I I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr.. za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 18. maja 1887. Obseg: Občni zbor e. kr. kmetijske družbe kranjske. Strešna lepnica f Dachpappe^. Gospodarske novice. — Zemlje- in narodopisni obrazi. Deset pravil, kako drevje rezati. v dobi od 28. aprila 1886 13. aprila 1887. (Dalje.) Tajnikovo poročilo o delovanji „Matiee Slovenske" Razprava o proračunu naučnega ministerstva. V v • H P1 dopisi. Novičar. Gospodar k« stvari. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. četrtek 26. t. m. bo zopet občni zbor kr še mnogo nalog zvršiti, za kar mu je dosedaj potrebnih sil primanjkavalo. Naše podružnice in udje sami svoje dolžnosti še vse premalo spolnjujejo. Ko bi ta dva faktorja živahneje delovala, korist in vpliv družbe bi bil še dokaj večji. Kakor glavni odbor ni z vsemi podružnicami zadovoljen, tako vemo, da kmetijske družbe kranjske, o kateri smemo trditi da je najvažnejša za Kranjsko. Iz upravniškega poročila, kojega je vsak ud dobil, razvidi se njen ugodni stan, in iz raznih poročil o delovanji glavnega odbora kraj in čas za tako kritiko je pa občni zbor v tem listu, razvidno je njeno živahno delovanje. A.ko se sme rastoče število udov vzeti za me- rilo uspevanju družbe, potem je naša družba izvrstno napredovala, kajti število udov se je v teku dobrih treh let podvojilo. Glavni odbor kakor pooblaščenec skupine vseh udov tudi vsi udje niso z delovanjem glavnega odbora zadovoljni. Pravično kritiko svojega delovanja bode glavni odbor z veseljem na znanje vzel ter skušal zahtevam ustreči. Primeren , tje naj pridejo vsi oni, ki niso zadovoljni z delovanjem glavnega odbora. Na občnem zboru imajo priliko svoje mnenje izraziti, glavni odbor pa more precej odgovoriti ali potrebna pojasnila dati. Po pregovoru: Več oči, več vidi, želeti je mno- pa sme reči, da je vse dolžnosti gobrojne udeležbe pri občnem zboru tudi svoje izpolnjeval, kolikor so mu razmere in denarne sile zato, da se pripuščale. Nečem o naštevati, kolikokrat je gl odboi čuj mnenje od več strani, da se stavijo predlogi o svoj glas povzdignil v stvo kmetijskih interesov kolikokrat je on moralno vplival stvareh, katere glavnemu odboru ne morejo biti znane Zagotoviti smemo, da na merodajnih mestih zelo na skega napredka ker vemo da azvoj kmetij- slajo prošnje in resolucije, sklenene v občnih zborih ne samo naši udje c ki ampak sploh na svetu udje raznih društev takega delovanja v obče ne pripoznavajo posebno. Ako ravno je naše družbe glavni smoter, kmetijstvo sploh podpirati volitev. Ako kmetijskih družeb. Pi predloge staviti pa nimajo samo podružnice, ampak tudi udi sami Letos imel bode občni zboi šiti mnogo novih ter v ta namen rabiti doneske udov, ki pristopajo družbi iz domoljubja, vender daje družba udom svojim koristi ? kakoršnih koli nobena druga v Avstrij Ud kranjske kmetijske družbe dobiva brezplačno ,,Kmeto val ca u ali pa plošno mnenje tako, da odborniki niso svojih dolžnosti spolnjevali, volite druge, vsaj je prilika tu. Naše mnenje je, da tega ni treba, gospodje, kateri letos iz odbora stopijo, zaslužijo vsi, da se v novič izvolijo. Enega novega odbornika je treba; voli naj se po znižani ceni „Novice", ki prinašajo ta ali oni, v seje mora pridno zahajati. Gotovo hodi velik del uspeha kmetijske družbe na redne seje, ki jih ima vsak mesec in katere dosedaj niso bile nikdar nesklepčne. Ker je važnost občnega zbora gotovo velika, zato pozivljemo vse one gospode ude, kateri se zborovanja lahko udeleže, da to storijo; vsaj naj pa v svoji družnici na to delujejo, da bode podružnica vse gospodarske članke, kakor „Kmetovalecu. Družbena drevesnica je tako urejena, da bode čez malo časa dobival vsak ud lepo vzgojeno, po dva metra visoko in je glavni odbor vse Da po pet let staro drevje zastonj, to dosegel, gotovo mu je v čast, zlasti ker on dobiva polovico letnega doneska, drugo pa podružnice za se obdrže. Vzlic temu smo prepričani, da ima glavni odbor zboru svojega zastopnika. Mnogobrojno obiska' r- iv 154 • L zbor naj pokaže, da se Slovenci krepko potezajo za mnogo let, ako se pazi na to, da se vsakih 6 let zopet napredek v kmetijstvu, katerega razcvitanje je naj- prelika ali namaže, kakor bom pozneje omenil. ■T V boljša podloga njih narodne bodočnosti. Ako mi je govoriti o nje slabih lastnostih, navesti bi moral to da je treba mnogo desek, s kterimi se mora najprej dotična streha prekriti in pa nje nepri- Strešna lepnica (Dachpappe). jetni duh prve 3 mesece po dovršeni stavbi, dokler solnčni žarki še niso pregnali vseh izhlapljivih tvarin Varčnost prvi pogoj gospodarstvu; zlasti po- iz lepnice. Ijedelec mora gledati na vsak krajcar, kjer si ga more prištedeti. Taka prilika nudi se mu pri grajenji Moral bi torej po vsi pravici strešno lepnico priporočati za kritje naših lahkejših gospodarskih stavb, raznih gospodarskih stavb. Kdor more stavljeno si kakor za lope, kozolce itd. Krije se se sti lepnico svrho doseči z najmanj- šimi • stroški, postopa sigurno racijonalno. Svoje gospodarske stavbe krijemo z raznimi tvarinami kakor s slamo, s škrilmi, s skodlami > z opeko i. t pa tudi v novejšem pridelki s med