Leto III., štev. 269
_ oštnfna pSVSaVfi**«.
V Lfubliant, nedelja dne 12. novembra 1922	Posamezna stev. stane 1 Oln
»gfiala ob 4 z jutra t.
Stane mesečno lO— Din za inozemstvo 20-— „
Oglasi po tarifa
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravništvo:
Ljubljana, Prešernova.
nI. št 54. Telet št 36.
Podružnice:
Maribor, Barvarska nlica
št t TeL št 22. Celje. Aleksandr. eeita.
Račun pn poštn. čekov, zavoda štev. 11.842.
Ljubljana, 11. novembra.
V nedeljo je druga obletnica .■apall-*ke pogodbe.
Tiho bo šla ta obletnica mimo na«. In vendar bi morale biti jutri polne ulice ljubljanske in vse kar čuti zavedno. bi moralo hiteti tja pred univerzo, da si pred spominskim kamnom izprašamo vest in si iznova obljuoimo, kar smo si obljubljali pred dvema letoma? Izgleda pa, da se spominjamo te obletnice tako. kakor vsake druge, kakor obletnice plebiscita . . .
Ta čas vlada v Rimu Benito Mussolini in proklamira. da se mora vsa Italija preporoditi v onem duhu, ki je kljub Kobaridu vendarle vzdržal in vztrajal do uspeha. Vittorio Veneto, kraj in dan zrnate! V njenem znam3-nju hočejo oni veliko Italijo!
Ze samo ta pogled nam kliče v zavest trpko in sramotno primero. Zares pozna se nam, da sta šele dve leti potekli od dneva, ko ie bila v Rapallu eskomptirana naša revščina src. dokazana malo poprej na Koroškem
Tudi danes še vedno imamo Hrvatski blok z njegovo blazno konstrukcijo seljačke hrvatske republike in zopet smo imeli priliko, nevredno našega sodelovanja pri osvobojenju. da se v četrtem letu Jugoslavije na novo govori o treh narodih enega plemena. Danes je tudi še vedno rapallska pogodba sama neizvršena, tretja cona je še vedno zasedena, na Reki gospodarijo fašisti in nikdo ne ve kaj nam prinese' ali s kakšnimi ponudbami nam pride nova Mussoliniieva vlada, ki ima nalogo, da končno izvrši to pogodbo. Vendar pa je naš zunanji in notranji položaj danos znatno bolj kon-solidiran. kakor pred letom dni. Kljub vsemu! Lansko leto smo ob tem času ravno odpuščali čete. mobilizirane za obrambo proti avanturam Karla Habs-burga. naša albanska akcija je bila pravkar končana in Anglija nas je tožil pred Zvezo narodov. Zasrreb je v Curihu notiral 1-50 in manj.
Med tem časom pa smo prestali razne zunanjepolitične preizkušnje. Zlasti še ie obnesla Mala antanta. Na genovski konferenci, v Marijanskih Lažnih in drugod se je dokazala trdnost skupine. h kateri spadamo. Kraljeva že-nitev in večja stabilnost notranjepolitičnega položaja, veliko ameriško posojilo in vrsta dnevnih dogodkov ozna-ča razvojno -fer zadnjega Ma. Lahko rečemo: Če bi bili pred dvema letoma tam. kjer smo kljub vsemu danes. najbrže ne bi bilo prišlo do podpisa rapalske pogodbe! Vsaj ne do Doipisa takšne pogodbe.
Še dolgo ne bo dokončana prva, rekel bi utemeljit vena doba našega razvoja. Ako hočemo, da čim prej0 Preidemo čez njo. moramo se naipreje otresti one razkro.ienosti, v kateri še vedno životarimo, in ki se danes tako eklatantno manifestira v malomarnosti in malodušnosti.
Vojaški kredit sprefet
STRELI V TAJNI SEJI? - BURNA RAZPRAVA.
Beograd, 11. novembra. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 6. popoldne. Po izvršenih formalnostih je dobil besedo general Peter Pešič, vojni minister, ki je govo ril prvikrat v parlamentu. Priporočal je. naj skupščina z ozirom na važnost pripravljenosti naše vojske in z ozirom na položaj sprejme predlog in naj razpravlja o njem v tajni skupščini. Predsednik Lukinič da predlog na glasovanje. Predlog je bil z veliko večino sprejet. Galerije se izpraznijo. Skup_ ščinsko dvorano zapuste i stenografi i poslušalci. Komisar skupščine izprazni tudi hodnike. V skupščinskem posl op ju ostanejo samo novinarji ki pa sme jo razven svojih prostorov uporabljati le hodnik med novinarsko sobo in bufetom. Nekoliko trenotkov pozneje se skupščinska seja spremeni v tajno.
Takoi pričetkora seje se zasliši iz skupščinske dvorane velik nemir in prepir. Kakšne pol ure pozneje pride iz skupščine večja skupina Sfiahorib muslimanskih poslancev, ki vodi in obdaja poslanca Huseina Milkoviča Nekateri ga drže za roke. drugi <ra skušajo pomiriti. Čuje se vzklik: »Gije ti je nesretniee, revolver?*, nakar odgovori Milkovič: »Nije revolver, nego boksar.* Kmalu za to skupino pride neka i demokratov, ki odvedejo svojega druga, poslanca Vuksanoviča v svoie klubske prostore.
Tretji izstopi radikalcev Vlajko Ko-stič s krvavečo roko in odide v radikal ne prostore, da si roko umije in obveže. Pri tem pravi: »Otkud baš meni, da rastavljam ove ratoborne ljude?* Iz zbornice se zopet sliši hrup, vendar ni moeoče razbrati, kaj se godi.
Predsednik prekine sejo za 5 min. in
Mussolini in Ninčič
SESTANEK V LAUSANNU. - POLITIKA ITALIJANSKE VLADE.
