200. Stev. »■VMM franke * drtevl SHS. W*~ Pennuu Mm. 1 krene. V Uubllanl, v sredo 1. septembra 1920. Lete IV. taja razen pondcljka dneva pe prašnika Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—. Pri večjem naročilu popust. ? ' * .A.'-;K \ : •«. .• -<< » /:?” f±t: . v*^' 1 'J* L-4jV * V V GSasilo lugoslov. socllalno - demokratične stranke. Telefonska it. 313« Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 812, za ostalo tujino in Amerika K 380. Reklamacije za list bo poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št.6/L, Učiteljska tiskarna. Revidirana pokrajinska vlada za Slovenijo. Dolgo časa so se prekliali go-spodie državniki v Ljubljani in v osurradu zaradi pokrajinskih vlad. Nas deželni predsednik le Drecej Klopove narave, zato se ie branil za-Pustitisvoie mesto že ob prvi izpre-. centralne vlade. Sedag so se »n el10 2€.d*n^i da klerikalno vlado ore^. 611'*0 nek°Mo nilansiraio. Iz-dr n' korenita., zakai gospod n ‘ re'£ ostane kot predsednik. Iz-trnvn se ’e izvršila v zmlslu do- 2 . , a med obema strankama v tem TOSfu. da so klerikalni poverjeniki x. DQ?ui-n;i Remec. dr. Oosar in n razrešeni svoiih dolžnosti. Za j*>verienikn za nctrania dela ie ime-. van kot nevtralec vseučiliški pro-^r' ^eon^ Pitamic. za pover-jeniKa za pravosodje dr. Gregor Žer-eVV.iiri za DGver>enika za sociialno ■fn r>° ^r‘. Ravnihar. Ker Ic. . Ravnihar bolan, ga do naredbi ministra za sociialno uolitiko začasno nadomestuie načelnik oddelka za zaščito dece. sr. dr. Fran Goršič. Ob težkem porod« te nove 'Kombinacije so bedeli skrbni Dolitičarii že par mesecev in sedai so rodili »mehko« vlado, ki v davnem ne bo izoremenila dosedanie smeri Oba »osppda doktoria Žerjava in Ravni- LISTEK. S... . Jrancosko spisal Oaston Leroux. (Dalje.) Vizitka neznatnega reporterja „Epogue“ g, Jožeta Rouletabilla, PriPisan je stavek: Pri zločinu je važno vlogo tudi tatvina. iiil- sk' na^e^n'^ se ’e nasmeh- siusT ^a’ ^a’ n^adi Rouletabille... in *sem Praviti o njem... baje J zelo nadarjen... Recite mu ven-ar, gospod preiskovalni sodnik, naj DrWe noter. 1p* i?-i?ovo^‘so vs^00 c. Jožetu Rou-vial/ i' Seznanil sem se z njim v aKu. kio smo se oeliali v Epinav — S’ ~ Prišel ie v naš oddelek ie * ?r0t' moi‘ vo^‘ 'n naibolie Uc;„, . tak.°i Povem, d n mi ni nič kal 4 njegovo ohnašanie. niceova Vo")l?>S • n*esro.va domišljavost, da tiifoc Kai 0 ce.^ a*0™* kjer še sodniia ar ne vei Ne maram časnikar- haria poznamo že iz predalih dni G. dr. Žerjav ni ravnal posebno vliudno z nami. ko ie bil predsednik ie absolutist In terorist: to ie pokazal večkrat za s vol ega predsedovanja. Profesor dr. Pitamic Je nova osebnost. Glavni vzrok, da se ie vlada za Slovenijo izpremenila. ie gospodar-sko-poJltiČen. V klerikalni stranki silno narašča neievolia zooer dra. Korošca, ker se klerikalci bole. da 7niera klerikalna stranka svol političen vpliv z dosedaniim delovanjem. Temu in pa zmanjšanemu vplivu dr. Korošca v Belgradu se imaio zahvaliti liberalci, da so zopet zasedli nekai mest v deželni vladi za Sloveniio. Nova vlada bo delovala uod vplivom dveh političnih ekstremov dr. Brejca in Žerjava, ki se pa do svo-ii absolutistični naravi »rrcei enaka. Zaradlteara bo delo v vladi komplicirano. težavno ter vodilo k poostrenemu boju med klerikalci in llbaralci. Delavstvo od nove vlade ne sme DTiraKovats posebne naklonjenosti ker tako sestavliena vlada zaradi medseboinih boiev ne bo imla časa za delavska vprašanja. Delavstvo je za slogo razrednega proietarijata. Po vseh shodih, iz dopisov in razgovorov spozna lahko vsak agitator in zauonjk deavstva. ki dela pošteno dti naše delavstvo v Sloveniji ne mara razkola ne prepirov med delavskimi organizacijami.Na mnogih krajih ooažaino. da ie zaradi bola med delavstvom, ki ie zanešen po buden, o katerih ne vemo nič dobrega in ki so šole pribežali od nekod iz temne preteklosti, silno ogorčenie. Zlasti le veliko ogorčenje zaraditega. ker ti Hudle vodiio bol z nepoštenimi sredstvi in z nasilstvom: ne prihaiaio namreč med delavstvo, da bi poučevali organizirali, sodelovali v organizacijah. ampak edino za to. da ne-tlV) soor in rušiio obstoieče organizacije. Nalvečiizločirt ie že to nad ‘elav&tvom ker seieto razkol v de-jvskih vrstah, ki ravno sedai v ton težkem boru za obstanek ootrebulelo kar nuribollšo sfoiro. Nikakršneea dvoma ni. da dela v-' stvo vse to čuti. da tudi obupava po nekaterih krailh. ker takozvani »komunisti« navaialo niih tovariše k razdiranju organizacie in terorizmu nad treznimi fa/resnjmi tovariši. In prav malosrenost ie naislabša lastnost v takih medsebojnih boiili. Odločnosti tTeba! Ce nekai neizkušenih tovarišev nasede frazam ^apeliiv-ccv. potem ie dolžnost pametnih so-drugov in tovarišev, da ilm pojasnilo p^ložai. dokažejo, kie ie prav in kje ni. nikdar se pa n.e stne zaveden proletarec dati zavesti s frazami ali se dati strahovati ?i£de svofega zdra- vega nreoričanfe in razsodne zavesti. Po vse» Evropi so se organizacije odločno uprle razdlračem. tako odločno, da kliub terorizma in obrekovanja ne prideio do veHave. Ta odločnost ie tudi vzrok, da se po vseh evropskih državah delavstvo bori z uspehom za socilalne reforme, edino v Franciii in v Italiji le uspeh nenovolien ker tam tudi enaki oo-iavi razkrajajo delavske vrste na mnogo skupin in nazadnle nima ne ta ne ona nobene moči. Se nalmani pa komunisti, ki hočeio tudi vse razdreti. Nikier m-orda na svetu na ni sloga delavstva tako potrebna, kakor v Jugoslaviji. Tu imamo še dokai zaostale razmere in le z velikim naporom si bomo. če bomo nastopali proletarci složni. DiiboriM potrebni vnliv in uspehe. Naša država le knietiška. večinoma malokmetiška. Tu treba izvesti na eni strani delavsko, na driifiri strani pa kmetiško zadružno organizaciio ki se bo med seboi izpopolnjevala. V ta namen pa ie treba zbirati moči. ne iih cepiti: dielati, zidati, kulturno in gospodarsko se okreniti. Brez te podlage ni rešitve, ker če hočemo Izprenieitii sociiialno družbo potem se moramo tudi zavedati. da smo delavci gospodarji družbe, ne pa piiavfce. ki bi nadomestke sedanje diktatorje. S svolo organizirano in gospodarsko močio pride proletarijat do pravice le — po slog;. Zadružna banka. !®v- Jo SO prepiral' in podjetni Jju v tSC 1 ih ie f«r^ba • izoeibati kot kuge. Ta zalega si domišliule. da n ie vse dovolieno ter ničesar ne sooštu ie. Kakor hitro smio imeli nesrečo, da smo iim kai dovolili, da če ie bilo to tudi samo najneznatueiše. notem ne dajo več miru, potem ie treba biti pripravljen na vse mogoče sitnosti, ia se mi je zdel komaj dvajset let star. toda izpraševal nas le tako drzno, da mi je bil takoj še posebno zoprn. Po vrhu se je pa še tako obnašal. kakor če bi hotel pokazati, da se krvavo norčuie iz nas. Vem. da ie list »Epoque« vpliven dnevnik, s katerim ie naiboli pametno ostati v dobrem razmeriu. O. Jože Rouletabille ie torej vstopi' v laboratorij, pozdravil ter čakal, da ga vpraša g. Marguet. — Vi trdite, gospod, pravi ta. da poznate nagib k temu zločinu, ter da to tatvina. — Ne. gospod preiskovalni sotl-nik. teca ne trdim. Nisem rekel, da bi bil nafrib zločinu tatvina in tega tudi ne verjamem. [ V Ljubljani se ie vršil v nedeljo * sestanek, na katerem se je razprav- • ljalo o ustanovitvi Zadružne banke. ' Ustanovitelji, to so delavske gospodarske organizacije, imaio že dovoljenje za ustanovitev te banke, kj je spričo razvoja naših gospodarskih organizacij postala nujno potrebna. V gospodarski organizaciji se po-trcbiriedenar. to ve vsak. čeprav ni podjetnik ali bankir, zlasti pa danes -r>j r^.