času kemičnih tovaren ktere spada strešna lep niča. Govoriti hočem slednji prednosti ter naslikati o nje tako: Stropilo (cimper) sme biti, kakor smo prej omenili v vseh svojih delih mnogo šibkejše. Seveda je to za- visno od velikosti pro- stora, koji se ima kriti. Tako na pr. zadostuj malem obsesru. pri ako se na- pravi stropilo le h tramov" (a) pod n veznih 33 in 34 j iz sti Podoba 33 1 Ker je streha krita z lepnico dokaj lažja od druzih streh > lahko za jakost spod njega dela stavbi in stropila (cimpra) mo manjše mere abi- Ves les za stropilo sme biti šibkejši, tedaj tudi cenejši. ešin" (b) in iz „lemežov" (špirovcev) (c), kteri so na vrhu skupaj zbiti. Da ostanejo slednji med postavljanjem stropila v svoji legi, treba jih je provizorično pritrditi skupaj z deskami. Pri večjih strehah treba je postaviti tudi n drevesa (d) se sle Podoba 34 menom" (e) in s „komol-4 (panti) (f), kar bode ci . Streha sme biti manj nagnena kot druge strehe da se more še po nji hoditi . Pod tako streho shranjena je krma prav dobro, kajti ni se treba bati, da bi po zimi huda burja nanesla vse polno drobnega snega na krmo ter jo tako deloma pokvarila za navadne slučaj dostovalo. za- Ako hočemo pri nekoliko šibkih „vez nih" tramovih imeti večjo stanovitnost » da se v sredi preveč ne šibijo treba je sredo veznih tramov tako olaj Podoba 35 Podoba 36 šati, da se pritisk ves u n s „slemenom u v . Po zimi, kadar se je naredil led na strehi, se pri kopnenju zgoraj ležečega snega snežnica se streh, kritih z opeko, ne more odtekati in poišče vse špranje med opeko ter se solzi pod streho, kjer namoči najprej opeka obešena, potem pa spravili pod streho. Pri smo letvice (lajšte), na koje kaplja tudi na krmo, koj strehah, kritimi z lepnico, se nam tega ni bati. . Proti nevarnosti ognja je stavba mnogo bolj zavarovana, kot pa če je krita s slamo, kajti lepnica še ne zgori rada, ako se na ogenj vrže. dre-pre- nese s »podporami" (g) proti koncema. Lemeži (špirovci) razvrstijo se najbolje tako, da so po 3 čevlje ali je postavljanje stropila zvršeno, lotiti se je obivanjž lemežov z deskami. Ako smo, kakor prej navedeno eden od druzega oddaljeni. Kadar > Strešna lepnica je proti drugim tvarinam ? s lemeže razpostavili po 1 narazen, šlo nam bode obi-vanje z deskami, ktere so v lesni trgovini običajno dolge, hitro od rok, kajti vsaka deska segla bode čez 5 lemežov, namreč od srede prvega do srede petega, glej pod. 34. « Ni mi treba naglaševati, da naj se uporabijo v to kojimi krijemo strehe, mnogo cenejša, traja pa vendar svrho deske s kako hibo, tako imenovane ?? škarte u — ' « . * Debelost ugaja najbolje 2%, za deske; smejo se pa upo- lepniea lahko pretrgala. Ko je streha dobro namazana rabljevati tudi take po 1*5 n pri manjših stavbah. potrese se z drobnim y peskom Vsaka deska pritrdi se na lemež z 2 žebljema dobro prime namazane strehe ter (Drahtstiften) glej pod. 34. Male špranje med deskami škodovanja. mlevko", ki se kaj lepnico varuje po- so brez pomena Ko je Namazevati se mora potem vsakih 5 do 6 let treha z deskami obita, prične se s pokla- Pri takem ravnanji ostane streha vedno v dobrem danjem lepnice. Pripravljene moramo imeti med tem stanu. uže „letvice u ajsre). ktere smo na enem koncu po ševno porezali; glej pod. 35 Strešna lepniea dobiva se navadno v tovarnah v Dobra strešna lepniea, katera bode za navadne slučaje zadostovala, dobiva se pri tvrdki: „Posnansky 7 avitkih (Rollen). in vsak tak kos je dolg irok pa 1 Vi S t r e 1 i t z, Wien 10 1 ) 30 kr. m . Maximilianstrasse Nr. 11 in pri Fran Ter čeku v Ljubljani. u J po Jos. Lenarčič. Iz svoje skušnje morem priporočati , naj se ne uporabi ves tak kos neprerezan, kteri bi v navadnih slučajih egel od enega kapa čez sleme do druzega Deset pravil, kako drevje rezati. kapa in morda še čez. Pi kose. ročajo T katere prodajajo strešno lepni naj se v primerne zo pripo- Čvrsto zdravje drevesno zavisno je največ od ezati jo v kose od m višje položeni kos seže naj nekoliko njega. Zadostuje pa tudi, ako seže en kos od kapa malo pod sleme. Ozirati se je pri tem na to, da mora enakomerne razdelitve soka na vse veje. 2. Drevesna starost in zdravje zavisna sta naj 8 %) čez spod- več od vednega ravnotežja med vejami in koreninami dolžine in vsak biti kos toliko daljši, da je moči lepni proti mogoče navpik, od kor . Sok sili kolikor vejam; soka je torej največ v vejah, ki kvišku pr koliko 10 % podvihati, glej pod. 36. Ako bi se kapu ne- rastejo, pri tem pa poševno rastoče veje škodo trpijo potegnil kos lepnice od ene strani čez sleme ne bi bilo mogoče drugo ogniti se gubam, katere bi se na- Sok naredi na kratko rezanem lesu daljše poganjke, kot pa na dolgo rezanem. 