Izhaja vsako soboto zjulraj. Posamezna številka lir IS, na šestih straneh lire 20; zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina lir 800, polletna lir 420, trimesečna lir 220. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadstr. - tel. štev. uredništva 93-073, 93-806! tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu: Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeler lir 30 Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE i k ra DELO GLASILO KO*lLAISTlC:.\L PARTIJE S. T. O. Jutri, v nedeljo k. marca ob 8.30 se v PD "ŠKAMPERLE,, začne II. kongres ZKM STO, ki ga slovensko demokratično ljudstvo pozdravlja in mu želi veliko uspeha. OBNOVLJENA IZDAJA LETO III. ŠTEV. 115 T B S X SOBOTA, 3. »ŽABCA l»5i. CENA 15 LIR ilovsko mešetarjenje rodu tojko orskLpravne volitve se bližajo. 'to je opaziti na področju ifa-holo^nskih in slovenski!) šovini-onih strank ter skupin predeto tekanje z dobro znanimi lopin't'Vnimi triki, oglušujoče bob-elj iMe s starimi in že oguljeni-!’ a za to priliko na novo predanimi bobni, nrodajanje .—Jzabliene šare in novih ob-! J1*». Po skritih poteh in stezi-j = jtt se je začela slovenska in “^1'janska nacionalistična «ma-arada», ki ji poveljujejo pre 'oceanski strokovnjaki v upri-Tjanju volivnega trušča v «Vf'tmenju «atomske dvatisoč-incer1*6 kulture in demokracije)). :ester Demokristjani so že začeli Kon’ojo pesem. ljudstvo pa jih ,rašuje, kaj so napravili za idajalegove interese v dveh letin ts.Ofojega «kulturnega» upravlja-a naja. Pred ljudmi so začele svo-idaja uspoved» tudi ostale italijan-žž.Otc nacionalistične skupine, ki 'P Siahajo s staro krpo papirja z jncefle 20. marca 1948., v katero p. stihče ne verjame več. Indipen-tov'ntisti vseh vrst, vseh barv, enoritch gospodarjev in vseh «blatnih» časov so začeli tolči svo-eljah' hlapčevsko popevko; «Ame-5 'ka. Amerika, Amerika . ..», :dujd je prinesla obilico «blago-Dv 'n trgovini, našemu gospodarja št Vu na splošno. /niš« Med slovenskimi nacionalisti "vrfiSe ot,l'kujejo s svojim «ame-< sovjetski kreaturi» te n?posrednega sporazuma», ina mpf- tem so dokazali, da smo t,. ‘ Prav, ko smo jih obtoži- io arantanja. Dogodki v svetu ta j6 tak.° razv>,i. da je vojna i(ir>rešiu.lperialiste postala edina tl0vna bilka in da se je pred pojavilo vprašanje ri,.i5”3a ali smrti. Del te impe-ii,‘lsVcne rešilne bilke, naj bi Prev g0Slavija’ ki bi morala itirn sv°jega sedanjega faši- v p83 teinoga sprožiti klanje ežKU. vropi in tako izpolniti wa-irsKfo Stenska Pričakovanja. Za-“ Pa so titovci danes postavili breV .rašan-ie barantanja na jas--,r jt isi in odločnejši način. nit Titofašistj zahtevajo «samo-i ojnost» Trsta, ker je taka di-pr‘šla iz Beograda in ia4cai,Sh'n8tona in morda tudi iz 0?*jo »ne tržaške palače. Zahteva-r,wtiiihSamosto3noste> ker samo nVa "samostojnost» jim lah-;%o-arg0ca nadaljevanje an-prcstu "!,eriske okupacije v Tr-P tu ^ ?per,alistične pomoči Ti-i i(ne b v° ?’rsta in vključitve co-isli'Oni ’ori'djutiip6510111- Oni hočejo, da bi ijsKfkor hnftl*r3eli temu gesiu. ka- ieni(bi j*a).cej0 tudi imperialisti, da sV°:pende 1Jani verteli geslom indi-SlovenÌ^tov’ ker telijo, da bi 7, I!!!1 ,in 1‘aliiani ® v jugoslovansko državo. a Sredo tudi na volitve s Tudi v Italiji se je zgodilo, kar se je imelo zgoditi. Vojno-hujskaška, pogubna in blazna politika De Gasperija in njegove vlade je rodila odpor celo v demokristjanskih višjih krogih. Vsak razumen človek je sprevidel, da vodi sedanja politika De Gasperija v pogubo. Zato se je prvič v povojnem italijanskem parlamentarnem življenju zgodilo, da je De Gasperi doživel hud poraz, ki so mu ga prizadeli celo njegovi strankarski ljudje. V sredo je italijanska zbornica zavrnila Tognijev zloglasni zakon-ukrep, ki izroča nadzorstvo nad surovinami udruženju indu-strijcev. S 219 glasovi proti 214 je zbornica izrekla nezaupnico vladi, kljub temu, da je takoj potem demokristjanska večina zmagala ob nekem drugem vprašanju za 9 glasov. De Gasperi je izjavil, da bo moral razmišljati, ali je primerno otvoriti krizo. Do danes se še ne ve, kako se bodo razvili dogodki, Ta pekoči poraz izvira iz opozicije, ki se je pojavila v sami demokristjanski večini, ko je preteklo soboto 85 demokristjanskih poslancev izrazilo na neki demokristjanski seji nezaupnico sedanji vladni politiki, ki stremi za opolnomočjem v gospodarskih zadevah. Tudi v diskusiji o oborožitvi je prišlo do ostrih nasprotij v parlamentu, v katerem so demokratični poslanci popolnoma razkrinkali vladno pogu-bonosno politiko. Kot je že sklenjeno, bo šel De Gasperi v London, Istočasno bo v Londonu tudi titofašistič-ni «teoretik» Moša Pijade. V Londonu bi morala De Gasperi in Pijade skleniti zavezništvo za pospešitev vojnih priprav na Balkanu. V tem smislu je predstavnik Italije v atlantski oborožitveni komisiji izjavil, da bo dal na razpolago 600.000 vojakov, medtem ko mirovna pogodba določa, da Italija ne sme imeti preko 250.000 vojakov. Položaj De Gasperija je zelo resen. Vsa dežela zahteva spremembo sedanje politike, kar je izjavil tudi tov. Togliatti, ki se je v ponedeljek vrnil iz svojega bolovanja v Sovjetski zvezi. Prihod tov. Togliattija, pri- 'a^n4Sradanj0 okupacijo, „„ zir°nio n -d^re, na sedanje krate- pozabili na seda- nje 7“vi1"' 11,3 in H"aJo.snovnejših nacionalnih _f ^ okratičnih svoboščin. ?•> ' datujbi,Slovenci Pozabili na — : lifUmisiir pacijski režim so si res' Upravo* n3Ziv Za Voiaško "Uran -i0 Stoka imenuje a0 Slovenc y° OZNB- In da bi stavi ■ C* pozabili na vse to po->o '' oeu, 'la30 zahteve po «samostoj-i oi' jjr-, g0spodarskem, političnem Kultu jubljenega ljudskega voditelja, so italijanske množice sprejele z velikanskim navdušenjem. V njemu gleda vsa napredna Italija kot v voditelja, ki izraža nacionalne interese Italije in miru. Pléven padel PARIZ — Ze nekaj tednov se je Plevenova vlada nahajala v razburkanih vodah. V sredo je končno padla, ko je prejela nezaupnico pri glasovanju o novem volivnem zakonu. Vsi poskusi republiškega predsednika, da bi rešil Plevena, so se izjalovili, dvorila se je tako globoka kriza v francoskem političnem življenju, ki ga razjedajo notranja protislovja zaradi protiljudske politike dosedanjih reakcionarnih vlad. klofuto. Od točke do točke raz-galjuje sovjetski odgovor politično bedo sedanje angleške vlade, ki je prodala interese Velike Britanije finančnim mogotcem ZDA. Sovjetska nota najprej ugotavlja, da je V. B. prekršila 3. člen anglo-sovjet-skega pakta, ker je privolila k ustanovitvi Triconije, izvedla denarno reformo v Zahodni Nemčiji in priznala bonnsko vlado, kar je privedlo do razbitja Nemčije na dva dela; v Zahodni Nemčiji vodi angleška vlada politiko obnove fašizma Sovjetska vlada pravi nadalje, da vlada V. B. nima nobene pravice vmešavati se v notranje zadeve Romunije, Bolgarije in Madžarske. Prav tako se sovjetska vlada čudi, da se vlada V. B. poteguje za «nacionalne interese» Jugoslavije, ki jih nihče ne ogroža od zunaj, in še najmanj pa Sovjetska zveza. Nacionalne interese Jugoslavije ogrožajo sedanji njeni voditelji, ki skušajo podrediti te interese svojim angleškim in ameriškim gospodarjem. Prav tako — pravi odgovor — se sovjetski narodi zgražajo nad sedanjo politiko jugoslovanske vlade, ki je ustanovila v Jugoslaviji režim Francovega tipa in je organizirala zločinsko zaroto proti madžarski ljudski vladi. Sovjetska vlada prav tako obtožuje angleško vlado zaradi sabotaže avtrijske mirovne pogodbe. Angleška vlada sabotira pogodbo z Avstrijo, ker hoče skupno z ZDA in Francijo napraviti iz Avstrije vojno oporišče, kot se je to že .zgodilo, v pogledu Trsta in njegovega ozemlja. Odločno pribija, kdo je napadalec na Daljnem Vzhodu in kaj pomenja za Evropo Marshallov načrt. Kar se pa tiče oborožitve, sovjetska nota pravi, da je SZ demobilizirala po vojni 33 letnikov in njene oborožene sile so enake onim, ki jih je imela ob izbruhu II. svetovne vojne leta 1939, Vojaška zveza med Anglijo Francijo in ZDA pa je napadalnega značaja, kar dokazuje združitev vojske, ki šteje sedaj preko 5 milijonov vojakov, t. j. dvakrat toliko kot število vojakov v ZSSR. To vojsko pa še vedno pomnožujejo z novimi rekrutacijami. Ali more torej imeti ta vojska obrambni značaj in vojska SZ napadalni značaj? Da je politika Sovjetske zveze usmerjena k miru in njegovi ohranitvi, kot je pribil tov. Stalin v svojih izjavah, nam dokazuje tudi najnovejši ukrep sovjetske vlade o četr- bam; za 10 odst. mlečnim izdelkom in maščobam; 20 odst. pohištvu, hišnim potrebščinam, petroleju, bencini in vžigalicam; za 10 odst. radijskim aparatom, kolesom, motorjem; za 15 odst. uram, šivalnim strojem, štedilnikom na plin, oglje in elektriko, itd. itd. Na la način bodo sovjetski ljudje v 10 mesecih prihranili 34 milijard in pol rubljev, t. j. 8100 milijonov dolarjev, kar pomeni, da bo vsak sovjetski človek od dojenčka do starčka prihranil v desetih mesecih 27.950 lir. To so torej številke, ki dokazujejo, kako Sovjetska zve- tem znižanju cen. S prvim mar-1 za gradi za mir, ne pa za vojno, cem so se vse cene znižale od I k°t to delajo ZDA, v katerih 10 do 22 odst. Za 15 odst. so se znižale cene kruhu, moki, rižu so v teh zadnjih tednih poskočile cene najnujnejšim življe- testeninam. žitaricam, mesu, ri-; njskim potrebščinam za 25 odst. !l. kongres ZKM v znaku borbe za mir, svobodo in delo Kongres se začne jutri ob 8.30 v PD «Škamperle» Zueza komunistične mladine, ki dopolnjuje letos 30. let svojega življenja, ima jutri svoj drugi kongres. Bilo je to 30 let težkih borb slovenskih in italijanskih mladih ko munistov, ki so s svojim junaštvom zapisali slavne strani v borbi proti fašizmu, na bojnih poljanah Španije, v osvobodilni borbi in v povojnih letih vse do danes. Zvesta svojim tradicijam borbe v obrambo miru in za slo-vansko-italijansko bratstvo, je komunistična mladina skupno s tržašškimi mladimi delavci in dijaki od svojega prvega kongresa do danes prehodila dolgo pot. V teh 23 mesecih se je ZKM v teku raznih borb in neštetih pobud preustanovila in ojačila in danes predstavlja najmočnejšo mladinsko organizacijo, ki je med slovensko in italijansko mladino najbolj priljubljena. Delovanje mladih komunistov v teku upravniki Ghega in zažgali volitev, udidežba na velikem Sve- \ skupina ameriških lanskega leta, priprava telovadnih : r?c proti Sovjetski zvezi in deže-nastopov za 1. maj, veliki uspehi : lam ljudske demokracije. Zloglas-rneseca tiska, 13 tisoč podpisov | ne pozivnice z obvestilom o vpo-proti atomski bombi, borba proti \ klicu, ki se delijo v Italijanski titofašizniu v coni A in B, izdaja \ republiki, so dospele tudi do Tr-lista «Gioventù» in priloge «Mia- j sta; Tito izjavlja, da je vedno pri-dinski prapor» za slovensko mia-\ pravljen braniti Jugoslavijo pred dino, podpora zborovanju delov- domnevnim «napadom» socialistične mladine, to so glavne posčai>-1’nfr dežel; Trst je vedno bolj pre-ke pozitivne bilance, ki jo bodo [tvarja v kolonijo anglo-ameriške- mladi komunisti prinesli na spoj sa imperializma, ki hoče spreme-drugi kongres. ! niti naše mesto v vojno luko beo- Na tem kongresu bodo mladinci I Sofijske fašistične klike, ki ima in mladinke vseh kategorij razpravljali o problemih, ki najbolj zanimajo vso mladino. Borba za obrambo miru bo v središču vsega delovanja kongresa, ker je to največja težnja mladine vsega sveta. Medtem ko so še vedno odprte rane pretekle vojne in je še vedno živ spomin na drage svojce, ki so umrli v strelskih jarkih ali poginili pod ruševinami, na žrtve, ki so jih nacifašisti obesili v ul. Rižarni, se prekupčeval- tevnem mladinskem festivalu | cev s topovi, ki hlepi za baje-v Budimpešti, doprinos k zmagi \ slovnimi dobički, pripravlja s po-velike splošne stavke v februarju \ močjo svojih hlapcev na novo voj- KAKO SI FAŠISTI PREDSTA VLJAJO OBRAMBO ■■NEODVISNOSTI,, JUGOSLA VIJE Gi*ški in Titovi fašisti nameravajo v kratkem napasti Albanijo Moša Pijade se bo v Londonu sestal z De Gasperijem in Sforzo - Tito pošilja nove divizije in bombnike na albansko mejo - Ameriški načrt za «vstajo» v Albaniji Za Djilasom namerava ta mesec oditi v Anglijo tudi titojaši-stični prvak Moša Pijade v spremstvu večje skupine «narodnih» poslancev. Njihov obisk bo prav v času, ko se bosta v Londonu nahajala tudi De Gasperi in Sforza. Vsi politični krogi vidijo v tej «slučajni» istočasnosti obiskov predstavnikov dveh držav jasen namen, da pride do važnih razgovorov ali morda tudi že dogovorov glede tržaškega vprašanja. Sedanji molk in pokrivanje vprašanja Trsta s strani demokristjanov, kakor tudi sprememba titovske politične linije o vprašanju Trsta dasta slutiti, da bo italijanska vlada odnehala od svojih dosedanjih zahtev po Trstu Titu na ljubo in ameriškim imperialistom v korist. To se je zdelo ameriškim imperialistom nujno potrebno zaradi namerava- gada severnih Epircev ter albanski emigranti v Grčiji. Najprej nameravajo vreči v Albanijo več tisoč špijonou in diverzantov, ki ne zaostritve položaja na Balkanu, naj bi v Albaniji uprizorili «vsta- Vedno bolj jasno se namreč odražajo konkretne priprave za napad na LR Albanijo, ki ga nameravajo sprožiti Jugoslavija, Grčija in Italija po vsej verjetnosti v bližnji bodočnosti. Tako javlja radio «Svobodna Grčija», da so iz grških generalštabnih krogov prišle zanesljive informacije, da je vojaška klika v Grčiji s pomočjo ameriškega generala Jenkinsa izdelala načrt, da v marcu ali aprilu izvede napad na Albanijo. Za to ekspedicijo se že vežbata dve diviziji, ena bri- ZAKLJUČKI ZASEDANJA GLAVNEGA SVETA PARTIZANOV MIRU “Zahtevamo sklenitev pakta miru med pelimi velesilami,, Zasedanje Glavnega sveta partizanov miru, ki je bilo od 21. do 26. februarja v Berlinu, je po zaključku diskusij odobrilo mnogo važnih resolucij in pozivov, katerih namen je, da se utrdi mir v svetu in še posebno v predelih, kjer je najbolj ogrožen. Nedvomno najvažnejši je poziv, ki ga bo Glavni svet partizanov miru predložil vsem narodom v podpis, kakor je to napravil s stockholmskim pozivom proti atomski bombi. Prinašamo njegovo celotno besedilo: «Da bi zadostili željam milijonov ljudi vsega sveta ne glede na njihova mnenja o vzrokih, ki povzročajo nevarnost svetovne vojne; da bi bii zagotovljen mir in ohranjena oednarodna varnost, zahtevamo sklenitev pakta miru med petimi velesilami, Združenimi državami Amerike, Sovjetsko zvezo, Ljudsko republiko Kitajsko, Veliko Britanijo in Francijo. Mi bomo smatrali, da ima vlada katerekoli velesile, ki bi odklonila srečanje v ta namen, napadalne načrte. Obračamo se na vse miroljubne narode, da podprejo zahtevo po paktu miru, h kateremu morejo pristopiti vse države. Mi podpisujemo ta poziv in vabimo vse može in vse žene, ki so dobre volje, vse organizacije ki teže za utrditvijo miru, da ga podpišejo». Poleg tega poziva je Glavni svet izglasoval resolucijo glede Organizacije združenih narodov, o kateri ugotavlja, da je dovolila sistematično razru šenje Koreje pod svojim imenom. Dalje ugotavlja ta resolucija, da bo odšla na OZN delegacija, sestavljena iz predstavnikov 13 držav, ki naj zahteva od te najvišje mednarodne ustanove, da se povrne k svojim prvotnim nalogam, določenim v ustanovni listini. Zelo važne so tudi vse ostale resolucije in sicer: 1) za mirno rešitev nemškega vprašanja, 2) proti krivični obsodbi Kitajske kot napadalke proti Koreji, '3) za miroljubno rešitev japonskega vprašanja, 4) za mirno rešitev korejskega spora, 5) za pravico kolonialnih in odvisnih narodov, da si sami izberejo obliko svoje državne ureditve, 6) resolucija o vprašanju razširitve Svetovnega gibanja partizanov miru. V resoluciji glede nemškega vprašanja Glavni svet PM poziva vse države, ki se čutijo najbolj . neposredno ogrožene, naj se pridružijo v silovit protest, s katerim bodo milijoni TRŽAŠKE ŽENE SE PRIPRAVLJAJO NA PRAZNOVANJE SVOJEGA DNEVA seK' urnem življenju» Trsta, _______—^ b štovan .neuresn'eij'V0 brez spo-'lieri 