| II ■ irr"ir,lllt-"^-r ^1 I |HM, — Kai naj potem pomeni vizitka? — Tole. če me izvolite spremiti. Reporter nas ie novabil v vežo. kamor smo tudi šlj. Obrnil se ie proti kopalni sobi ter prcsil g. preiskovalnega sodnika, nai poklekne zraven niega. Kopalna soba ie dobivala svetlobe skoz steklena vrata, in če so bila vrata odprta, le hjl ves prostor nrav zadostno razsvetli en. G Marquet in g Jože Rouletabille poklekneta na pragu. Reporter pokaže na kamenito ploščo: , , . Plošče v kopalni sobi že lielgo niso bile umite, pozna se to na tenki plasti prahu, ki iih pokriva. Torei. tukaj vidite sledove dveh širokih podplatov, kakor tudi črne saje, ki suremliajo povsod morilčeve stopinje. Te saie niso nič drugega kot oglen prah. ki pokriva pot. ki vodi naravnost skoz gozd iz Epinavia v Glaudier. Sai veste, da ie tam nekaj oglarskih koč. Po noti zvozilo iz gozda dosti oela. Morilec ic moral ravnati tak o-le: ko ni bilo nikogar v oa-vilonu. ie prišel, da izvrši svoio tatvino .. ^ ko ima denar tako maji mo vrednost. Ce hočeš ustanoviti konstimno prodajalno, si rabil prej par tisoč kron. danes ne zadostuje stotisoč. Ni pa zadosti, da snujemo samo kon-sumna društva, naše delo mora iti še dalje, snovati moramo tudi produktivne zadruge, pekarne, mesnice, mline, druga podjetja in eventualno tudi tovarne; za naše konsumne organizacije moramo nabaviti blaga, kadar }e ugodna prilika itd. Vse to pocenjuje blago, vse to pa napravimo lahko takrat, če imamo denar na razpolago. Če nalagamo svoje pri-< hranke v lastnih zavodih, imamo dvojni dobiček, najprej nam obre-stuie naša banka vloge, vrhutega pa; naša konsunma organizacija lažle nreskrbuie blago, ki ga rabimo. Zadružna banka bo štela 12.50Q dehiic do 400 K. to je skupaj 5 milln ionov kron. Subskriociša delnic ie razpisana najkasneje do 20. septembra. Poleg deleža (400 K) mora plačati subskribent še za vsaJco delnica .?0 K za stroške. Z ustanovitvijo Zadružne banka bo nanravlicu nov korak v naši gospodarski organizaciji. Čim boli bodo sodrugi podpisovali deleže in vlagali denar v banko. Id bo zgralena na naisolidnelši podlagi, tem uspešnejše bo naše delo. tem krepkejše bodlo vse naše organizaciie. Zavzemimo se z vso vnemo za to krono našel gospodarske organizaciie. da nam done.se tisočerne sad>oye. v prvi vrsti pa gospodarsko moč. ki k) ves čas našega pokreta Že takio slino do-* erešamo. Francoske strokovne organizacije In tretja internacijonala. Strokovne organizaciie so se zbrale. da se uosvetnieJo o prestopu vi tretjo Intemaclionalo. Sodrug Donu-moulin le telavil. da bi bili diktatorji en čas morda popularni, a bi Hm v te* ku osmih dni odrezali slave, če M uvedli v Franci« ruski režim, kakri Snega sta ea opisovala Cachin fnr Prossard. Francoska ni zmožna, da bi strpela vlado, ki uvala Poleg že-, lezne discipline še najhuiše pomanjkanje. Jouhause ie rekel, da pomeni Zimonievov klic na oroletarilat odkrito napoved vojne strokovnim organizacijam in da se ne more za no-< beno ceno iziavitl za tretjo Internaci-ionalo ki ie politična zveza, a hoča gospodarskim zvezam zavladovati. Strokovne organizaciie ne moreio pripustiti nobene nadvlade in tudi ne Leninove. Akcila tretje Internacionale stremi za tem, da upr opast! pioletariiat. Govornik ie nato izrazi! svoje simpatiie za rusko revolucijo, a le pod pogojem, da se briga za svoje *adeve. Eksistenčni minimum. Poverjeništvo za soc. skrb ie sklicala pred meseci enketo, kt naj določa najnujnejše potrebe za življenje. Te enkete se Ja udeleževala tudi naša strokovna komisija! po svojem zastopniku, ki Je tudi sedanjemu Casu stavila primerne predloge. Oo kakega definitivnega zaključka ni prišlo, ker je iveza industrijccv sabotirala naredbo od — Kakšno tatvino? Kje vidite tatvino? Kai vam dokazuje tatvino? smo izpraševali vsi vprek. — To le tukaj je sled tatvine, je nadalieval časnikar... — A, to-Ie. ga le prekinil g. Marguet še vedno na kolenih. — Gotovo, dfe Rouletabille. In g. Marquet nam ie pojasnil, da ie v resnici na plošči tik obeh stopinj v prahu vtisnjen čisto nov štirioglat znak. ter da se nrav dobro vi-diio odtiski v podobi križa, brez dvoma ie ležal tukai zamot. križ ie pa napravila vrvica, s katero je bil zamot povezan. — Vlste bili torei tukai. gospod Rouletabille. čeprav sem ukazal očetu Jakobu, da ne sme nikomur dovoliti vstopa, kako pa je stražil pa-vilon! — Ne zamerite očetu Jakobu. prišel sem z gosp. Robertom Dar- zacom. — A. res ... ic vzkliknil nejevoljne g. Marciuet ter pogledal ga. Dar-zaca. ki ni zinil besedice. — Ko sem zagledal odtlsk zavitka polee stopini. nisem več dvomil o tavini. le povzel g. Rouletabille, Tat ni prišel z zavitkom, to ie gotovo... Sele tukaj le brez dvoma zavil ukradene reči ter položil tukai-le na tla. da jih vzame s seboi. ko pobegne. OdložH le tudi poleg zavitka svofa težke čevlie: ker, le poglejte, noben sled ne vodi do obeli stopini. oba' podplata na sta stala vštric, kakor roložimo navadno črevlie. odtiska* se poznata slabo: črevlii so bil! prazni. Sedai tudi razumemo, zakat ni nobenih sledov v laboratocilu niti v veži. V Rumeno sobo te vdrl vi težkih črevliih. tam iih te na sezul, naibrže ker so ga ovirali ali pa ken ie hotel izvršiti vse tiho. brez šuma. Znake morilčevega dohoda ie pomif oče Jakob pozneie v laboratorim kakor tudi v vej*j. Ko ic sezul morilec čevlie. ki so ga ovirali, iih ie nesel v roki v kopalno sobo ter Šli te pololil no tla kar iz nraera. ker ni V. prahu v kopalni sobi nobenih sledovi ne «d polili notr. ne od oblečenih v nogo vice. ne od obutih v drugačne Stran 2. A A P ŠLBf. Q»—»■■... II ran M.«..— Stev. 200. poverjeništva. Z ozirom na sabotažo od stran! industrijccv le stavil naš zastopnik predlog, da se nadaljne seje prekinejo, ter naj poverjeništvo dobi od osrednje vlade nekako izvršilno moč. Pripomniti moramo, da je naredba sama na sebi zelo pomanjkljiva ter bi bilo želeti, da se jo z novo modernejšo nadomesti, ki bi ustrezala se-dajnim razmeram. Ker je od tistega časa preteklo že precej časa, ko so se prekinile seje, upamo, da Je poverjeništvo že dobilo od osrednje vlade odgovor, ter želimo, da se prično zopet seje, da se določi in zaključi že započeto delo ne glede na pritožbe industrijcev. Oglejmo si od statističnega urada na Dunaju v letu 1914. potrjene živi jenske po-trebš-čine za 5 člansko družino z dnevno plačo K 4.40, torej je bilo potrjeno tik pred vojno v mesecu juliju: julij 1914 11 hlebcev kruha it —.36 — 5.40 6 kg moke a —.40 — 2.40 3 kg zdroba a —.46 — 138 2 1 fižola a —.28 .56 2 t graha a —.36 — —.72 1 1 leče a —.60 — —.60 15 kg krompirja a —.12 — 1.80 3 kg prešičjega mesa a 2.60 — 7.20 10 kg konjskega mesa a —.96 — 9.60 ‘P kg kave a 3.60 — 1.80 1 kg sladne kave a —.56 — —.56 1 kg frankove cikorije a —.84 — —.84 5 kg sladkorja a —.84 — 4.20 36 1 mleka a —21 — 9.70 3 kg masti g 2.— — 6.— 4 kg margarina , a 1.40 — 5.60 29 kosov jajc a —J07 — 1.40 2V* kg riža a —.44 — 1.10 1 kg soli a —28 — —.28 zelenjava 130 milo, soda itd, 2.10 11 petroleja a —.24 —■ —.48 108 kg premoga a —.04 — 4— 25 kg drv a —.02 — —.30 stanovanje 37.50 popravilo čevljev 5.60 razni Izdatki T.— Skupno tore) K 120.20 Danes stane ravno Ista množina 35-krat toliko ali mesečno 419! kron, to le na Dunaju, pa vzemimo, da Je vsaka stvar še enkrat dražja kakor pr! nas, kar pa ni, tako je vsaj razvidno Iz statistike, potem sme upravičeno zahtevati delavec s 5 člansko družino najmanje 2000 kron plače mesečno, ker pa niso všteti tukaj Izdatki za obleko, perilo, čevlje, stroški za časa bolezni, se ta svota precej zviša, katera pa se mora brezpogojno všteti k živilenskl potrebščini. Strokovna komisija bo v tem zmisiu predložila poverjeništvu sa soc. skrb tozadevni predlog ter bomo o končnem rezultatu še obširneje poročali. PolitKne vesti. + Občinske volitve v Bosni Minister sa notranje stvari je odredil da se v Bosni ta Hercegovini člmprej izvrže formacije občin, da bi se v najkrajšem času moglo tamkaj odrediti volitve. Po volitvah v Bosni ta Hercegovini bodo volitve v Voj-VodinL + Po razpustu belgrajske občinske uprave. Novoizvoljeni mestni arčeok Filipovi č Je v Imenu komunistične stranke protestiral pri ministru za notranje posle Dvaškoviču. Minister je ponovno Izjavil, da ni mogel dovoliti uvedbe nove občinske uprave, ker ni položila predpisane prisege. Komunisti imajo pravico napraviti priziv na državni svet Ako pa državni svet ne bi ime* kvoruma, bi bilo treba čakati na njegovo odločitev. Na petkovi seji ministrskega sveta to vsi člani kabineta odobrili postopanje notranjega ministra. V nedeljo ob šestnajstih je bila v kabinetu predsedstva občine konferenca starega občinskega odbora brez komunistov, na kateri )e stari občinski odbor podal ostavko. Nato se ]e prešlo na CrevTe. Položil ie tako ČrevBe polecr zavitka. Takrat ie bila tatvina že Izvršena. Nato se je vrnil malopridnež v Rumeno sobo in se skril pod po-stelk) kier se prav razločno lahko spozna, kako ie ležal, tucH preproga le tam nekoliko premaknjena in Mtiečkana. Se celo drobci slame pričalo. da ie bil nekdo pod posteUo... •. ...7" Da’ da< to vemo vse ... je potrdil e. Marquet. r — Ta povratek pod postelfe) do-nadalieval e. Rouletabille. da ni bila tatvin^ edini namen. Nikar ne repe. da se le tla skril, ko le zagledal skoz vežno okno va. in edčuo Staneersonovo, da priha ata proti pavilonu. Veliko lažle bi mu bilo splezati na podstrešje In tam čakati uvodne prilike, če bi mislil samo na beg. Nel Ne! Hotel te priti v Rame. no eobo... Na to ie