5. Sok skuša teči vedno proti koncu veje ali pravile, kajti vsaka streha je nekoliko zategnena, kar mladike, zato pa zadnji pop bolj zažene kot stranski . Ako eno vejo ali mladiko odrežemo, okoristijo lepniea hitro pokaže. Ko smo kose tako pripravili, pri bije se prva letvica koje smo prej omenili, okoli 85 se s tem sokom od kraja. Prvi kos pokril bode torej 85 % strešne dol- mladiko, druge veje in mladike V • I 1 «1 ^ M - A . * A — _ ki bi imel priti v odrezano vejo ali žine. Ostalih 15 i uporabiti se ima, da se lepniea ob obu priviha, tako kakor pi 7. Veje, v katere priteka kapu mnogo soka žeblji pri- največ lesa in malo delajo sadja ako pa malo soka vanje A ------ ------- x---—^ v ""j tvju iu iuaiu oetujet/} ctrvu pet maiu trdi se potem prvi kos lepnice, kojo smo položili od priteka, delajo pa veliko sadja in malo lesa slemena do kapa na letvico. Podvihani del pa se takoj stalno pritrdi s pocinjenimi žeblji tako gosto, da so se naredi sadja 8. Kolikor bolj je kroženje soka ovirano, temveč žeblji okoli 10 C n oddalj drug od druzega Taki 9. Vsaka veja, kateri poganjke odstranimo ali odščipljemo, naredi z obilico soka svojega, ker ne more žeblji se najbolje ob enem naroče iz tovarne. Pritrjeni kos lepnice seže ob letvici do nje vrha. delati lesnih poganjkov, veliko množico rodnih vejic in Potem se položi drugi kos in sicer tako, da seže po rodnega popja. letvici čez prvega, pri drugi letvici pa do vrha le-te na kojo se ? žeblji 10. Kolikor bolj silimo drevo roditi, toliko bolj letvici pribije z žeblji 8 pritrde, in se na to po prvi ga slabimo; kolikor več na njim lesa vzgojujemo, toliko 10 gosto i tako, da žeblji bolj ga krepimo n Der praktisehe Landwirth primejo prvi in drugi kos lepnice. Tako se potem na d al ju j najprej po eni, potem pa po drugi str strehe Pokrito je sedaj vse razen slemena. Sleme pa se po ije s pokrivalom, koje mora seči čez spodnji del naj * manj 8 kosi, kter 10 C Gospodarske novice. Na občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske t m SO Za pokrivalo uporabijo se dobro oni ki bode v četrtek 26. t. m. dopoludne ob uri v ostali pri razrezavanju velicih kosov, mestni dvorani v Ljubljani To pokrivalo pribije se tako, kakor smo velike kose pribivali. . ude še enkrat opozarjamo. O zboru in programu govorimo na drugem mestu. Ker imajo udje večkrat opravke v Ljubljani Ko je streha vsa pokrita z lepnico, moramo jo blagoizvolijo naj vse tako urediti, da jim bode mogoče še namazati z lepom imenovanim strešni lik (Dach- 26. v Ljubljano priti ter se zborovanja udeležiti. lack). To pa takole storimo. O lepem gorkem vremenu željo > Na od več strani izraženo, omenjamo, da pojde ve- premažemo vso streho čez in čez s čopičem, kaker- čina udeležencev po končanem zborovanju na obed v snega rabijo zidarji za beljenje. Lepniea tekočino takoj gostilno gospoda Ferlinca (k „Zvezdi"), kjer se obi- w • i -rv • - použije. Pri tem mazanju pa je paziti na to, da se gla- čajno na dalje razmotravajo kmetijske zadeve v prija vice žebljev, s kojimi smo lepnico, pritrdili dobro na- teljskem krogu. mažejo, da ne začnejo rjaveti. Omeniti mi je še, da se - žeblji ne smejo pregloboko zabijati, ker bi se sicer * Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar o s lav. 57. Madjarski kmet. (Dalje.) Oprava madjarskega kmeta je preprosta in cena, ali jako malerična. Možaki nosijo belo laneno srajco s širokima rokavoma, široke prtene hlače, ki so spodaj z resami obšite, in visoke škornje. Kedar gredo z doma, denejo na-se suknen telovnik, ki je nagosto nabit z drobnimi cinastimi gombi. Po zimi, ali ob posebnih svečanostih obuvajo še ozke, ožnorane hiače iz take robe, iz kakoršne je telovnik, in ob slabem vremeuu se ogrnejo z bundusom, to je, z dolgim plaščem iz ovčjih kožic. Pokrivajo se z malim, okroglim, črnim filcem, ki ima močno zavihane kraje, in za dolg črni trak vtaK-nejo pero. Ženske si krojijo obleko iz platna, katuna, volne, ia čim bolj pisaua je roba, tem bolj ugaja. Obutev nosijo skoro tako kot možaki. Taka oprava se vrlo podaja madjarskim kmetom in kmeticam, ki so lepi, vitki ljudje, fino urezanega obraza in iskrih oči. Najoavadnejša hrana madjarska je „goleš", kakor mi pravimo, potem svinjina, tikve in razne močnate jedi. Pijo izborno domače vino, pa slivovec. Madjarke so dobre kuharice, to priznavajo tudi Poljaki, o katerih gre glas, da se samih Francozov ne ustrašijo v prirejanju okusnih jedi. Kmetje madjarski se vsled svojih opravil razlikujejo tako jasno in določno, kakor nikjer drugej. Poljedelci so prvi, potem konjski pastirji ali čikoši, na to goveji pastirji ali guljaši, za temi ovčji pastirji, in naposled svinjski pastirji. Oglejmo si te pastirje. To so krepki, zdravi ljudje, utrjeni za vse nezgode na pusti. Zime so na Ogerskem zelo ostre, s snegom mede po nepreglednih planjavah, da je Bog pomagaj, po letu besne viharji, ki nosijo oster prah ljudem v obraz, in iz močarin puhti nevarna kužnina. Ali pastirji madjarski se ne zmenijo dosti za te in take neprijetnosti. Po zimi stanuje pastir Aiaii 8KIfflf 1 H -(.rit-**' VlrlEnili- i-J■1 i™ frikSi IHSVk^'1 f-~.il ■ aV1 r^H i . j t-H^fiihSmBi H ^^H v vasi, na spomlad gre na pusto, kjer ostane do pozne jeseni; še le sneg in mraz ga pripodita nazaj v vas. Ti divji pastirji se ne brigajo za drugo, kakor za konje, A govedo, ovce in prašiče. Kar je naši deci v mestu lesena igrača ali knjiga s podobami, tisto je sedemletnemu paglavcu pastirjevemu mlado jagnje ali prašiček. Ker je živinarstvo na Ogerskem jako razvito in do-naša znatnih dohodkov, toraj imajo tamošnji pastirji veliko večo veljavo, kakor njih tovariši po drugih pokrajinah. Čikoš ali