3 mirovne pogodbe, Vseh 0van'la guvernerja, umika hll Con °kupacijskih čet iz obeh šani °ni Postavljajo tudi vpra-e siA6 izv°btve prefekta in con-v ga sveta, da bi tako oveko-, i}1 Trj* ! sedanji položaj in da bi ne" kan Can* prlznali Anglo-Ameri-oVi si jp?. kot ""radnike OZN», kot M da s 1'*°’ da bi Korejci verjeli, 11113 sile; 3 Aroerikanci «pravi» no- C1 «svobode». Nit* Vu, *z mezincem ne napadajo bJajo n z mezincem ne ometete 'NA morajo okupacijske bJihovem- -Z?kaj? Ker ie to v 14 Vojne m lnteresu, v interesu ■ v interesu Tita in njego- 8. marec, mednarodni dan žena, največji praznik vseh demokratičnih žena sveta,, se vedno bolj uveljavlja. Na ta dan, se vedno večje množice žena čutijo čvrsto povezane med seboj v obrambi svojih pravic, družin in otrok ter miru. Vsako leto se ta praznik svečano proslavlja po vsem svetu, Tudi pri nas se je ta praznik že globoko ukoreninil v srca vseh demokratičnih žena, širi svoj sloves med vedno širše ženske množice, ki vedno bolj spoznavajo kako važna je njihova vloga pri razvoju človeštva, v borbi za demokratične svoboščine in mir. Letos so priprave za proslavo 8. marca po Tržaškem ozemlju posebno žive. V vseh sekcijah, vaseh in celo po tovarnah so bili ustanovljeni odbori za proslavo 8. marca, ki ob podpori ostalih žena skrbno pripravljajo proslave. Proslave se bodo vršile v duhu borbe za mir, mednarodne solidarnosti in posebno pa solidarnosti s tukajšnjim prebivalstvom, z bolniki, onemoglimi starčki in z vsemi, ki jim je potrebna beseda vzpodbude in tolažbe. Tako se žene Pončane in Magdalene pripravljajo, da bodo skupno obiskale bolnike v bolnišnici Marije Magdalene, jim prinesle izraze svoje solidarno-si, jih obdarile in podarile mimozo, simbol praznika žena. Žene iz Kolonje se pripravljajo na obisk v ubožnici v ul. Cologna, kjer živi 120 starčkov v namenu, da prinesejo na ta dan nekoliko veselja in vedrine v njihovo enolično življenje. Tudi v Camporah so žene sklenile, da obiščejo bolnišnico v Miljah, a žene Nabrežine in Sv. Križa bodo tudi obiskale bolnike svojega okraja. Važne so tudi razne druge pobude, kot je na primer pobuda žena z Grete, ki hočejo za ta dan ojačiti akcijo za zgraditev osnovne šole in otroškega vrtca v okraju. To vprašanje čutijo vsi prebivalci Grete, posebno pa matere. V to svrho so usta novili širok odbor, ki je že začel akcijo in nabral nekaj podpisov. Sedaj pa bodo žene, v čast 8. marcu, pospešile to akcijo in obiskale prav vsako hišo, tako da bodo vsi prebivalci podpisali to upravičeno zahtevo. V Skednju so žene na svojem sestanku sprejele hvalevreden sklep, da bodo ob priliki 8. marca začele akcijo, da bi se prostori rikreatorija, v katerih živijo brezdomci, ki so svoja stanovanja izgubili pri bombardiranjih zadnje vojne, spet prilagodili za otroški vrtec in bi se brezdomcem dalo primerna stanovanja. Ta pobuda je zelo važna,, če upoštevamo, kako malo vrtcev imajo na razpolago naši otroci in da se prav škedenjski otroci stiskajo v dveh tesnih sobah osnovne šole, medtem ko bi v rikreatori- ijudi vsilili svojim vladam v teku tega leta sklenitev miru z Nemčijo, enotno, miroljubno in demilitarizirano, kar bo predstavljalo po sklenitvi mednarodnega dogovora najtrdnejše jamstvo za mir v Evropi. V resoluciji glede japonskega vprašanja prav tako poziva Glavni svet vse miroljubne ljudi Azije in Pacifika, naj zahtevajo sklicanje konference miru, ki naj odstrani nevarnost ponovnega japonskega napada. V resoluciji glede Koreje poziva vse tuje čete, naj zapuste Korejo ter prepuste domačemu ljudstvu, da samo reši vsa notranja vprašanja. V resoluciji glede razširitve Svetovnega gibanja partizanov miru se Glavni svet obvezuje, da bo nadaljeval s pregovori z ostalimi organizacijami in gibanji v svetu, da bi tako dosegel sporazum in skupno akcijo. Dalje hoče poslati vsej sprejete resolucije raznim cerkvam s pozivom, da jih s svoje strani podpro. Izvršni odbor je končno sporočil, da je predsednik Joliot Curie poslal vodstvom cerkva pismo, v katerem sporoča o sklepih drugega Svetovnega kongresa partizanov miru. Na to pismo je dobil mnogo odgovorov, med hjimi od državnega tajništva Svete stolice. V tem odgovoru piše mons. Montini, da je papež Pij XII. pazljivo pismo. jo» proti sedanji ljudski vladi Enverja Hodže ter poklicali «pomoč» tuje čete. Po ameriških navodilih naj bi začeli istočasne akcije tudi tito-fašisti in italijanska vojska. Albanski list «Skanteja» je objavil nad vse banimive podatke o pospešenih pripravah Titove klike za vojaško pustolovščino proti Albanski ljudski republiki. V zadnjem času ,— piše ta list — se vrši skrajno sumljivo razmeščanje jugoslovanske vojske v obmejni coni proti Albaniji. Iz Trebinja je bila poslana na mejo ena pešadijska divizija, ki je zasedla položaje okrog Skadrskega jezera, Podgorice, Plav in Gusi-nja. Štab divizije je blizu Da-nilovgrada. En planinski polk pa v Maslinah. Devetnajsti diviziji, ki je bila prej r Kninu, je dodan 6. polk z nalogo, da operira ob albansko-črnogorski meji. Druga divizija s štabom v Prištini je prav tako razporejena ob albanski meji. Nekateri odredi te divizije se nahajajo v Djakovici, drugi pa v obmejni vasi Cafa-Morino. Tankovske edinice v Skoplju so ojačene s tankovsko brigado iz Siska. A tudi druge edinice so zavzele položaje ob albanski meji. Istočasno so bile premeščene tudi razne letalske edinice. 113. polk lovcev je bil premeščen v Skoplje. Na letališče Kapino polje pri Nikšiču je prispela eskadrild bombnikov, druga eskadrila bombnikov se je spustila na letališče Cemovsko polje. V istem času z vso naglico širijo in grade letali- nalogo povzročiti na Balkanu drugo Korejo. Trenutek je torej zelo resen in mir je resno ogrožen. Da je današnja situacija resnično taka, nam zgovorno dokazuje izjava tov. Stalina dopisniku «Pravde», iz katere jasno izhaja, da bo vojna postala neizogibna, ie se narodi ne bodo borili proti onim, ki jo aktivno pripravljajo. Zato bo iz kongresa komunistične mladine izšla soglasna obsodba vojne in izraz odločne volje boriti se za obrambo miru, največjo dobrino vsega človeštva. Kongres bo razpravljal o brezposelni mladini, o mladini, ki je zaposlene, a ne prejema zadostnega plačila, o oni, ki je izgubila zaupanje v življenje in propada I na poti zločinstva in prostitucije, c mladini, ki je zaradi pomanjka-I nja sredstev prisiljena prekiniti | študije ali mora po dovršenih študijah vstopiti v policijo ali ostati na cesti, namesto da bi našla primerno zaposlitev. Mladi komunisti bodo znali pokazati pot rešitve problemov vseh teh slojev mladine. Kongres bo razpravljal tudi o vprašanjih športa, kulture in prosvete ter razvedrila, ki zanimajo tisoče mladincev in bo tudi za te poiskal primerno rešitev. Kongres bo dvignil zastavo obrambe po imperialistih in titovcih teptanih narodnostnih pravic Slovencev v coni A in Italijanov v coni B in borbe proti fašistom, titovcem, klerikalcem, zagrizenim sovražni- se bo vojskovala če bo v nevarnosti njena «neodvisnost». Tudi Tito je dal dopisniku angleške agencije «Reuter» daljšo izjavo, v kateri je poudaril med drugim, da bo njegova vlada sprejela sarancije ^om prj^jgaj0 vtjan0Sf na\in vojaško pomoč od zahodnih ve- , vusodo potrpežljivost in vcep-lesil, če bi bila ogrožena njihova ]jaj0 narodnostno mrinjo. «jLeodvisnost». Skupščina jé sprejela predlog novega kazenskega zakonika, ki poostruje borbo Titove klike proti vsem oblikam odpora delav-ških množic, zlasti proti vsem vrstam sabotaže. TRST — Ob njegovi vrnitvi je Izvršni komite KP STO poslal tov. Togliattiju pozdravno brzojavko. V KOREJI Zato bo kongres komunistične mladine dogodek, ,ki bo posebne važnosti za vso tržaško mladino. Mladina želi, da preneha beda in krivica, hoče mir, delo in blagostanje za vse. In prav zato mora ta mladina spoznati ideale, ki navdihujejo mlade komuniste in se prepričati, da se je svet spre* menil in da se bo z našim delom in borbo vedno bolj spreminjal. Treba je odstraniti svet, kjer ukazujejo bogataši in ustvariti novena, kjer bodo ukazovali tisti, ki \ največ delajo in se borijo. Ustva-1 '7 S7 moramo bodočnost in svo- 1 ; b0Cf0 ter imeti zaupanje v trajen JI nrt 'i mir' mladinci imamo svojo Ulw* IW i m0Q^ svoje navdušenje in voljo, ki mora izpremeniti svet in ga napraviti lepšega. Toda, da bi mogli v tej veliki bitki zmagat, je potrebno, da se vsi mladinci združijo. Vzgled in pridobitve sovjetske in kitajske mladine ter one v deželah ljudske demokracije, nnm morajó' nuditi vzpodbudo in zaupanje. Mladina teh dežel ima pred seboj srečno bodočnost o delu in blagostanju. na morju V Koreji se nadaljujejo o-brambne bitke korejske ljudske vojske proti interventistom, ki Skušajo na vsak način prodreti na področju Hoengsonga. Ze nekaj dni traja imperialistična ofenziva na 40 kilometrski fronti, toda ljudska obramba je zelo srdita in se okupatorji p.erivajo dalje le za kak kilometer z velikanskimi izgu-; Da sj (udi mj priborimp takšn0 bami. \ sredo je utrpela zelo j življenje se moramo združiti in visoke izgube prva ameriška tariti divizija mornariških strelcev, | Ko„'eres bo vjsoko d„,gniI za_ ki je prejela nalog naj Prodre js(a[)o ,iODanskoAtalijanskega brat. na področju Hoengsonga. Kljub : ^ fn mednarodne soUdarnostt vsem naporom pa je zavzela c !p02[)a! &o vso (ržflJk0 mlndino nai 180 metrov visok grič. Poročilo korejske ljudske vojske omenja, da so bili odbiti vsi so- šča v bližini albanske meje. med j vražnikovi poskusi za ostvari-drugimi v Radovči, Breznu in Be- ; |ev oporišča na severnem bre-rani. Stopnjuje pa se prav v zad- \ gU Han. Prav tako ome- nja, da je korejska ljudska se združi v borbi za nov svet miru, svobode in dela, za svet socializma. DAVIDE PESCATORI šistov proti albanski narodni manjšini v obmejnem pasu. Da bi prikril vse te priprave, je dal na zasedanju «skupščine» Kardelj daljšo izjavo o zunanji politiki, v kateri je zopet skušal prati svojo vlado, češ da nima napadalnih namenov in da se ne bo vezala v nobene bloke, da pa , Indijska konferenca mornarica potopila od 2a. ju- i ‘ nija do 22. februarja naslednje | partizanov miru sovražnikove ladje: 2 križar- DELHI V kratkem bo v ki, 11 rušilcev, 5 ribolovnic. 4 Delhiju druga vseindijska kon-patrolske ladje, 17 izkrcevakiih I ferenca partizanov miru. Po ladij, 6 tovornih ladij in 5 la- i vsej Indiji so v teku velike dij drugega tipa. Prav tako je i priprave. Indijsko ljudstvo bo težko poškodila 3 križarke, 13;na tej konferenci izpovedalo rušilcev in 3 ribolovnice. | svojo miroljubno voljo. ju imeli na razpolago prostoren vrt in zračne sobane, ki odgovarjajo vsem higienskim predpisom. Nešteto drugih pobud pripravljajo naše žene in, če bi hoteli vse našteti, nam ne °>| prebral predsednikovo zadostovalo prostora. Omenili j r)aije pravi ta odgovor, da bomo samo, da se tudi tovarni-1 cer-Kev n; nikdar izvajala vojne ške delavke vneto PriP^av'iai° j pr0pagan(3e ip obžaluje obtožna 8. marec in v raznih tovar- ' nah so sarne ustanovile svoj odbor,, dostojno proslavo tega medna be, da Vatikan podpira politi-, .,.,ko imperialističnih skupin. Pi- ki ima nalogo ^pripraviti | srno zakijučuje z željo, da bi vlade in narodi vodili politiko miru. rodnega ženskega praznika. Tudi medsebojni obiski so na dnevnem redu, tako po tovarnah kot po vaseh in pozdravna pisma bodo 8. marca povezala vse ozemlje in ves svet v eno samo veliko družino. Seveda bodo pri proslavah 8. marca kot vedno sodelovala prosvetna društva in otroci, ki bodo na ta dan podarili svojim mamicam mimozo. V vseh društvih in sedežih se bodo zbrale žene na prireditvah ali zabavnih večerih, Končno so bile na zasedanju sprejefe tudi številne resolucije glede priprav raznih mednarodnih konferenc. Tako j.e Nova “linija,, akrobatov Titovi nameščenci so se v ne-\Stvo se je že navadilo na te nji-\ fašističnega manevra je prozoren, deljo zopet sestali na svoj obi-\hove akrobacije ter se samo $e|Kot najbednejši hlapci ameriških čajni sestanek, ki so ga to pot na-zvali «zasedanje Osvobodilne fronte» f da bi na njem sprejeli najnovejše direktive iz Krajgherjeve pisarne. Bližajo se namreč volitve in zanje je Treba novih «šla-gerjev», na katere upajo ujeti vsaj toliko naivnih kalinov, da bi vsaj mogli vložiti svojo listo; kajti na glasove ali celo na sedeže v občinskih svetih že davno več ne računajo. Toda volitev se na ameriški ukaz morajo udeležiti, da bodo demokratom vsaj «štrene mešali». Uraden govor je čital titofašist Stoka ki si je v zadnjih časih delal v Trstu reklamo, češ da ni v «milosti» pri Titu in njegovih podrepnikih na STO, ki pa je — kot izhaja iz «poročila» — naj poslušne j-ši zagovornik najbolj nemogočih bilo sklenjeno, da bo v eni j političnih akrobacij jugoslovan-od držav zahodne Evrope med- : -kega dučeja in njegovega fede-narodna konferenca pisateljev | rato Babiča. in novinarjev, v Moskvi pa bo : Prav njega je doletela čast, da v bližnjih mesecih gospodar-; je uradno oznanil neobstoječim ska konferenca, na katero bodo j množicam najmanj šesto spre-povabljeni gospodarstveniki, j membo politične «Unije» v vpra-industrijci, trgovci in sindika-j šanju pripadnosti Trsta in Ozem-listi vshe držav sveta. | Ha od leta 1948. dalje. Naše Ijud- posmeje, češ tudi ta ne bo držala i vojnih hujskačev skušajo prlkaza-dolgo. Tako Stokovo poročilo, ka- (i samim sebi — drugim itak ne kor tudi neizbežna resolucija go- j morejo — da je ahglo-ameriška varita, da se morajo titojašisti po | okupacija najprimernejša oblika izjalovljeni sramotni kupčiji za j «samostojnosti» Trsta. V tem okvi-Trst, ki ga De Gasperi pod priti- j ru gre tudi vsa njihova borba za skom ameriških imperialistov ni hotel «kupiti» od Tita, zopet začeli boriti za «samostojnost Trsta». Seveda je ta samostojnost le prazna beseda in nesramno varanje javnega mnenja. Kajti ne z \ eno besedo ne omeni, naj tuje o-kupacijske sile zapuste to Ozemlje, nasprotno iz vsega izhaja, da je nadaljevanje tuje okupacije bistvena točka titofašističnega pro- «samoupravo» slovenske šole, ki naj bi prišla še bolj izven zakona in pod edino kontrolo okupacijskih oblasti. Toda ti vojnohujskaški podrepniki si zaman prizadevajo, da bi o teh teorijah prepričali kogar koli, ki si želi miru in resnične neodvisnosti našega Ozemlja, združenega, brez tujih okupacijskih čet: saj itak vedo, da ne bo preteklo leto, pa bodo zopet me- grama njegove «samostojnosti». n>aU «»"»<»>■ Vsi po5"’nf Trža^-... . , ,. ni ne glede na narodnost in poltro je med drugim razvidno (udii , -, Učno prepričanje danes le predo- iz tega, da zahtevajo, naj se namesto dosedanjega conskega sveta in predsednika da Trstu «drug, voljen organ najvišje civilne o-blasti». Seveda niti besede tudi o združitvi obeh con ter o uvelja- bro vedo, da tuja okupacija približuje našemu Ozemlju nevarnost nove vojne in njegovega pogina. Zato zahtevajo in bodo zahtevali, na tuje čete odidejo, naj se združita obe coni, noj se po prihodu gu- vitvi določb mirovne pogodbe. vzpostavi demokratična Guvernerja pa že vnaprej odkla-, vlada in parlament in naj bo STO njajo, češ da bo dal Trst Italiji. I proglašeno za nevtralno, nevtrali-Namen tega najnovejšega tito- ‘ zirano in odprto ozemlje. 1 "Nobena država ne more razviti v celoti civilne industrije in istočasno večati oborožene sile,, Vsi napori ZSSR so namenjeni mirni graditv Strahovita razdejanja so zapustili v obširnih predelih Sovjetske zveze nacistični napadalci. Deset tisoči državnih gospodarskih podjetij, sto tisoči kolhozov so bili v štirih letih •nacističnega divjanja uničeni. Porušenih je bilo milijone stanovanj, ogromna večina strojev ter industrijskih naprav je bilo uničenih, velika mesta kot so Stalingrad, Kijev, Harkov, Odesa i. dr. so bila sesuta v prah poleg stotin manjših mest, tisočev trgov in stotisočev vasi. Toda sovjetski ljudje kljub najstrašnejšemu razdejanju, kar jih pomni zgodovina, niso S prvo atomsko bombo so Američani ubili 68.000 prebivalcev Hirošime. Sovjetski ljudje pa so svojo prvo atomsko bombo uporabili za razstrelitev gore pri gradnji Sibirskega morja. ob- obupali, temveč so začeli navijati svojo domovino. Pred petimi leti, 9. februarja 1948., je tovariš Stalin v svojem zgodovinskem govoru napovedal velikanski načrt za obnovo in dvig sovjetskega gospodarstva, ki naj ustvari pogoje za zgraditev komunizma. Prvi povojni petletni načrt je predvidel, da mora industrijska in poljedelska proizvodnja do leta 1950. prekoračiti za 48 odst. ono iz 1. 