rekel policijski načelnik: — Ni slabo, kar ste povedali, mladi priiateli! Častitamo . . . in če ne vemo še. kako ie morilec odšel, vendar mu moremo korak za korakom slediti pri njegovem prihodu, vemo tudi. kai le storil: kradel ie. A. kaj ie na ukradel? (Dalje prihodnjič.). vprašanje sestave občinske uprave. Na eni, kakor na drugi strani se je pokazala volja, da se čimpreje sklene sporazum. Po Izmen' misli obeh skupin so se odločili, da Izbere po dva delegata, ki bodo končnoveljavno sklenili sporazum in določili kandidat, list s za volitve nove občinske uprave. Delegata radikalcev sta Risto Odavič in Joka Para-Jovanovič, demokratska pa dr. Kumandi In Milan Saskič. O tem, da bi pri ponovnih volitvah Izstopili Iz mestnega zastopstva, ni bilo govora. Obe skupini menita, da Se ni čas, da bi se razpravljalo o tem. 4- Komunizem v Srbiji. Pod tem naslovom piše novosadski soc. dem. »Sloboda«: »Kljub temu, da so komunisti pri občinskih volitvah zmagali v vseh večjih krajih Srbije, vendar nikakor ne odgovarja resnici, ako komunisti trdijo, da je Srbija komunistična, ter da je uspehe pripisovati komunistični taktiki. Uspeh komunistov je le staro nasledstvo po soc. demokraciji. Glede volitev v Belgradu so bile »RadničRe novine* vedno pisale, da so si meščanske stranke pridobile večino le s tem, ker so črtale delavce iz volilnih imenikov, ponarejale volilne spise itd. V Kragujevcu so že pred vo’10 bili vodo«! soelja>.l;t.6oi poslanci, v Leskovcu, Valjevu, Sabcu in Pirotu pa je soc. demokracija tudi bila tik pred vojno na tem, da dobi te občine v svoja roke. Komunistični uspehi v Srbiji so torej plod dolgoletnega socijalistlčnega dela, nikakor pa ne komunistične agitacije zadnjih dveh let. Se manj seveda se more Iz teh rezultatov sklepati, češ da Je Srbija za komunizem zrela, ali pa do so ljudske mase v Srbiji (v boljševlškem smislu) re-volucljouarno razpoložene. Ce upoštevamo nadalje komunistične neuspehe po deželi, se more reči, da komunisti niso dosegli nič večjih uspehov, kakor jih je Imela soc. demokracija v Srbiji že leta 1912. (»Sloboda« nato s številkami navaja uspehe soc. dem. v Srbiji pred L 1912 t, J. pred balkansko volno). Ce se nato še upošteva dejstvo, da je Srbija Izredno mnogo trpela vsled svetovne volne ta da za trpeče ljudstvo ni ničesar storila, ter da boljševikl računajo na nezadovoljstvo mas, je uspeh komunistične agitacije primeroma majhen. Srbija Je zemlja, kjer je agrarno vprašanje rešeno ta oodšcvizem ki le v Ru ' ’ zrna ga! s parolo »zemljo tistemu, ki Jo obdeluje«, nima velike privlačnosti za srbijan-ikega kmeta«. Iz tega lahko razvldlmo, da je ponašanje komunistov z njihovim delom, t j. z zmago njihove taktike, v znatni meri neupravičeno. + Kako so meščanske stranke agitirale ob prilik) občinskih volitev v Belgradu nam povedo njihov! Usti sami. List »Balkan« n. pr. piše, da so liberalci kupovali od volilcev glasove po 50 dinarjev ter — z žganjem, ki so ga kar po cestah ponojalt. Svoje kupljene volilce so zalivaU z vinom In Jih nasičali z gutjažl. Poleg tega so pri volitvah tudi glasove kradli Blagajne meščanskih strank ta njihovih bank so ta dan baje zelo trpele. — Tako torej si kapitalisti pomagajo, da se obdrže na površin ta si ie za vbodoče zasigurajo Izkoriščanje mas. Meščanska morala! + Iz Stojan Protičevega ustavnega načrta. Olede osebne svobode državliana: Nlkdo ne more bit zaprt dalje časa, kakor 24 ur brez odločitve sodišča. To se pravi: da lahko policija vsakogar zapre 24 u. brez vsakega razloga. Da sc pa ne bo upal kdo pritoževati se radi tega pri sodniji, predlaga St Protič v svojem načrtu, da se dotičnik, pri katerem se Je ugotovilo, da Je njegova pritožba neosnovana, kaznuje z zaporom od 1 do 3 mesecev ali z globo 3-4 tisoč dinarjev. Co sodnija ugotovi, da je pritožba napravljena zlonamerno, potem se dotičnika lahko obsodi na 6 mesecev zapora in lahko tudi za celo leto. — Res lepo si je g. Protič zamislil državljansko svobodo — posebno, kar se tiče prvega slučaja, kjer bi lahko policija poljubno zapirala ljudi po 24 ur! 4- Mahinacije meščanskih strank. V vojvodini se vrše volitve v agrarne odbore, m v prav mnogih krajih so pri teh volitvah že zmagali socijalnl demokrati. V okraju Loku pa okrajnemu glavarju to ni bilo všeč in je volitve dvakrat razveljavil. Ko je bil tudi tretjič voljen soc. demokrat, le kratkomalo zaukazal, da soc. dem. ne sme bit) voljen. Nazadnje so nagovorili nekaj pijanih ljudi, da naj voljenega sodr. Vasiča ubijejo! Preiskave, ki so bile uato uvedene so ta naklep dokazale. Prizadeti uradnik je bil kaznovan na globo 2000 kron In bo premeščen. — To so torej sredstva, s katerimi delajo zase meščanske stranke, žalostna slika Iz »svobodne« države! In kazen za uradnika? Pr! nas pa dobiš zaradi shoda 50.00 kron globe in osem dni zapora! 4- Albanija — vir novih sporov. Nekateri pariški listi donašajo vest, da sta so jugoslovanska in grška vlada na skrival pogodili glede Albanije proti aspiracijam Italijanskega imperijallzma. Te vesti prinašajo po italijanskih informacijah. Ml vemo, Ico-liko Je verjeti tem vestem, vemo pa tudi, koliko je dati na »Iskrenost« grškega ta jugoslovanskega imperijallzma, ki stremi po »ureditvi« raernaprara Albaniji. Mesto, da bi se Albaniji pustila neodvisnost, se začenjajo zopet novi spori treh Imperila-llzmov, ki lahko dovedejo, ravno tako kakor spori zaradi Jadranskega vprašanja, do novih krvavih konfliktov. Svarimo ob pravem času! 4- Snovanje .nove kmctlškc stranke. V Dalmaciji snujejo nekateri politiki novo samostojno kmetiško stranko In sicer po zgledu srbske seljačke, oziroma slovenske Samostojne kmetiške stranke. + Zveza češkoslovaških strokovnih organizacij živilske stroke Je imela dne L julija t. I. skupno 361 skupin. 4- Nemčija se je opravičila zaradi Incidentov v Vratlslavl. Nemški opravnik v Parizu je 29. avgusta popoldne posetil generalnega tajnika v francoskem zunanjem ministrstvu, Paleologuea, da mu Izreče najglobokejše obžalovanje nemške vlade zaradi pustošenja francoskega konzulata v Vratislavi. Obenem je ragotcvil, da sc bodo krive! kaznovali in da bo nemška vlada dala francoski vladi vsako zadoščenje: Oe-neralni tajnik Paleologue je vzel to izjavo na znanje s pripombo, da se je od francoskega poslaništva v Berlinu zahtevalo natančno poročilo o dogodkih. Ko dospe to poročilo, bo francoska vlada sporočila nemški vladi, kakšno zadoščenje se ji zdi potrebno. + Ponovna mirovna ponudba Čičerlna Romuniji. Kakor javljajo iz Belgrada, Je ruski komisar za zunanje zadeve Cičerta, romunski vladi zopet ponudil, da se prično mirovna pogajanja med Rusijo in Romunija 4- Mednarodni kovinarski kongres. Na mednarodnem kovinarskem kongresu v Kodanju so predlagali Belgijci ta Francozi, da bi prenesli mednarodno tajništvo v kako nevtralno ozemlje. Kongres se 'e na ta predlog mednarodnega tajnika Schlicke«* ukinil, da dobijo posamezna zastopstva odloga, da zavzamejo svota stališč'* k teins vprašanju. 4- Angleške vojne ladje so dospele v pristanišče mesta Gdanskega. Pripluli so v pristanišče trije angleški rušilci in tri angleške križarke. V Gdansko je odplula tudi ena križarka in ravno tja so odplule tudi nekatere ffancoske bojne ladje z živežem za poljsko armado. 4- Mobilizacija ruskih delavcev. Z ozirom na nevarnost, k! preti sovjetski Rusiji s strani \Vrangtovc armade na Krimu ta v kuhanskem ozemlju, so ruske strokovne organizacije izdale na delavstvo proglas mobilizacije vsega zavednega delavstva. Kakor se javlja Iz Moskve, mobilizacija prav dobro napreduje. Javila se dnevno zelo veliko prostovoljcev. 4- O Wranglu In o Poljakih Iz Moskve javljajo, da se prebivalstvo krajev, kl jih je general Wrangel zasede! s svojimi četam', zelo sovražno vede naprara njegovi zasedbi Prebivalstvo se belih teroristov zelo boji in se upira VVrauglovl mobilizaciji kljub, temu, ti Wrangei trumoma obeša tamošnle kmete. — V okrož- ji! Minslc, kjer SO gospodoval! Poljaki, je ruminna vsa produkcija. Poljaki so odpeljali vse stroje. Tovarne v bobrujskem okraju so popolnoma uničene. .4- Kdo je general \\ range!? V pariškem listu »L’Oeuvre« je opisal general Vorraux Wrangla kot zelo nasilnega človeka. General VVrangei je baron, ki si je bil z Denikl-nom vedno v laseh. Ko Je general Denlkln doživel poraz ta zbežal, je Wrangel takoj reorganiziral ostanke Denikinove vojske. Pobesil je več nepokornih častnikov ta vojakov in z brahijalno silo začel na novo z »j rekrutovanjem. Poloviti je dal po cestah vse ljudi, sposobne za vojsko. Ima posebnega Hferanta za vešala... Njegovi častniki so zelo demoralizirani ljudje in imajo mlada dekleta za svoje sluge. Wrangel je postavil na upravna mesta same vojake, generale in polkovnike, kl postopajo z ljudmi tako, kakor navadno z vojak! objestni in brutalni vojaški zapovednikl. Verovat! v trajnost Wrangelovih uspehov bi bilo neumno... Tako general o generalu... 