Rim. 11- novembra. (Izv.) V poetičnih krogih se zatrjuje, da se bo vršil o priliki lausannske konference sestanek italijanskega ministrskega pred sednika MussoPnija z jugoslovanskim zunanjim ministrom drjem. Ninčičem. Predmet razgovorov naj bi bila izvedba rapallske pogodbe, odnosno konvencij o izvršitvi te pogodbe. Pri tej priliki naj se razpravlja tudi 0 celokupnem kompleksu laško - jugoslovanskih odnošajev.
Pariz, 11. novembra. (Izv.) Mussolini je izjavil francoskim novinarjem glede svoje zunanje politike, da bo odšel na lausannsko konferenco osebno. Poleg tega se strinja s Poincarejevim mnenjem, da je treba sklicanje pospešiti. Zavezniki
jo zopet otvori ob 7.45. Seja je sedaj javna,. Galerije se zopet napolnijo. Na eni govorniški tribuni je zemljoradniški poslanec Voja Lazič, na drugi Srskio. V dvorani se nadaljuje zaglušna vika, hrup vznemirjenje. Poslanci razjasnujejo drug drugemu, najbolj vpijeta drug na drugega posl. Korkut in Angjelinovič. Tudi Moskovljevič kriče zahteva besedo. Zemljoradniški poslanci hrnpno protestirajo češ da jim ni dovoljeno govoriti k poslovniku ter odhajajo. Predsednik podeli besedo vojnemu ministru, ki priporoča, da se zakonski načrt sprejme. Med njegovim govorom se zbornica zopet pomiri Za njim govori zunanji minister dr. Ninčič, ki je obrazložil potrebo, da bo naša vojska pripravljena. Te priprave bo treba točno izvesti, za kar je treba, da se ta zakon čim preje sprejme. Naša država mora biti pripravljena na obrambo. Znano je, da znašajo potrebščine za vojsko v Jugoslaviji najmanjši odstotek vseh evropskih držav. Ne potrebujemo le vojaštva, temveč je vojakom treba tudi orožja. Na to je referent dr. Srskič na kratko poročal o zakonskem načrtu. Za njim ie povzel besedo ministrski predsednik Pašič. ki je izjavil, da stojimo na stališču obrambe. Zahtevamo da se izpolnijo določbe mirovnih pogodb, katerim drugi niso zadostili. Braniti pa se ne moremo golih rok. Delati moramo na to, da bodo tudi druge države spoštovale mednarodne mirovne pogodbe. Za tem je prešla skupščina na poimensko glasovanje.
Zakonski načrt je bil sprejet s 148 proti 32 glasovom. Proti je glasovala opozicija razen obeh narodnosocijalistlčnih poslancev, ki sta pred glasovanjem odšla iz dvorane.
Opredelitev ljubljanskih volilcev
SCr&nski svet
Beograd. 11. novembra. (Izv.) Danes popoldne od pol 17. do 18. se je vršil kronski svet, katerega se je udeležila vsa kraljeva rodbina, predsednik vlade Pašič, predsednik apelaciiskega in kasacijskega sodišča. Princ Gjorgje k sestanku ni bil povabljen. Razpravljalo se je v načinu, kake naj se glede princa nadalje postopa. Prevladovalo je mišljenje, da je v Interesu dobrih odnošajev v kraljevski rodbini potrebno, da se princu GJorgju zadnjikrat stavijo novi pogoii, v smislu katerih naj se njegova zadeva mirnim potom uredi.
Blokaši v Seogradu
Beograd, 11. novembra. (Izv.) Te dni pride imenom Hrvatskega bloka v Beograd dr. Lorkovič. da se informira o politični situaciji. Radičevci počakajo Da Lorkovičev povratek in referat.
Beograd, 11- novembra. (Izv.) Danes Popoldne je Matko Laginja razpravljal £ zastopniki opozicije. Razpravljali so o možnosti skupne akcije v parlamentu, kateri bi morebiti priključili tudi radičevci. Podrobnosti niso znane.
morajo varovati enotno fronto, da bodo vsem možnostim dorasli. Turki se vznemirjajo posebno radi kapitulacij; beseda na) se odpravi, stvar pa naj se obdrži. Povdarjal je, da polaga posebno važnost na prijateljske stike s Francijo in menil je, da ima Italija v reparacijskem vprašanje iste interese kot Francija t j. potrebuje denarja. Po njegovem naziranju ie odprto le še vprašanje, ali naj se denar od Nemčije izsili ali prijateljsko zahteva.
Rim, 11- novembra. (Izv.) Mussolini je sprejel danes na Kvirlnalu diplomatski zbor. Nato le imel daljši razgovor s francoskim poslanikom Barrerejom, ki se Je ravno vrnil iz Pariza. Razgovorom pripisujejo posebno važnost
Za bodoče ljubljanske občinske volitve so predložene štiri kandidatske liste. Volflci se bodo morali odločiti za eno od teh
Kakor dosedaj že dvakrat, tako je; tudi to pot na prvem mestu volilna skrinjica ona demokratske stranke. Vsi, ki ne menjajo stranke kakor srajco. vsi. ki nočejo, da bi se jim pritisnil . na čelo sramoten pečat neznačaj-neža in uskoka, bodo ostali zvesti svoji stranki in bodo vrgli volilno krog-Ijico v prvo skrinjico, kakor so to storili pri zadnjih občinskih in držav-nozborskih volitvah in kakor so še v Avstriji oddali vedno glas za napredno stranko, predhodnico demokratske stranke. V prvo skrinjico bo tokrat vrglo volilno krogljico tudi še veliko drugih, ki so prišli do prepričanja, da je demokratska stranka izmed vseh volilnih skupin, ki kandidirajo v občinski svet, edina, ki lahko ljubljansko občino povzdigne. Zvesta svojim principom, trdno stoječ na stališču programa velike in mogočne demokratske stranke, ki ima tudi v državi od vseh političnih strank prvo mesto, stopa de.nokratska stranka v Ljubljani na volitve Celo najhujši njeni nasprotniki. kakor so n. pr. avtonomi-sti. priznavajo, da je demokratska stranica od vseh volilnih skupin edina, ki je dosledna, značajna in ki gre v boj za ideale, ne oziraje se na trenot-ne koristi poedinib oseb.