1940., to je zadnjega mirnega leta pred vojno. Sovjetski ljudje niso tega cilja !e dosegli, temveč daleč prekoračili. ze v zadnjem trimesečju 1949., četrtega leta petletke, je povprečna mesečna proizvodnja za 53 odst. presegla proizvodnjo iz leta 1940. Koncem petletke, to je decembra 1950., pa je bila celotna industrijska m poljedelska proizvodnja za 72 odstotkov večja od najvišje predvome proizvodnje. S tem so sovjetski ljudje držali svojo obljubo ter dopolnili petletko v štirih letih, obenem pa so v petem letu še nadalje dvignili proizvodnjo m s tem blagosta-n'e sovjetskega ljudstva. Največji porast zaznamuje sovjetska industrija. V letih po zadnji vojni je bilo obnovljenih ali pa na novo zgrajenih 6000 velikih državnih industrijskih podjetij. Milijoni novih delavcev dobi vsako leto zaposlitev v industriji. Po planu naj bi koncem leta 1950. doseglo število zaposlenih delavcev in u-radnikov število 33 in pol milijona oseb. Toda že koncem leta 1949. jih je bilo 35.880.000, decembra 1950. pa 39.2000.000. V tej številki pa niso všteti kol- je hozniki — kmetje, katerih tudi na desetine milijonov. Proizvodna zmogljivost sovjetske industrije se je v primeri z letom 1940. dvignila koncem povojne petletke za 40 odstotkov. Poleg izgradnje novih tovarn in ponovne prenovitve starih ter povečanja delovne sile je k temu pripomogla visoka stopnja mehanizacije, ki je v precejšnji meri nadomestila človeško delovno moč. Sovjetska zveza je edina država, kjer je vse delo v rudnikih od izkopa rude pa do njenega čiščenja stoodstotno mehanizirano , to je, da vse delo opravljajo stroji,, ki jih upravljajo rudarji. Na ta način je rudarsko delo, ki v kapitalističnih državah velja za najtežje, silovito olajšano in pospešeno. Prav tako je popolnoma mehanizirano pridobivanje nafte,, polnjenje visokih peči, taljenje kovin ter druga težka in zdravju škodljiva dela. Sovjetski delavci ter inženirji odkrivajo in uvajajo v industrijo vedno nove stroje in postopke, da bi povečali in o-lajšali proizvodnjo. Samo v lanskem letu so sovjetske tovarne napravile načrt in začele izdelovati 400 strojev novega tipa. V sovjetski industriji ima posebno važno mesto električna energija, pri proizvodnji katere zavzema ZSSR eno prvih mest na svetu že'danes pred zgraditvijo novih velikanskih hidrocentral na Dnjepru, Arnu-Darji, Jeniseju in drugih rekah, zlasti pa še na Volgi pri Stalingradu in Kujbiševu, ki bosta največji centrali na svetu sploh. Že leta 1936. je bila Sovjetska zveza daleč pred kapi-talističnimi državami v elektrifikaciji proizvodnih postopkov v industriji, saj je dosegala 81,6 odst. proti 76,5 v ZDA, 71,3 v Nemčiji, 60 odst. v Angliji itd. Danes pa je ta odstotek v SZ še mnogo višji. Da si vsaj nekoliko moremo predstavljati velikansko proizvodno silo sovjetske industrije, naj navedemo le nekaj podatkov. V primeri z letom 1946. (merilo: 100) se je dvignila proizvodnja petroleja na 178, električne sile 179, jekla 193, železa 198, kamionov 306, električnih motorjev 387 in traktorjev na 803, to je več kot osemkrat toliko kot začetkom petletke. Proizvodnja strojev se je od leta 1940. več kot podvojila. Tako more izdelati sovjetska industrija letno nàd 200.000 železniških vagonov, 4000 lokomotiv, 800.000 elektromotorjev, 95.000 kovinskih stružnic itd. V letih 1946-1950 je bilo izdelanih nad 510.000 traktorjev, nad 100.000 kombajnov (poljedelski stroji, ki žanjejo in mlatijo obe- nem), polovico od teh na mo- torski pogon, ter več milijonov drugih poljedelskih strojev (plugov, bran, sejalnic itd.). Najnaprednejše kmeHjsfvo Velikanski napredek v proizvodnji strojev je silovito vplival tudi na modernizacijo poljedelstva. Sovjetska oblast po. laga največjo važnost na mehanizacijo . obdelovanja zemlje. Samo v letu 1950. je dobilo sovjetsko poljedelstvo 180.000 traktorjev, 46.000 kombajnov, 23.000 od teh na motorni pogon 82.000 kamionov in nad 1 milijon 700.000 drugih poljedelskih strojev. V kolhozih so lani obdelali več kot 90 odst. vse zem-Ije s pomočjo traktorjev. Tudi žetev in mlačva sta bili oprav- ljeni večinoma s kombajni. Nešteto poljedelskih znanstvenih institutov po vsej državi vzgaja nove vrste žit in drugih rastlin, ki jih nato kolhozi in sovhozi pridelujejo v širokem obsegu. Posebno pažnjo posvečajo zlasti umetnim gnojilom, ki so postala bistveni dej sovjetske poljedelske proizvodnje. Tudi v živinoreji uvajajo vedno nove, boljše pasme, katere goje posebni znanstveni instituti. Melioracijska dela pridobivajo vedno nove zemlje, ki jo iz močvirij ali puščav spreminjajo v njive, travnike in nasade, Samo v ianskem letu se je površina plodne zemlje povečala za 6 in pol milijonov hektarjev (to je dvakratna površina Hoiandske). Temu primerno narašča tudi letni pridelek. V letu 1950,. je bil dosežen rekorden pridelek pšenice 1250 milijonov kvinta-lov, bombaža 37,5 milijonov kvintalov (6,5 milijonov q več kot po planu); sladkorne pese so pridelali 12 milijonov q več kot predlanskim. V enem letu je naraslo tudi število živine v kolhozih in sicer goveje za 10 odst. (krave za 20 odst.), prašičev za 28 odst., konj za 15 nine za 44 odstotkov. Lani je bilo v Sovjetski zvezi nad 57 milijonov goved, 24 milijonov prašičev, 13.7 milijonov konj, 99 milijonov drobnice. Še vse večji napredek pa bodo sovjetskemu gospodarstvu prinesla velikanska dela, s katerimi hočejo sovjetski ljudje preobraziti naravo. Ta titanska dela nimajo nobene primere v človeški zgodovini, ne po svoji zamisli, tem manj po svojem obsegu. Niso to nobene utopije ali načrti daljnje bodočnosti, temveč so vsa dela že v teku ter bodo dokončana v dveh do sedmih letih. Najbolj fantastičen izleda načrt zajezitve dven največ-jih sibirskih rek Oba in Jeni- seja. Za velikanskimi jezovi, s katerimi bodo pregradili obe dolini rek, bo nastalo ogromno jezero — Sibirsko morje — ki bo veliko skoro kot Kaspiško morje. Tok obeh rek bodo iz tega morja obrnili proti jugozahodu v Aralsko morje po 900 km dolgem in 20 m globokem kanalu, po katerem bodo mogle pluti tudi največje ladje. Drug ploven kanal bo vezal Jenisej-sko umetno jezero z Obovim, Na obeh Jezovih in na kanalih bodo izkoristili vodno silo za štiri velikanske hidrocentrale, ki bodo dajale mnogo milijard kilovatnih ur električne energije letno. Nastanek ogromnega morja bo vplival v vsem tem predelu Sibirije tudi na podnebje, ki bo postalo mnogo milejše, ter bo tako mogoče pridobiti mnogo nove zemlje za poljedelsko proizvodnjo. Vsa ta ogromna količina vode do nato izpeljana po 1.100 km dolgem plovnem kanalu skozi pustinjo Kara Kum v Ka-piško morje. Tudi ob tem kanalu bodo postavili tri velike hidrocentrale. Največjega pomena pa bo ta kanal za namakanje velikanskih predelov Turkmenije in zlasti še puščave Kara Kuma. Od glavnega kanala bo izpeljan, cel sistem namakalnih prekopov, ki bodo dosedanjo pustinjo spremenili v vrtove, nasade, travnike in pašnike. S tem bodo prido- bili 8.3 milijone ha plodne zemlje (kot cela Avstrija), od tega nad 1 milijon za bombažne nasade. Zgradili bodo dalje celo vrsto drugih plovnih kanalov, med njimi enega pri Stalingradu, ki bo vezal Volgo z Donom. Moskva je že danes povezana po kanalu z Volgo, od koder bodo izpeljali p lovne prekope na Baltiško in Severno ledeno morje; sovjetsko prestolnico pa nameravajo zvezati tudi z Dnjeprom. Na ta način bo Moskva zvezana po vodni poti s petimi morji: Kaspiško, Azov-sko, Črno, Baltiško in Severno ledeno morje; poleg tega boš z ladjo mogel priti tudi v Aralsko in Sibirsko morje. Nad vse važna je za razvoj sovjetske industrije gradnja cele vrste velikanskih hidro- central. Največji od teh bosta na Volgi pri Kujbiševu in pri Stalingradu, ki bosta največji električni centrali na svetu; saj bosta proizvajali skupno 22 milijard kilovatnih ur letno. Moč teh dveh hidrocentral, ki bosta po načrtu dograjeni v 6 letih, bo večja ko moč 30 velikih hi-drocentrai, zgrajenih v ZDA v nekaj desetletjih, in njuna energija bo presegaia celokupno proizvodnjo hidrocentral vse Italije, Poleg teh dveh vele-central bodo zgradili še celo vrsto drugih, med njimi že omenjene v Sibiriji in v Turkmeniji, dalje na Dnjepru pri Kahovki. na Donu pri Cimljan-skaji ter celo vrsto drugih manjših ter na tisoče vaških hidrocentral. Samo v zadnji petletki je bilo zgrajenih 5000 vaških hidrocentral. Preobrazba narave Velikanski jezovi na sovjetskih rekah bodo poleg plovbi in proizvajanju elektrike služile tudi za namakanje stepskih in puščavskih predelov. Stiri zatvornice, pri Kahovki, Kujbiševu, Stalingradu in na Amu Darji v Turkmeniji bodo nudile vodo za namakanje 25.5 milijonov ha zemlje (kot vsa površina Jugoslavije); samo stalingrajski jez bo namakal vso Kirgiško stepo, večjo kot je Češkoslovaška. Oni pri Ka-bovki pa bo nudil vodo stepam v južni Ukrajini in severnem Krimu. Kot dopolnitev vsem tem velikim delom pa je sovjetska vlada začela na Stalinovo pobudo izvajati velikanski načrt pogozditve južnih predelov države v Evropi. Po tem načrtu za čigar izvedbo po načrtu predvidevajo 15 let dela, bodo zasadili 8 glavmh gozdnih pasov v skupni dolžini 5320 km. Poleg teh glavnih pasov pa bodo zasadili še nešteto manjših pasov s površino 5.7 milijonov ha gozda, napravili 44.000 novih vodnih bazenov za namakanje zemlje ter bodo utrdili peščeno ozemlje na površini '322.000 hektarjev. Z izvedbo j tega koiosalnega načrta bo | izboljšano podnebje in zemlja na 120 milijonih hektarjih J (površina Nemčije, Francije in | Italije skupaj). Dela zelo hitro napredujejo in bo načrt izve-| den verjetno mnogo prej kot jetski zvezi, ona ki jo je lani najavil Truman, je bila namenjena razstrelitvi gore v Sibiriji pri ustvarjanju Sibirskega morja. Povečana industrijska in poljedelska proizvodnja je omogočila sovjetski oblasti, da je po vojni že trikrat znižala cene življenjskim potrebščinam, s čemer so sovjetski potrošniki prihranili 266 milijard rubljev, odnosno so mogli za to vsoto kupiti novih dobrin. Samo v lanskem marcu so se cene o-snovnim življenjskim potrebščinam znižale od 15 do 50 odstotkov. V dobi po vojni stalno narašča nakupna vrednost delavske plače, tako da se je življenjska raven sovjetskih ljudi dvignila od 1947. pa da 19j0. za najmanj 50 odstotkov. Tej novi, socialistični stvarnosti pa stoji nasproti vedno slabši gospodarski položaj kapitalističnih držav. Zaradi vedno bolj naraščajočih stroškov za oborožitev zmanjšujejo civilno industrijo; ki se. vedno; bolj spreminja v vojno industrijo. Draginja, povzročena po oboroževalni tekmi in voj hujskaški propagandi, zmž suje iz dneva v dan plače lavcev in delovnih slojev spis Istočasno pa naglo narašč2 profiti velikih trustov, ki v lajo za vojno. Tako so sami § letu 1949. dobički velikih aH riških podjetij narasli od 20 5 50 odstotkov Q Najbolje nam prikazuje ijo ameriških oblastnikov, zanetijo tretjo svetovno voj stalno naraščanje državnih datkov za vojne namene. ( celotnih državnih dohodkov ZDA izdale za vojno v le'< j 1936 - 17 odstotkov, 1940 - ! ( odst., 1941 do 1945 - od 30 ( 80 odst., 1946 - 57 odst., 194! ; 63 odst., 1951 - 81 odstotkov , istem času je ZSSR izdala vseh državnih dohodkov za i žavno obrambo: 1936 - 16 of i 1940 - 32.6 odst.. 1941-45 - . odst., 1946 - 32.9 odst., 1949-! i 18.5 odst. in 1951 - 18 odstotl Za letošnje leto znašajo ci kupni proračunski izdatki Z za vojno 76 milijard dolar; dočinf bo SZ izdala za vzdi vanje vojske 70 milijard bljev (to je 17.5 milijard d< rjev). Združene države imajo da po vsem svetu izven državn ozemlja, nad 500 vojaških t večina od njih tisoče km od Ijenih .od državne meje. M ZDA ne ograža nihče; saj obe sosedi, Kanada in Meh kakor vse ostale države J dnje in Južne Amerike, p® zani z Združenimi državait vojaškimi pakti. Sovjetska t za pa nima niti ene voja baze, čeprav meji na pet talističnih držav, ki so v i cejšnji odvisnosti od Arne! in drugih imperialističnih si Kljub vsemu temu pa S jetski narodi in z njimi ljubitelji miru z zaupan, gledajo v bodočnost. D« vedo namreč, da bodo sile ru in napredka pod vodst' Sovjetske zveze in veliK Stalina premagale sile vojn* mračnjaštva, predvideno. Velikanska dela preobrazbe narave v SZ. Z njimi prehaja prva dežela socializma v komunizem. Pojasnilo gornje slike: Puščica št. 1 označuje 1100 km dolgi Turkmenski prekop,- št. 2 900 km dolgi prekop, ki veže Sibirsko morje (črka A) z Aralskim jezerom,- št. 3 prekop, ki bo vezal reko Jenisej s tAAs&i lA..........Sibirskim morjem,- črka B plovni prekop Volga-Don. Pri vseh teh ogromnih delih sodelujejo vsi ljudski sloji, kmetje, delavci, mladina, znanstveniki. Sovjetska znanost, ki je danes brez dvoma prva n: svetu, je vsa v službi mirne graditve komunistične bodočnosti sovjetskih in vseh drugih narodov sveta. Pri teh velikih delih uporabljajo vse najnovej-še izsledke svojih znanstven' kov. Tako je tudi energija že v službi miru in napredka Prva atomska eksplozija v Sov- UREDN1STVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666. PREDUJEM DELAVCEM GORICA — Jutri, 4. marca bo v Gradiški zborovanje. Gla vnega sveta sindikalnih zvez (Consiglio Generale delle Leghe). Glavni predmet razpravljanja na tem zborovanju je pač zelo aktualno vprašanje naraščajoče draginje in torej slabšanja življenjske ravni delavskega razreda ter vprašanja dodelitve že zahtevanih predujmov. Kot je znano je Delavska zbornica CGIL povabila delodajalsko udruženje na poseben sestanek s sindikalnimi voditelji, na katerem naj bi se razpravljalo in pogodilo o predujmu v znesku 190 lir dnevno, na račun bodočega povišanja plač in mezd. Na to vabilo pa je Delavska zbornica prejela, ne le negativen, temveč naravnost nesramen odgovor. V tem odgovoru se Udruženje delodajalcev t. j. industrijcev sklicuje na néki sporazum, ki velja za vso državo in po katerem so «blokirane» vse doklade in da te ostanejo take kot v mesecih juniju in juliju 1948. Nadalje pa trdi to udruženje, da v resnici ni opaziti 'bogve kakšnega porasta cen življenjskim potrebščinam; še več: upa se celo trditi, da so te v zadnjem času v resnici nekoliko padle. Kakšen 'absurd! Kakšno očitno laganje! Pri zadnjih ugotovitvah udru-žertja delodajalcev se nam zdi primerno, da se nekoliko obširneje pomudimo. Ze v prejšnji številki smo namreč priobčili članek, v katerem smo razkrinkali pisanje «Primorskega dnevnika», ki istotako trdi, da so se cene v zadnjem času znižale. Mi smo nadebudne urednike sicer vprašali, naj nam enostavno povedo, kje so zabeležili ta padec cen. Zal, nam tega odgovora niso mogli dati; pač pa so nas v svoji nedeljski številki napadli kot «potvarjalce dejstev». Toda kar smo napisali, je napisano, na njihove pridevnike se pa požvižgamo! Dejstvo pa je in ostane, da «Primorski dnevnik» piše prav isto kot trdi Udruženje delodajalcev, t. j. milijardarjev, ki si kopičijo svoje kapitale na račun izkoriščanih delavcev! Pa preidimo dalje in pustimo ob strani pisanje lažnivega «Primorca». Vse statistike dokazujejo, da so se cene, zlasti v zadnjem času dokaj povišale. Zato bi bilo odveč misliti, da tega ne vedo predstavniki Udruženja industrijcev (in uredniki «Primorskega dnevnika» obenem!). To vedo, toda delajo se kot da bi ne vedeli. To vedo tem bolj, saj so se v prvi vrsti podražile surovine, kot n. pr. železo, premog, celuloza, bombaž, volna itd., torej surovine, ki se v velikih količinah uvažajo prav na Goriško in v Tržič. Pa še na nečem je zadelo Udruženje industrijcev na