4- Razmerje med Rusijo In Norveško. Norveška je sklenila stopiti z Rusijo v redne odnošaje. Litvinov odpotuje kot zastopnik sovi tske Rusije v Krlstjanijo. 4- Trlpolitanlla 'n Circnajka i sti do. bili po odloka ita.ilen.ke vlade s ve. parla ment, kl mu bo n»Č«!oval moriimanski predsednik. Prva bo imela 48, a druga 50 poslancev. Kakor videti, italijanska vlada resno misli organizirati pokrajine, kl Jih še — nima. 4- Amerika ta Evropa. Amerikansko meščansko javno mnenje je prežeto bojazni, da bi ententne države vendarle podlegle v boju s tkzv. rdečo nevarnostjo. To razpoloženje ameriške buržoazije se kaže posebno na denarnem trgu. Ameriška !>ur-žoazija zato propagira, da naj se Amerika vzdrži vsakršnega vmešavanja v evropske zadeve. Meni, da naj Amerika nekaj let vodi tako politiko napram Evropi, dokler Evropa duševno in politično zopet ne okreva. RepubLkanci oosebnim povdar-kom naglašajo pomen take politike '• demo krati temu na tihem pritrjujeta. Da bi tore) Zedinjene države posegale v bol zoper sovjetsko Rusijo, n! nikakor misliti, kljub temu, da ameriška buržoazija zelo simpatizira s poljsko žlahto. 4- Boji Ircev. Boji irskih ustašev so vedno hujši. Dne 20. avgusta Je bilo izvršenih na Irskem r,ad !00 atentatov; v nekaterih mestih so Angleži izgubili oblast 4- Komunisti v Avstriji. Avstrijska komunistična stranka je Izjavila v svojem glasilu, da se ne bo udeležila parlamentarnih volitev, kl se vrše to lesen. Dnevne vesti. Klerikalna korupcija! Celjski liberalni list »Nova Doba« poroča, da Je mariborski vladni komisar, klerikalec dr. Leskovar, dal 'z mestni brrgajne za orlovsko slavnost okrog 1 milijona kron! — Tako znajo torej klerikalci delati z ljudskim denarjem! Proč s klerikalno korucijo! Prepoved nočnega dela v pekarski ta kolarski obrt! od 21. ure zvečer do 4. ure zjutraj po leti, ta do 5. ure po zimL Za poletni čas se smatra čas od dne 1. mala do zadnjega dne septembra. Od te prepovedi so izvzeta pripravljalna opravila (kvas, kurjenje peči) v toliko, da se smejo pričenjati eno uro in pol pred začetkom skupnega dela. Za ta dela pa je uporabljati le neizogibno potrebno število delavnih oseb, ki se morajo tedensko menjati Izključeni so vajenci, mladostne pomožne delavske osebe in delavke. Ta naredba je bila objavljena v št. 99 Uradnega lista z dne 27. avgusta 1920 kot dodatek k naredbi, ki jo Izšla lansko leto v Uradnem listu št. 163 z dne 24. novembra 1919., ki pravi v § 5; prestopke te naredbe kaznuje politična oblast prve stopnje z denarnimi kaznimi do 1000 K ali z zaporom do treh mesecev. Ako prestopi naredbo obrtnik, se more razen tega odrediti, da se mu odtegne obrtna pravica če so dani pogoji § 133 b, odstavek 1., lit. a obrtnega reda. Obratno ravnateljstvo lužne železnice javlja dodatno k svoji zadnji objavi: Ker Je državna železnica poravnala le del svojega dolga in s tem odredila, da stopi ftan-katurna obveznost in ukinjenje predujmov pri podvzetjih ta pošiljkali na postajah državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov ta Slovencev šele 15. septembra L 1. v veljavo. Krščanska ljubezen pri katoliških pod jetjlh. Prejeli smo: Parkrat ie prinesel »Naprej« članek o razmerah uradnlštva Ju dru. gib nameščencev pri Gospodarski- zvezi, katere pa popolnoma opravičeno kritizira. Naj osvetlim še nekoliko položaj delavce» kl so po večini organizirani pri Jug. strok, zvezi. Ne smemo tajiti, da Jug. str r k. /ve. za ni Izboljšala gmotne situacije svojih članov in, da Je storila vse, kar n: bito v njeni moči, da bi Izvojevala istim osem' dnevni plačan dopust. Toda, da Je naletela tudi pri gospodih v načelstvu, ». katerih bi člcvek sodil, da Imajo toliko krščanske pravlčnosii kakor jo kažejo v besedsh. na tak odpor, da je tovarišem lutj. strok, zveze bilo takol jasno, da Imajo opraviti z ljudmi, kl niso samo kapitalisti, marveč tu*-di jako trdovratni zagovorniki kapitalističnega razreda in zatiralci delavcev. Dalo s« Je takoj navodilo g. poslovodji v skladišču. da naj hujskajoče delavca takol od- pusti. Zgodilo se je. Med odpuščenimi se nahaja tudi stara oslabela delavka, kl je zaposlena pri zgoraj imenovanih podjetjih že 14 let, a je sedaj vsled svoje delane-zmožnostl vržena na cesto. Da bi Krek to -videl ta na drugi strani, da gospod ravnatelj Jovan zida vilo, sč vozi v autu pač čudni časi Gospodje ne rnotejo tolmačiti, da bi mogel delavec imeti tudi srce. v svojih prsih ta eno samo neumrjočo dušo. Zitnl zavod v Ljubljani nam je poslal na naš članek o mlinski industriji v Sloveniji, v katerem se očita mlinarjem In žitnemu zavodu, da poslabšujeta delovne raa-mere delavstva zaradi dobička. Žitni zavod trdi, da ne špekulira ? fitem, ampak ga odaja po primernih cenah. Mlevlno so pa hoteli mlinarji sami znižati, a jim je to odsvetovala Zveza Industrijcev, na kar so svoj sklep lzpremenili. — Sprejemamo to na znanje, vemo pa da stroški za delovne sile silno malo podraže mlcvne pridelke. Zlo ne tiči v tem, da se plača par kron več ali manj mlevnine, glavni vzroki tiče v trgovin’ sploh, v narodnem gospodarstvu. Da se pa mlinarji izgovarjajo na žitni zavod, da je znižal mlevnino, je po tem dopisu — komična stvar. Ponarejene jugoslovanske bankovce so vtihotapili v cono A na Koroškem neki Dunajčani. Oblasti so jih prijele ta zaprle Pozor begunci! Po naredbi 31. ministrstva notranjih zadev Br, 759 z dne 25. maja t. I. je vračajočim se beguncem zagotovljena prosta vožnja do 31. oktobra 1920. Doslej je italijanska delegacija zabta* vala od beguncev, ki se vračajo v ožjo domovino, Izjavo od županstva v zasedenem ozemlju, da imajo pripravljeno stanovanje. V zadnjem času pa zahteva, da mora biti navedena izjava podpisana tud! od civilnega komlsarijata. Begunci, ki se želijo povrniti v svoja prejšnja bivališča, na| podpisanemu čimpreje naznanijo ime ta priimek družinskih članov, rojstna leta, kraj predvojnega bivališča in pristojnosti, da jim pravočasno preskrbimo potrebne listine. — Posredovalni urad za begunce v Ljubljani (južni kolodvor). Falzifikatl 20 dinarskih novčanlc. V naši državi so se pojavili ponarejeni 20 dinarski (80) kronski bankovci. Značilni znaki falslfikatov so sledeči: 1) Splošna barva falslfikatov je bolj svitla In njih temeljna barva »orange« dočlm je pravi bankovec v temeljni barvi »rosa«. 2. slika orača z vprego n! tako Izrazita nego na originalu in so zlasti temnejše barve bolj medle kakor na originalu. Tudi Je trojezlčnl in tro-vrstnl napis med obema dvajsetlcama na falslfikatu vse man] izraziti in napit ne pri- de tako do veljave nego na originalu. 3. na drugi strani je trikotni oblačni venec podan nekako v rujavi barvi (zlegelrot), dočlm je na originalu karminasto rdeč. 4 Žitna snopa na obeh straneh sta, ker je na falsifikatu temeljna barva bolj vodena ta »orange« vse bolj izrazita in prihajata izdatno čistejša do veljave, nego na originalu, ki je »rosa« temeljna barva. Tako' se očesu dozdevata na falzifikatu oba snopa nekako zelenkasta, dočim sta na originalu modre barve. 