Nosilec demokratske kandidatske liste je vseučiliški profesor inženir dr. Milan Vidmar, mož svetovnega glasu, kot mislec, a tudi kot strokovnjak na polju moderne tehnike. Poieg drja Vidmarja ima lista demokratske stranke med kandidati same v resnici demokratske zastopnike vseh gospodarskih strok, kakor tuli najboljše in naj-j uglednejše zastopnike vseh stanov ter vseh ljubljanskih okrajev. Kandidatska lista demokratske stranke je edina lista, ki je bila sestavljena na demokratičen način po predlogu in po odobritvi demokratskih krajevnih in strokovnih organizacij. Upoštevane so bile vse potrebe in vsi interesi napredne Ljubljane, tako, da bo občinski svet z demokratsko večino korpo-racija. ki bo mogla v največji meri vr-
Poostritev položaja
na Iztoku
KEMALISTI ODKLANJAJO VSAK KOPROMIS. - ODGODITEV LAU-
SANSKE KONFERENCE.
Pariz, 11- novembra. (Izv.) Kakor po-| ročajo jutranji listi iz Carigrada, je angorska narodna skupščina odbila kompromisni predlog, ki ga je izdelal Refet paša z zavezniki, in ki predvideva okupacijo po zavezniških silah ln zasedbo vlade po nacijonalistih v Carigradu. V zavezniških i krogih se presoja položaj jako resno.
Carigrad, 11- novembra. (Izv.) Angorska vlada Je poslala danes zjutraj brzojavni odgovor na spomenico zavezniških komisarjev. Pri tej priliki obnavlja zahtevo, da se zavezniške čete umaknejo iz Carigrada in ladje odplr.jejo in izjavlja da v njihovi prisotnosti kemalistična uprava ne more delovati.
London, 11. novembra. Angleška vlada je odgovorila danes na noto sovjetske vlade zaradi udeležbe na lausannski konferenci. Spomenica navaja, da bo prvi del konference skušal predvsem preprečiti vojno med zavezniki in Turčijo. Če je Rusija s tem zadovoljna, potem
Sorza
Curih, devize: Berlin 0.0675, Newyork 546.75, London 24.39, Pariz 35.15, Milan 24.15, Praga 17.50, Budimpešta 0.2275, Zagreb 2.25, Bukarešta 3.42, Sofija 3.85, Varšava 0.0375, Dunaj 0.0074, avstr. žig-krone 0.0076.
Berlin, devize: Italija 35.660 — 35.840 London 36.408.75 — 36.491.25, Newyork 8179.50 — 8220.50, Pariz 51.870 — 52.130 Švica 148.627 — 149.373, Dunaj 1047 — 1053, Praga 23.835 — 25.965, Budimpešta 334 — 336, Sofija 5785 — 5813, Beo-zrad 13366 — 13.434,
se more udeležiti konference pod istimi pogoji kakor one v Genovi.
Vesti iz vzhoda so jako skromne. Zadnja informacija zatrjuje, da obsedno stanje še ni razglašeno.
London, 11. novembra. (Izv.) »Times* poročajo Iz Carigrada, da biva sultan še vedno v Carigradu. Stražijo ga angleški vojaki. Sultan je dal oficijeino izjavo, da pod nobenim pogojem ne demisijonira,
Pariz, 11. novembra. (Izv.) »Havas* potrjuje, da je določila Francija za otvoritev lausannske konference dan 20. novembra t. 1., če Anglija ne bo zahtevala nadaljne odgoditve.
Beograd. 11- novembra. (Izv.) Naš sofijski poslanik Milan Rakič Je danes odpotoval v Lausanne. Minister inostran-skih del dr. Ninčič odpotuje šele 18. t m. kajti prva seja se sicer vrši v Lausannu 13. t m. toda samo za formalnosti, ter se na to odgodi do 20. t m.
MadžarsKO-laški načrti
VESTI O ZVEZI MED ITALIJO IN MADŽARSKO. - REAKCIJONAR NA OPASNOST NA MADŽARSKEM.
Siti vse naloge moderne komunalne politike.
Za demokrati pridejo s svojo volilno skrinjico klerikalci in komunisti. Za varanje javnosti so postavili na čelo svoje liste odvetnika dr. Periča, za njegovim hrbtom se pa skriva črna in rdeča internacijonala katoliških boljševikov in komunistov. Zelo pestra družba je to z zelo demonskimi načrti. Občina jim je le sredstvo v dosego nečednih namenov.
Tretjo volilno skrinjico so postavili socijalni demokratje. Vodi jih g. Ber-not. ki pač ni kos svoji težki nalogi. Edino kar to stranko odlikuje, je, da se ni hotela vdinjati klerikalcem.
V svesti si. da bo dobila najmanj glasov, je vložila svojo kandidatsko listo »Zajednica* kot zadnja. »Zajednica* ni stranka, marveč le skupina okoli »Slovenskega Naroda*, ki obstoji iz maloštevilnih ljubljanskih fra-karskih porodic (familij). K njim sta se pridružila še gosp. Jelačin in gosp. Knez s svojimi osebnimi in poslovnimi prijatelji. Voditelji bivše narodno-socijalne stranke so se tej družba udinjali samo iz špekulativnih ozirov. Kakor vedno pred volitvami, ko je treba loviti mandate, je »Slovenski Narod* in njegova okolica zelo živahna z obljubami. Včerajšnji »Narod* objavlja komunalni program »Zajednice*. Ta program je glavna priča politične nemorale. Manjka mu samo še obljuba, da bo vsak Ljubljančan dobil o božiču zlato uro. čim minejo volitve, bo šel program seveda v koš. V {jre-te'dosti so gospodje delali ravno proti temu kar sedaj razglašajo v programu. To potrjuje, da imamo pri »Zajednici* opraviti s političnimi šarlatani. katerim ni nobeno sredstvo v dosego političnih namenov dovolj nepošteno. Nosilec za je dni čar ske liste je dezerter demokratske stranke gosp. dr. Ravnihar. Kakor je napredna Ljubljana leta 1908. obsodila dr. Ravni-harja, ki je tudi takrat nastopil kot uskok narodno - napredne stranke in kot kandidat klerikalcev in Nemcev, ravnotako bodo značajni in pošteni ljudje tudi 3. decembra temeljito obračunali z uskoštvom in njegovimi zavezniki.