neizogibno protislovje. Izjavilo je namreč, da so v teku pogajanja za povišanje plač, ki bo veljavno za vso državo. Torej, če so ta pogajanja v teku, je znamenje, — še več, potrjeno dejstvo — da ni le goriška Delavska zbornica mnenja, da so cene dokaj porastle in da je nujno, da pride čimprej do povišanja mezd in plač delavcem. Dokler pa ne pride do tega, je nujno nakazati istim primeren predujm, t. j. tistih 190 lir dnevno, ki jih je predlagala goriška Delavska zbornica. Tov. Sergio Fabbro zapušča naše mesto GORICA — Te dni je zapustil goriško Delavsko zbornico tov. Sergio Fabbro. Prevzel je drugo odgovorno mesto v mestu Varese. Tov. Fabbro je z veliko vnemo vodil že dalj časa posoške delavce v borbi za njih pravice in za mir. Tem potom mu, zlasti slovenski tovariši izražajo svoja voščila in pozdrave z željo, da bi tudi na novem mestu delal s tako vnemo za utrditev vrst delavskega razreda in CGIL! KLJUB ZAVEZNIŠTVU Z DE GASPERIJEVO VLADO Vedno večji razkroj med titovskimi voditelji Takoimenovani «poglavar» titovskih partizanov Ladi Dornik priznava, da vlada v Jugoslaviji strašna beda Vzporedno z nastajajočo krizo in razdvojenostjo v italijanskih vladnih krogih, se poraja razdor, nesoglasje in kriza tudi v vrstah ljudi, ki stoje na čelu titovske centrale v Gorici. Vsem so namreč dobro znani razlogi, ki spravljajo ene in druge v hudo krizo. Ti razlogi so: popolno razkrinkanje izdajalcev in provokatorjev vojne na Balkanu, t. j. Tita in njegove klike; ustvaritev politič-no-vojaškega zaveznišstva med Rimom in Beogradom ter sprememba jugoslovanske gospodarske organizacije zaradi napadalnih namenov, kar je posebno vznemirilo prebivalstvo našega področja. Toda, ali poskušajo titovski vo- ditelji reagirati v tej krizi? Da, poskušajo reagirati in sicer z vedno večjim obrekovanjem, ki postaja zadnje čase prav za prav že histerično, z najpodlejšim kle-"etanjem Sovjetske zveze in mednarodnega komunističnega gibanja ter z demagoškimi trditvami o zvestobi nacionalnim pravicam Slovencev, katere pa so v resnici ze zdavnaj popolnoma izdali. Zaradi laži je njih politična «skladnost» vedno bolj negotova To nam potrjuje tudi primer, ki ga bomo tu navedli. Pred časom je titovski vodja ta~ koimenovanih «partizanov, ki so se borili v tujini» Ladi Dornik diskutiral z nekaterimi bivšimi partizani, Slovenci. V diskusiji je priznal, da «je v Jugoslaviji strašno. beda, da tam primanjkuje hrane in skratka, da tam vlada lakota, zato, ker hrano izvažajo v tujino». Nadalje je priznal, da je vsemu temu krivo dejstvo, da tamkajšnji voditelji gledajo le na to, da bi, četudi z velikimi žrtvami, industrializirali deželo po načrtih petletke. (Kar pa se ni posrečilo. Petletka je popolnoma propadla. To so potrdili celo najvišji titovski kolovodje). Slovenski partizani so Dorniku podčrtali dejstvo, da je petletka popolnoma propadla, nadalje, da se industrija ne razvija, da vlada v deželi strahovito pomanjkanje — kar je tudi Dornik sam potrdil. Eden izmed njih je vprašal Dornika, zakaj se ne preseli v Jugoslavijo, kamor je poslal svoje starše in brata. Jasno je, da na to vprašanje ni dobil neposrednega odgovora. Le o bratu je dejal, da bi se bil vrnil, ako bi ne bil dobil od titovskih oblasti dovoljenja, da sme pošiljati denar v Italijo. Omeniti je treba še to, da je baje Dornik z omenjenim, denarjem kupil srajce in druge potrebščine ter jih poslal v Jugoslavijo. Po daljšem razgovoru pa je o-menjeni Dornik izjavil, da niti on ne dela iz lastnega prepričanja ter da zanj velja znani rek «viva là e po bon». S tem je namreč potrdil, da je eden izmed navadnih titovskih aktivistov in sicer samo zaradi tega, ker se mu to izplača. Prepričani smo, da so poleg Dornika tudi drugi funkcionarji, ki, videč tragično resnico titovske politike, mislijo tako kot Dornik. Tudi Mikluš Karlo iz Pevme iz lastne izkušnje ve, kaj pomeni titovska politika, dasiravno se poskuša kazati kot «zaveden branitelj» Tita. Prav tako to dobro ve tudi Feftka iz Standreža, ki čestokrat preklinja «strogost» učitelja Nanuta . . . Borba proti titovstvu je danes bolj kot kdaj koli prej borba za mir. Razni Codermazzi, Nanuti, Miladini in Paglavci, ki so hlapci Tita in imperializma, so vedno bolj osamljeni od javnega mnenja in to kljub temu, da uži- vajo simpatije De Gasperija, ki bi rad ponovno pahnil italijansko ljudstvo v nesrečo. Ti elementi so vedno bolj osamljeni celo od ljudi, ki pripadajo DFS. In to zato, ker so sovražniki miru in sovražniki slovenskega ljudstva; zato ker delajo v korist tistih, ki bi radi zasužnjili Evropo. SIL IVIN O POLETTO Ali so pozabili na prosto cono? GORICA — že nekaj mesecev je poteklo, odkar je bila v občinskem svetu iznesena zahteva, naj se postavi na dnevni red sej tudi razpravljanje o takoimenovani prosti coni. Svojčas so se tej zahtevi merodajni funkcionarji upirali pod pretvezo, da bi bilo še prezgodaj govoriti o delovanju proste cone, ker je bila komaj ustanovljena. Toda ta izgovor ne more danes več držati. Zato se danes ponovno postavlja vprašanje; kdaj neki bo to razpravljanje na sejah občinskega sveta? 'Molk občinskega odbora, kakor tudi odbora Trgovske zbornice nam je docela nerazumljiv. TR2IC — V zadnji številki «Dela» smo poročali o veselju, ki je navdalo tukajšnje delavce, ko so izvedeli, da je. operacija mladega Miloša Semca iz Sv. Križa zadovoljivo uspela, danes pa moramo žal poročati, da je mladi Miloš umrl. (Ko se je to zgodilo, je bil naš list že v tisku in nam ni bilo mogoče poročati o nesreči.) Težko prizadeti družini Semec iz Sv. Križa izražamo iskreno sožalje. Ob obletnici rojstva tovariša Srebrniča SE NEKAJ SPOMINOV na velikega učitelja Ob priliki rojstnega dne pokojnega tov. Josipa Srebrniča nam je več goriških komunistov, Slovencev in Italijanov poslalo svoje spomine na velikega borca in junaka sončne Goriške. Leopold Pelicon iz Sovodenj tako-le opisuje svoje spomine na tov. Srebrniča: «Jože Srebrnič je bil sila priljubljen tovariš. Užival je bodisi med Slovenci, kakor tudi med Italijani zelo velik ugled. Vsi so ga spoštovali. Zelo rad se je razgovarjal z vsemi. Vsakemu je imel nekaj novega povedati. Čestokrat se je ustavil poleg njive in se kot pravi strokovnjak pogovarjal s kmetičem. Pogovarjal se je o letini, o tem in onem. Prav tako se je znal pogovarjati s tovarniškim delavcem, z uradnikom In izobražencem. V pogovoru je bil zelo dohovit. Zelo rad je kako «zaokrožil» in spravil poslušalca v dobro voljo. Ko je bil pod policijskim nadzorstvom je posebno mučil stražnike. Srebrnič je bil namreč dober pešec in jo je kaj rad «ubral» v okoliške hribe. Nesrečni policaji so komaj sopihali za njim. «Onorevole, camminate più piano! piano! Onorevole, perchè ci jate salire sulle montagne?» S takimi in podobnimi vprašanji so ga obsipavali; on pa se jim je smejal ter jih vabil, naj ostanejo kar doma, saj ne potrebuje spremstva. Nekega dne je imel sestanek z nekaterimi tovariši. Toda kako storiti, da bi tega ne opazili policijski agenti? Meni nič, tebi nič se odpravi na sprehod ob Soči Agenti so mu bili vedno za petami. Nenadoma pa se sleče, st zveže obleko na glavo, se vrže v vodo ter z veliko naglico preplava na drugi breg. Seveda si agenta nista upala mu slediti. Tako se ju je znebil in se brez skrbi napotil na Sabotin, kjer so ga čakali tovariši. Tako nam torej opisuje tov. Srebrniča tov. Pelicon. Evo kaj piše o njem tov. Alojz Kodermac iz Podgore Tak je bit Srebrnič Oni dan, ko je potoval v Rim, da bi se udeležil otvoritve zasedanja parlamenta, sem ga spremil do tramvaja. Nosil je svojo široko pelerino ter zidarski klobuk. Njegova pojava je izražala moč ter vzbujala simpatijo in spoštovanje. Pozdravila sva se in jaz sem mu izročil 200 lir, ki sem jih prejel od goriške sekcije KPI za stroške njegovega bivanja v Rimu. Komunistična skupina v parlamentu pa naj bi mu dala še ostalo, kar bi potreboval. V Rimu je tedaj ostal teden dni. Ob njegovem povratku sva se dobila na sekciji. Dolgo smo razpravljali z njim skupno z drugimi tovariši. Tedaj se je naenkrat spomnil ter izročil tovarišu iz sekcije skoro 100 lir od 200, ki jih je prejel. Tovariši so presenečeni obstali: «Kako neki si naredil? Si spal, sl jedel? Kako to, da nisi potrosil niti tega denarja, ko si živel toliko dni v Rimu?» Povedal nam je, da je jedel rožiče in jabolka, ki so bili poceni. Spal pa je na klopeh postaje v Rimu. Od parlamentarne skupine ni sprejel ničesar, ker Partija potrebuje denar in ga mora uporabljati za svoje delovanje. Tak je bil Srebrnič. Njegova navezanost na Partijo delavskega razreda in njegov najčistejši proletarski internaciona-lizem sta mu prinesla v volitvah 6. aprila 1924. ne samo prednostne glasove italijanskih in slovenskih volivcev goriške province, temveč precej glasov tudi v videmski provinci. Tako je bil do razpusta parlamenta eden od 19 komunističnih poslancev iz vse Italije, kateri so do kro.ja ostali zvesti delavskemu razredu in svojemu ljudstvu. Povečanje državnih dohodkov SZ od 1913 do 1950 PREDKONGRESNA DISKUSIJA ZKM ŠIRJENJE DEMOKRATIČNEGA TISI važna naloga mladih komunisti Ena izmed največjih pomanjkljivosti,. ki jih srečujemo v naši Zvezi, je nedvomno podcenjevanje in nerazumevanje mladih komunistov na polju tiska in propagande. Vsi tovariši bi se morali zavedati dejstva, da je tisk zelo važen činitelj v vsaki akciji. Prilagoditi pravilno akcijo na polju širjenja tiska in propagande sploh, pomeni spraviti v tek silovito orožje v borbi proti imperializmu in njegovim krajevnim hlapcem, pomeni popularizirati naše ideale, naš program, uspehe sovjetske mladine in mladine dežel ljudske demokracije, ki gradi socializem. Pozitiven vzgled v pravilni razprodaji časopisov nam nudijo mladinci sekcije Rinaldi. Uvedli so kolektivno razprodajo časopisov. Sekcijo so razdelili na številne rajone. Zato obiščejo z lahkoto vse hiše, točilnice, bare, itd. Po zaslugi načrtnega dela je bilo razprodanih 347 izvodov lista «Gioventù»: to se pravi, da je razprodaja tega lista bila povečana za 210 odst. Ta primer nam jasno potrjuje, da je možno dvigniti razprodajo časopisov le če bodo ustanovljene skupine razproda-jalcev. Komunistični mladinci se morajo zavzeti za širjenje nove mladinske priloge «Dela», ki izhaja enkrat na mesec. Potrebno je, da vanjo dopisujejo oz. da pri urejevanju neposredno sodelujejo. Le tako bo ta priloga postala v resni- ci to, kar pravi njen naslov, dejanski «Mladinski prapor»! Stendasi so včasih zelo zane rjeni. Kjer obstajajo, jih n?' no urejuje le en sam tovari! večini pa obstoječi stendasi 1 ne politično in ne tehnično I vilno urejeni, Dogaja se celč’ jih zamenjajo šele po več secih. Toda zavedati se mori da so stendasi važno sredst'" širjenju naše propagande. 1 je potrebno, da v vsaki skčf komunističnih mladincev poVe nekomu nalogo za urejeri stenčasa. Pri urejevanju tegs morajo sodelovati vsi tov^ Stenčas se mora zamenjati ' mesec. Biti mora resnično zf* delovanja in borbe mladine. Tudi širjenje brošur in knj® večinoma zelo zanemarjeno. vedati pa se moramo, da je f širjenje dobrih knjih zelo in je zato velikega pomena. v mladinec bi moral poznati Ki1; «Kako se je kalilo jeklo», do gardo», ter revijo «Giori nuova». Toda to še ni vse; trebno je ustanoviti čitalne žke, v katerih bi mladina $ možnost, da s izobražuje. Skrbeti moramo za to, da ; prej odpravimo vse napake, se dogajale do sedaj na v širjenja demokratičnega tisK, urejevanja stenčasov. Vse F’ njkljivosti ali napake moran'0 praviti, zavedajoč se, da vri’ važno nalogo v korist vsej dini! RONCELJ LUCI J» Nov^li^ovski zakoni 'branijo imperialistične interese Titovci skušajo poburžoaziti sedanjo ustavo voj zmE Titovska protiljudska «skup-spjsčina» je izglasovala proračun ašč2a leto 1951. Nov proračun je ki vojni proračun, ki bi moral za-ami “otoviti aktivno sodelovanje ar Jugoslavije v vojni na strani 20 suglo-ameriških imperialistov. Nov proračun predstavlja na-[je daljnje propadanje jugoslovan-)v skega gospodarstva, povečanje voj bremen, ki težijo na ramenih nih delovnih množici «Skupščina» le le «uzakonila» vse ukrepe ti-jcov lovske fašistične vlade in se , je; Pripravlja, da sprejme v teku j ; tega leta vrsto «zakonov» in 30 velo «zakonika», s katerim bo-194! sPremen*^ sedanje zakone . ali jih popolnoma zamenjali z novimi. a ... Po izjavah glavnega titovske-za ga «zakonodajalca"» Moše Pija-6 oc da so titovcem potrebni novi J . “zakoni», da «odpravijo iz se-•49-s dahjega zakonika vse, kar ovi-totli _ 0 c( ;i Z dar; Tzdi rd 1 d' da tvn h t od IV) laj [eh! ? è pc ari a i oja . ki v 1 nel’ i si i I li an nc le stv liV jD( Prihodnji teden izideta naši prilogi »Slovenska v II zena k« bo posvečena proslavi 8. marca ter ..Mladi rod” Poskrbite za točno razprodajo ! J'a>» samodrštvo sedanjih oblastnikov. Pri tem «stari» zakoni kraljevske Jugoslavije, ki so se vedno veljavni, pa sploh me o~ pirajo titovcev. Oni smatrajo £°t «zastarele» le ope zakone, so bili sprejeti pod pritiskom revolucionarno-nastroje-nih množic, ko je slavna Rdeča j arniada osvobodila našo deželo. H Sedaj je začela titovce ovirati F ?e'° ustava, osnovni zakon na-'?e dežele, ki ga je komtrarevo-Ucion,ama tolpa spremenila v S papirja. Moša Pijade. je. ff nkrito izjavil, da bo «prišel an», ko bo treba revidirati u-j ^ av°- Ukinitev demokratične 'aKonodaje, ki jo izvršujejo ti-j, ^nvci, je postala nujna, ko so g izvršili kontrarevolucionarni % Erevrat v Jugoslaviji, ko so vsi-' fašistični diktatorski režim 3; Jn ko se je začela obnova kapi-alizma in ko je maša dežela § kolonija anglo-ameri- p kih ipaperialistov. p in4Qes?*uc'ja P C. v novembru 3 k -j’ u°0t°vila «dejansko li-g vVl^?,c’f° režima ljudske demo. g ■ rache v Jugoslaviji», ki jo je tolpa Tita-Rankoviča. - edaj je obnova kapitalizma že | ?ri®'a tako daleč, domača bur-I ^Qazija se je že tako okrepila | diktiranje imperialistov svo-| jugoslovanskim hlapcem je fi mostal° tako zapovedujoče, da I j °rf3p titovci še dalje. Ker je S ’kvidirala vse pridobitve ju- 1 ®°sl°vanskih narodov, je titov-I m a klika pristopila k pravne-| . u «zakonskemu» jačanju svo- | Jega fašističnega režima. Beo-é 8rajski vlastodržci sprejemajo | aOve zakone, ki potrjujejo ob-* Uovo kapitalizma, nadvlado 'Uozemskih kapitalistov, okrepitev jugoslovanske buržoazije, , teror in samovoljo vojaškega ln policijskega režima. Z zameno «starih» z «novimi» zakoni, so titovci sprejeli šte-vune ukrepe in zakone, ki se yseh strani družbenega I T„V,'!enia- Brez ozira na mjihovo aziičnost so vsi ti zakoni na-'ieni proti življenjskim inte-s Som delovnih ljudi in proti o-uvnim interesom naše dežele. . a je ta zaključek resničen s*ti”Pl-aV^en’ nam Putrjuje faši-^ značaj titvoskih zakonov SDvUkrepov' 'J1 30 jd1 do seda: prejeli. Pretežno število teh u-služi vojnim pripravam vo' C6V Za Pristop v napadalno ških10 na strani anpio-ameri-ski 1InPerialistov proti Sovjet-mozv-i in deželam ljudske de. v„- racije. Pripravljajoč se na j» °’ diktirajo1 vvall-streetski poleti angleškim državnikom .„1 .aV3anje vojaškega roka an-ko,.^to vojakom, oni odrejajo p1, divizij bo morala imeti p, nEija in kakšno orožje bo sv ra a nositi italijanska voj-zahi ^^l^iški vojni hujskači na' evai° °d titovskih lakajev, .