5. Na zadnji strani i» na originalu označena številka »2« iz dveh' skoraj paralelnih črt, ki sta zvezani v sredini številke s poševno črtico, dočim se ni falslfikatu tamkaj paralelki križati. Isto velja tudi za črko »S« v besed! »Dinar»s«. Na sploh pa je falsifikat izredno dobro izdelan ta je opreznost tembolj priporočljiva. Odkritje spominske plošče p. Stanislava Škrabca. Dne 12. septembra t. 1. se bo vršilo v Hrvači pri Ribnici slavnostno odkritje spominske plošče p. Stanislava Škrabca. Odkritje se bo izvršilo takoj po prihodu dopoldanskega vlaka. Finančni minister je odredil, da se vsa žetev z državnih posestev proda vojnemu ministrstvu. Dosedaj se je žito z državnih posestev prodajalo na javnih dražbah. Na ta način se Je hotelo finančno ministrstvo izogniti težkočam, kl so nastale vsled prodaje na dražbah. Vojno ministrstvo bo dobilo žito po cenah, kakor so v prometu. »Slov, dij. zadruga v Pragi« da’e informacije glede študija v Pragi ob uradnih' urah razen nedelj vsaki dan od 114-16 ure v pritličju kr. višje realke. Vhod na dvorišču. S koroške demarkacijske črto. Iz Celovca poročalo: Dne 28. t. m. ob 20.45 je bilo oddanih Iz vasi Seraj, približno 500 korakov od demarkacijske črte, v smer! proti Hraščam 25 strelov, ki so bili na« merleni proti naši orožniški patroli. Zborovanje Interesentov za železnico Maribor-Mnrska Sobota se bo vršilo dne 26. septembra 3920 pri Sv. Lenartu v gostilni pri Arnužu, ob 11. dopoldne in ne 9. septembra, kakor je bilo pomotoma razglašeno v nekaterih listih. Splošne vesti. — Vlada na delu. Naša vlada je zavf-Sila te dni veliko delo. Sklenila je preme« nitl Imeni obeh velikih kanalov v Bački. Francov kanal se bo zval odslej kanal kralja Petra, a Franc-Jožefov kanal pa kanal prestolonaslednika Aleksandra. S tem Ješ vsekako narejen velik čin, ki bo imel za napredek na5e države nepreglednih posledic in vlada bi pravzaprav že lahko šla zopet malo — počivat. Na medicinski fakulteti v Zagrebu je Imenovan za upravitelja klinične bolnice dr. Leon Vrbanič. Dr. Karol Horvat, lavni redni vseučiliščni profesor je umirovljeu. — Tretji transport jugoslovanskih legi« JonarJev iz Vladivostoka bo dospel v najkrajšem času s parnikom »Himalaja«. — Požar v Sofiji. Dne 25. avgusta ja Izbruhnil v Sofiji v vojaškem skladišču velik požar, ki je uničil cel instrumentalni oddelek. S težavo ga je gasilstvo omejilo. Škoda znaša več milijonov lejev. Zgorele so velike množine kož, sukanca, električna naprava, razni stroji ta precizni instrumenti, kojlh izguba je nenadomestljiva, ker se danes ne morejo dobiti na denarnem trgu. Na mesto požara je prišel Stambulinj-ski z ostalimi ministri. Vsled tega se širi po mestu glas, da je nekdo od odgovornih oseb požar podtaknil v namenu, da zgori arhiv, ki je bil shranjen ter se na ta način prikrijejo številne zlorabe, ki so se izvršile v zadnji vojni. — Avstrijski poslanec dr. Elimann J* umrl. Elimann Je bil zdravnik ta si je pridobil mnogo zaslug pot proučevatelj soc£ Jalne hlgijene In sodelovatelj pri bprn,ved-blagajnah. Njegovo delovanje Jg0cijalnih lo k študiju velikih prob^ja se je prl-razmer in tako je raznm^ * p0K,eda nag| 1 iu *tot č*ovek sodrugom žaluje ve-stranki. Za mrtvim demokracija. soljna^ avstrhska^^ ^ ška vlada. Drobi* bo iz leg!ran e kovina bakra ta nikia. — Kako so ubili grofa Tiszo. Pri razpravi proti morilcem grofa Tlsze v Budimpešti je nečakinja Tisze, grofica Almassy, izpovedala sledeče: »Ob 5. uri popoldne smo čull strele. Ugasnila sem električno svetilko in rekla Tiszu. naj se umakne v manje eksponirano sobo. Nato je prišel sluga DčmOdflr in rekel jokaje: »Ekscelenca, skočite skozi okno, ker prihaja osem vojakov, ki vas hočejo umoriti.« TIsza ie ostal. Kmalu potem je prišlo v salon osem vojakov s puškami. Sredi njih je stal Stefan Dobo, na levi pa Jos. Pogany. Štirje vojak! so stali v predsobi. TIsza je držal.v roki revolver. Vojaki so ga pozvali, da revolver zažene v stran, česar pa Tisza ni hotel storiti. Nato se je začel pogovor o krivd! vojne. Na vprašanje, kdo je zakrivil vojno, je Tisza odgovoril: »Ne vem. Jaz gotovo' ne.« Štefan Dobo je rekel na to, da je bil 8 let vojak, da le bil štirikrat ranjen, ter da ga je slednjič zapustila celo njegova žena. »Kdo je vsega tega kriv«, je vprašal. »Odbila je vaša zadnja ura.« Grof Tisza ie V tem trenutku skočil proti Dobu, toda vojaki so že ustrelili nanj. Par minut pozneje ja Tisza Izdihnil.« StžT. 200. -------------- K1P R1 Ji Stran 3, —Bojišča svetovne volne v Belgiji lil •v Severni Franciji so že vfilmovana. Ako bi hoteli filmovati dosledno vsa bojišča, bi morali najmanj pol Evrope iilmovati. — Francoska letalka Adrienne Bolland je preletela Canal la Manche. Na angleški obali pri Llmpim je morala pristati, Ker se ii je stroj pokvaril, a je že poletela dalje proti Londonu. To je prvikrat, da sl le upala ženska na tako »dolgo pota po zrak«. Kardinal Amette je 29. avgusta umri. — Abonnement za večno življenje. »Le Populaire« objavlja prospekt, katerega izdajajo belgijski duhovni očetje, ki se na »kšeit« razumelo. Vrli patri Sv. srca Jezusovega ponujajo božjo pomoč po zelo sprejemljivih cenah In pod sijajnimi pogoji. . 500 tankov si more izposlovati nebesa najhujši verižnlk, in samo največji reveži, ki bi ne mogli plačevati niti na obroke, so prisiljeni, da si izvojujejo nebeški Jeruzalem s čednosjo In molitvijo. Tukaj prospekt: Ustanova na večne čase za ena vsakdanjo mašo v prilog dobrotnikov duhovnih očetov Presv. srca Jezusovega, ki jim zagotovi na tem in na onem svetu neprecenljivo duhovno pomoč. — Uživali bo-o na vekomaj učinke te vsakdanje maše v ^razmerju s svojimi darovi, kakor je spodaj povedano. — Vsakdo bo soudeležen *|a tej tnaši, ki bo plačal 500 frankov: za - v tednu 375 frankov, za 5 dtii v tednu im , 0V’ za 4 dnl 125 frankov, za 3 dni «« frankov, za 2 dneva 65 frankov. -plača 30 frankov.je upravičen na eno upravi? ^Sa*cem Petku leta, dar 10 frankov niesec..U!« fCn° maSo vsak prvi petefc v cih Wr’. za enkrat v dveh meseca ‘ ustanova ima vse zaželjene oseh ,Clie trajnosti- Darovi, in naj sl bodo n. v11’.1 pa Prihajajo Iz zbirk, se lahko tel'*> i na °*)ro^e- Tudi na imena priia-umrin s°rodnikov in sicer živečih, kot nnin ~~ nloso^e plačati. Prosimo, da lete darove hi pisma na naslov preča-vSa superljora očetov Presvetega srca ezusovega v Brugelettu (Belgija), even- bom je Stefanova krona, nad krono pa napis »Magyar kiralyl posta«. — Pogorelo le mesto Saratov ob Volgi. Mnogo ljudi je mrtvih 25.000 prebivalcev mesta Je brez strehe. — Potres. V držav! Chtle v južni Ameriki je bil te dni velik potres. Mnogo mest je zelo poškodovanih. tuelno lahko z zr>amko za odgovor. Darove nam Pošljete v navadnem prlpročenem 'istnu s čekom. — Kdor zna, pa znat Ogrožena severna Kitajska. »Times« Poročajo iz Pekinga: Severno od Hunana *e razširja kolera na ozemlje ClU. Bolezen nasaja zlasti v mnogih vaseh v bližini železnice Peking-Hankou. Vsa severna Kitajska le ogrožena po lakoti, ker je izostal pomladanski In poletni dež. Razen tega so innogi kraji opustošeni po velikih množinah kobilic. Raziskovalec Vaudenbergb, ki se Je po daljši odsotnosti povrnil Iz Afrike, pripoveduje, da je odkril novo pleme pritll-avcev, ki se le malo razlikuje od opic. . , rasli človek tega plemena je le 134 cm Visok m se z neverjetno spretnostjo giblje Po drevesih. ~ Nove madžarske znamke. Hortyje-vlada je Izdala nove, časopisne znamke, nosijo grb Ogrske, Hrvatske, Slavonije, ^scije, Reke in Erdeljskega. Nad gr- Ljubljanska porota. Čez demarkacijsko črto. (Tatinska idila.) Fant Jože Habe je sin ko-čarice. kj ima svojo malo in uborno bivališče tik demarkacijske črte v bližini Črnega Vrha nad Idrijo, toda tostran. Umevno, da je položaj koče bil kakor nalašč ustvarjen za razne tihotapske posle preko meje. Jože se je tudi večinoma pečal s tihotapci in neke noči februarja meseca letošnjega leta je z dvema drugima tihotapcema odpeljal iz hleva posestniku Francetu Mescu v Zaplani 24.800 K vreden par volov. Nekemu mesarju v zasedenem ozemlju jih jc prodal za 3500 lir. Mešetar pa Furlanom za 5600 K. Ljubljansko porotno sodišče, ki ie začelo včeraj dopoldne svoje jesensko porotno zasedanje. je Jožeta Habeta obsodilo na petnajst mesecev težke ječe. Useda drvi človeka v prepad. Pred porotniki, ki so po večini sami kmetje posestniki, stoji mlad, inteligenten in eleganten livar Filip Kirchbaumer iz Štorij pri Celju. Usoda ga je prignala na pot težkih nesrečnikov. Letošnjo spomlad je na peronu glavnega kolodvora v Zagrebu zapazil veliko košaro dragocenih, 175.000 K vrednih kož. Dunajčana Bergmanna. Kirchbaumerju se je s pomočio nekega drugega tovariša — Ivana Murna — posrečilo odnesti košaro ven. toda prišla sta policiji v roke, kjer se je pa Kirchbaumerju posrečilo, da je policijo preslepil in je bil iz zaporov izpuščen. Ta korak pa je bil zanj usoden. Udal se je brezdelju. Pobegnil je ter šel k svoji mladi nevesti na neko posestvo blizu Vrhnike. V vasi Mali Ligojni je neko nedeljo med P esom v gostilni Marije Bajtove ukradel fantu Antonu Gutniku denarnico s 4100 K denarja. Tatvino je izvršil med plesom z Gutnikom. Pobegnil le v Maribor, kjer je denar zapravil in se potem preživljal s samimi tatvinami koles. V Mariboru je tekom enega meseca izvršil šest tatvin koles. Slednjič so ga zeslediii in izročili sodišščtt. Pred ljubljanskim porotnim sodiščem Kirchbaumer vse odkrito priznava in se zagovarja v lepi književni slovenščini. Na pod-legi krivdoreka porotnikov je bil Kirchbaumer obsojen na pet let težke leče. . NaJnetreiSI telsgrsml. imenovanje dr. pitamica. Liubliana. 