchdich-tung Patent Anton STAHL — WIEN 9 Währingerstraße 75. R 51990 24 MCI ICC ruiver lür Vvucns urio I KvCj Mäsiuna riet Schweine REDI N, mit garantiertem trto'c Zentraldrogerie Eft)H ISîllr tarburt» (Drau). Hcrrcnß. 33 Unser lieber, herzensguter Gatte, Vater und Sohn. Herr Eduard Koß Telefonist hat uns am 28 Oktober 1944, infolge der an der Ostfront zugezogenen Verwundungen, in einem Reserve I azarett für immer verlassen. 30 Erlachstein. Cilli, im Jänner 1945 In tiefer Trauer: Anna Kofi, Gattin; Eduard, Sohn; Martin uud Agnes Eltern, und alle übrigen Verwandten. Unsagbar Schwei traf uns __ die traurige Nachricht, daß ' unser Glück, oit^et einziger Snhn. Bruder und Neffe Johann Bizjak Gefreiter anfangs Januai 1944, im Alter von 21 Jahren, seinen an der Ostfront erlittenen Verletzungen in einem Lazarett erlegen ist. Wir bitten, dem edlen Verstorbenen ein ehrenvolles ^Angedenken zu bewahren Wiillan, Schönstein, Packenstein, Cilli, Vinkovci. den 20. la-nuar 1945 ' 34 In tief*' Trauer- Eduard und Rosa Bizjak, Eltern: Jusü Bizjak, Schwester: Familien Bizjak Pak und Haucke. Statt eites glücklichen Wiedersehens traf uns die unermeßlich harte Nachricht. daß mein unvergeßlicher Gatte, Sohn, unser Bruder, Schwiegersohn. Schwatrer und Onkel Jesef Wsseniak Kanonier am 16 Novemb.'i 194*. Im Alter von 27 Jahren, bei den schweren Abwehrkämpfen an der Westfront sein junges Leben ließ. Groß-Wintersbach. Matburg-Dr., am 30. Januar 1945. In tiefstem Leid: Maria Weseriak, Gattin; Anna Wesenlak, Mutter; Franz,' Anton, Max und Marlin, dzt. im Felde, Brüder: Silva Markowitsch, Schwester; Agnes Sit'ber, Schwiegermutter, Franz Stuber, Hans Mar-koni'sch. Hans pichler, Schwager; Johanna Plchler, Maria Wsseniak, Elisabeths, Anna und Jesefa Slu-bsr, Schwägerinnen, und alle übrigen Verwandten. 854 t^memtmmmsmsssmmBiaKassBa Anstatt eines glücklichen Wiedersehens, erhielten wir die traurige Nachricht, daß uiiser herzensguter Sohn, Bruder. Onkel und Schwager Alois Dreisiebner Grenadier am c Dezember 1944. im Alter von ".0 Jahren, den Heldentod • fand. Beerdig1 wurde er auf einem Heldenlriedt'Of im Südosten. Witschein, Brunndorf, Graz, Maria Trost, Gamlitz. Zellnitz, Lendorf Gonobitz. Leutschach, Ehrenhausen, im Jänner 19-15. -n tiefer Trauer: Franz Drefoiebnfr, Vate': Franz und Josef, dzt. im Felde Brüder: Res? Dreisiebner, Mimi Lenz geb Dreisiebner, Toni Golob geb. Orelslebtter, Schwestern: Hans Lenz dzt. im Felde. Schwager: Fratt7:ska und Rest Schwägerinnen; Siegfried und JHans, Walter und Franzi, dzt im Feide Nikolaus, vermißt. Josef u. Alexander, Hetla. Trtiile, Wik! u. Elfi, Enkeln, und alle Söbrigen Verwandten 845 Schmerzertflllt geben vir die unermeßlich harte Nachricht, daß unser lieber Sohn, mein Bruder, unser 0»-kel und Cousin Johann Achmann ¿{OSoer im Alter von 20 Jahren, am 16. oktober 1944. an der Nordostfront gefallen ist Wölling am 31. Jan. 194S. In tietei Trauer: Gabrie1 und Johanna Achmann, Eltern, Alsisia, Schwester; Johanna Kramberqer, Großmutter; Stanislaus Kraniberger, Franz Achmann, Gabriel Peklar, Onkeln. u. alle übrigen Verwandten. 