Dunaj, U. novembra. (Izv.) Tukajšnji »Beczi Magyar ujsag* poroča, da je sklenila madžarska vlada z Mussolinijem vojaško pogodbo, po kateri se Madžarska obveže v primeru, da bi se Italija z orožjem spopadla z Jugoslavijo, postaviti 8 svojih divizij na Jugoslovansko mejo. Nasprotno pa se zaveže Italija, da bo dejansko podpirala zahteve Madžarske oo reinkorporaciji izgubljenega ozemlja. Bu-dimpeštanski jugoslovanski poslanik, ki Je zvedel za to pogodbo, je odpotoval v Beograd k važnim oosvetovaniem.
Budimpešta, 11. novembra. (Izv.) Policija je pričela tajno zasliševati člane fašistovskega tabora. Steber organizacije tvorijo člani Friedrichove stranke, viso-košolci in drugi mladi ljudje. »Probujajo-či se Madžari* odklanjajo skupnost Tudi Kari Wolff ln Julij Gombos. ki sta skušala pred časom dvigniti revolucijo v vladni stranki, čigar izid bi bil koristil fašistom, sta zapustila njihov tabor. Iz policijskih poročil zveni, da se Je faši-stovski prokret nevarno razširil is dosegel že vse provinca
Generalna debata q pragmatiki končana
Beograd, 11. novembra. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora se je nadaljevala glavna razprava o uradniškem zakonu. Prvi je govoril posl. Ba-rič, ki se je pritoževal radi premeščanja sodnikov v Bosni in Hercegovini in na-glašal, da hoče vlada spraviti ta zakon pod streho samo zato, da bi mogla premeščati uradnike, ker so ii vsi stavljeni na razpoloženje. Posl. Gjonovič je izjavil, da vlada ne misli predložiti zakona. (Posl. \ViIder: »Komu bo to škodilo?* Gjonovič: »Nam ne, ampak uradnikom!* Wikler: »Zakaj pa potem ne glasujete za zakon?*) Gjonovič je nato kritiziral, da se je zakon premalo študiral in pripomnil, da je v niem, zlasti glede obnašanja uradnikov, precej poezije. Uradniki se sicer smejo baviti s politiko, vendar pa nimajo pravice sklicevati shode in jim predsedovati. Izjavlja, da bo glasova! proti zakonu. PosL Voja Lazič je govoril proti ženskim uradnikom, posL Čubrovič pa zanje. Posl. Dulibič je naglašal, da brez zakona o centralni upravi ni treba niti tega zakona. Glasoval bo proti zakonu.
Minister za izenačenje zakonov. Trif-kovič, Je obšLno odgovarjal na Izvajanja raznih predgovornikov In zavračal posamezne očitke. Nailašal je zlasti, da so se vse dosedanje vlade temeljito bavile z »orašanjem uradniška ?ragmatike Na kraljevo izrečno željo Je bil zakon izročen zakonodajnemu odboru v krajše postopanje. Ui adništvo j? stavljeno vladi na razpoloženje zato, ker r» mor? izvršiti redukcija, ne pa, da bi se jih lažje premeščalo. O slabem obnašanju odloča disciplinarno postopanje.
Posl. Joca Jovanovič je zahteval nato od ministra odgovor na vprašanje, ali ima finančno ministrstvo sredstva za materijelno rešitev zakona. Minister Trif-kovič: »Vlada stoji na stališču, da se sredstva morajo najti!*
Sledilo je glasovanje. Glasovalo je 28 poslancev In sicer 18 za in 10 proti. S tem je zakon v načelni razpravi sprejet.
Prihodnja seja zakonodajnega odbora | bo v ponedeljek z dnevnim redom: Podrobna razprava o uradniškem zakonu.
Četrta obletnica oremšria na zaoadu
Pariz, 11- novembra. (Izv.) Pri obletnici premirja ie danes eno minuto vladal I popoln mir. Ko je počil strel iz topa, so vsi ljudje ostali razkrite glave na mestu, cestna železnica in avtomobili so se ustavili, svečani delile pred grobom neznanega vojaka je bil za eno minuto prekinjen. Slavnosti so se udeležili predsednik Millerand, vsi ministri in v Parizu bivajoča zastopstva zaveznikov. Poincare j t nato v svojem govoru obširno razlagal polom Nemčije. Končal je z besedami: »Nemčija se je često šopirila, da more sama ali skoraj sama kljubovati sovražnikom celega sveta. Morala bi pravočasno sprevidetl, da bo svetovna koalicija i zadala njeni imperialistični politiki pc-i slednji udarec. Danes pred 4 leti je kon-| čala ta lekcija. Naj Nemčija te lekcije i nikoli ne pozabi! Naj jo narodi, ki so ji j Jo dali, ohranijo zvesto v spominu!*
NOVI POLJSKI PARLAMENT.
Varšava, 11. novembra. (Izv.) Volilni izidi na Poljskem so sledeči: Od 444 mandatov so dobili demokrati 168, kmet-ska ljudska stranka 71, narodni socijalisti 40, državna zveza 48, narodni delavci 16 in židovske, nemške in ukrajinske manjšine 79 poslancev. Ostalih 22 mandatov je ostalo manjšim grupam. Izidi niso oficljelnl, vendar so skoraj gotove definitivni.
ODVETNIŠKI ZAKON ODKLONJEN.