30. Glasom brzojavka obvestila ministra za notranle P°sle z dne, 28. t. m. ie ooverienik a notranie zadeve Dri deželni vladi „;. ?sruPli* Remec razrešen dolžno-' dr Leonid Pitamic ie oostavllen 2adeve° DOver!en'^va 23 notranie proti vladinemu absolu-TIZMU. Ževič Je^Dosfa0,1 £?slanec Vasa Kne-stvari nastopno vn?,Sxtru za nmranie Prevzetja dolžnnl« an5e: Povodom občinske uprave ^izvoljene Doložila zakonito nrPH,vKradu- se je ter je ob tej priliki g p ?nat,prlseR2 v imenu komunistih Pavle Pavlovič nastopno izjavo: ..Naše^^is^ stališče z ozirom na položitev pr£ sege je zelo dobro znano. Toda poklicani v interesu siromašnih slojev delavskega ljudstva v Belgradu sprejemamo občinsko upravo in po-aiS.° zakonito predpisano prisego- Radi te izjave, ki ni nikaka ome-Prise£e. ste Vi g. minister v nasprotju z ustavo in zakonom s ^redstvi državne sile preprečili prevzetje dela in dolžnosti od naroda svobodno izvoljeni novi občinski uPfavi, Radi tega sem prisiljen za-rf0siti. da mi v seji narodnega pred-javmštva izvolite odgovoriti: 1. S m?rete opravičiti tako svoje po-opanje? 2. Hočete Ii poskrbeti, da VOlzvoljena občinska uprava čim-prevzame svoje dolžnosti in Prične z rednim delom? protest komunistov. sp Pe*grad. 30. V znak protesta, da .Komunistom ni dovolilo prevzeti lonJ,1SKe uorave. te včerai sklical Slin'stičtli izvršilni odbor v Bella jv? štiri »rotestne shode, nakar roHn- s™10 zboravanie pred Na-orsi*!rl ■ Po zborovanju. so hfVf .i^T? r?yaIcem zabranili pre-t eraziie ter so spuščali sa- mo posameznike. Incidentov ni bilo nobenih. koncentracija buržo. AZIJE. Belerad. 30. Po izmenjavi misli med radikalci in demokrati radi nove občinske uprave ie bilo določeno da se radikalna odbornika, delegata Para Jovnovič in Rlst Odvič. sestaneta z demokratskima zastopnikoma Milošem Savčičem in dr. Koma-nndiiem. Na sestanku se ie dosegel načelen sporazum, da nai bo kandidat za predsednika nove občinske unrave radikalec, za podpredsednika na demokrat. Predsednik nai bi bil iz srede sedaniega odbora. Določila .te^a sporazuma bodo v torek predložena strankinim odborom ter se bo ob tei priliki tudi razpravljalo o kandidaturi oseb. ki prldeio v po-sfev. ZBOR RADIKALNE STRANKE. Zagreb, 30. „Novosti“ poročajo iz Belerada: Radikalci delaio velike priprave za zborovanje seje stranke. na katerem bodo prvič po zedinjenju srovorili o Droeramn radikalne stranke. Pričakuie se. da bo g. Nikola Pašič postal šef stranke, in da bo SDreiel tudi predsedstvo glavnega odbora radikalne stranke, kateri posel je do sedaj opravljal gospod Stojan Protič. ORGANIZACIJA FINANČNE SLUŽBE. Belgrad, 30. Regent je podpisal ukaz. s katerim se finančni zakon in organizacija finančne službe, kakor obstaja v Srbiji, uvaja tudi v Vojvodini. Ustanovilo se bo tam pet .pokrajinskih finančnih ravnateljstev: v Subotici, Somborn, Velikem Beč-kereku. Novem Sadu in Vršcu. Sedanja delegacija finančnega ministrstva v Novem Sadu’ se bo preuredila v glavno ravnateljstvo za vso Vojvodino. * * ’ ’ ’ ,, DRŽAVNI KURZ TUJEGA DE-'MRJA. Belgrad. 28. Ker se te kurz tulega denaria na beleraiski borzi ponovno dvienil. ie finančno ministrstvo odredilo nove državne kurze. Vsled teea se bo meniavalo Dri državnih blagajnah 100 francoskih frankov za 150 dinariev. beleiiskii franki istota-ko. 100 italijanskih lir za 105 dinarjev. 1 dolar za 20 dinarjev. 1 angleški funt za 80 dinariev. 100 švicarskih frankov za 308 dinariev In 100 češkoslovaških kron za 40 dinariev. STRANKIN ZBOR ČEŠKE SOCI-JALNE DEMOKRACIJE. Plzen. 30. V zadniih dneh so se v zahodnočeškem ozemlju vršile volitve delegatov za koneres češkoslovaške sociialno demokratske stranke. Volitev se le udeležilo 11.310 članov lokalnih političnih organizacij vseh okrajev ter je bilo izvoljenih 28" delegatov. Oficijelna lista sociialno demokratske stranke ie dobila 10.433 glasov, nasprotna kandidatna lista takozvane makss-mistične levice pa 877 glasov, vsi izvolieni delegati so pristaš! socital-nodemokr.atske stranke. VVRANGLOVA MOC ZLOMLJENA. Moskva. 30. Ljudski komisar Ci-čerin ie sovjetskemu zastopniku Ka-inenjevu v Londonu naznanil, da je po ljutih in težavnih bojih zlomljen odpor VVranglov. Sovjetska armaaa napreduje v Tavriji kakor tudi v Tamanu. Wrangel se je umaknil na Krim. Položaj v Kubanu je popolnoma povoljen. Rusko-poljska vo?,na. POLJSKO VOJNO POROČILO. Varšava. 29. Frontno poročilo z dne 20. t. m.: Vzdolž vse fronte od Graieva do Bobrke smo v stiku s sovražnikom. Severno od pelzaiJ ti boii s konienico Budienna. " ki te konjenice so došli doTvszo-wic. V odseku Bobrka in Sira so naš} oddelki odbili večkratne sovražne napade in so na to pričeli energično nrotiakciio. Armada generala Pavlenka . Je prekoračila Dniester in Prodira v severni smeri. RUSKO VOJNO POROČILO. Moskva. 30. Frontno poročilo z dne 29. t. m.: Pri Brest-Litovskem smo zasedli več krajev šest vrst vzhodno od mesta. Pri Lvovu Ijutf boji. V krimskem odseku jc bil Wrangel pri Orjehovu nazal potisnjen, ob tem smo privedli mnogo ujetnikov in uplenili mnogo topov in strojnic. Moskva, 30. Ljudski komisar Či-čerin je sovjetska zastopnika Kame-njeva v Londonu in Koppa v Berlinu obvestil, da Je ruska armada dovršila svoje prestavljanje in iznova začela napadati; pri Bialystoku.Brest-Litovsku in v vzhodni Galiciji da je že izvojevala uspehe. Poljska poročila o velikanskih ruskih izgubah niso resnična. Ruska armada se je morala vsled napada pri Novomin-sku umakniti. Ob tem je bila par-krat v kritičnem položadu. Izgube so bile neizogibne. Bojna moč armade je sveža. Došla so nova ojačenja. Moskva. 30. Ob železniški progi Bialystok-Wolkowijsk smo osvojili več postaj. Bjeloveš in nekaj krajev na obeh bregovih Mjaske smo zasedli. Naše prodiranje se nadaljuje. POLJSKA JE ODKLONILA MIROVNE POGOJE. Kodani. 30. Po brzojavki iz Varšave z dne 30. t. m. veli nota poljskega zunanietra ministra, da ie p.iiisia mirovna deleeaciia dne 27. t m odklonila mirovne pogoje ker so bili naperieni zoper samoodločbo narodov in zooer suverenost Poliske. ki •*! > svojim članom dobaviUtl blago 30 do 60 odstotkov ceneje, kakor ga prodaja detajlna tr«r> Hna. Turistlka in šport. Nogometna tekma Hermes : Slovan, Igrana na Hermesovem IgrlSču ob državni železnici ie končala t rezultatom 0 : 0 (koti 3 : 7 v prid Slovanu). Obe moStvI sta Igrali z rezervami precel napeto Igro. Hermes se je proti koncu z obupnim bojem pred svojimi vrati ubranil goala in si ohranil enakost. Sodnik g. Vidmajer, občinstva malo. Jus. Nogometna tekma Jadran : Svoboda 0 : 7 (0 : 3). Nepričakovano si Je izbojevala ljubljanska Svoboda v hudi borbi z »Jadranom* krasno zmago 0 : 7. Igra Svoboue Je bila v nedeljo izredno lepa, zlasti kombinacija Je bila izvajana skoro brezhibno; dočim Jadran sploh do Igre ni mogel priti. Vseh ednajst Igralcev Svobode je igralo kot na »Snagi«, posebno dober je bil branilec Juvan, na desnem krilu krajnik Šimnovec, na levem Jesenko (Milo), dalje center for Marinko, half Pečnik in vratar Primožič I. Jadran je daleč zaostajal za »Svobodo«, ki ima nekaj dobrih tekačev. Tudi Igre z glavo je bilo veliko in lepe. Goa le so napravili Šimnovec tri in Milo enega. Koti 6 : 3 Svobodi v prid. Sodnik g. Vidmajer dober, občinstva ne ravno preveč. — Od igre z Ilirijo 0 : 10, s Sparto 1 : 1 preko Iger s celjsko »Svobodo« 1 : 2 In z Hermesom 2 : 3 se je povzpela Svoboda do iger s Slovanom (2 : 2) in z Jadranom (0 : 7). Kaj Je bilo In kaj je? Od — recimo si odkritosrčno! — slabega, boječega lahkomiselnega moštva se je dvignilo v zadnjih Igrah do prav dobrega moštva, ki že začenja spoznavati vrednost kombinacijo, vrednost skupne Igre.. Ako se moštvo še malo Izpopolni in se obenem dobro strenlra ter pojde na svoji poti le naprej in ne nar zaj, postane še dika Syobode pa to ne le ljubljanske! Samozavesti, volle In moč), tega treba fantje! In potlej pojde. Jus. Rekord v plavanju v globino Je dosegel v Splitu Rožič Ante; dosegel Je Eloblno 25 metrov, torej 3 metre več, kakor je bil doslej svetovni rekord. Vposliite zaostalo naročnino za „NAPREJ“, da se Vam njega pošiljanje ne ustavi. Iz Slovenile. Guštan]. Dne 22. t. m. smo imeli tu pri nas shod komunistične stranke. Bil je precej dobro obiskan. Kakih 150 obiskovalcev po številu. Mnogo jih je prišlo iz radovednosti, ker nekateri ljudje, posebno na klerikalni strani, so sl predstavljali to za nekaj groznega. Vse polno orožništva je bilo in zgledalo je, kakor pred kako ofeiuivo. Naši sodrugi so vse to mirno opazovali. Tudi pri shodu je bilo vse mirno. Vsi smo poslušali izvajanja komunista Fabjančiča prav hladno, in vsak si