konjski pastir pase konje, navadno po 300 do 1000 glav. Plemiči in veleposestniki imajo svoje pastirje, in srenje tudi svoje. Veleposestniki imajo prav žlahtno žival, taka čreda je toraj mnogo vredna, in glavni pastir, ki mu jo zaupajo, ni in ne sme biti čisto navaden, površen in nepazljiv človek. Skoro vse leto je s čredo zunaj pod milim nebom, pase jo ondi, koder so mu odkazali. Čikoš je najrajše na konju, ker tako laglje nadzoruje in strahuje čredo. Kedar je treba konja privaditi ježi, on mora ta posel prevzeti, kar stane dosti truda, in je zelo nevarno. Madjar jako čisla čikoša, vzlasti še zategadelj, ker sodi tako, da mož brez konja sploh nič ne velja; zato ti pešca prezira ali pomiluje. Ni moči povedati, kako predrzni so čikoši, kedar love konje na pusti ali jih uče ježe. Kar je Arabcu pustinja, tisto je madjarskemu čikošu pusta. On živi, je, pije in tudi podremlje na konju. Hrana njegova je največ kruh in prekajen špeh. Obleka čikoševa je čisto preprosta, ali lahka. Debela srajca, široke prtene hlače, moder te-lovnik, visoke škornje z ostrogoma, pa okrogel klobuček s trakom iu peresom, to je vsa oprava njegova. V roki nosi dolg bič. (Konec prih.) Tajnikovo poročilo o delovanji ..Matice Slovenske" v dobi od 28. aprila 1886 — 13. aprila 1887. (Konec.) Premoženje znaša sedaj 51.203 gold. 27 kr. v gotovini in v obligacijah. Dohodki so lani znašali 8551 gld. 53 kr., stroški pa 7217 gold. 26 kr., prebitka tedaj 1334 gold. 27 kr. Dolg glavnici, ki se je zmanjšal za 933 gold. 78 kr., znaša sedaj še 8606 gold. 50V2 kr. — Proračun kaže 6290 gold. 96 kr. dohodkov in 6080 gld. izdatkov, tedaj 210 gold. 96 kr. prebitka. — Tuje premoženje v društvenega odbora oskrbi znaša sedaj po prirastku 381 gold. 80 kr. v obrestih v skupni svoti 9216 gold. 92 kr. — Računski pregledniki so denarne knjige pregledali in našli vse v redu. Isto tako je imelo škontriranje blagajnice ob navzočnosti gg. blagajnika, obeh ključarjev in pregledovalca društvenih računov dne 5 t. m. ugoden vspeh. Pri matičinih hišnih strankah se je zvršilo v zadnjem času nekoliko sprememb: eni je bilo treba stanovanje odpovedati, drugi pa najemščino zvišati. V bistvu je pa ostalo vse pri starem. Do prodaje hiše na Bregu ni prišlo, akoravno se je prijavilo več kupcev in nekateri z matičinimi pogoji niso bili močno navskriž. Odbor je pa vendar ostal pri prvotnem nazoru, pogojev ne več lajšati, ker ima hiša v resnici zahtevano vrednost. Običajne hišne poprave, ker v pretečenih letih nekoliko večje in važnejše, letos društvu niso prizadele toliko stroškov. Policijskih in sanitarnih hišnih naredeb, katere so prouzročili resni dogodki lanskega leta, se je Matica kot lastnica dveh večjih hiš strogo držala. — Društveni pravdni zastopnik je pri matičini upnici izposloval, da bo Matici od letošnjega leta počenši od dolga na hiši uknji-ženega v znesku 2000 gold. plačevati mestu 5°/0 le 4°/0, s čimer je društvu prihranjenih 20 gold. na leto. Mimo dohodkov obeh društvenih hiš, ki so si pa uže leta in leta v bistvu vedno enaki, so glavni vir društvenih dohodkov doneski društvenih udov. Tu treba tedaj vedne pozornosti, da se število ne le ne krči, ampak tudi vekša, in sicer izdatno pomnožuje, da se društvu stari udje ne izneverjajo, mimo njih pa tudi novi pristo- Glede števila obrača se v zadnjem času od leta slanca Božidara Raiča pajo. do leta na boljše. 135 udov, odstopil Lani pa, pristopilo društvu na novo gusta lanskega leta ki je umrl tu v Ljublj av ali z letni zaostalo 83 tako da se število letniko pomnožilo iz predlanskega leta lavca prof. Fran Erj in pa neumornega izvrstnega sode ivca, v svoji stroki nenadomestlji vega i na lani za 52 in da se bo še močnej umršega 13. januvarja t ker je v Gorici nagi ne- ekaj za- pričakovane smrti Odbor ostalin sigurno še pričakovati. Kdor ne plača, ne dobi njih izpraznjena mesta popolniti sklenil, da se imajo po Da bi se nabiranje velikem zboru knjig, in tudi ne pride v imenik pospešilo in o pravem času končalo, trebalo verjenikov na to nekaterikrat opozoriti. Da društvu ne je bilo običaj v prihodnjem rednem Dalj je bila večina odborova za to da več po- ima vsako leto izstopiti ravno četrtina odbornikov, kakor in se to nagi odpadejo, treba je bilo tudi pogostokrat glede iz ene vseh dvomljivih slučajih odloči v pravilih žreb. 12 dekanije v drugo preselivših se bivših čla jih nove poverjenike opomniti. Nekaj z društveninami zaostalih Neizp smrt tudi v zadnji dobi našemu društvu ustanovnikov je bilo na to opozorjenih, da so s parci- njakov ni prizanašala. Razven uže prej omenjenih dveh odlič Raiča in Erj kojih pogrebo se .je jelnimi doneski delj časa še na dolgu. Več odličnejših Matica dostojno udeležila deloma po deputaciji, deloma letnih članov je poprosil odbor kot ustanovniki: naj pristopijo društvu tudi mnogobrojnejše, poklonivša jima vence, zgubila je isto tako več odličnjakov, ki doslej niso Matica vsled smrti tudi še več ustanovnik bili udje, da se tako nadomeste po smrti prouzročene poverjenikov in sotrudniko izgube med ustanovniki. Pozivi so bili jv, letnikov, Poleg Božidara Raiča so vsaj deloma umrli ustanovniki: državni in dežel uspešni in doseglo se