858 Hart und schwer trat uns die traurige Nachricht, daß unser unvergeßlicher lieber Sohn und Bruder Stanislaus Brinowetz läger am 25 Septembet 1944, im 21. Lebensjahre an der Nordostfron! gefallen ist. Eichtal, am 31. Januar 1945. In tiefer Trauer: Johann und Waria Brinowetz, Eltern; Ernst (an der Ostfront vermißt). Johann, dzt. im Felde, und Franz, Brüder; Anna, Schwester, und alle übrigen Verwandten. 33 .pf In tiefstem Schmerz geben wir die traurige Nachricht, ■ daß nein lieber einziger Sohn und Gatte Ernst Korsche Polizist im Alter von 33 Jahren, am 4." September 1944. bei einem Bandenangriff gefallen ist Oberpitlsgau. Iblobza, PSlt-schach Wien 22. Nov. 1944. Antonia Fitlerichek, geb. Korsche, Mutter; Johann Fiderschek, Stiefvater; Lenka Korsche, Gattin. 32 Danksagung. Für die herzliche Anteilnahme an dem schweren Verluste unserer teuren Gattin und Muiter. Frau MARIA h'ETZL geb. WEN-GUST. danken »ir innigst. Insbesondere danken wir allen, welche die unvergeßliche Tote zur letzten Ruhestätte begleite-teii 850 Marburg-D-., am 29. Januar 1945. Familie Heinrich H e t z I. •Jäh» In tierstem Leid und ¡PSW Schmerz gaben wir die traurige Nachricht, daß unser. über alles gel'ebtei Sohn, Bruder, Vetter und Neffe Reinheid Schauperl ■ Gefr-tter am 21 November 1944, im Alter von 18. fahren an der Ostfront den Heldentod gefunden hat. Bad-Neuhais Wien. Graz, Gonobitz und Marburg, am 27. Ja-natir 1945. Hans u. Paul, Schauperl, Eltern; Norbert, dzt. im Feide, Bruder; Erika, Schwester; Familien Wretschko, Schauperl, Gelich. 857 Tief erschütterte un» dl« traurige Nachricht, daß unser herzensguter einziger Sohn und Bruder Johann Kazian Grenadier im Atter von 20 Jahren, am 21. Dezember 1944, im Nordteil der Ostfront gefallen ist. Ein edles Herz hat aufgehört zu schlagen! Jakobstal. Leonhard i. d. B„ Jahringtal. am 29. Januar 1945. In tiefer Trauer: Johanna Kazian geb. Botrmaa, Mutter' Maria und Elisabeth Kazian. Schwestern, und alle Verwandten. 844 #In tiefstem Schmerz geben wir die traurige Nachricht daß unser lieber Sohn Brud»r und Schwager Alois Tsehelnik ^ Gefreiter am 7. Oktobei 1944, im 20. Lebensjahre, an der Ostfront, weit von der geliebten Heimat, den Heldentod fand Woifhart, Stainztal, Marburg-Drau. Kreuzdorf', am 29. Januar 1945. 851 In tiefer Trauer: Martin und Margarethe Tscholnik, Eltern; Katfil. Anna und Chrlstl-na. Schwestern: Jekob, Anton, Stefan, Johann und Franz. Brüder, u. alle übrigen Verwandten. In tiefstem Schmeiz geben wir die traurige Nachricht. daß unser lieber Sohn. Bruder und Onkel Jrsef $ale Gebirgsjäger am 8 Oktober 1944, im 21. Lebensjahre an der Ostfront gefallen ist. v 852 Straßgang bei Pragerhof, am 29. Januar 1945. In tiefer Trauer: Franz und Elisabeth Male, Eltern; Franz und Anson, Brüder; Maria und Mathitda, Schwestern; und alle übrigen Verwandten. Betlttt zu pachten gesucht. Zuschriften anter ..Mittlerer Besitz" an die Verwaltung des St. 0. 