je mislil svoje. G. Fabjančič je na dolgo In široko razlagal erfurtski program kakor socijaldemokrat. K temu tudi program komunistične stranke In obadva ta dela tvorita enotni program komunistična stranke. Tako le nam vsaj povedal. Prav navdušeno je rtam povedal* da ima komunistična stranka Jugoslavije 90 % proletarijata za seboj, (ta pa prav dci belo laže) ki sledijo programu, sklenjenem . na Vukovarskem kongresu. Še celo, da' imajo komunisti ogromno večino delavstva v Evropi v svojih vrstah, z eno besedo sa-ma baharija. Ni pa mogel v svojem govoru, da ne bi se obregnil ob s. Antona Kristana. Rekel je tako prepričevalno, kakor da b( bilo samoobsebi umevno, da je kar svojevoljno, ne da bi ga bil kdo pooblastil, vstopil v vlado. Končno je še pozival naše so-druge, naj se pridno priglašajo v njilt stranko, češ, kaj bomo Se sami tako tavali okolo. Ravno tako se nam je zdelo, kakor da on ne bi vedel, da že tu pri nas obstoja politična organizacija JSDS. in da so delavci tukaj organizirani. Prav lepo nas jo hotel ta pol leta organiziran socijalist la komunist nafarbati. Za tem Je govoril gosp. Muhar, železničar iz Novega mesta, v nemškem jeziku, toda še precej stvarno. Iz nje-goveda govora se je spoznalo, da ni bilo prav nobenega razločka od pristnega socialdemokrata. Ker se ni dotikal našo stranke in tudi drugih izpadov ni povzročil. Sedaj vstane pa naš sodrug Salotnou, ki je pošteno odgovoril na razne hvale In zavijanja komunista Fabjančiča. Pravilno je rekel, da se mi soc. demokraU strinjamo z erfurtskim programom, ki ga je on razlagal, ker ta je tudi naš program. Ne moremo se pa strinjaU z drugim delom njih programa, ki je v teh razmerah in v teh časih neiz« vedljiv, ker naše soc. demokratično delavstvo je v svojih bojih pridobilo že dovelj Izkušenj, zato tudi ve, kam vodijo nepremišljeni eksperimenti In kake posicdice is tega nastanejo. Ne bomo se pustili slepo zavesti po neizkušenih voditeljih, dovelj nam je zgled Ogrska, kjer je nepremišljen korak komunistov uničil, brutalno uničil komuniste same in obenem še socialdemokrate. Da bi se pa inl soc. dem. zedinili s komunistično stranko, torej s stranko, katera sama ne pripozna svojega programa, kar Je znak, kakor na primor na Hrvat« skem, da He komunistične stranke nastajajo kar tri komunistične stranke, katere sa tepejo In grizejo med seboj, si za enkrat ni misliti. S stranko, katera si sama ni na Jasnem in ki nima čistega oziroma zdravega' Jedra, se naše zavedno soc. demokratično delavstvo ne mara kar slepo ujedinlti.. Ml soc. demokrati ostanemo zvesti naši stranki, ki jo poznamo ln vemo, da Je Izkušena boriteljica proti sedanjemu družabnemu redu. Kar se tiče pa s. Kristana, da Je sa-molastno vstopil v vlado, se gospodln Fabjančič precej moti. V Izvršcvalnem odboru, ki se ie sestal, da določi člane v poverjeništvo oz, vlado, so sedeli tudi nekateri sedanji komunisti. Tudi ti so bili za vstop v vlado. Ker pa so jim nl posrečilo, da bi tudi sami dosegli »čast« poverjenika ali celo ministra, je bilo to njim trn v peti I« začeli so v svoji Jastni stranki rovariti la blatiti voditelje. To Je bila njih brezznačaf-nost, katere nikdar ne moremo odobravati, toda od druge strani smo zadovoljni, da sa Jih Je stranka Iznebila. Ker je pa g. Fabjančič še Izrazil, da se Je naša stranka zale« tela na Koroško, da agitira za plebiscit In da sl pridobi zopet nekaj zaslombe, mn odgovori s. Salomon, da se za koroško delavstvo prel sploh nlkdo brigal nl, je bila torej dolžnost stranke kot take, da se za to ljudstvo pobriga. Kar se tiče pa plebiscita, nismo ml prišli pomagati buržoazljl meje delat, ampak hoteli smo, da se potom soci-ializma Iztrebi narodno sovraštvo, ki vlada na Koroškem da nikjer tako. Prolctarijat pa ne pozna mej, ker njegov je ves svet, ves svet je naš oče In ml smo njegovi otroci. Gospod komunist se Je tudi hotel pohvaliti, da so bili v času stavke sama komunisti zaprti. Ni bil pa nobeden soc, demokrat, zato ker oni niso tako nevarni. Tudi tukaj mn odgovori s. Salomon, da !a to laž, ker v Kočevju, Celju, Hrastniku, Trbovljah in v Mariboru so bili tudi soc. demokrati zaprti (navedel Je tudi imena) dočim glavni komunist Vencajz v Ljubljani se je lepo svobodno izprehajal sem in tja. Tako je v celoti končala debata in poslušalci so se na mah razšli. Aprovizacifa. V »Ljudski mesnici« »Vnovčevalnlco xa flvhto In mast na Sv. Jakoba nabrežju se oddaja strankam meso od 7. ure zjutraj do 11. ure dopoldan. Oni odjemalci, ki si prišli od do 7. ure m vrsto, lobe meso' od 7. do 8. ure dopoldan. To in ono. * Priprosto sredstvo za uspavanje navaja dr. Erbstein v »Zeitscbrift fiir physik, diartet. Therapie«. Kdor ne more zaspati, naj vzdigne roki nad glavo in naj se prime za posteljo. 2e čez par minut se čuti utrujenost, a treba je še dalje vztrajati v tej poziciji, potem se kmalu zaspi. Dr. Erbstein trdi, da tak položaj posreduje, da kri odteče iz glave 1n trud povzroča,' da pozabimo misel, ki nam ne da zaspati. * Kako nastaja kratkovidnost? Nemški zdravnik dr. Levinson trdi, da ne nastaja kratkovidnost vsled približevanja predmetov k očesu, ampak vsled pripogibanja hrbta in glave pri delu. Vsled teže pada oko v, tem položaju naprej, oko se raztegne in pp* sledita tega ie kratkovidnost, Stran 4. S A PREJ. Stev. 200. A. Adamič. ' Po desetih letih. s (Konec.) V pisarnico je hodil, a le, da je odpiral In pogledal pošto; malomarno je prezen-tlral akte, čital jih ni. Diurnistu je naročil, naj jih ekshibira, uredi in mu vse skupaj vrne na mizo; akte je potem metal v pre-dalce za nerešene akte, vse lepo po vrsti, da — naslednik ne bo preveč iskal. Posedal je cele ure, se ukvarjal in ubadal z načrtom za pobeg. Ce je vstopila stranka, je kar mehanično kazal na sosedna vrata odklanjajoč že vnaprej: Tam, tam je oni gospod . . . vzel je klobuk In je bežal iz urada. Taval je cele dopoldneve po cestah, holmih, po polji — poslavljal se je. Pod noč je zahajal v samotarske gostilnice, da se je — napil. Doma ženi sploh ni odgovarjal, za vsako malenkost je vzpihaval; toliko nežnejši, prlsrčnejši, celo jokav pa Je bil do otrok; inako se mu je storilo, če Jih je gledal. Stopil je k Božetu, ki se Je Igral, dvignil mu je glavico z obemi rokami, priklonil se je doli in se mu Je poglabljal v razprte, nedolžne otroške oči. — Kaj boš mislil nekoč o meni? In ti, Milenka — kaj bode s teboj, ko izgubiš papana? Oba bosta šla po zlu . . . In ko Je tako napol glasno premišljeval in tožil — meneč, da je sam z otrokoma, tedaj ga je žena pri priprtih durih opazovala ... Ni si bila še prav na jasnem, kaj je ž njim: Ali je bolen, ali mu gre ob pamet, ko je že par dni tako nenavadno otožen, zamišljen, mrk, jadljlv in razdražen. 2e skrajno vznemirjena se Je osokolila tretji večer, vsedla se Je na posteljišče k njegovim nogam, ki je že ležal z rokami pod glavo in ga je vprašala obzirno, kar se da: — Kaj ti ie, Stane, povej, da sl tako tih in čemeren? Ali si bolen?, Namršil je obrvi, krenil je z glavo v zid in ni odgovoril. — Kaj tl Je? povej mi. Nejevoljen se je prevrgel v postelji, pokazal je na vrata. — Kaj ti Je papa? Glas se Ji je tresel, dušil jo je jok. — Pusti me! je zahrkal, z nogami je cepetal pod odejo. — Božo, Milena, tak pridita seml Prihitela sta iz kuhinje, Božo k zglavju, Milena k materi. — Poglejta, papa je tako žalosten, umrl nam bo . . . Milenka je grizla prst, Božo je pa premišljal in premišljal. — Papa, ali že spiš? ga je vprašal tiho in se je nagnil na vzglavje. Oče je spustil odejo, ki jo je tiščal visoko v obraz, zakril si je oči. Se vedno je molčal. Najprvo mati, potem otroci: vsi trije so plakali naglas. To mu ie bilo pa že preveč; planil je Iz postelje, mahal in opletal je z rokami, kot besen Je kričal: Ven, ven pojdite! Cernu taka scena! Prosim, prosim, takoj, zahtevam! Otroka sta se zatekla k materi, ki se je vsa preplašena umikala k vratom. — Ven, takoj ven! je grgotal, oči so se mu izbuljile, skočil je h kredenci in jo je potresal, da je žvenketalo in zvonilo pd sobi. Glasno plačeč ]e mati odvedla otroke lz sobe in zaloputnila vrata za seboj. To je bil zel živčen napad, huda duševna kriza. Vso noč ni zatisnil očesa. Drugo jutro je bolj lezel kot hodil; trudnih, podplutih oči je zašel šele ob 10. v pisarnico. Od nje pisemce je našel med pošto! Hlastno ie odtrgal rob in čital: Mož je na dopustu. Ne vem, ' ne morem se odločiti — ------------------------------------Ana. In on se je že tako živo užlvel! . . . Zmečkal Je pismo, ga vtekni! v žep, vzel klobuk in