je toliko, da število ustanovnikov posestnik poslanec, trgovec poverjenik Adolf Obreza v Cerknici 26 ne gre po rakovi poti. Tudi več druzih gospodov po- septembr 1886 i.; prošenih, naj bi podpirali naše društvo, je Matici pri- na Vrhniki 22. februarija t dekan in poverjenik Martin Slibar stopilo z letnimi don posestnik Anton Froelich breg ojači Da se društvo jači in do do- v Ljublj novemb 1886 veleposestni Fran treba vsestranske vspodbude, treba pred Šentak na Vranskem 2. februarija t. 1. in um. profesor vsem marljivih in delavnih poverjenikov. Odbor uže stori Martin Valenčak v Celji 4. feb t svoje, da draštvenike zadovoli, naj bi ga le občinstvo pa tudi ob gomili večjega števila letnih udov Matica žaluj po dobro podpiralo in še pridnejše pristopalo. V ljubljanski škofiji so ostale lanskega, leta : nič , zastopni vojih poverjenikih kov vseh raznovrstnih stanov: duhovnikov, zdravnikov uradnikov, učitelj 9 posestnikov itd. Kolikor daleč se glede društvenikov razmere precej nespremenjene posebneg gajo poročila poverjenikov in pa druga zasebna staja, nič primanjkljaja, isti precej ugodni čila, znaša njih število blizu 30. Vsem poro posebno pa v^ L O U o 1 ----v--"J 1" 'Ji. v/ UU/J , f OV/lUj p U O U U U U p (X stan. Tudi v lavantinski škofiji nič bistvenih sprememb ; ustanovnikom, poverjenikom in duševnim podpornikom, večina pri starem Žalec in vala, Brežice pa in Št. Jurij nazadovala. Slabše Lenart sta napredo- bodi iz društva samega najblažji spomin! riško škofij apredka pač nikj pa e z go adek v cirkniški deloma celo v goriški dalj ; v kanalski in šentpeterski dekaniji. V tržaško-koperski škofiji sta se skrčili črni ška in tomajska dekanija, drugod je ostalo vse nespre Politične * t vari. menjeno. V krški škofiji vse pri starem, razven Beljaka državnega zbora. sekovski škofiji vse pri Razprave o proračunu naucnega ministerstva. Kakor smo uže v zadnji številki poročali o teh raz in Pliberka, ki napredujeta. starem. Drugod tudi tako, razven Zagreba, ki doval. Vsled smrti, preselitve ali pa odpovedi dosedanjih poverjenikov, dobile so nekatere dekanije (Cerknica, meri tudi slovensk napre pravah, bile so živahne 5 boj vdeležili so se v obilni Leskovec in Lašče na Kranjskem ; Jarenina, Mozirje Šaleška dolina na Štajerskem; Št. Peter na Goriškem Beljak na Koroškem) nove poverjenike. Drugod so e bilo treba dekanije poslanci ? w » m J trajala ta razpra Po kalne razmere zahtevale da šest dni, katerih bilo je celo nekaj večernih sej ložaj slovenskih poslancev v tej razpravi bil je, kakor ves čas Taaffejeve vlade težaven, ker, akoravno spada v več poverjeništev deliti (Radeče, Mokronog, Žužemperk joči večini, niso imeli nikakoršnega povoda svojo za in Žalec) nekaj mest je še vedno izpraznjenih, ker se dovoljnost izrekati naučnemu ministru doslej odbora še poverjeništvo (Za posrečilo dobiti primernih osob za KI Reka itd.) m Govorila sta pri tem poglavji poslanca Šuklje in n; prvi govoril je z splošnega stališča in je imel Ker Murnik kot prvi govornik z desnice celo prav neprijetno nalogo zadnjem velikem zboru podeljenega predlagati v imenu desnice, da se ? mu odborništva ni vsprejel in tudi gg. Povše in dr. Pajek mestu njega v odbor pozvana, ker sta dobila od neiz- nasprotji s sklepom budgetnega odseka, sprejme za nameščenje druzega sek-cijskega svetovalca potrebna svota. Zelo nehvaležno to nalogo rešil je govornik z veliko spretnostjo. voljenih največ glasov, nista hotela stopiti v odbor, je prevzel odborništvo vsled povabila odborovega gospod Tomšič, uže bivši odbornik. Med letom se je odpovedal odborništvu še gosp. Hribar. Dva odlična odbornika je izgubila Matica vsled smrti, to je velezasluženega prvo- ritelja štajerskih Slovencev, državnega in deželnega po- po pravici šibal povikšanje učni i 5 Poslanec K lun naletel je sicer jako neugoden čas v torek v večerni seji, toda govor njegov bil je obsežen dobro sestavljen in tako gladko in krepko govorjen, da mu je sledila vsestranska pohvala Ako je S u ki j e na gimnazijah in pa neutemeljeno odlašanje slovenskih paralelk na Štajerskem in Primorskem, ter temu dodal še nekaj zasluženih udarcev po nekaterih znanih nemških agitatorjih na šolah ljubljanskih, držal se je Klun poglavitno gro-zovitosti pri ljudskem šolstvu na Koroškem in velikih napak, katere imajo ljudske šole na slovenskem štajarskem in na Primorskem, oba govornika šibala sta tudi z zasluženo ojstrostjo naredbo, s katero je učni minister Gautsch dovolil, da bode edina državna obrtna šola na jugu, obrtna šola v Trstu pristopna samo Lahom, ker je vsled pritiska tržaških Lahonov dovolil, da bode na nji italijanščina izključni učni jezik. V drugi seji, v torek dopoludne, govoril je prvi levičar Proskovetz, za njim naučni minister Gautsch, ki je Šukljeju odgovarjal v resnici nedostojno, dalje Moravan Začek, ki je levičarje in njihove načela šibal z izredno ojstrostjo; dalje Tur k, Tonner, Bendel in poročevalec M a tuš. Stvarne popravke pa so govorili Plener, župnik Weber in Nitsche. Iz Turkovega govora omenjamo samo enega pa pomenljivega stavka. Potem, ko je govoril o požidovanji šol in trdil, da naučni minister bržčas misli, da ni olikan, kdor