^1 Podvzamejo še učinkovitej-v ukrepe za vojne priprave PostU^lavi:i in naj pred vsem da fvii° jugoslovansko gospo-, rstvo ma vojni tir. Po ukazu sta utrdila državno lastnino nad rudniki in industrijskimi podjetji. Oni so se zatekli k diverzantskemu manevru in so ivr-šiii takozvano «reorganizacijo» državne uprave. Ukinili so gospodarsko vodstvo s strani gospodarskih ministrstev zvezne vlade in s tem so omogočili, da se izvrši lagodna in zakrinkana izročitev jugoslovanskih rudnikov Amerikancem. Nadaljnja okrepitev kapitalizma v Jugoslaviji je bila zagotovljena z izročitvijo državnih industrijskih podjetij tako imenovanim «delavskim kolektivom», t. j. privatnim kapitalistom. To je bil eden izmed prvih zakonov sedanje «skupščine», ki je bila «izvoljena» na marčnih «volitvah». Ta zakon je dejansko dokončal likvidacijo «državnega sektorja» jugoslovanskega gospodarstva in ga izročil inozemskim in krajevnim kapitalistom. Vse to je bilo izvršeno pod fašistično in de-magoško krinko «predaje podjetij delovnim kolektivom, «ne-kapitalistom, marveč delavcem», kakor so takrat govorili titovci. Ker so izročili kapitalistom osnovna industrijska in rudarska proizvajalna sredstva, ki so bila prej «vseljudska» lastnina in so predstavljala «državni, sektor», so titovci podvzeli in podvzemajo ukrepe za razvoj kapitalistične trgovine. S pomočjo vseh mogočih mahinacij se odpravlja vse, kar «ovira pravilno izvrševanje načela ponudbe in povpraševanja» — kot j e izjavil titovski minister Karabegovič. Eden izmed takih ukrepov je najnovejša uredba, ki predpisuje. da se morajo cene industrijskim artiklom določati po kapitalističnem zakonu o ponudbi in povpraševanju. Ta uredba uzakonjuje vodilno vlogo kapitalističnega trga in pomaga razvoju privatne trgovine. V poslednjem času je oživel jugoslovanski trgovski kapital in se že pojavljajo privatni trgovci z znatnim kapitalom. Nauk marksizma - leninizma, ki pravi, da izražajo pravo in zakoni v kapitalistični družbi interese vladajočih izkorišče valskih razredov, se sijajno potrjuje v primeru titovske zakonodaje. V sedanji Jugoslaviji zakoni predstavljajo ukaze a-meriških monopolistov in jugo. Zato bodo vsi zakoni in ukrepi, ki jih titovci in titovska skupščina pripravljajo v tem letu, nosili pečat protiijudske-ga in fašističnega značaja. Druge vsebine niti ne morejo imeti, kakor ne morejo imeti druge vsebine ostali zakoni in u-krepi, ki jih je titovska klika sprejela po kontrarevolucionar nem prevratu v Jugoslaviji. Toda delovni ljudje Jugoslavije ne priznavajo titofašistič-ne zakonodaje, ki skuša okrepi, ti v Jugoslaviji oblast imperialistov in njihovih beograjskih lakajev. Krepi se borba jugoslovanskega ljudstva. Zato ne bo uspelo titofašističnemu zakonodajnemu stroju, da bi spre. jel vse fašistične zakone, ki jih ima v načrtu. P. LUKIN (Iz lista «Za soc. Jugosiaviju») POGINE NAJ PES! V. Vsem tem naštetim pa prvači Fran Levstik, najčistejši in najtrdnejši slovenski značaj vseh časov, ki je za Trubarjem,, Vodnikom in Prešernom četrti veliki slovenski kulturni revolucionar, pesnik, ,pisatelj, kritik in politični borec obenem. Rodil se je leta 1831 pri Velikih Laščah na Dolenjskem. Prvo pesem je objavil, ko je bil še četrtošolec, svoje «Pesmb>, iz katerih vejeta realizem in zdravi humor, pa je objavil kot triindvajsetleten mladenič. Njegova «Ježa na Parnas» je satira na tedanje literarne razme-re na slovenskih tleh. Ko je moral zapustiti semenišče v Olomucu na Češkem, se vpiše mimogrede na tehnični visoki šoli na Dunaju in posluša predavanja slavnega jezikoslovca Miklošiča. Pomanjkanje denarja pa ga sili domov, kamor se odpravi iz Grad^ ca peš v Ret je, svojo rojstno vas, Tam študira, slovenskega kmečke- ga človeka, največ v vaški krčmi, kjer poseda z možmi in fanti in uprizarja «Junteza». Po dveletnem bivanju pri graščaku Pacetu na Turmu pri Sv. Križu, kjer je za domačega učitelja, učiteljuje pri Vilharju na Kalcu, dokler ne nastopi tajniškega mesta pri «Sla-vjanski čitalnici)) v Trstu. V «Popotovanju iz Litije do Čateža)) razgrne pred nami naše slovstvo ter da nasvet njega obdelovalcem, kako naj dvignejo našo dramo, roman in novelo. Vzporedno s tem objavlja v «Novicah)) svoje «Napake slovenskega pisanja», v katerih postavlja zahtevo literarne kritike, ki je doslej Slovenci nismo imeli. Z novelo «Martin Krpan z Vrha» pokaže slovenskim pisateljem, kako je treba pisati slovenski jezik ter oceni Ciglar-jevo povest «Sreča v nesreči». Njegov spis o čebelah pa je ostal v rokopisu. Iz Trsta se Levstik vrne leta 1862 v Ljubljano urejevat Vilharjev politični poltednik «Naprej)). Govor dolinskega župana tov. Lavrihe na tržaškem radiu i%vi*šckna dela in težave «lem okra tiene občinske uprave Objavljamo govor, ki ga je imel v ponedeljek po radiu dolinski župan tov. Lovriha Dušan. Objavljamo ga v celoti, tudi tisti del, ki so ga črtali nadebudni radijski cenzorji in to iz nerazumljivih razlogov. Ob tej priliki vprašamo gospode, ki so uslužbeni na radiu Trst II. — in ki se smatrajo za Slovence — ali jih res v oči bode borba za narodnostne pravice Slovencev . . . Cenzurirani del govora tov. župana objavljamo v mastnem tisku. Dragi občani! Zadovoljen sem, ker mi je da na možnost, da vas najprej pozdravim, obvestim o delovanju in uspehih uprave ter se zahvalim vsem tistim, ki so zaupajoč v nas izvolili tn občinsko upravo in ki so za časa delovanja te pripomogli na kakršen koli način k reševanju raznih problemov v korist obča-slovanske buržoazije in te uka-1 nov. ze s silo vsiljujejo vsem delov- j Dolinska občina je izmed o nim ljudem Jugoslavije z dr-1 stalih občin na STO najrevnej-žavnimi fašističnimi organi t. j ša, sestavljena iz siromašnih j. z vojsko, policijo, sodišč1 ini malih posestnikov, kateri se z ječami. i lastnim pridelkom največkrat Vojaški manevri v Jugoslaviji ne morejo preživljati, z delavstvom, od katerega majhen odstotek ima stalno delo v eni ali drugi industriji izven naše občine, ker v naši občini industrije. ni, ter z malimi trgovci. Razumljivo je, da občinska uprava ne more iz takega socialnega sestava občanov črpati to, kar bi ji bilo potrebno za boljšo administracijo. Primanjkljaj občinskega letnega proračuna je dolžna podpirati država z državnim prispevkom, ugotovljeno pa je, da je prispevek vedno premajhen ter si država z njim lasti pravico nadoblasti v finančnem o-žiru. V volivnem programu SIAU smo imeli razen točk redne in izredne administracije tudi zaščito slovenskih narodnostnih pravic in slovenskega šolstva, Občinski svet, občinski odbor in župan skupno z drugimi slovenskimi župani, smo si prizadevali, da bi si priborili naše narodnostne pravice, ki so nam bile že dalj časa kratene in ta krivica se še danes neupravičeno nadaljuje. V tem pogledu smo uspeli nekaj napraviti in če nismo mogli rešiti tudi tega vprašanja, je pripisati krivdo višji oblasti, ki razmer ni in noče razumeti. -Veliko je bilo vedno zanimanje občinskega odbora za vpra-šan'e šolstva in posrečilo se nam je nekaj napraviti na tržaškem ozem'ju, dve drugi osnovni šoli gradimo in sicer eno za vasi Mačkov je in Prebeneg ter prisiljena pomagau si na primitiven način: izročila ga je kaki družini in ji plačevala veliko vzdrževalnino. Ko smo mi začeli upravljati občino, smo spoznali veliko krivico, ki se godi starčkom in družinam, ki jih imajo v oskrbi. Družina je dobivala za vsakega (bilo jih je 7— 8) 130 lir dnevno.Razumlji-vo je, da jim za teh 130 lir ni mogla dajati dobre hrane, niti prostora ali skrbeti za snago, kakršna bi jim bila potrebna. Ti starčki so živeli v nekakem svinjaku, brez zraka in svetlobe. Mi smo stvar takoj rešili s tem, da smo povečali oskrbovanje od 130 do 500 lir dnevno ter dali družini še druge olajšave. Ta je potem preskrbela starčku mnogo boljšo hrano in mu dala na razpolago prostorno in zračno spalnico. Vpraš nje vodovodov je b lo in deloma še ostane eno naj- •3 l ilivrtri - r )■' . I Sl-r-i uiii-.u, E,-1 ii.s v drugo za vasi Drago in Groča- no. Pred časom je bila pokrita resnejših, ki si jih je občinska omovna šola v Boljuncu. Vzdr-i uprava postavila v rešitev, zevanje vseh ljudskih šol je bi-j Končan je bil prvi načrt volo prilično dobro, a bi bilo lah-j dovodov na Ricmanje, Boršt, ko boljše, pa nam je občinski Zabrežec in Mačkovlje. V za-proračun to zaenkrat preprečil. | ključni fazi pa so za Bojunec, V Dolini smo hoteli ustanoviti Dolino,, Domjo, Kremenko in |§ praktično obrtno šolo, ampak: Log. Tri vasi ostanejo še brez naše prizadevanje ni imelo do vode in sicer: Prebeneg, Draga tega trenutka nobenega uspe- in Gročana; za te vasi so načrti ha, čeravno je bilo videti iz po-j v delu in ko bodo isti končani govora, ki sem ga imel z razni- ■ in odobreni od Gradbenega u-mi višjimi predstavnik} ZVU j rada (Genio Civile) se bodo vo-dobro voljo ter namen stvar dovodi za te vasi začeli takoj podpreti in odobriti: V šoli pri , graditi, ker denar imamo na Domju in v Dolini smo ustano- razpolago. Vložili bomo kakor vi'i nadaljevalne razrede za | doslej vse svoje sile, da bo to šoloobvezne otroke, ki so kon- delo čimprej storjeno, ker so te čaU peti razred pred štirinaj- vasi najbolj potrebne vode, postim letom; ti razredi še nimajo prave obhke. smpak kažejo do-i : «T ^ - izboljšali smo občinsko podporno ustanovo (ECA) in zdaj prejemlje večje število potrebnih podporo in druge reči, po potrebi, kot na pr. zdravniške preglede, zdravila, oblačila, ži- rrva Elitah tMčSiia? fe« di>R4\gT!i .HV-fc? «j-iU-jTfJ. > «•u'-JjiisiUi jiFfldMSir-nn tuMe-br. fisisvfrtWte'i &Y }nu?i\ Art p r r-r èA Tržiiik-L-r' — -> v- .. «C EUun-fr* Zrf7p- sebno v poletnem času, ko ni-majo nobenega studenca, ki bi imel dovolj vode. Električno razsvetljavo bodo imele v teku marca meseca t. 1. vse vasi naše občine. Ta novica in praktična napeljava e-iektričnega toka v vasi, katerega do sedaj niso imele, bo ne- . ---, kaj izrednega in bo pomenilo vez itd. Ker je Dolinska občina : velikanski napredek. Velike so (Slika je povzeta iz torkove "Ljudske pravice,,) vedno naletela na težkoče, kadar je hotela spraviti kakega onemoglega starčka v primerno zavetišče,, je bila že davno bile težkoče za to izvedbo, ker so bila neskončna razgovarja-nja med tvrdko SVEM in ZVU, kateri sta prišli do sporazuma po dveh letih. Naletimo pa še na težkoče za napeljavo toka stavbam, ki so na samem,, stran od vasi, a se nadejamo, da bomo z dobro voljo občinske u-prave in prizadetih le rešili tudi to vprašanje. V naši občini imamo veliko število peric, ki se za svoje vzdrževanje mučijo s tržaškim perilom pod težkimi pogoji in slabimi vremenskimi prilikami. Te ženske so usmiljenja vredne, a bivša občinska uprava je terjala od njih še poseben davek, mesto da bi jim dala kako podporo ali nagrado. Mi smo ta davek takoj odpravili in s tem storili vsaj nekaj zanje. Drugo pa imamo še v načrtu. Zgradili smo jim tudi lepo in praktično pralnico v Boljuncu, pokrivamo pralnico v Dolini, drugo isto-tam bomo tudi popravili. Sredstva imamp in zato bomo začeli graditi pralnice še v Ricma-njih, Borštu in 'Mačkovljah. Mačkovlje in Prebeneg sta bila požgana za časa vojne. Po vojni je ZVU sklenila, da z državno pomočjo zopet zgradi stavbe omenjenih vasi. Povsod, tudi tu so se dogajale neke krivice, tako n. pr. niso bile dograjene nekatere stanovanjske hiše in hlevi. Občinska uprava je uspela doseči, da je bilo v poletju 1950 zgrajenih več stanovanjskih stavb; dočim so o-stali v načrtu še vsi hlevi, ki jih bomo zgradili, upajmo, prihodnjo spomlad. Pereče vprašanje je — kot v ostalih občinah — tudi pri nas, vprašanje stanovanj, ki ga bo občina delno rešila z dvema stanovanjskima hišama, ki sta v gradnji. V aradbenem načrtu imamo tudi še eno stanovanjsko hišo v Boljuncu; denarna sredstva smo dobili toda stanovanjsko vprašanje s tem še ne bo rešeno, ker vse te tri hiše skupaj bodo dale streho komaj dvajsetim družinam, dočim jih bo ostalo še več kot toliko brez primernega stanovanja. Skušali pa bomo dobiti tudi še denar za izgradnjo teh stanovanj. Vprašanje vzdrževanja cest, deželnih ali občinskih, je bilo vedno na dnevnem redu občinske uprave. Mnogo cest smo popravili, storili smo vse kar je bilo v naši moči ali dela imamo še obilo. V načrtu imamo izgradnjo ceste iz Mačkovelj v Prebeneg ter iz Boršta v Botač in popravitev drugih delov občinskih cest. Obljubili so nam že davno, da bodo razširili in asfaltirali cesto iz Lakotišč v Boljunec in cesto iz Doline proti Trstu, ker je ves ta del Tržaškega ozemlja turistično ena najlepših in najzanimivejših točk, ki stalno privlačuje obiskovalce iz mesta, in zaradi velikih potreb domačega prebivalstva. V njem se srdito bori za sloven. ske pravice in napada vlado v taki meri. da ta Ust prepove. V njem je izhajal njegov «Deseti brat», ki ga pa ni dovršil. Levstik postane nato tajnik «Slovenske Matice», se poglablja v delo za pripravo slooensko-nemškega slo-varja in izda Prešernove pesnit. Posloveni še «Pouk županom», spiše kot tajnik tedanjega «Južnega Sokola», «Sauk o telovadbi» in izda «Slovensko oblikoslovje». V letu 186l> ponatisne svoje pesmi ter začne izdajati z Jurčičem in Stritarjem dve leti kasneje «Mladiko». Kot nekdaj Prešeren, tako vodi tudi Levstik večne boje z «velmožmi» njegove dobe, katerih načelo v : politiki je bila zmernost in. popustljivost, ponižnost in vdanost. V svojem političnem programu, ki ga je postavil Slovencem, odločno obsoja «pogubno omahovanje, katero nima nobene trdnejše namere, ampak boječe lovi samo to, kar se v tem hipci zdt najkoristnejše . . .» Ogorčeni spričo njegovega levjega poguma in vztrajnosti, s katero koraka svojo težko pot skozi življenje, ravno in samozavestno, še zaletavajo vanj in ga psujejo,, kakor še nikoli popreje nikogar. Ko domovina nima zanj več kruha, ga pritegne k sebi na Dunaj Stritar, ki mu ponudi souredništvo pri «Zvonu» leta 1870. Levstik pošilja v svet svojega «Pavliho», slovstve-no-politični satirični list. Iz teh dni je njegova satirična povest «Doktor Bežanec v Tožbanjt vasi», sodeluje pa tudi pri «Občem državljanskem zakoniku» do leta 1872. Leta, ko dobi službo na ljubljanski licejski knjižnici. Levstik se zdaj ves posveti znanosti, sodeluje pa tudi še pri Tomšičevem «Vrtcu», .kjer objavi svoje ljubke «Otročje igre v pesemcah», Umrl je leta 1887 po težkih duševnih bolečinah, ki so mu jih bili prizadejali njegovi zaslepljeni rojaki, ko je izvrševal med njimi svoje veliko poslanstvo. Levstikova velika zasluga je bila, da je z jasnim pogledom presodil naš kulturni in narodni položaj in iz zmede, ki so jo bili ustvarili lažni voditelji, našel spet pot svojemu ljudstvu, ki mu jo je bil že nekoč odkril nesmrtni videc Prešeren. V tesni zvezi z Levstikom je\ Fran Levstik, veliki slovenski kulturni revolucionar. Zaradi svojega nepopustljivega značaja nj mogel dobiti državne službe. Prošnjo za sprejem v službo so mu odbili z besedami : «Pogine naj pesi» «Naprej zastava slave» je znan vsem Slovencem. V pesništvu se uri že na gimnaziji kot član leposlovnega krožka «Vajevcev». Na Dunaju študira pravo, in si služi kruh z zasebnim poučevanjem. Ta čas doživlja težko duševno krizo, ki ga spravlja skoraj v obup. Vrne se v domovino, da si na domači grudi nabere novih moči. Jz sanjavosti, ki se je je bil navzel pri svojem vzorniku Heineju, prihaja često v cinizem in satiro. Od njega je prevzel tudi vso lahkoto in melodioznost verzov, ki sta zanj tako značilni. Svoje «Pesmi» izda leta 1864. Ta čas dela v notarski pisarni v Kranju, kasneje pri odvetniku v Kamniku. Viharna dunajska leta in neurejeno življenje pa ga navzlic njegovi sicer krepki gorenjski naravi premagata in ga spravita v prerani grob; pokopan je poleg Prešerna na kranjskem pokopališču. Začetnik slovenskega romana je Josip Jurčič, rojen 1844. leta na razvijal vzorno literarno delav-' Muljavi na Dolenjskem. Svoje pr- nost Anton Janežič, rojen leta 1828 pri Sv. Jakobu v Rožu nd Koroškem, po poklicu profesor. Napisal je dosti učnih knjig, med njimi izvrstno slovnico, urejal «Slovensko Bčelo», kasneje «Glasnik slovenskega slovstva» in «Slovenski glasnik», okoli katerega je zbral ves mladi slovenski slovstveni rod. Ustanovil je tudi «Cvetje iz domačih in tujih logov» za spise večjega obsega. Enakovrednega pesniškega kova kot Levstik je bil Simon Jenko, doma s Sorškega polja pod Kranjem, kjer se je rodil 1836. Leta; po svoji slovenski himni vc delo «Pripovedko o beli kači» napiše še kot četrtošolec; posnel jo je. kakor pozneje še dosti drugega, po pripovedovanju svojega deda, ki si je pridobil o njegovih «Spominih» trajno veljavo. Tudi spisa «Zakrpana Višja gora, raztrgan Žužemberk» in «Pozimski večer na slovenski preji» spominjata nanj. , Tudi Jurčič gre na Dunaj z namenom, da študira klasične jezike. V tem času objavi več del, tako «Grad Rojinje», «Kloštrski žol-1 nir» in «Hči mestnega sodnika», loti pa se tudi že romana in tako da slovenskemu ljudstvu «Desete- ga brata», ki ga še danes vse rado čita. staro in mlado. Sledijo mu «Cvet in sad», humoristični spis «Kozlovska sodba v Višnji gori» ter njegova najboljša povest «Sosedov sin». Po triletnem bivanju v avstrijskem glavnem mestu opusti Jurčič vsako misel na nadaljnji študij in se vrne domov. Stopil je o uredništvo «Slovenskega naroda» v Mariboru, živel nekaj časa spet na Dunaju, nato v Sisku, kjer je urejeval «Suedsla-wlsche Zeitung», dokler se z «Narodom» ni vrnil za stalno v Ljubljano. Daši se ubija zdaj v pretežni meri s časnikarskim delom, pisateljevanja ne opusti in objavi povesti «Sin kmetskega cesarja» in «Ivan Erazem Tatenbach», roman «Doktor Zober», «Med dvema stoloma» in tragedijo «Tugomer», ob Levstikovi pomoči za r.as primorske Slovence je zanimiva «Lepa Vida», vzeta iz devinske deklice. Pri delu ga je močno oviralo tudi šibko zdravje. Da se utrdi gre v Gorico in Benetke. Pc povratku snuje skupno s svojimi prijatelji, pisatelji ln pesniki, leta 1881 «Ljubljanski j zvon», ki postane vodilni leposlovni list za dolgo vrsto let. Ta j čas sta izhajala še «Kres» v Ce-j lovcu in r Ljubljani «Slovan». Jurčič se loti pisanja «Rokovnjačev», katere pa je dovršil kasneje Kersnik, in napiše takorekoč že na smrtni postelji «Veroniko Deseniško». v mesecu maju istega j leta, ko se je rodil njegov «Zvon», je ta oznanil vsem Slovencem njegovo smrt. (Se nadaljuje) D. B. 1 : SKA PROSVETA KAJUHOVA PROSLAVA V KRALJIČU V torek, 6. t. m. ob 20. uri bo SHPZ priredila Kajuhovo proslavo v dvorani Kraljič (Domu pristaniških delavcev). Na sporedu so predavanje o padlem junaku - pesniku, petje njegovih pesmi in prednašanje njegov li del. Sodelovala bosta tudi openski orkester in mladinski kvartet iz Križa. Pridite, da dosto no proslavimo padlega pesnika - partizana! GOGOLJEV «REVIZOR» V NABREŽINI Jutri v nedeljo, 4. t. m. ob 16. uri bo gostovala dramska družina z Opčin z Gogoljevo zabavno komedijo v 5 dejanjih «Revizor», za kar so si Openci nabavili nove ruske kostume in kulisarijo. Sodeloval bo tudi orkester. «Luna sije». «Slovan na dan» «Leninovo zastavo» in druge Tov. Gerlanc je recitiral Prešernove pesmi, tov. K. Berne tič pa je govoril o Prešernu in o pomenu njegove dobe s posebnim ozirom na današn1" ča- domači orkester, harmonikarji, se’ ženski duet in mladina s pri- PD France Prešeren v Bo- tožnostnimi recitacijami: govo-Ijuncu je ime’o v nedeljo svojo Prešernovo proslavo, na kateri PROSLAVA NA OPČINAH V Prosvetnem domu na Opči-I nah je bila v soboto proslava Rdeče armade. Ob tej priliki je j bil prirejen lep kulturni spored. pri katerem so sodelovali ril je tov. Bernetič Na Greti pri PD Ravbar sm< je nastopil domači pevski zbor;|ime,i Predavanje o razvoju gi je recitiral Pre- PRESERNOVE PROSLAVE V Skednju smo imeli v petek 23. t. m. prav lepo Prešernovo proslavo s sodelovanjem domačega pevskega zbora pod vodstvom D. Pertota, ki je zapel tov. Gerlanc šernove pesmi, tov. K. Bernetič Pa je nagovoril o Prešernu. Pomembna prireditev je privabila nabito polno dvorano občinstva. Tudi v Križu smo imeli 23. 2. Prešernovo prostavo. Sodelovali so: društvena godba, ki je zaigrala pred pričetkom po vasi, društveni pevski zbor, harmonikarji — 12 mladink in mladincev, ki so vzpodbudno vplivali s svojim nastopom. Tov. Košuta je govoril o Prešernu ter obenem tolmačil smisel Prešernovih pesmi, ki so jih recitirali mladinci in mladinke. Tj' ^ashingtona so bili sprejelo 1ravni predpisi, ki omogoča-beograjski vladi, da skrije ; aaaio luk, obale in letališč j,- '^Dalistom, da izvrši rekvi-R'anje živine za vojne potre-e^ da vzpostavlja vojna pod-liiM* 0l3 toejah z deželami «ske demokracije, da militala mladino itd. ti- zyčetku preteklega leta so sisG' izvršili prvi Prodor v s0 emU ®stare» zakonodaje. Ko v atoeriški imperialisti zahte-še t’ izi'°čijo najvažnej- Tonike kot Bor, Trepče in titovci niso veliko po-iu i®’1 'n. so posegli po ustavi **onu o nacionalizaciji, ki — O? Ne upam se? je vzkliknil in se ji približal — Ne upaš se! — N-no? Ce se te pa le dotaknem? — Poskusi! — Kaj bo potem? — Po tilniku te udarim, da se boš prekucnil v vodo. •— No daj! — Le dotakni se me! Ošinil jo je z žarečimi očmi in jo nenadoma prijel od strani s silnimi šapami ter ji stisnil prsi in hrbet. Ob dotiku njenega vročega, krepkega telesa je ves zagorel in v grlu ga je nekaj davilo. — No torej! Udari! No . . . kaj? — Pusti me Jaška! — je rekla mirno in se skušala iztrgati iz njegovih podrhtevajočih rok. — Po tilniku si me hotela, kaj? — Pusti me, slabo bo zate! — Nikar me ne straši! Ah ti . . . malina! Prižel se je k njej in se vsesal z debelimi ustnami v njeno rdeče lice. Izzivalno se je zahahljala, krepko prijela Jakoba za roke in se nenadoma s silnim zaletom vsega telesa pognala naprej. Tako objeta sta se zaradi teže prevrnila v vodo in izginila v peni in vodnem curku. Potem se je na razburkanem morju pokazala mokra Jakobova glava s prestrašenim obrazom, poleg njega pa je vzplavala ko galeb Malva. Jakob je obupno mahal z rokami, mlatil po vodi okrog sebe. tulil in rjul. Malva pa je z glasnim krohotom plavala okrog njega, mu pljuskala v obraz prgišča slane vode, se potapljala in umikala širokim zamahom njegovih šap. — Vrag! — je zakričal Jakob prhajoč. — Utonil bom! Dovolj je . . . Pri bogu . . . utonil bom! Voda ... je grenka ... Ah ti . . . utonil bom! Pustila ga je in začela odrivati, z rokami vodo na moški način ter plavala k bregu. Tam se je zopet spretno povzpela na čola, ostala na krmi in smejoč V barakah dolgih umazanih skednjih z eno- se gledala Jakoba, ki je naglo plaval k njej. Mokra obleka se ji je tesno oprijemala telesa, da so se videli obrisi prožnih oblik od kolen do ramen. Jakop, ki je priplaval k čolnu in se ga krčevito oprijel z roko, se je ustavil s pohlepnimi očmi na tej mokri, skoraj goli ženski, ki se mu je veselo smejala. No, zlezi gor . . . tjulenj! — je govorila skozi smeh, se spustila na kolena, mu podala eno roke, z drugo pa se oprla ob rob čolna. Jakob jo je prijel za roko in vzkliknil z novim zanosom: - No . . . Zdaj pa se le drži! Okopljem te! . . . Vlekel jo je k sebi, stoječ v vodi do ramen; valovi so mu pljuskali čev glavo, se razbijali ob čolnu in brizgali Malvi v obraz. Mežikala je, se hahljala, nenadoma pa je z vriskom skočila v vodo in izpodbila Jakobu noge s tež svojega telesa. In zopet sta se začela igrati ko dve veliki ribi v zelenkasti vodi, škropila drug drugega, prhala, rjula in se potapljala. Sonce ju je gledalo in se smejalo, tudi šipe na ribarskih poslopjih so se smejale; sonce se je v njih odbijalo. Šumeli so valovi, ki sta jih razbijala s svojimi močnimi rokami, in galebi, ki jih je vznemirjal ta direndaj dvojice ljudi, so se s presunljivim vreščanjem krilili nad njunima glavama, ki sta izginjali pod valovi, pritekajočimi iz morske daljave . . . Naposled, ko sta se utrudila in napila vode, sta 8. zlezla na breg in sedla na sonce počivat. — Pfuj! — se je kremžil Jakob in pljuval. Slaba voda. in preveč je je bilo. - Mnogo slabega je na svetu . . . fantič, na primer . . . moških, teh je veliko! — se je smejala Malva in ožemala vodo iz svojih las . . . Imela je temne, čeprav ne dolge lase, toda bili so gosti in kodrasti. — Zato pa si dobila starca za ljubega, — se je zlobno nasmehnil Jakob in jo dregnil s komolcem v bok. - Včasih je star moški boljši od mladega. Ce je oče dober, potem je sin še boljši . . . — Glej ga! Kje si se naučil širokoustiti? — Dekleta na vasi so mi večkrat rekla, da sem kar čeden fant. — Kaj pa razumejo dekleta? Mene vprašaj . . — Kaj pa si ti’ Mar si dekle? Napeto ga je pogledala, on pa se je sumljivo smejal. Tedaj se je naenkrat zresnila in rekla z vnemo; — Bila sem, ali . . . enkrat sem rodila!- — Veselje in žalost, — jc rekel Jakob in se zakrohotal. — Tepec! — mu je rezko zabrusila Malva in se obrnila proč. Jakob se je ustrašil in umolknil s stisnjenimi ustnami. Kake pol ure sta molčala in se obračala proti soncu tako, da bi se jima obleke hitro posušile. teboj k ilnjmi strehemi — so se prebujali delavci.________ daiec —- do barak je bilo blizu poldrug sto sežnjev so bili podobni drug drugemu, raztrgani, raz-mr-eni in bosi . . . Njihovi hripavi glasovi so prihajali do brega, nekdo je tolkel po dnu praznega soda. zamolkli udarci so letali semkaj, kakor da ropoče velik boben. Dve ženski sta se vreščaje zmerjali. slišal se je pasji lajež. - Prebujajo se, — je rekel Jakob. V mesto sem bil namenjen danes zgodaj ... pa sem s neumnosti počenjal . . . Od mene ne boš imel dobrega. — je rekla na pol v šali, na pol resno. - Zakaj me vedno strašiš? — se je začudeno nasmehnil Jakob. Saj vidiš, kako te je oče . . . Razjezilo ga je, da ga je spomnila na očeta. Kaj pa je oče? No, — je surovo zakričal. — Oče! Nisem majhen ... To je važno ... Tu . taki običaji kakor doma, saj nisem slep, vse dim . . . Saj tudi on ni pravičnik . . . nič se ne j uje . . . Torej ne draži me. Zaničljivo ga je pogledala v obraz in radovedno vprašala: Da te ne smem dražiti? Kaj pa nameravaš storiti? Jaz? - napihnil je lica in izbočil prsi, kakot da se pripravlja, dvigniti tovor. — Jaz? Mnogo zmorem! Cisti zrak me je dovolj ovel in spihal z mene vaški prah. Hitro je šlo! — je zaničljivo vzkliknila Malva. — In kaj praviš? Očetu te odvzamem. — Ali res? Ni mogoče? — Misliš, da se bojim? — No, in? Poslušaj, — je rekel Jakob razburjen in razvnet — ne draži me! Sicer . . . glej! (Se nadaljuje) niso vi- zata- spodarstva in kulture na Madžarskem ob dobri udeležbi. Občni zbori PD «Rdeča zvezda» v Saležu je imelo v četrtek, 22. t. m. svoj redni občni zbor. Novoizvoljeni predsednik je tov. Josip Pegan, podpredsednik Marija Furlan, tajnik Dragotin Pegan, blagajničar pa Škerlj Jožica. Prav tako je ime'o občni zbor tudi PD «Božidar Kolarič» v Sv. Barbari, katerega odbor je s ponosom stopil pred svoje člane z obračuni o novozgrajenem prosvetnem domu, ki je v ponos vseh občanov. POZIV PEVSKIM ZBOROM! Na proslavi Prvega maja bodo vsi naši pevski zbori skupno zapeli in sicer mešani zbori: Soštakoviča «Pesem miru», Aleksandrova «Leninova zasta. va»; moški zbori pa Zajčevo «Slava delu», K. Pahorja «Na juriš», Pokrasova «Moskvo», uegeyterovo «internacionalo», bodo skupno zapeli mešani in moški zbori s spremljavo vseh godb. Zbori, ki še nimajo imenovanih giask, naj jih čimpreje dvignejo na SHPZ - Ponterosso 6, 2. Tovariši, pripravimo se za dostojno proslavitev praznika miru in dela! PRIPRAVE ZA 8. MAREC Po vseh naših prosvetnih društvih se vršijo živahne priprave za 8. marec. Daši je ta naloga v rokah povečini organizacije žena, je dolžnost tudi vseh prosvetarjev in prosvetnih društev, da prispevajo k temu pomembnemu dnevu ter pripravijo čim lepši kulturni spored! Tovarišica N. N. in Skednja je darovala za SHPZ ob priliki Prešernove proslave 1.000 Jir. Lepa hvala! Demokrati posnemajte! Slovensko-hrvatska prosvetna zveza javlja tem potom, da se bo preselila iz dosedanjih prostorov na trgu Ponlerosso 2 v prostore na št. 6 na istem trgu. Telefonska štev. novega sedeža je št. 60-40. STKAN 1 iL pa TAM... KAJ POMENJ AJO MANEVRI? — i Uoiasistična vlada vsiljuje vsem prebivalcem Jugoslavije vojasue manevre, ki se v tem poslednjem času zelo pO-gosioraa vršijo po vseli jdgos.u-vanskin mesiih in vaseh, fiebi-valsivo živi v siainem vojiieui vzdušju: protiletalski manevri, lauozuani . gve.ilsui manev.i, rnenevri reane vojske, mobilizacija vseh letnikov v fašistične vojaške organizacije itd. Tito-/asisiična tolpa ustvarja v Jugoslaviji vojno vzdušje, vojno paniko, preplah, ki naj bi tako . vznemiril ljudi, .da bi se začeli sami organizirati proti «napadalcu», ki prihaja z... Vzhoda. Ali so tudi te metode posne-iuali odTTitlerja in Mussolinija, od laburistov in Amerikancev? Ali hočejo tudi oni napraviti iz Jugoslavije prusko državo, v kateri naj bi se že dojenčki vadili v rabi orožja in naj bi starci zavzemali vojaško držo celo o krsti pred pokopom? Kaj naj pomenjajo ti vojaški manevri? Ali so res taki manevri, takšnega obsega in takšnega splošnega značaja izraz «miroljubne želje» titofašističnih tolovajev? Proti komu služijo ti manevri? Ali morda samo zato, da bi prč~ pričali Jugoslovane, da je res Sovjetska zveza . . . napadalka, ali pa morda zato, da jih pripravijo na pohod proti ljudskim demokracijam? Zakaj se Tito toliko baha s poldrugim milijonom vojakov in istočasno obtožuje vse države ljudske demokracije, da imajo skoro tričetrt milijona vojaštva? Zakaj ne rajši molči, ko vsa dejstva, celo njegove besede dokazujejo, da je on tisti, ki se oborožuje za napad s tako ogromno vojsko, ne pa ljudske demokracije? Ali si je zastavil vprašanje, ali bodo Jugoslovani korakali nad svoje slovanske in delavske brate s popevko «Amerika ueber alles . . .» in «Lili Mar-len»? Ali ne ve, da Jugoslovani ne bodo nikoli korakali proti Sovjetski zvezi? Ako bo prišel do tega prepričanja, se bo takoj pomiril in mu ne bo treba toliko truda za pripravljanje vojaških kadrov, ki bi v žalostnem primeru nove vojne, ki bi jo on sprožil, obrnili puške proti njemu in mu priredili «fe-što». kakršno je doživel Mussolini na trgu Loreto v Milanu. D ELO KOMUNISTI KAZKKINKALI fi.AŽI O Itf IASKS<: V Bil:! N K Demokristjani skušajo prikriti svojo brezbrižnost do brezdomcev Komunisti predlagali zgraditev 8000 stanovanj v štirih letih ter pozidavo od vojne porušenih hiš na podeželju - Številne intervencije naših svetovalcev na torkovi seji Posvetovanja] naših občinskih svletovalcev^ Kot smo zadajte poročali, se je na petkovi seji nadaljevala in zaključila diskusija o načrtu za gradnjo stanovanjskih hiš. V imenu večine je govoril demokristjan Gridelli, ki je kajpak pel hvalo županu m odboru. Tov. dr. Žbogar je v imenu komunistične skupine razkrinkal vse lažne trditve občinskega odbora glede njegovega «prizadevanja» pri zidanju ndvih stanovanj. Z dokumenti dokaže, da občina sploh ni zgradila o-nih 800 cenenih stanovanj, katerih gradnja je bila na predlog komunistov sklenjena 25. marca 1950. Ta nepobitna ugotovitev silovito razbesni pripadnike večine, ki neprestano prekinjajo našega svetovalca. Nato je zahteval,'daj se razširijo na STO tudi one določbe Tupinijevega zakona iz 10. člena, ki so v korist po vojni prizadetim in beguncem. Za njim je odv. Harabaglia zaman skušal ovreči njegove trditve ter izmazati večino iz neprijetnega položaja. Tov. ing" Braun je predložil v imenu komunistične skupine resolucijo, katero je tudi obrazložil. V tej resoluciji, ki je zaradi pomanjkanja prostora, žal, ne moremo v celoti objaviti, se obžaluje', da občinski odbor ni izvedel sklepa od 23. 3, 1950. o zidanju 800 cenenih stanovanj. Dalje zahteva predlog komunistov, da je v Trstu treba v štirih letih zgraditi 8000 stanovanj. Takoj je treba začeti z gradnjo že omenjenih 800 cenenih stanovanj z nizko najemnino. Na našem Ozemlju je treba razširiti vse italijanske zakone glede zidanja stanovanj, zlasti še zakon Tupini od 25. 6. 1949. Zidanje teh stanovanj je treba finansirati iz državnih fondov, s posojili občine in IACP ter pritegniti tudi ostale ustanove za gradnjo stanovanj javnim nameščencem. Pri ZVU je treba posredovati, da takoj ukrene vse potrebno za pozidavo v vojni porušenih hiš na deželi. Najemnine je treba prilagoditi skromnim možnostim delavcev in revnih slojev. Končno ta predlog obžaluje nedelavnost ZVU in občinskega odbora v letu 1950., ko nista poskrbela za zidavo primernih stanovanj za brezdomce, ki so v vojni izgubili svoje stanovanje, za begunce, mlade poročence, družine, ki morajo stanovati skupno z drugimi in ki bivajo v nezdravih ali stanovanjih, ki so v nevarnosti, da se podrò. MLADE ŠIVILJE se pripravljajo na 18. III. kdaj bodo pričela dela za filobus do Milj ter zahteval, naj občina napravi pot do ljudskih hiš v Zavijati. Predlagal je, naj se družine, ki stanujejo v otroških vrtcih, preselijo začasno v zapečatene prostore v ul. Cri-spi 7. Na prvo je dobil pojasnilo, da bodo dela za miljsko progo začeta kmalu ter dokončana še letos. Glede ostalih dveh je dobil nedoločene odgovore. 