856-2 Haut mit Garten n. ganzer Einrichtung sowie Wirtschafts-werkzeog um 5000 RM z« verkaufen -Alois Motschnik — Altenmarkt 68. Post Windischgraz. _2t« Nähmaschine in gutem Zustand zu kaufen gesucht. An-geb. an Hans Mer-nig. Marburg-Dr. -Pettauerstraße l. _797-4 Portier- oder ähnliche Stelle sucht per Februat 62jäh-riger. 15% leer in-val.de (aus dem Weltkrieg). Alois Motschnik - Altenmarkt Nr. 68, Post Windischgraz. _27-5 Ökonom, Absolvent der Wein-, Obst- u. Acketbauschule, m. langiälc'iger Praxis in allen Zweigen d. Landwirtschaft, verheiratet. kinderlos und nüchtern, sucht Postei. Gefl. Angebote an den „Staj. Oosp." unter ..Ökonomie-Fachmann ". ___ 853-5 Winzertamilia mit drei Arbeitskränen wird sofort aufgenommen bei Voller, Leitersberg Nr. 59, Maiburg-Drau. 792 Instalatlons-Lehr-llng wird gesucht. Zustimmung d. Arbeitsamtes. Voizu-stellen bei Firma Grtschko. Richard-Wagner-Straße 10. ' _812-6 Meierleute oder tüchtiges Knecht sucht Anton Sul-kowsk1 in Trester-nitz 23. Post Garns bei Marburg-Drau. ' '___817-6 Gebe Wohnung mit Garten unn Feld. Stadtnähe, an Familie mit 3—4 Arbeitskräften. - Anzusagen: Schillerstraße 8-1.. rechts. Marburg-Dr 847-7 Schmerzerfül't geben wir die traurige Nachricht, daß unser lieber guter Sohn u. Bruder Josef Prewsrtschnik Kaufmannslehrling atr 20. lanuar 1945. im 16. Lebensjahre, auf tragische Weise uns für immer verlassen hat. Die Beerdigung f«nd am 23 Januar 1945 in Windischgraz statt. Zur gleichen Zeit danken wir allen. die ihn am letzten Wege in so großer Anzah begleitet haben. Insbesondere danken wir allen Kranz- und Blumeiispendern, allen seinen Mitarbeitern und Kameraden. 843 Windis-rt"--az. Wöllan. am 24 Januai 1945. In 'tiefer Trauer: Martin und .Maria Prewortschnlk, Eltern: Maria Prewcrtschnik, Schwcstei, i.nd alle übrigen Verwandten. Hund, groß, mit schwarzen SUeiien und abgehauenem Schweif, hän auf -den Namen „Tiger" — verlaufen. Sollte er irgendwo zugelaufen sein so soll man- ihn gegen gute g Belohnung zu ■KU Usclien. Nußdorf 40, Schleinitz bei Marburg-Dr., zurückführe]^_849-13 Tadell. Tlschscar- herd (zwei Zylinder) tausche gegen Batterieempfänger und ewernen Zimmerofen gegen Berklwaage. Johann Skofilsch — Landwirt, Post Haidin. Windischdorf b. PettatL_846-14 Tausche oder kaufe Schlitten, Viersitzer 3p Pferdegespann gegen Jandwimch. Ge'äte. — SchantI Alois. Willkomm 49 — Post: Wachsenberg;__841-14 Kaufe oder tausche Landauerwagen gegen laodwirtschatl. Geräte. Lorier Fer dinand. Echsenberg 19 Post: Jakobstal___ 840-14 Guten Grammophon mit LautsprecSer gebe für Fotoapoa- rat 6x9. Josef Rrainz. Kl.-Wmters-bach 84. Würz bei Marburg-Dr. 855-14