ni požiden, imenoval je Gautscha „sfingo" in nadaljuje: „Ako pa mi Nemci nismo v stanu rešiti danih nam zastavic, naj bode gospod naučni minister vsaj tako dober, da nas ne požre, temveč požre naj gospoda ministerskega predsednika (veselost), kar sem naravno izrekel kot priliko in ne v pravem pomenu besede. (Nova živa veselost.) — Ta izrek cika na znane namene Gautschove, da bi postal ministerski predsednik. — Enako zanimiv bil je stvarni popravek župnika Weberja, kateremu je v začetku seje minister Gautsch sicer v priliki pa zato ne menj žaljivo očital slabo razumnost. — Weber je rekel: Gospod naučni minister je bil tako ljubeznjiv, meni pokloniti odlomek jutranjozemske poezije, rekel je (se ve da v nemščini): „Le mladiki je umljivo, Kar cvetica govori. Marsikdo čitava liste, Toda jih razumel ni". Na to stvarno konstatujem (potrjujem), da gospod naučni minister ni razumel, mi odgovoriti tudi le na eno samo mojih trditev ter jo ovreči in jaz izrekam, da gospodu naučnemu ministru ne pripoznam ne pravice in ne zmožnosti, o moji razum- hk \iW3R8 vjBKfc jfSI^Hr #HHfyj * jpHEm : ft p y h - ' p * jfbBf ™ Affi S Fl tipi -E/ * ^ I IMF4* no sti soditi. Omeniti imamo dalje še dogodbe, Katera se je v tej seji pripetila med govorom Bendelnovim. Kako c. kr. profesor Bendel o sedanji vladi sodi, kaže začetek njegovega govora, ki se glasi: „Vi-soka zbornica! Kakor sem glasoval zoper dispozicijski zaklad, tako bom glasoval tudi zoper vsako drugo točko državnega proračuna. — — Jaz se ne morem odločiti, tej vladi privoliti tudi ne solda ne! Dalje reče govornik: Moja nezaupnost zoper to vlado — tega nikakor ne prikrivam — zadeva vsakega njenih členov." No, in ta Bendel omenja proti koncu govora tudi Samhaberjevih pesmi, ki so bile prepovedane v vseh šolskih knjižnicah Kranjske, kakor je memogrede omenjal prejšnji dan poslanec Šuklje in pri tej priliki izreče Bendel: ravno danes došlo je poročilo, da je deželni šolski svet razsodil to stvar za Samhaberja po v olj no. Preden je Bendel to omenjal, mignil je minister Gautsch dr. Weitlofu (ki je prejšnji dan izrekel, da on in stranka njegova nima nikakoršnega političnega interesa na osebi naučnega ministra) ter mu pokazal eno listino izmed svojih aktov, potem bližal se je \Yeit-lof po ovinkih Bendelu in mu tam med govorom pred- jjB-JEJZfttiu A & r ŽfflBF^ 1 : M ' ^ M^^BB^BK JjBip^flj1 fr - Ifrfij . , 1- . jj. - • n lAji J v | ojL^JfSk 'K sSJK jSLji ložil listek, tako, da so poslušalci, ki so tudi opazovali dogodbe v dvorani, imeli ministra po pravici na sumu, da je ta sam opoziciji preskrboval gradivo zoper ono* kar se je očitalo nemškim profesorskim agitatorjem v Ljubljani. — Te dogodbe bile so povod h konečni opazki Klunovega govora istega dne zvečer, v katerih omenja* da mu je sicer znano, da je poslanec Bendel, c. kr. profesor v Pragi, da mu je dalje znan(5. da je tako bud nasprotnik sedanje vlade, pa to mu ni bilo znano, da bi on vodil tudi vložni zapisnik pri c. kr. naučnem mi-nisterstvu, da bi tako mogel vedeti, kakošne poročila tje dohajajo. Konečno misli, da bode morebiti naučni minister, ki je pri svojem nastopu javil, kako strogo bo pazil na uradno tajnost, ali pa oni poslanec z levice (Weitlof), ki je včeraj trdil, da je njegova stranka zgubila politični interes za osebo naučnega ministra, vedel o tem kaj povedati. — Daljne razprave te seje in pa one druzega dneva podajale so odgovore na pritožbo slovenskih poslancev: tako je zagovarjal Fuss znano trojico ljubljanskih velikonemških profesorjev, Korošec Gohn gonil je staro pesem, kako potrebna je nemščina koroškim Slovencem in kako jo zahtevajo vedno sami, ako dohajajo nasprotne prošnje, povzročujejo jih taki ščuvači, kakor današnji govornik (Klun). Približno tako govorili so primorski Lahoni Lu-zatto, Burgstaller in Hohenlohe. Ako bi človek samo te govore čital, moral bi soditi, da je vse obrekovanje. kar se govori in piše o lahonski irredenti na Primorskem, in da so vsi znani čini njeni, počenši o po-skušenem napadu Oberdankovem in vse slednje tožbe zarad v el ei z d aj s t va, da je vse to izmišljeno. Slovenci pač nismo tako pozabi j ivi, kakor taki gospodiči mislijo in kakor je pozabljiv videti tudi naš naučni minister, akoravno je nekaj ljudi, ki ne neha hvalisati ;,fenomenalno nadarjenost" njegovo. V dopoldanski seji 11. maja govorili so Lueger s hudem osebnem napadom na poslanca Exnerja „dra-zega" dvornega svetovalca za lesno obrt. V obrambo zoper ta napad oglasili so se Matscheko, Vrabec in Exner sam. Dalje sta govorila Fuss in Siegel Y __^ in dalje nemec s Ceske O. Pollak s predlogom: naj se Anastaziju Grtin-u v Ljubljani napravi spominek na državne stroške, in naš poslanec Hren s predlogom: naj se v prihodnji državni proračun postavi podpora 400 gld. za Glasbeno matico, za letos pa naj se ji da primerna podpora. Dalje so govorili k po- glavji bogočastja: Pichler, Pscheiden, ta v izvršitev postave o dopolnenji kongrue, dalje minister Gautsch, Lorenzoni, Kopicinski in Waibel. Pri naslovu 11. »Ustanove in doneski za namene katoliškega bogočastja" pa K o val s ki in Lueger. V večerni seji tega dneva govorili so pri naslovu »Visoke