Beograd, 11. novembra. (Izv.) Dane« so delale dve sekcije zakonodajnega odbora. V eni je poslanec Wilder refe-riral o zakonu glede koncesij za kinematografe. Ta zakon je bil v celoti sprejet Druga sekcija je soglasno odklonila načrt zakona o sodnikih in odvetnikih. Zato se pričakuje demi?ija ministra pravde, ki vztraja pri svojem projektu.
NEZAPOSLENI ČEŠKI DELAVCI NA FRANCOSKEM?
Praga, 11. novembra. (Izv.) Francoska vlada je zaprosila v imenu društva francoskih premogovnih posestnikov Češko za večje število delavcev. Češka vlada zahteva pred ureditvijo zadeve garancij za transport, preskrbo I* pUče teb rudarjev.
Opoziciia in vnania politika
Zadnji čas nam je prinesel zopet lep ftksempel demagoškega pisanja, ki ga ima zaznamovati naše onozicijonalno časopisje glede zunanje politike. Ko je pred tedni Kemal paša vrgel Grke it Male Azije in co njegove čete nenadoma ee pojavile na obalah Bos pora in Dardanel. je završalo po svetu, prav posebno pa po našem opozicijo-nalnem časopisju. Takrat so v Londonu delali silno bojevit obraz, konferen-ee vodilnih političnih in vojaških osebnosti so bile takorekoč permanentne in bila je podoba, da se nahajamo tik pred spopadom Anglije z angorsko državo. Naši opozicijonalci niso mogli uovolj jedrnato in drastično očitati esroizma Angliji, ki se je pripravljala, da zabrani Kemalu prehod v Evropo. Saj je resnica, da je Angliji šlo pred vsem za ožine, tudi protiruske cilje je bržkone imela pri tem v mislih, toda hkrati je hotela preprečiti, da bi se Turčija vrnila na evropska tla Samo ta zadnji moment, brez ozira na spe-eijalno angleške egoistične interese, nam je moral biti dovolj, da bi se energično in popolno postavili na angleško stran. Naši opozicijonalci pa i?o v tistih kritičnih dnfrh pledirali za — interese Rusije, ki je bila z Angjro sklenila pogodbo za svobodo Dardanel, naperjeno zoper Anglijo. Povrh pa so z ogorčeno suverenostjo poudarjali, da nas spor za ožine pravzaprav nima nič brigati, ker je predaleč. Ko je šlo za to. da obljubimo Angliji pomožni vojr.ški zbor zoper kemalistično armado, naša opozicija ni vedela, kako bi dovolj ogorčeno zavrnila takšen predlog, češ, Anglija naj se bije za svoj busines sama!
In Turki so se vračali v Evropo. Danes je postal Kemal predrznejši in hoče meni nič tebi nič v Carigrad, hkrati pa zahteva ne le plebiscit za zapadno Trakijo, marveč govori celo že o avtonomiji za Makedonijo, pri tem pa ne pripomni ničesar več o dostopu Bolgarije na Egejsko morje._ In danes govori opozicijonalno časopisje o kratkovidnosti naše vnanje politike, ki da ne vidi nevarnosti, preteče _ iz bližnjega orijenta naši državi, in piše o dalekovidnosti angleške politike, ki da je edina o pravem času spoznala, kako neugodne, opasne posledice ima povratek Turčije za mir na Balkanu in sploh v Evropi.
To je vnanja politika slovenske opozicije.
Mi smo takrat napisali jasno in brez ovinkov: Naj imajo Angleži kakršnekoli stranske namene glede Carigrada in Dardanel, ako branijo Turkom pri tem povratek v Evropo, smo mi povsem na njih strani. Ko so novinarji v Beogradu vprašali Ninčiča, kako da je mogel privoliti v restavracijo Turčije v Carigradu, jt dejal kratko: Dajte mi dvestotisoč vojske, in Turki ne pridejo preko Bospora.
Da, to je jedro problema, vse drugo so prazne marnje. In še to: kar ^se danes govori o prostosti ali razorože-nju ožin, vse to je prav tako prazno. Ako jih Turčija dobi v roke, jih bo rabila le po svoji volji in Rusiji bo prav tako zaprla prehod, kakor drugim državam, s katerimi je še v sporu. Turčija kot političen činitelj na Balkanu nam more biti le v škodo, le
i.) Hranilcem rodbin In samohra-
nilcem je pismen dokaz za nadaljnje priznanje ugodnosti meseca januarja vsakega sledečega leta, ko je bila priznana ugodnost, 2.) Dijakom posveta nih in duhovskih šol. ki imajo pravico javnosti, kakor tudi redovnikom, je predložiti svojemu županstvu (v Ljubljani v mestnemu vojaškemu uradu) frekventacijsko izpričevalo, da ^ so redni slušatelji univerze ali redni učenci tuzemske ali inozemske srednje šole, in sicer meseca maja vsakega sledečega leta, ko je bila priznana ta usodnost. Ta dokaz je predlagati do nastopa vojaške službe. 3.) Rekrotom, katerim je odložena aktivna vojaška služba za eno ali dve leti radi nesposobnosti mlajših možkih družinskih članov, ali do odsluženja brata, ali do vrnitve enega ali drugega družinskega člana iz ujetništva itd., je predložiti svojemu županstvu (v Ljubljani mestnemu vojaškemu uradu pismen dokaz za nadaljnje priznanje ugodnosti in sicer meseca januarja vsakega sledečega leta, ko jim je bila priznana ta ugodnost. — Evidenca konj in voziL V vprežni živini in vozovih (vozeh, avtomobilih, motociklih, triciklih in bi-ciklih) je voditi natančno evidenco, na podlagi zadnje štetve in ocene konj in vozil. 1.) Lastnikom konj, volov in drage vprežne živine, ki je bila ^pri zadnjem popisu ocenjena, je zategadelj vse izpremene v tridesetih dneh naznaniti mestnemu vojaškemu uradu. Zlasti je naznaniti pogin, nastalo nesposobnost in pa prodajo živine. Istotako je naznaniti mestnemu vojaškemu uradu' kupljeno, v Ljubljani ali izven Ljubljane ocenjeno živino. 2.) Lastnikom vozil, (voz, avtomobilov, moto-ciklov, triciklov in biciklov), ki so bili pri zadnjem popisu ocenjeni in izpisani, je vsako izpremembo v tridesetih dneh naznaniti mestnemu vojaškemu uradu.