18. marca bo zborovanje mladih delavk Utemeljene očitke komuni stov so zaman skušali občin ski odborniki pobiti ali vsaj o militi' njihov vtis. Saragatjan Dulci je po svoji navadi s praz nimj in bobnečimi'frazami skušal dokazati, da komunisti delajo samo demagoško kampanjo in da je odbor v resnici skrbel za zidavo stanovanj. Mnogo bolj zmeren je bil ing Visintin v svojih besedah ter se je raznim žgočim vprašanjem rajši izognil. Pač pa je župan zopet enkrat plaval na perutih njemu lastne demagogije in skušal z izbranimi, včasih prav pesniškimi frazami premamiti poslušalce, da bi Tov. dr. Weissova je posredovala, da popravijo hišo v ul. Officina 8, ki je v nevarnosti, kakor tudi da v isti ulici napeljejo vodovod med št. 12 in 14. Mišin Morelli skuša vsiliti občinskemu svetu sprejetje resolucije za priključitev Trsta k Italiji, kar pa župan odloži za prihodnjo sejo. Sledili so sklepi občinskega odbora, ki so bili vsi sprejeti, nekateri soglasno, drugi z običajno večino. Nato je bila tajna seja. Naši občinski svetovalci so na razpolago prebivalcem za posvetovanje in pritožbe glede občinskih problemov, kot sledi: BIDOVEC: v PD «Škamperle», vsako soboto od 18. do 19. BRAUN: v ul. del Prato 4, vsak ponedeljek od 18.30 do 19.30. CASALI: v PD «Dugolin», vsak ponedeljek od 19. do 21. FERLAN: v ul. dei Leo (Tomažič), vsako sredo od 20. do 20.30. GHETZ: v PD «Kraljič», vsak četrtek od 18. do 19. GOMBAČ: v Skednju (na sedežu KP), vsak ponedeljek od 18. do 20. KOŠUTA: v Križu, vsak ponedeljek od 18. do 19.30 in na Proseku od 20. do 21.30. JURAGA: v ul. Vidali 4, vsako sredo od 19. do 20. MALALAN: na Opčinah, vsako soboto od 17. do 19. RADICH: pri Sv. Jakobu (Rinaldi), vsak četrtek od 20. do 21. ure. ZBOGAR-BROCCHI: pri Sv. Alojziju (Čermelj), vsak četrtek od 20. do 21. WEISS: v «Perossa» pri Sv. Vidu, vsako sredo od 19.30 do 20.30 in v «Kraljiču» vsak četrtek od 18. do 19. Občinski v Nabrežini in • • seji Dolini Za teden d n i Sobota 3- - Benjamin Neàeija 4 - Kazimir Ponedeljek 5 - Evzebij Torek 8 - Perpetua Sreda 1 - Tomaž (mlaj) V NABREŽINI : Razgaljene laži «Primorskega» V DOLINI: Poročilo o razdelitvi fondov 7. gospodarskega načrta V četrtek večer je bila seja občinskega sveta v Dolini. U> deležilo se jo je le 12 svetovalcev. I’ Med važnejše točke četrtkovega dnevnega reda spada izvolitev novega upravnega odbora občinske podporne ustanove (ECA). Na tajnem glasovanju so bili izvoljeni naslednji: Starc Josip, Kosmač Rudi, Zuljan Just, Valentič Josip, Purger Aleksander, Bandi Vincenc, Bernetič Marij, Strajn Avguštin in Lovriha Dušan. Nadalje je bil izvoljen delegat ža consko komisijo za odmerjene davke na vrednost in sicer tov. Starc Josip. Tem izvolitvam je sledilo poročilo revizorjev občinskih računov. Pri tej točki dnevnega reda je prevzel predsedstvo sveta tov. Ota Josip. Revizorji so ugotovili, da je bilo računovodstvo občine v finančnem letu 1949 pravilno izvršeno. Poročilom je sledila tajna odobritev, ki je bila soglasno sprejeta. I Povsod, kjer delajo in živijo j same mlade šivilje iznesle na i verjeli, kako zelo si demokrist- mlade delavke, se že govori o | zborovanju, ker so razumele, 18. marcu: po tovarnah, vaseh, po mestnih okrajih in sploh med vsemi zaposlenimi in brezposelnimi mladinkami. Zelo intenzivno je pripravljalno delo za to zborovanje mladink, ki jih je sklical Stalni odbor delovne mladine. IN .. . JEZA . . . VERITAS — «Katoliški glas» se je v svoji številki «Gorica - 22. II. 1951. -Trst» razhudil, ker radio Trst II. ni bil nepristranski v poročanju o izjavah gospoda Shene-fielda. Ta gospod Amerikanec, ki bi bil moral lepo ostati doma in se zanimati za svoje domače zadeve in ne vtikati svojega a-meriškega nosu u naše domače razmere, ker tu smo Slovenci, Italijani in Hrvati, je ob svojem prihodu v New York dejal, da si Tržačani želijo nadaljnje anglo-jugo-ameriške okupacije na STO in da pričakujejo nadaljevanje takega stanja. «Katoliški glas» pa se jezi, ker je radio Trst II. objavil le protest «našega» nadebudnega demokri-stjanskega župana. Zato pa pravi ta klerikalni listič, ki so ga začeli prodajati tudi na vratih mestnih cerkev in tako vsiljevati vernikom. «... Tržačani ... so docela drugačnega mnenja kakor župan Bartoli in se povsem strinjajo z izjavami mr. Shenejielda». Res je, da Tržačani se ne strinjajo z izjavami Bartolija, a z izjavami SHene-fielda se strinjajo le «Katoliški glas» in njemu podobni, ne pa Tržačani, ki hočejo, naj se okupacija neha in naj naše ozemlje končno zaživi pravo, demokratično življenje brez tujih ljudi. s svojim guvernerjem, svojim parlamentom, svojo upravo. Ce pa si «Kat. glas» želi Shenefielda in njegovih izjav, naj lepo pojde v Ameriko in tam naj se pobrati z njim. Tudi mlade šivilje se bodo v prihodnjih dneh sestale, da preučijo svoje delovne pogoje in si izvolijo predstavnice za zborovanje, ker tudi one imajo svoje zahteve in so razumele, da si bodo le z enotnostjo z ostalimi. strokami priborile boljše življenjske pogoje. Te mladinke začenjajo delati v 14. ali 15. letu starosti in celo prej. Veliko jih je med njimi, ki ne čutijo nobenega veselja do tega dela, a se mu morajo prilagoditi, ker nimajo drugih možnosti. Delajo od 8 do 10 ur na dan in prejemajo smešno nizko plačo, ki gre od 500 do 2000 lir tedensko. Pri tej plači vpliva njihova starost ali pa «'zavest» gospodinj. Tiste pa, ki delajo po družinah, imajo še hujše življenje, ker niso zavarovane in jih uporabljajo tudi kot služkinje. da bodo le z enotnostjo nekaj dosegle. Zato pa se z navdušenjem pripravljajo na zborovanje delovnih mladink. jani «prizadevajo» (pred volitvami, a še to samo v besedah) za tisoče družin, ki nimajo stanovanja. Končno je bil z obi-j čajno večino izglasovan pred-i log občinskega odbora, zavr-jnjen pa oni komunistične sku- PONOVNO JE PRIŠLO DO IZRAZA titovsko demagoško rovarjenje Vprašanje igralnice v Miljah - «Morala» titovcev in demokristjanov Česa se boijta Budin in Obad - V Zgoniku bodo zgradili otroški vrtec Seja Glavnega sveta |Pine partizanov miru V soboto se je sestal Glavni svet partizanov miru Trsta in ozemlja. Glavni svet je predvsem razpravljal o nastalem mednarodnem položaju in o izjavah tov. Stalina. Glavni svet je odločil vrsto ukrepov za popularizacijo in konkretizacijo Stalinovih izjav. Sprejel je tudi resolucijo, v kateri izraža svojo hvaležnost Stalinu za njegove izjave, ki pripomorejo k razširitvi miroljubne fronte na STO. Resolucija ugotavlja resničnost Stalinovih izjav in se obvezuje, da bodo partizani miru okrepili svojo borbo za proglasitev Trsta in ozemlja kot odprto mesto in za preprečitev vseh imperialističnih nakan,, ki težijo za tem, da bi spremenili Trst v vojno luko balkanskega Singmana Rija Tita VRAČAM SE K TEBI, LJUBA MOJA ... — Vik in trušč in potem ose tiho je bilo . . . Vik in trušč in «Pr. dnevnik» ni več objavljal vestnika radia Trst II. Sedaj pa se je ta vestnik ponovno pojavil v «Pr. dnevniku» skupno s Koprom in Trstom I. Kaj naj vse to pomeni? Najbrž je gospodar dejal: «Manj bedarij in več . . . Zahoda». Veliko je takih primerov. Imamo n. pr. mladinko M. K., ki tri leta dela v znani moški krojačnici, prejema 2500 lir na teden in ni vpisana niti v Bolniški blagajni. Zdi se skoraj nemogoče, a v 3 letih se ni naučila drugega kot delati rokave in kakšne enostavnejše žepe. Gospodar jo pod pretvezo, da nima časa ali da je blago zelo delikatno, pošilja ven kot kurirko in naroča druga krojaška dela ostalim šiviljam. Tudi mladinke, ki so zaposlene v velikih podjetjih, ne živijo boljše. Res je, da jih zavarujejo, a plače so zelo borne in nimajo pogojev za nadalj-nji razvoj. Pri Genelu, n. pr. so nekatere že dve leti zaposlene mladinke, ki jim nalagajo le tista dela, preko katerih ne bodo mogle priti do pravega poklica. Te mladinke upajo, da jih bodo spomladi («končno» -pravijo) dodelili stroju. A tudi v tem primeru nimajo’ možnosti izbire. Tako se bo najbrže zgodilo, da bodo razdelili te mladinke strojem, do katerih ne čutijo veselja. Ni pač racionalne razdelitve dela in posla. Mogli bi našteti še veliko drugih primerov, a jih bodo Na torkovi seji je tov. dr. Žbogar interveniral, naj delavci mestne občine postanejo, znašli na istem stališču V sredo zvečer je bila seja miljskega občinskega sveta. Občinstvo je napolnilo sejno dvorano, da bi prisostvovalo razpravi o ustanovitvi igralnice v miljski občini. Ta igralnica je bila v poslednjem času predmet nesramnega in podlega podtikanja demokristjanov in titofašistov, ki so se ponovno proti stalni nameščenci, da bodo mogli uživati primerno pokojnino. Dalje je predlagal, naj občina plača zavarovalne prispevke za stalne delavce in gasilce, ki so doslej uživali brezplačno bolniško zavarovanje občine: Zahteval je pojasnil, kdaj bo predložen proračun za 1951., kakor tudi,.kdaj bo pregled obračuna za 1949. Končno vpraša, kdaj bo prišel na dnevni red komunistični predlog proti stanovanjskim izgonom. Tov. Malalan intervenira, na] se napelje razsvetljavo v Pod-lonjerju na Lonjerski cesti. Vpraša tudi, kaj se je napravilo za trte na griču Castiglione. Tov. ing. Braun je vprašal, naši občinski večini. V začetku seje je občinski svet sprejel nekaj ukrepov, med katerimi tudi ukrepi o nakupu dveh novih avtobusov za občin-ko prevozniško podjetje. Prav iako je župan tov. Pacco obvestil, da je bil sprejet predlog o trolejbusni zvezi med Trstom in Miljami. Trolejbusna zveza bo najbrže delovala že v teku tega poletja. Nato je občinski svet prešel na razpravljanje o ustanovitvi igralnice. Župan tov. Pacco je razložil, kako je prišlo do razprave o igralnici. Neka skupina tržaških kapitalistov je zaprosila miljsko občino, naj ji dovoli ustanoviti igralnico na poaroeju Tankega rtiča u-un.u ouuuei. Aupan mora icot lai-preaioziti v^an-o vprašanje občinskem svetta in je to stom. Komunisti so iz muraineg« vidika proti ustanavljanju ten igi-dimc, ker prinašajo s aeooj nenioraine posieuice. v aezeiah, kjer so ueiovci m kmetje na o-biastt se spioh ne govori o takih zacievan. roeta v u je v po-Sieurijem času ouvestna, .cin ne bo vec pomagaia občinam z denarnimi ronut in zato oDcme morajo skrbeti za denarno samoupravo. rov. pacco je prav tako postavil prasanje, ah je nemoratnejsa igraimca aa p« neznosne lazmere, v katerih živijo nasi ljudje brez štrene, brez ueia, brez izgiedov za bodočnost. rz tega Stališča treba gledati in se ne omejiti na demagogijo in retoriko, žato bi igrainica s predpogoji, ki bi jih Slavna občina prinašala Miljam nekaj dohodkov, ki bi sluzili-za gradnjo stanovanjskih hiš, za popravo cest, za izboljšanje gospodarskega stanja delavcev in kmetov. spet začeli shajati kot za časa kraljevine vsi mogotci Zahoda. Ob glasovanju je bilo 16 glasov za ustanovitev igralnice, 6 se jih je vzdržalo (demokristjani) in titofašist je glasoval proti. Igralnica ne bo ustanovljena, ker bi bilo potrebno vsaj 22 glasov. Nedvomno je važnega pomena tudi razpravljanje in sklepanje o omejitvenih določbah o obdržanju v službi osobja v občinski upravi. Znano je namreč, da so v občinski službi poleg tajnika še trije njegovi ožji družinski člani, kar pa ni pravilno. Po kratkem pojasnilu to. župana je sledilo javno glasovanje o lej zadevi. Proti sta glasovala le dva «neodvisna» svetovalca; nista pa pojasnila, svojega stališča. Nato pa je župan poročal. | kako je predsedstvo cone sprejelo dosedanje sklepe občinskega sveta. Poročal je tudi, da je v znatni meri zmanjšalo občinski proračun za tekoče leto. Iz tega zmanjšanja je razvidna popolna samovoljnost predsedstva cone in nerazumevanje občinskih potreb. Iz proračuna je bilo črtanih 1.650.916 lir. Na koncu je t»v. župan poročal še o javnih in zimskih delih ter o porazdelitvi , fondov sedmega . gospodarskega načrta, za katerega je -občina prejela 20 milijonov !ir. Od tega bodo porabili 10 milijonov za novo stanovanjsko hišo v Boljuncu, 2 milijona za popravilo ceste iz Botača za Boršt 2 milijona za kanalizacijo v Boljuncu, 3 milijone za popravilo ceste iz Mačkovelj v Pre-beneg ter 3 miljone za pralnice v Mačkovljah, Borštu in Ricmanjih. Na koncu seje je svet soglasno poveril občinskemu odboru mandat, da podvzame primerne korake za preprečitev naraščajoče draginje in da protestira pri VU, ki ni dosedaj ničesar storila v tem oziru. Četrtek 8 - Mednarodni žen'— ski praznik Petek 9 - Apolonija Zgodovinski dnevi 4.-1844 se je rodil pisatelj Josilj Jurčič. 4. 1879 se. je rodil pesnik Josip Murn. 4.-1862 je umrl ruski pisatelj Gogolj. 6.-1836 se je rodil pisatelj in literarni kritik Josip Stritar 5- 1890 se je rodil V. M. Molotov, neustrašeni borec za pravice malih narodov. 3 V Zgoniku TRST II. Val. dol. 343,9 SOBOTA: 13.20 Šramel kvinteU" «Veseli godci»; 13.47 Britten: Tr, d: tri fdl medigre iz opere «Peter Grim-,, mes»; 18.15 Cajkovskij: Koncer1,^ G op. 44; 21. Soboti), štev. 2 večer. U; NEDELJA: 9. Kmetijska oddaja^. 12. Od melodije do melodije; 130 ‘ Glasba po željah; 18.30 Oddaj:,-za najmlajše: Trnjulčiča; 21. 1^ domače knjižne police. ^ PONEDELJEK: 18.15 Rahmani^ nov: Koncert št. 1 v F molu oP_ 1; 21. Verdi: Ples v maskah - ope ra v treh dejanjih. TOREK: 13. Glasba po željah. 