šole": Luzato, Pscheiden, Menger, Gautsch in Beer. Dne 12. maja pričela se je seja s tem, da je predsednik Smolka na zahtevanje Klunovo, kije govoril tudi po naročilu Šukljejevem „k redu pozval" Lu-zatto-a, ki je govornikoma očital „sumičenje" in »obrekovanje", predsednik je utemeljeval svoje karanje s tem, da se niti v Klunovem niti v Šukljejevem govoru ne nahaja ničesar, kar bi utemeljevalo tako očitanje. Na zahtevanje Luzattovo pa se je potem k redu pozval tudi Klun, ker je zahtevajoč „klic k redu", memogrede rekel: »morebiti, da je tako (kot Luzattovo) govorjenje navadno v tržaškem mestnem zboru. — Dalje je predsednik še k redu pozval Pichlerja, kije povodom jezikovne razprave v gosposki zbornici očital škofom, da so iz daj i ce svojega naroda. Pri razpravi sami govorili so: Derschatta, Nitsche, Coronini, Gautsch, Kovalski, Sturm in poročevalec Matuš. Dne 13. maja, postavilo se je pred budgetno razpravo, poročilo odseka za pogodbo z Ogersko o novi kvotini postavi. Ker je to poročilo tako nenadoma hitro prišlo na dnevni red, bila je razprava v primeri z važnostjo predmeta zelo kratka. Poročevalec bil je Javorski in govornika bila sta Plene r in Poklukar. — Plener razpravljal je cele kope številk, s katerimi se je računalo in kako bi se dalo v prihodnje računati, in je tako temeljito obdelal denarsko-tehniško stran vprašanja v dve uri trajajočem zanimivem govoru. Za njim govoril je dr. Poklukar blizo eno uro. On je marsikaj tega na kratko dopolnil, kar jo obširno Plener razpravljal. V svojem govoru omenjal je, da bi se razmera kvote zračunala v razmeri 45:55% ako bi se za podlago vzela narodnost vojakov, katere uno- in tostranske dežele dajejo k skupni vojni, in vojna z mornarico prizadeva ravno veliko večino vseh skupnih potrebščin. — Dalje kazal je govornik, kako od leta do leta postaja bolj negotovo računanje kvote, ako se za podlago jemljejo dohodki iz posrednih in neposrednih davkov. Zato bo treba seči po drugačem načinu računanja. Tu se ponuja v prvi vrsti računanje na podlagi vseh dohodkov ali pa vseh stroškov, kakor se kažejo v obe-stranskih državnih proračunih oziroma računskih sklepih. Računanje pokazalo je govorniku, da bi na tej podlagi kazala razmera 38—40% proti 62-600/°. Kar je izraženo v prvem naznalu (nunciju) naše kvotne deputacije, to je ozir na vse te faktore in se ne da ometavati. Ker pa se nikakor ni dalo doseči boljšega, sprejelo se je nespremenjeno dosedaj no stanje. Govornik omenjal je potem tako zvan pre- cipuum 2% za vojaško pokrajno, omenjal pri tej priliki zopet vtelesenja Marijindola in Šum-berka k deželi Kranjski. Jedro vsega pa je bilo v drugi polovici govora, ko je govornik odgovarjal na vprašanje: Kaj nam treba storiti, da sedaj v resnici previsoka kvota v prihodnje postane za nas znosna. — Odgovor se je glasil: Glejmo, da ne zaostajamo za Ogersko tudi v prihodnje, glejmo, da ojačimo našo gospo-darsko in s to tudi davčno moč. Kot sredstva v to svrho priporočal je: a) povzdigo splošne omike, b) izrekoma obrtni poduk, c) povzdigo obrtnij in trgovine pri izdelava nji novih cest in železnic, d) povzdigo kmetijstva potom meloracij, osuševanja močvirjev, vredjenja rek in potokov. Konečno zaklical je govornik levičarjem: poprimite se enkrat pravičnosti, pustite take narodne zdražbe, kakor je bil boj zoper zadnjo Pražakovo jezikovno naredbo, poprimimo se vsi složno dela za povzdigo našega gospodarstva in tako nam bo vsaj v 10 letih, ako ne prej, mogoče izreči, toliko kvoto imamo, imamo pa tudi moč plačevati jo. (Krogi desniški sprejeli so govor z glasno pohvalo.) Iz Kamnika 12. maja. — Včeraj bilo je naše mesto v veliki nevarnosti. V tovarni za smodnik ali prav za prav v onem oddelku, kjer se čisti soliter, nastal je vsled neprevidnosti delavca, ki je imel popraviti kotel, nagloma velik požar, kateri je vničil vse zaloge solitarja v srednjem oddelku dotičnega poslopja. Požar nastal je krog 11. ure dopoludne, nagloma prihitela je na pomoč domžalska požarna bramba in krog 2. ure popoludne došla je uže na pomoč brzojavno klicana ljubljanska požarna bramba. Nevarnost za gasilce in za kamniško mesto bila je zelo velika, ker je v istem poslopji, kjer je gorelo, bilo spravljenega 28.000 centov žvepla. Izrečena je bila beseda enako za gasilce, kakor za meščane, naj beže, kar morejo, ako se vname žveplo. Vsled tega bilo je vse na begu proti Mengišu, nastala je strašanska zmešnjava : otroci iskali so starišev in narobe, v hišah pustili so zakurjena ognjišča s kosilom pri ognji. V kočijah, na lojtrah in na ročnih vozovih odvažali so otroke in bolnike, na kratko vse se je balo najhujšega, ako bi se zaloga žvepla vnela. K sreči zabranili so to neumorno delujoči gasilci. Kmalu po dveh popoludne bil je ogenj toliko ukroten, da se izrekoma po došli ljubljanski parni brizgalnici ni bilo bati več razširjenja ognja. — K sreči bile so vsega skupaj poškodovane samo 4 osebe in nevarno samo eden. Čujemo, da bode dr. Poklukar, državni poslanec za kamniško mesto, vlado interpeliral o tej zadevi in da je 100 v ta namen zadnje dni prišel domu, preskrbeti si interpelacijo potrebnega, za hodnjost Slovencev prihaja nam z Dunaja glede M zanesljivega