Opustitve naznanitve izpretseaib pri živini in vozilih se kaznuje z denarno globo, ali pa z zaporom.
njali nazaj v Azijo.	pozornostjo iu lutjvcujun
In naposled ako nočemo, da bomo njcm sledilo izvajanjem govornikov imeli nekoč opravka s Turki ob svoji ter jim navdušeno pritrjevalo. Shod je
južni meji, poskusimo, da raje obraču-	........
namo z njimi že ob Bosporu. Danes bi šlo to z neprimerno manjšimi žrtvami, nego kdaj pozneje. Taka logika pa seveda ne dovoli glasovati proti vojnim kreditom, kar stoji zopet v nasprotju e poglavjem o demagogiji.
ene m
'+ Vsem bratom ln sestram! Vzlic jasni resoluciji »Sokolstvo in politika«, ki je bila sprejeta na glavni skupščini Jugoslovenskega Sokolskega Saveza v Za grehu, se ponavljajo slučaji, da se vmešava Sokolstvo v dnevne politične boje. Z ozirom na to ponovno opozarjamo vse brate in sestre na to resolucijo ter jih poživljamo, da se strogo drže njenih predpisov. Izločite politiko posebno v sedanjih volilnih bojih iz Sokolstva. Starešinstvo bode proti vsakemu članu, ki ne bi upošteval naših načel ln ponovnih sklepov najvišjih inštanc, uvedlo disciplinarno preiskavo ter ga izločilo iz sokolskih vrst. Sokolska organizacija kot vsena-rodna organizacija mora odločno čuvati svoja načela, in dolžnost vseh članov je, da vsak najmanjši poizkus zanesti politične boje v naše vrste, odločno odklonijo. Starešinstvo JSS.
-f Primorski volilni odbor priredi sestanek v torek, dne 14. septembra ob pol 8. zvečer v gostilni pri Ciglerju v Sjjodnji Šiški. Poroča gosp. dr. Puc.
Pridite polnoštevilno!
-f Sinočni volilni sestanki. Na Pri-vozu se je vršil v gostilni gosp. Kavčiča velik shod Naprednega gospodarskega in političnega društva za šentja-oaiKauu uaiu muic um ic v oiv^.^, .v, kobski okraj ob izvanredno dobri ude-žal, da je ne bodo Angleži sami izga- ležbL Nad 200 volilcev je z napeto
_-r* A »rilA	_______X*— ! _	w.«X I"
pozornostjo in največjim odobrava-
Evidenss v®?nl
Mestni magistrat ljubljanski je izdal te dni po naredbi ministrstva vojne in rnornarnice razglas, ki določa evidenco vojnih obveznikov, rekrutov. evidenco hranilcev rodbin, samohranilcev in dijakov z odloženim rokom ter evidenco konj in vozil.
Glede evidence vojnih obveznikov ;n rekrutov je ločiti stalno priseljene t. j. one, ki dobijo v novem mestu domovinsko pravico odnosno, katere je nova občif.a sprejela po izvršitvi vseh predpisanih pogojev v občinsko zvezo. Za začasno priseljene pa je smatrati one, ki nimajo stalnega bivališča in pogojev za sprejem v novo občinsko ;;vezo. Zato se vodijo vsi začasno priseljeni, ki niso sprejeti v novo občinsko zvezo, v evidenci in v rekrutnih .-piskih pri svojih pristojnih občinah Vsak moški od 18. leta starosti in starejši do 50. leta, ki se preseli iz ene občine v drugo, mora o tem takoj obvestiti ono občino iz katere se izpeli, dolžan pa je tudi, da v roku 30 Inipo prihodu v novo občino isto obvesti. Vse prekršitve te naredbe se kaznujejo po določilih zakona o ustrojstvu vojske.
Samohranilcem, hranilcem rodbin, uijakom z odloženim rokom, rekrutom, katerim je iz rodbinskih razlogov odložen nastop kadrovske službe je vsako leto doprinesti dokaze, da imajo še pravico do omenjene vojne olajšave. O dokazih, ki jih je doprinesti so natančni podatki v razglasu. Predložiti pa jej
pokazal izborno disciplino in visoko politično zavest, ki vlada v naših vrstah in ki je porok, da bodo vsi zahrbtni napadi na JDS brezuspešni. Shod je otvoril predsednik in kandidat gosp. Likozar, govorili so g?. Janežič. Batjel, dr. Puc, Štrukelj, Bučar in Marn. — V Šiški se je pri Štepicu vršil zaupni sestanek, na katerem je re-feriral dr. Puc. Prisotnih je bilo 50 naših zaupnikov za Šiško. — Za dvorski okraj se je vršil sestanek pri Tončkovem Frantlju in je bilo prisotnih nad 50 zaupnikov. Govorili so gg-dr. Kramer, Tory in Roš. — Dobro se je obnesel tudi sestanek pri Strgulcu. Govorili so ravnatelj Jug ter kandidati Turk. dr. Bohinjec in Gjud. — Pri Češnovarju so napovedali sestanek za-jedničarji. Prišli pa so samo trije, namreč en naš somišljenik, en zajedničar in en nevolilec radovednež. — «Pri Raci* je bilo bolj ve-elo G. Pusto-slemšek je prie^* z Vižmarskim taborom. g. dr. Ravbihar je končal z razmišljanji o Štajercih m Kranjcih.