18.15 Mendelssohn: Koncert zi violino in orkester v E molu oP1Vj 64; 19. Mamica pripoveduje; 2lj0 Vzori mladini: Franc Liszt; 2^ Cajkovskij: Simfonija št. 2 v C 2 molu, |j SREDA: 18.15 Franck: Preludij. aria in finale; 19. Zdravniški ve k V Nabrežini TEDEN DNI SINDIKALNEGA DELOVANJA Razbijači napenjajo sile proti enotnosti Inšisilt delavcev V teku lega tedna so delavci in nameščenci Javnih skladišč na skupnem sestanku odločili prekinitev agitacije, ker je prišlo do sporazuma z ravnateljstvom. Delavci so pooblastili obe sindikalni organizaciji in enotni tovarniški odbor, naj nadaljujejo pogajanja za popolno rešitev vprašanja. Nadaljuje se proti luškim delavcem ogabna kampanja nekaterih dobro znanih elementov, ki se jim je pridružil tudi nek večerni list. Na vsak način skušajo odvrniti luške delavce od svojih družb in razbiti njihove vrste, da bi jih mogli na lažji način ukleniti v vojni voz. Ogabna kampanja se je zelo razbohotila v tem poslednjem času, ko se bližajo volitve v u-pravne odbore pristaniških družb. Ta kampanja se poslužuje dobro znanih ameriških metod: izsilje- vanja, obljub, groženj, lepih besed itd. Toda pristaniški delavci ne bodo poslušali teh prekooceanskih sirenr marveč jim bodo pokazali, kako je strnjena njihova UKROPINO SO OBSODILI KJE PA SO GLA VNI KRIVCI? stroka v obrambi delavskih pravic in interesov naše luke. Obveščajo se vsi, ki dobivajo vojne penzije od bližnje republike, da predvideva zakon 10 avgusta 1950, štev. 648 naslednje penzije: za vojne pohabljence in invalide letno 72.000 lir, ki jih proti vložitvi prošnje dobe oni, ki spadajo v 2. do 4. in 5. do 8. kategorije in ki imajo manj kot 240.000. letnih dohodkov; od 2. do 4 kategorije, če imajo 55 let, od 5. do 8. če imajo 60 let, in brez omejitve, če ne morejo delati 72.000 lir na leto proti vložitvi prošnje in prehod v 1. kategorijo, ako imajo manj kot 60 let, za obdobje dveh let. Za vdove pa skrbstvena penzija 42.000 lir letno (ki morejo biti znižane po finančnem stanju zainteresiranke), ko dopolnijo 60. leto starosti in tudi prej, če ne morejo delati ali so zelo potrebne. Za starše, ki so že prej uživali pokojnino, skrbstvo-, na penzija 42.000 lir letno proti vložitvi pošnje po 65. letu starosti ali še prej, če ne morejo deiati ali so prepotrebni. Za vse podrobne informacije in za pomoč pri vlaganju prošenj se je obrniti na odsek skrbstva in zavarovanja in na stHakat upokojencev ES v filici Montfort 3. Kot je že znano se je v ponedeljek začel pred Vrhovnim okupacijskim sodiščem, ki mu predseduje major Bayliss, proces proti Giorgiu Ucropini, ki ga je policija aretirala 20. januarja na devinskem bloku. Giorgio Ucro-pina je eden izmed tistih petih mladih zločincev, ki so 13. septembra 1947. zvečer streljali z brzostrelko na krožek VOM in povzročili smrt male Milke Vrab-čeve in ranili Vando Jerman. Vsem našim ljudem je znano, v kakšnem razburkanem političnem vzdušju so ti zločinci Izvršili atentat proti krožku VOM. Zato bi bilo zelo primerno, da bi na klopi, na kateri je sedel Ucropi-na, bili njegovi navdihovalci in pravi organizatorji krvavega zločina, ki je pretresel vse prebivalstvo. Ne bomo ponovili kronike procesa, o kateri so že obširno govorili dnevni časopisi. Ugotoviti pa le moramo, da je bila tudi ob- tožnica proti Ucropini nezadovoljiva, ker ga je obtoževala le, da je «nehote» povzročil smrt Vrab-čeve. Vsekakor bi bilo moglo vrhovno sodišče obširneje raziskati to vprašanje in ga globlje pogledati, ne pa že v obtožnici pritrjevati odvetniškim in Ucro-pinijevim trditvam. Ves potek procesa je dokazal da ni Ucropina niti z besedico obžaloval svojega zločinskega početja. Vse priče so dokazale, da je on glavni krivec, da je streljal proti VOMu in tako ubil malo Vrabčevo in ranil Jermanovo. Toda na procesu se je tudi mnogo govorilo o osebi, ki je prinesla mladim kriminalcem brzostrelko in o osebi, ki je tik pred zločinom poklicala iz nekega koncerta Ucropino v preddurje gledališča. Upoštevati moramo tudi to, da je Ucropina imel, ko se je udeležil zločina, le 18 let. Vsekakor ni mogel sam premisliti, kaj po- čenja. Nekdo ga je vodil, kakor je vodil ostale mlade kriminalce, v senci, ne da bi se eksponiral. Zakaj noče sodišče raziskati, kdo je pravi organizator tega zločina in postaviti glavne krivce na zatožno klop? To zanima naše ljudstvo in prebivalstvo. S tem bi še ugodilo pravici. Tudi razsodba, ki Jo je izreklo okupacijsko sodišče proti Ucropini, je različna od one, ki jo je izreklo pred tremi leti proti ostalim štirim mladim zločincem. Ucropino je sodišče obsodilo na 5 let in štiri mesece zapora, medtem ko so bili ostali obsojeni na preko 7 let ječe. Vsekakor pa vse to ne bi bilo prav nič, ako bi se bila pokazala vsaj dobra volja za podrobno preiskavo vse zadeve, kar naj bi privedlo do aretacije pravih zločincev, ki jih je poiskati med tistimi krogi, ki so imeli' interes razdružlti Tržačane na 'dva sovražna tabora. ; Konference o Stalinovih izjavah V teku tega tedna so bila po naših vaseh in krožkih praznovanja obletnice Rdeče armade in diskusije o najnovejših mi roljubnih izjavah tov. Stalina Povsod je naše ljudstvo razu melo veliko važnost Stalinovih izjav, ki predstavljajo velikan ski prispevek v borbi za mir Konference so bile: pri Sv. Barbari, kjer je govoril tov. Blazina; v Mačkovljah, kjer je bil tov. Gombač; v Miljah • tov. Pacco; v Camporah - tov, Postogna; pri Magdaleni - tov Škrk in Sajovitz; v Prečniku in Praprotu - tov. Slavec; V Križu - tov.’ Košuta; v Toma žiču - tov. Destradi; pri Sv, Vidu, kjer so obenem proslavili padlega junaka Perosso pa tov; Tonel. Danes, v soboto 3. marca pa bodo naslednje konference o izjavah tov. Stalina in ob obletnici Rdeče armade: V Ricmanjih ob 20. uri: govo ri tov. Slavec; v Plavjah ob isti uri: govori tov. Blazina. Obvestilo invalidom in staršem padlih v NOB Vsi vojni pohabljeni in invalidi NOB, starši in vdove padlih borcev', ki jim je bila priznana pravice do pokojnine s strani Jugoslavije in niso nikoli prejeli denarja ali moraqjo prejeti zaostale vsote denarja, naj se obrnejo na Zvezo invalidov in pohabljenih v NOB, ki ima svoj sedež na trgu Ponterosso 6„ II. Prejeli bodo potrebne informacije in pomoč. Za kmete Zueza malih posestnikov je zaradi nekaterih pojavov ajte takoj intervenirala pri Kmetijskem oddelku VU, kjer so ji zagotovili, da bodo tudi letos stavili zastonj na razpolago vsem kmetom potrebno količino cepiva. K diskusiji se je za demokristjane oglasil svetovalec Visinti-ni, ki je iskal le zakonske predpise, kar ni prepričalo niti njegovih aemokristjanskih sodru-gov. Socialdemokrat Robba je spričo dohodkov, ki bi jih imela občina od te igralnice, izjavil, aa bo glasoval za ustanovitev igralnice. Titofašist Kreva-tin pa je iznesel demagoško stališče svoje skupine. On bi bil za ustanovitev, če ne bi bila igralnica . . . nemoralna. Tov. Postogna je iznesel stališče komunistične grupe, izjavil, da bo glasovala za predlog, ker bi to prineslo nekaj aohodkov občini spričo sedanjega stališča VU, ki noče več nuditi podpore občinam in spričo težkega gospodarskega stanja Milj. Razkrinkal je demagogijo in licemernost titofašistov, ki se jim zdi bolj nemoralna igralnica od stanja, v katerem živijo danes naši ljudje brez strehe, brez dela, brez zadostnega zaslužka itd. Prav tako bi tudi mi vprašali titofašista Krevatina, zakaj se ni spomnil, ko je glasoval proti predlogu in zavzel tako demagoško stališče, igralnic, ki so jih njegovi titofaši-stični bratci v Jugoslaviji ustanovili na Bledu, v Opatiji, Dubrovniku in povsod, kjer so se Preteklo nedeljo je bila redna občinska seja v Zgoniku. Po otvoritvi seje, je župan tov. Pirc pozdravil prisotne in v kratkem poročal o delih, ki so bila do sedaj izrvšena po prizadevanju'občinske uprave. Po odobritvi zapisnika zadnje seje so bili s tajnim glasovanjem imenovani občinski revizorji in sicer tovariša Furlan Ivan in Grilanc Josip ter svetovalec SDZ Gruden Ivan. Nato je občinski svet odobril prošnjo učitelja g. Branka Lupin-ca, da se preseli v stanovanje šolskega poslopja pod pogojen, da ga bo izpraznil, če bi se pokazala potreba uporabiti prostore za razširitev šole. Sledilo je poročilo ing. Šorlija o zimskih delih, o katerih bo podrobnejše poročal na prihodnji seji tov. Milič. Ijo 4. t. m. Kot zadnja točka seje je bilo razpravljanje o gradnji otroških vrtcev v Gabrovcu in. Malem Repnu. Ker je pa občinski svet ugotovil, da bi v Malem Repnu obiskovali otroški vrtec le štirje otroci, je bilo sklenjeno, da se vrtec sezida v Zgoniku. Denar, ki je bil nakazan za gradnjo otroškega vrtca v Malem Repnu ni mogoče uporabiti v druge svrhe. Zato se ga bo uporabilo za gradnjo vrtca v Zgoniku, a ob-čičnski svet je sklenil, da bo v najkrajšem č^isu poskrbel za sredstva, ki so potrebna, da se V Malem Repnu izvršijo dela, ki jih vaščani želijo in potrebujejo. Zanimiva je bila intervencija titovca Obada, ki je takoj ob pričetku seje protestiral, ker je bil brisan iz seznama stalnih prebivalcev zgoniške občine ter hotel obtoževati, da je bilo to storjeno radi političnega manevra. Gospod Obad namreč že dolgo ne živi več v občini, ker ima svoje stalno bivališče v Trstu. Logično je da mu zato ne morejo pripadati pravice, ki jih imajo stalni prebivalci občine. Sicer pa njega malo skrbi, kje ima domovinsko pravico, temveč se le boji, da ne bi mogel več izvrševati Babičevih ukazov in rovariti ter sejati zmedo in sovraštvo v naši občini. dež; 20.30 Naša šola; 21. Vokain^^ kvartet «Veseli bratci»; 22. BrSj^ hms: Koncert št. 1 v D molu. ČETRTEK: 13.10 Pevski dud in harmonika; 18.15 Glasbeno preej davanje; 19. Slovenščina za Sln^i. vence; 21. Radijski oder: Frani Schiller: Maria Stuart - drami^ v petih dejanjih; 22.30 Cajkov skij: Romeo in Julija. t V četrtek 1. marca je bila seja nabrežinskega občinskega sveta. Po prečitanju zapisnika je župan g. Kralj poročal svetovalcenri o napadu «Primorskega dnevnika» z dne 28. februarja proti nabrežinski občinski upravi in proti njegovi osebi. Pri tem napadu pa ta list ni vprašal za svet niti svojih svetovalcev, kar se je dokazalo, ko je titovski sveto-valeč Škrk obžaloval ta dogodek. Zupan je še nadalje ostro napadel «Primorski dnevnik», ker ni objektiven v poročanju občinskih zadev in uporablja laži in obrekovalca proti občinski upravi. V tem članku je bilo govora o neki hiši, ki ni bila dobro zgrajena in je zato pretila nevarnost stanovalcem, ki so se morali izseliti! Ni res pa, da so bili izgnani, kakor je napisa' «Primorski». Podjetje, ki je hišo zgradilo, bo moralo na svoje stroške popraviti hišo.. Tovariša Slavec in Marica sta odločno . zavrnila obtožbe lažnive in obrekovalne «Primorskega dnevnika», ki so naperjene ne samo proti županu, marveč proti vsemu.ožjemu odboru in njegovemu delovanju. Tov. Marica je zato predlagal, naj občinski svet za hteva, naj «Primorski» preš liče ta obrekovanja. V nasprotnem primeru pa naj se zadeva preda sodišču. Celo titovski svetovalci «o se strinjali z ostalim občinskim svetom, da je bil članek «Primorskega» obrekovalen in lažniv. O predlogu Marice pa bo obločil ožji odbor. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da bodo zgradili šest-stanovonjsko hišo na postaji v Nabrežini. Ker so se proti temu postavili prebivalci Sti-vana, je bil sklep razveljavljen in ker je velika potreba po stanovanjih tudi v Stivanu, jo tam bodo zgradili. Sledila je diskuija o poročilu tov. Slav-esa, o javnih delih, ki ga je podal na prejšnji seji. K temu poročilu so svetovalci dodali razne pripombe, nasvete in predloge. Soglasno je bilo sprejeto, da bodo še preučili vprašanje javne razsvetljave. Prihodnja seja bo v četrtek S. marca ob 17. PETEK: 13. Glasba po željah 19. Pogovor z ženo; 20.10 Koncer' violinista Stefana Nedelčeva; 20.31^ Tržaški kulturni razgledi; 21. Moj'p] stri besede: Iz romana linskeg* pisatelja Mike Waltarija: Sinuhf[o Egipčan; 22. Cajkovskij: Simfonij «Manfred». ir 1'ec te jin lir NOGOMET bf Prvenstvo STO Pr Jutri, v nedeljo 4. t. m. bod‘a' semifinalne tekme za prve»1 stvo STO; _ Ì Costalunga - Inter na igrišči L v Trebčah ob 10.30; Frausin a Roianese na igrišču v Trebčatn ob 15. uri. 'a Prvenstvo STO - II. kategoriji ]\ Corale' - Union na igrišču Trebčah ob 9. uri; Proletarci )v Partizani na igrišču v Trebčaeh ob 13.15; Vesna - Kdlonja n!0( igrišču v Nabrežini od 11. uri_ à /aH TEK CEZ DRN IN STRN Jutri, v nedeljo 4. t. m. b1 peti tek čez drn in strn, ki Ž: organizira S. Z. Pristaniščniko' in ki velja za prvenstvo ST1 Pristaniščniki bodo zmagoval cem dodelili «Pokal pristan1 ških družb». Zbirališče ob 10. uri prer gostilno «Al Paradiso» na Gr? ti. Odhod za mladince od 10.3® j za odrasle pa ob 11, uri. M13e dinci bodo morali tekmovati n! l! n koleda1^1 _____ 4( M Veselice ia kilometrov dolgi progi. Tov. Jagoda nabrala s čki «Dela» 200 lir. «Leit-motiv» titofašističnih listov in propagandistov, ki so izurjeni v podpihovanju narodnostne mržnje, je kozmopolitski napev, da so interesi tržaških delavcev zapostavljeni,, ker vodi Zveza ES politiko prijateljstva in sodelovanja s CG1L in njenim 5 milijonskim člastvom namesto da bi vodila — kot zahtevajo oni — popolnoma OSAMLJENA tržaško delavstvo in uradništvo v borbo proti istim sovražnikom kot v bližnji republiki. V svojem protidelavskem sovraštvu branijo Unijo ameriškega imperializma; t. j. osamljenja slovanskih in italijanskih delavcev STO. Isto linijo predvideva tudi — in za to sc tudi ne čudimo, ker poznamo volitelje DZ in njih simpatijo do ameriškega imperializma — 9. člen statuta «svobodnjaške» Delavske zbornice. Ta člen statuta prepoveduje sindikatom DZ vsako organizacijsko povezavo z italijanskimi sindikati. Vsekakor tudi ta člen ima namen izolirati tržaške delavce. Zelo čudno je to dejstvo, če pomislimo, da so vsilili ta člen statuta da bi razbili enotnost delavcev, prav tisti voditelji DZ, ki se vedno sklicujejo na to, da so «italianissimi». Iz tega postaja jasno, da so ti-tovci in «svobodni» sindikalisti TITOVCI NA LINIJI VODITELJEV D. Z. ob kongresu ZKM , Danes zvečer bodo v nasledr njih krožkih in vaseh veseli»1,p na čast II. kongresa ZKM: ,ri v LK «Rinaldi»; v PD «Tom^j, žič, v PD «Marij Matjašič» f0 Rumeni hiši v Barkovljah in Vj Križu pri Trstu. ik Vse demokratično prebiva*?) stvo je vabljeno, naj se teh v(o( selic udeleži. na istem stališču, kljub temu, da jim washingtonski gospodar dodeljuje različne naloge. Skupen cilj obojih je osamitev tržaškega delavskega razreda, da bi tako postal šibkejši. Medtem, ko gobezdajo proti liniji borbene enotnosti med našimi slovenskimi in italijanskimi delavci in delavci bližnje republike, titojašisti ne povedo, da ta borba je usmerjena proti skupnim izkoriščevalcem, ker so monopolisti, proti katerim se borijo delovni ljudje Torina, Genove in Milana, tisti, ki imajo v svojih rokah precejšnje število naših najvažnejših podjetij in prav tako izkoriščajo tudi naše delavce. Naj n. pr. navedemo, da italijanska država kontrolira preko IR1 številne družbe, med katerimi Arzenal, ladjedelnice GRDA, družbo tržaške industrijske luke, tržaško gozdno družbo in preko Istituto Immobiliare Italiano «Roma» tudi tržaško rižarno. Ako pa hočemo poglobiti preiskavo, vzemimo kot primer čistilnico «Aquila», katere kapital je za 47,3 odst. v rokah Sidarme iz Benetk. 50 odst. delnic Sidarme pa jih ima v rokah skupina FIAT. Ostalih 50 odst. pa jih ima «Cotonificio Veneziano», ki pripada skupini «Adriatica di Elettricità». In to bi mogli ugotoviti za skoro vsa večja tržaška podjetja. Zakaj se torej — in v tem primeru se titojašisti zabarikadirajo za svojo umazano demagogijo — delavci iz ILVE, Aquile ni ladjedelnic ne bi smeli združiti v skupnih borbah z delavci italijanske republike? Ako pa pomislimo, da so tudi privatni kapitalisti člani uaruzenja tnaustrljcev, ki je včlanjeno v italijanskem udruže-nju industrijcev — in mi vemo, da med kapitalisti ni razkola, ko je treba voditi borbo proti delavcem — nam postaja še jasneje, zakaj mora biti fronta tržaških in italijanskih delavcev enotna, solidarna in strnjena. Zato se bomo vedno borili v interesu delavcev, miru in bratstva med narodi za učvrstitev naših vezi z delavci, kmeti in nameščenci vseh dežel in v prvi vrsti z italijanskimi, s katerimi nas vežejo skupni interesi. Z isto vztrajnostjo bi se borili za borbeno enotnost z jugoslovanskimi de- j 300. lovci, ako bi tu gospodarili jugo-j slovanski kapitalisti. Ni nobenega dvoma, da prinašata prijateljstvo in sodelovanje s tako močno, veliko in slavno sindikalno organizacijo kot je CGIL, ki ima veliko izkušenj, je zelo vplivna, prekaljena, odločna v svoji borbi za učinkovito o-brambo kruha in pravic vseh delavcev, veliko koristi slovenskim in italijanskim delavcem Tržaškega ozemlja. Niti misliti si ne moremo, kaj bi nastalo iz našega delavskega razreda v današnji konkretni situaciji Trsta, ko se proti nam borijo vse organizirane sile vlade, delodajalcev in izdajalcev, če bi se naši delovni ljudje zaprli vase in se osamili, kot zahtevajo litojašisti. Titofašistična razbijaška akcija dokazuje, kakšno podlo in nesramno vlogo proti delavskemu razredu igrajo kot agenti ameriške ga imperializma. Titovci, medtem ko v coni B kradejo in terorizirajo delavce, jih skušajo v coni A dezorientirati in preslepiti. Tega pa ne smemo dopustiti. Sneti jim moramo krinko, s katero skrivajo pred kakšnim poštenim človekom svoj nesramni obraz izdajalcev in morilcev. A. CALABRIA Za tiskovni sklad „Dela" Za tiskovni sklad «Dela»: v P(k častitev spomina Vincenca On'® rija ob drugi obletnici njego'1*1 smrti darujeta njegova žena ■' hči lir 1000; tov. Rudi Vilhem !fs z --- 3' Za »Demokratični solidarnost" ^ So prispevali za «Demokratič1’ solidarnost»: Pina Troiani 100j pola podpornih članov tov. Val1 ( rije Čok 1500; Zini 300; A. Zl1 100; P. Passone 100; G. D’Ambr»-‘ 100; mlekarica Marija 150; M1» 150; Viktor 100; A. Mancinelli i®1 Gobet 100; Stefan Zubjačič 100. --- ------------^ Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biagi) Založništvo «DELA» Tiska tip. Adriatica, Rismondo Dovoljenje AIS v Vozači motoseooterjev ! V ulici del Bosco, 20 i' otvorjen Dom za vozaČ^ scooter jev kjer vam je na razpolag prostor za parkiranje v tehnična in mehaniči1 oskrba. __________________