gradiva. vsk Ljubljane Političen položaj za nas Slovence kem Dežel puščei b M o r a v s k v krat- Ministerski svet je sklep storil že se ni spremenil. Naši poslanci nadaljujejo svojo borbo kakor čujemo s o g 1 a s za narodne pravice in za povzdigo gmotnega blagostanja. Najvišje potrjenje tem in. ima v kratkem zadobiti korakom popravi se stara Minister Gautsch pa do sedaj ni storil ničesar, kar bi moravskim Cehom prizadeta krivica, po kateri so bili kazalo, da hoče postati soglasni člen sedanje vlade. akoravno jih je v deželi 3/4 vsega števila, vsled eno- Celo nasprotno kaže obširno poročilo iz državnega zbora stranskega volilnega reda, v svojem deželnem zboru v današnjih „Novicah", da ga levičarji po vsi pravici v manjšini. Chlumecky-Sturmovega gospodarstva na štejejo med svoje. Moravskem bode s tem korakom konec, kakor se na- Za svetovalca deželne vlade kranjske imenovan dejamo za zmiraj Danes zboruje gosposka zbornica je A. S c h e m kij dosedaj služboval na Primorskem, ter bo sklepala o stroških za zgradbe v tržaškem pri Zadnji čas kot svetovalec c. kr. namestništva tržaškega, tišji in pa o postavi kvote za skupne avstrijsko-ogerske prej pa v Tolminu. Osobne vesti Zaročil se je, kakor čujemo, potrebščine. Ruska Egon baron Winkler, stareji sin gospoda Car in carica odpeljala sta se minulo dežel- nedeljo z obema siuoma cesarjevičem Nikolajem in nega predsednika, z gospico Samasovo; enako gosp. velikim knezom Jurjem s Petrogada v deželo Don A. Capek, koncipist v Celji z gospico Grasselli je v o, skih kozakov, z namenom, da bi se jim bil danes car hčerko ljubljanskega župana. jevič na svoj 19. rojstni dan, kot njihov najvišji glavar Vreme bilo je med trijaci deževno, in tako mi- v Novočerkasku, glavnem mestu te dežele pred nulo je brez slane. Polje in travniki, ki so bili prej uže stavil. Prejšnje čase kozaki volili svojega glavarj zelo potrebni dežja, so sedaj prav dobro zamočeni in in vodja, sedaj pa je v to zbran vsak carjevič. Naj trava je izredno lepa. nedeljo vsula se je v Ljub- nejši del vojne kozakov oni Donskih kozal ki ljani toča, katera je zelenjad na vrtih predmestij poško- šteje 60 kojniških polkov, topničarjev in nekaj pešcev dovala. Enako poročilo o toči sred prejšnjega tedna došlo nam je s Krškega. Zvončeki" imenuje se nova pesmarica za mla Francoska zbornica pričela je včeraj razpravo o poročilu Pellftan-ovem vsled zahtevanja ministerskega , ker hoče lazpor z budgetnim predsednika sam ega dino, katero je zbral učitelj Anton Brezovnik, založil odsekom glede onega, kar se da prištediti, kar prej do pa Kleinmayr v Ljubljani. knjigi, tiskani v mali gnati. Vlada je namreč privolila, da se proračun stro osmerki, nahaja se na 356 straneh, 254 najpriljublje- škov zniža za kakih 12 milijonov, budgetni odsek pa nejšib pesmi domoljubnih in narodnih s posebnim zahteva, da se zniža za 40 milij ter prepušča ozirom na mladino našo. Cena knjigi trdo vezani je vladi gold. 30 kr. Gotovo so »Zvončeki" dobro došli da odloči pri katerih točkah se to more zgoditi. starašinski zbornici opozorjal je vsem našim narodnim krogom! Angleška. lord Denman navzoče lorde, da bode treba, dolžino go Konec solskega leta na ljubljanski gimnaziji vorov v parlamentu omejiti, kakor se to godi prak \ tičnem načinom v postavodajnih zborih druzih dežel bode dne 9. julija, kakor čitamo v uradni „Laib. Ztg. Smrkovi konji v Ljubljani, ki se jih je nekaj To bilo bi priporočiti tudi v angleškem parlamentu našlo in usmrtilo, dali so povod za vse stroge naredbe zoper razširjenje te bolezni. Novičar iz domačih in tujih dežel. Ministri in drugi člani tajnega državnega sveta naj. bi smeli o važnih predmetih govoriti kolikorkoli dolgo, drugi členi pa naj bi ne smeli dalje govoriti, kot en četrt ure. Lord Denman vložil je v tej zadevi Dunaja ponedeljek pričela se je v državnem zboru razprava o državnem proračunu finančnega predlog, kateri se je takoj sprejel v prvem branji. Grška. — Dne 16. zbrala se je v zbornica; šila je 35 načrtov postav, med temi trgovinsko pogodbo re ministerstva. Minister Dunajevski poprijel je besedo z Avstrijsko-Ogersko Canee se poroča, da je tje takoj za prvem govornikom za drugim govornikom dospelo 3000 mož turške vojne. Turki trpinčili so sprejet je bil konec razprave, potem sta govorila glavna kršanske prebivalce, pa bili so za to kaznovani. Vsled govornika in poročevalec. Nadaljevala se je raz- tega se je deloma poleglo splošno vrenje, vend pa prava tudi v večernih sejah včeraj in predvčeranjem ni nevarnost odstranj da bi se ne pričel upor, ka m danes (sredo) pričeti se ima proračun trgovin- koršnega se Turki že boje dalj časa skega ministerstva in pa dodatni železniški kredit, pri katerem bodo levičarji zopet poskušali svoje moči. Telegram Novicam4'. Najmlajši hči ministerskega predsednika grofa Taaffe-ja, 12letna grofica Klementina, umrla je minulo nedeljo večer za škrlatinko. Z Dunaja 18. maja ob 2. uri 50 minut popoludne. Dalmatinski poslanec Pavlinovic je danes ob Pomenljiva novica, dveh popolunoči za jetiko umrl v Podgori pri pomenljiva za ves naš položaj, izrekoma tudi za pri- Makarski Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.