~ «Kako molčijo«. »Slov. Iv ar od* hoče pridobiti menda glas g. Dragoti-na Hribarja za Zajednico. Zato si je skonstruiral neke »intrige mladinov* proti imenovanemu gospodu. Ker nimamo časa. da se pečamo z vsako abotno izmišljotino senilnega strica, smo molčali. Sedaj izvaja <Slov. Narod*. da je s tem dokazana »absolutna resničnpst* njegove bedarije. Jutri nas bo obtožil, da smo umorili njegovo babico. Ce ne bomo dementirali, bo seveda dokazano, da smo morilci. Bog daj norcem pamet!
+ komunalni program zajedničar-jev. Včerajšnji »Slovenski Narod* objavlja komunalni program »Zajedni-čarjev*. O tik ar so komunisti obn?ro-dovali svojega, ni bilo težko sestaviti takega kot je zajedničarski. Prezani-mivo je, da so sedaj tudi že gospodje Bonač, Jelačin, Meden in nešteti drugi iz okolice »Slovenskega, Naroda*
postali socijallsti Seveda le do S. decembra in še to samo na papirju. Zato socijalni del programa zajedničarjev ne more biti predmet resne debate, kajti socijalne politike ne delajo papirnati programi, pač pa ljudje. Teh pa zajednica nima. Veliko bolj intere-santEn kot socijalni del programa je njagov gospodarski del, ki obsega de-vei večjih postavk in katerega potrebščina znaša nad 800,000.000 kron. Cas volilnega gibanja je čas obljub. Kandidat navadno vse obljubi, a potem se kmalu prepriča, da svojih obljub ne more izpolniti. Naravno, vsaka obljube, stane denarja. Ce hočeš pokloniti spojim volilcem izpolnjeno obljubo, stane to denar. Tega denarja pa ne •moreš drugod dobiti, kakor zopet pri volilcih. To se pravi: V en žep jim vtakneš s polno obljubo, z drugega žepa jim pa vzameš denar, kar ga je stala obljuba. Tako teče stvar, zatorej greši vsak kandidat le na lahko-mišljenost svojih volilcev. ako jim zlate gradove obljublja, katere bi morali volilci sami poplačati. Zajednica bi za svoje obljube potrebovala, kakor rečeno nad 800 milijonov. Sedaj med volilnem gibanjem jih ima. kje naj jih pa pozneje vzame, to p? sam Bog ve. Ce se v tako stvar bolj natanko pogleda, opazi se v nji velikanska neodkritosrčnost. da ne rečemo velikanska brezvestnost. Ce gospodje zajedničarji nimajo kje kake zlate žile skrite, potem naravno za nos vlečejo volilce.
+ «Štiri proti eni«. «Slov. Narod* v agitacijske svrhe ialzificira zgodovino zamenjave kron v dinarje, ki se je izvršila pričeikom leta 1920. Obtožuje me, da sem »kljub soglasnemu in enodnšne-mu protestu celokupne naše javnosti* podpisal dot -no uredbo ter tako ravnal »proti naročiiu ankete*, ki da je meni in dr ju Žerjavu naložila, da morava »porabiti vsa sredstva, da preprečiva uzako-njenje te zamenjave*. Gospodje, ki to pišejo, dobro vedo, kako je stvar tekla. Jaz sem bil edini, ki se je v ministrskem svetu do zadnjega upiral relaciji 4:1. Takrat sem moral slišati očitek, da so me v Ljubljani — podkupili. Na mojo prošnjo je načelstvo JDS. v Ljubljani sklicalo anketo, ki se je res izrekla proti relaciji 1 : 4. Na moje izrečno vprašanje ali naj izvajam v slučaju neuspeha kon-sekvence se je na predlog g. drja Tavčarja sklenilo, da naj o tem končnove-ijavno sklepa načelstvo JDS, ki je zato edino kompetentno. Ko je prišlo v Beogradu do odločitve smo stali pred sledečo alternativo: ali podpišem in prevzamem politično odgovornost za zamenjavo ali pa odklonim podpis ter demisijoniram. Moja demisija bi bila takrat izzvala padec celokupnega kabineta. Vlado bi bili prevzeli radikalci, ki so zagovarjali še mnogo neugodnejšo relacijo. Ko sem zato dal stranki svoj portfelj na razpolago ter jo zaprosil za naročilo, da odklonim podpis in demisijoniram, je načelstvo v moji odsotnosti soglasno sklenilo, da naj podpišem valutarno uredbo in ostanem v vladi. Za ta sklep so seveda glasovali tudi vsi gospodje, po katerih nalogu sedaj »Slov. Narod* obrekuje mene. Dr. Žerjav takrat ni bil član vlade, zakaj se njega vlači v zadevo je le preveč — prozorno. O drugem delu »Narodovega* članka mi je težko govoriti. Moral bi postati zelo neuljuden. »Slov. Narodu* bi priporočal, da si dobi sotrudnika, ki se nekoliko spozna na državne zadeve. Potem ne bo pisal, da se Je vlada »sramovala* zamenjave in da je zato dala »zakon sankcijonirati* sicer že 31. decembra 1921 objavila pa ga je še le čez eno leto. Ce gospodje ne vedo, naj povem, da je uredba o zamenjavi, kakor vse druge uredbe po predpisu ustave morala hiti predložena parlamentarnemu zakonodajnemu odboru, ki jo je odobril 31. decembra 1921. Veljala pa je že od januarja 1920. Objavljanje teh odobrenih uredb je, kakor znano, povsem formalnega značaja. Vmešavanje drja Kukovca in drja Žerjava celo v redakcijske zadeve »Službenih Novin* in »Uradnega lista* je tako naivno — otročje, da niti zlobno ni več. Dr. Albert Kramer.
+ Zadeva Kokcschineggovih hiš. G. narodni poslanec dr. Milan Korun nam piše: »Vljudno Vas prosim, da izvolite objaviti sledeče pojasnilo k telegramu »Zadeva Kokoschineggovih hiš* v Jutru od 11. t. m.: Na seji finančnega odbora, kjer se je baje sklenil nakup predmetnih hiš, nisem bil, ker imam dopust. Zato ni točno, da nisem mogel predložiti obljubljenih dokazov, da so hiše predrage. Tozadevni materijal je odposlan predsedniku finančnega odbora, žalibog, da ni prišel pravočasno v poklicane roke*, dr. Korun narodni poslanec.