šel. V jedilnici je posedal z razkoračenimi nogami; roki sta mu ohlapno viseli ob telesu; glavo je klonil na prsi. Zena In otroc! so hodili po prstih. Velika tuga je razprostrla črna krila nad nesrečno in bedno družinico, vse tja do nedelje in še nekaj dni. Černič se je v nedeljo zjutraj odpeljal v Ljubljano; hotel je vedeti, govoriti ž njo, vprašati. Begal je po najbolj prometnih ulicah, upajoč, da jo morda sreča. Sel je mimo hiše, kjer je stanovala, stopil je na nasprotni tlak in se oziral v okna. Nebroj načrtov mu je brojilo po glavi, končno se je odločil za najbolj priprostega: Poklical je k sebi slabo oblečenega dečka, stisnil mu je krono v roko in je stopil ž njim na glavno pošto. Napisal je na listek: Pridi dol, na cesto, govoriti moram s teboj. Stane. Listek je Iranklral, da ga je zatvoril. Deček je odhitel v hišo, ki mu Jo je pokazal, on sam pa je čakal v veži druge sosednje hiše. Za par minut, dolgih kot večnost, se je deček vrnil. — Si našel — sl oddal? — Sem. — Komu sl oddal? — Nekemu vojaku, tam v kuhinji — — Zakaj nisi dal gospej, ko sem ti zabičal? — So rekli, da je gospa bolna — bodo že sami nesli, so dejali — Černič se je z opoldanskim vlakom vrnil domov, kolnoč Boga in ves svet. Doma isto neznosno življenje, le ^ razliko, da se je takoj v pondeljek napil In da je doma vpil in zmerjal vse vprek. Nestrpno je pričakoval kakega sporočila. Nič! Prebolel je štirinajst dni; upiral se je, z usodo se ni hotel pobotati. Upadel je ln se postaral na oko za več let. Neko noč pa, kot bi mu razklal črepinjo in ga vbodel ter mu zasadil žarečo iglo skozi senca — planil je pokonci. — Osveta!... Več ni mogel zatisnit! očesa, še zarana je čul; spanec ni premagal utrujeno telo v jutranjih urah kot običajno; zato je vstal in bežal iz hiše. Zadegan v vrtinec dvomov, se je dušil in potapljal. Lovil se je za edino bilko in ta bilka ga je spasila; poprijel se je je v skrajni sili in glej: vzpel se je, pristal je —. Ponos! Doumel je prav jasno upravičenost njene osvete. vzkliknil pa je na glas: Ne, ne dam se! Še je odprta pot nazaj! Kes, zaklanjajoč plazeče se osramo-čenje, je nalahno trkal na duri; bolj in bolj je uvideval težko zablodo. In tako se je zgodilo, da je pod večer, prišedši to pot trezen domov, pozdravil mirno: — Dober večer! Kje sta otroka? Toda otroka se nista še upala k njemu. On je molčal ln šel spat. — Lahko noč — in otrokom. — Kaj si rekel? je vprašala reslgnirana žena. — Spat pojdite — ali ne slišiš? se je navidezno razhudil, pogledal otroka in se nasmehnil. Zena je polahno zaprla vrata za njim, hitela Je k otrokoma; podvizali so se kar naglorna k počitku. Se dolgo je čul iz sosednje spalnice otroško brbljanje, pridušeni smeh in materin karajoči, toda nič več tako strogi: pst, pst.., papa ne more spati... Černič se je boga! z usodo. Dovolj težka je bila pot nazaj... *• « »Zima na okno riše cvetlice, deklica v sobi briše solzice.« Minilo je nekaj mesecev. Sneg je naletaval, Černič je stal ob peči in bral Sl o V. Narod. Prebral je politični pregled in se kol nato poglobil v oglase. Na desni strani vi kotu gori je opozarjal majhen, črno okvir!-Jen prostor s križem na čelu. Černič je presenečen bral: .., Ana Scheiner, roj. Vidmar... Časopis mu je zdrknil iz rok, sa zvihral, odplaval in podrsnil prepognjen pb tleh. Nekdo je potrkal, on ni slišal; potrkalo je krepkeje, nujnejše. — Prosto! Skozi vrata je pricepetal debel, tesna v kožuh zavit gospod s prijaznim smehljajem na jovljalnem licu — Černičev hišni gazda. — Kaj bi radi? Pa ni čakal pojasnila, že je kazal z roko na sosedna, priprta vrata, rekši brezizrazno: — Tam, ondi prosim... oni gospod v sosednji sobi. — Ne, gospod inšpektor, jaz bi rad govoril z vami, je odklonil hišni gospodar. — Vidite, meni ste poslali plačilni nalog, ln kakšen! se reče za hišno najmarino. Se niste pri odmeri pomotiii? Saj vendar veste, koliko mi plačujete, ne? Černič je vzel ponudeni mu kos papirja, obračal ga je na vse strani, prav i narobe — 0, kje In kam so hitele njegove misli! — potem je šel počasi k svoji mizi« Izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik; lak. Vehovec. GčE 3=E HRongni zavod Tehnične potrebščine Odon Koutny Kolodvorska utica 37. Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5 priporo?« sledeče tvrdke in podjetja; v Ljublfani: Arhitekt in stavbeno podjetje Viljem Treo Gosposvetska cesta 10. Stavb, in pohištveni pleskar tn ličar Josip Jug Rimska cesta št. 16. Saznoževalne aparate Opalograpbe in potrebščine k istim dobavi The Rex Co. Selenburgova ul. 7. Špedicija Graver A. Černe Dvorni trg 1, Beton, železobeten in vodne zgradbe Inž. dr. Miroslav Kasal Hilšerjeva ulica 7. žarnice „SvetIa“ Mestni trg št. 25. Popravila kontrolnih blagajn F. Bar Cankarjevo nabrežje 5. Prodaja in popravila pie. strojev The Rex Co. Selenburgova ulica 7/1. Bektrotehnični predmeti »Svetla* Mestni trg 26. Fotograf Veličan Bešter Aleksandrova eeata 6. F. & A. Uher Selenburgova nlica 4. Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Gosposvetska eesta 6. £xport čevljev Aleksander Oblat Sv. Petra c it. 16. Krojaška delavnica Krekov trg it. 10 v hiii Impex. V Mariboru: Nakup in prodaja posestev H. Havlik nasl. J. Simčič Gregorčičeva ulica 6. =123 f Mil li Spodnja Šiška št. 22 priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna postrežba in zmerne cene. Po zelo znižani ceni nova Rvokolesa, plašči, zračnice, Šivalni Stroji in vsakovrstni deli, karbitne Svetlike, gorilci itd. Sprejmejo se v popravilo dvokolesa in razni stroji. F.WA.UUKMI|B.2L ligniti pomolBik (22 lel star) išče nameščenja v železni ali mesni trgovini. Govori hrvatsko, nemško in madžarsko. Cenjene ponudbe na upravo ,Naprej* pod .pomočnik*. laneno seme, kumno ter vse druge deželne pridelke kupuje trgo-~ . .i.— vina s semeni: SEUEB Hm^j 5 Kora?., Liljan?, Wo!fsva o!. 12. za obrtno m rodbinsko rabo v vseh - opremah, - Istotam se dobe posamezni deli za stroje, olje in igle ter vse potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje. iip PEiEiim. min n. n n i iz usnja, velblodcve dlake 1.1 d., smirkove plošče, ste-klenec i. t. d. dobavlja ODON KSUTMV, trgovina z orodjem in tehničnimi potrebščinami LjebliaBa, KoIiMa ulita 37. G=E Kleparstvo in vodovodna inltalaeija Alojzij Gorsič Sp. Bilka, Kavlkova e. 224. Oblast, konces. zavod za pokončavanje miši in mrčesa Miroslav Zor Kolodvorska ulica štev. 39/11. Avtomobil), motorji, kolesa, pnevmatika, autogaraža J. Goreč Gosposvedska c. 14. Manufaktura in zaloga oblek Schwab & Bizjak Dvorni trg 3 V Ustanovljeno 1903. kavčuka in kovio Katalog franko i Peča« Šablone Klišeji za tisk VaTČdue tiskaluico Modeli za predttskanje perila itd. ASšPhtf n f Datum-štamplIJe »v< ObO 18 I lastnega Izdelka. ANTON ČERNE graveur Ljubljana, Dvorni trg mn špedicijsko in komisijskopodjetje Selenburgova ulica St. 4. Veletrgovina s premogom, drvmi, šoto in raznim kurilnim materij&lom. Na debelo: Ljubi. gl. kolodvor. Na drobno: Selenburg. ul. 12. Zmerite cene! Nova partija gonilnih Jermenov dolla. Dobavlja: DRAVA ln Umka ie iattia delala fliia llllllL Cene so padle! Cene so padle! za žepne svetilko na debelo in drobno zamorete dobiti - - zopet pri tvrdki - - EC. A. Kregar, = Liubliana = Sv Petra cesta 5t. 2f—23. j Najfinejše obleke in površnike za gospode, kostume za dame ------------------- j iz pristnega Čevlji (cipele) na debelo in na drobno po naj-nižii dnevni cene se dobe pri znani tvrdki Aleksander Oblat, Sv. Petra cesta št. 22, ter se pošiljajo po povzetju po celi državi SIIS. Peči krušne, sobne in pečnice (ka-blice) za štedilnike ima vedno v zalogi J. Gregorec & Fr. Kosmač, Mengeš št. 25. Naznanilo I Naznanjam vsem cenjenim trgovcem usnja, sedlarjem in čevljarjem . _ ===== otvoritev e vole trgovine —„ z usnjem, podplati, gonilnimi jermeni in vsemi čevljarskimi potrebščinami na debelo. J. Sandrin, Liubliana, Butnitn.»•6- angleškega blaga izdeljuje F. Potočnik, Ljubljana, Selenburgova ulica 6. Cene oblekam od 2.500 K dalje, površnikom od 1.500 K dalje. Izdelava v 8 dneh. NaJtoplaJ« se priporoča Hotel Sv. Igg ob Bohinlskem *ejeru za bivanja *•*" ’ ” ne s 30®/° popustom. Krasno *©b« _____ izvrstna Icuhinis« — D Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod rrrrrrrm: najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle poti najugodnejšimi pogoji.. mmssm pn 0 1 Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, ............- Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstvu. Tisk „Učitellske tiskarne'* v. LJufcljaui*