Prosvcla
Ltoblianska ^rarns. Nedelja, 12.: ob 3. popoldne Krniaček-junaček. Izv. — Ob 8. zvečer Svatba Krečinskega. Izv. Ponedeljek, 13.: Svatba Krečinskega,. D. Torek, 14.: Zaprto.
Ljubljanska opera. Nedelja, 12.: Jemifa. Izv. Ponedeljek, 13.: Zaprto.
Torek, 14.: Sevlljski brivec. B •
Šentjakobski gledališki oder.
Nedelja, 12.: Mladost
Mariborsko gledališče.
Nedelja, 12.: »Baron Trenk*. Izven in kuponi.
Torek, 14.: »Dnevi našeza življenja*. B.
Celjsko gledališče.
Četrtek, 16.: Molierjev »Namišljeni bolnik*. Izven. Začetek ob 8. uri. •
Gostovanje ge. Ade Poijakove. Velika ruska umetnost danes očarja ves kulturni svet. Strašna katastrofa, ki je zadela rusko državo in ruski narod, je šele nudila Evropi in Ameriki srečo, da se seznanjata do dobra z ruskimi naj-sijainejšimi umetniki. Koliko bridke ironije in trpkega cinizma, je v tej naši sreči, izvirajoči iz nesreče. Vedno smo se klanjali ruski književnosti in se divili ruski glasbi. Ostalih strok umetnosti pa nismo poznali. Po vojni smo se seznanili najprej z ruskim baletom, nato s kolo-salnostjo Hudožestvenikov in sinoči z eno najodličnejših ruskih in na svetovnih odrih slavnih opernih pevk. Ga, Ada Poliakova je pela sinoči prvič — in vroče želimo, da ne poslednjič — na našem odru. Ze dolga leta ni žela nobena operna umetnica tako vsesplošnega vroče iskrenega, zares viharnega in brezkončnega aplavza. Občinstvo je vzklikalo navdušeno očarano in ploskalo, da je morala umetnica prihatati znova pred zastor. To jo bil triumf velike, globoke umetnosti! In srečni smo ob novem dokazu da se naša, zelo razvajena, zato hladna publika takoj fino in jasno začuti, kdaj stoji pred njo resničen umetnik. Ge. Ade Poijakove »Madame Butterfly* je v pevskem i igralskem oziru umotvor najvišje lepote. Ob njeni igri je plakalo vse, ženske in moški: tudi tu smo čutili silno dramatsko umetnost Hudožestvenikov. Njeno jasno petje s sijajno impostiranim glasom na maski, čisto spredaj, pa je naravnost idealno. Razumeli smo zato vsako besedo in vsak njen ton je imel plemenito metaličen zvok. To je tista vzorna italijanska in ruska šola, ki je ' neprekosljiva in ki si je tako želimo pri ' vseh naših pevcih. Odveč je reklama na temelju legata, ker je samo ob sebi razumljivo, da ima tako sijajna pevka belTcanta krasna legata, krasna appor-t-amenta, krasno vokalizaciio, krasno fra-ziranie itd. Nekaj pa je, kar nas je še specialno razveselilo: njeni tempi! Ti so uravnani le po čustvih in situaciji; le temperament pevkin je odločilen, le njeno občutje merodajno. Tako smo z njenim petjem res živeli in je opera postala prava muzikalna drama. Ti tempi pa so bili vsi tisti, ki jih je jemal včasih tudi dirigent Rukavina. Ga. Poljakova torej je prinesla, popolno utemeljitev Ru-kavinovih tempov. Predstava pod temperamentnim vodstvom g. kapelnika Mar tačiča je bila. vobče na višini Hvalo zaslužijo orkester, zbori, g. Levar in g. Kovač ter vsi sodelujoči. Večer je stalj v znamenju velike umetnosti velike umetnice.	.K*
lz gledališke pisarne. Prva mladinska predstava v bodoči sezoni se vrši danes, dne 12. t. m. ob treh popoldne. Vprizori se Gornerjeva pravljična igra v štirih slikah z godbo, petjem in baletom, v režiji g. Danila. »Krojaček-juna-ček*. V toerk, dne 14. t. m. se vprizori v opernem gledališču na novo študirano klasično buifoopera Rossinijeva »Sevil-ski brivec*. V glavnih vlogah nastopijo: koloraturno vlogo Rosine poje kot gost gospa Pavla Lovšetova, don Basilija g. Betetto, naslovno vlogo brivca Figara g. Levar, grofa Almavivo g. Kovač, zdravnika Bartola g. Zupan. Dalje sodelujejo gospa Smolenskaja, g. Banovcc, g. Zor-man, g. Pugelj in g. Perko. Opero dirigira g. Neiiat in režira g. Sevastjanov. Deloma nove dekoracije je naslikal 2. Skružny. Predstava se igra za red B.
Občni zbor Dramatičnega društva v LJubljani. Včeraj popoldne se je vršil v prostorih Slavenske banke redni občni zbor ljubljanskega Dramatičnega društva. Predsedoval je predsednik Alojzij Lilleg. Tajniško in blagajniško poročilo sta podala odbornika g. ravnatelj Avgust Praprotnik in g. dr. Gjuro Adlešič. Dedščina po pokojnem Rajku Arcetu znaša v vrednosti okoli 646 tisoč kron ter obstoja v zemljišču, vrednostnih papirjih, srečkah in drugem. Terjatve >z dedščine znašajo okoli 50 tisoč kron. Občni zbor je pooblastil novi odbor, da eventuelno proda zemljišča, čim najde ugodnega kupca. Pri volitvah so bili soglasno z vzklikom izvoljeni gg. za predsednika Alojzij Lilleg, za podpredsednika A. Praprotnik, za tajnika Fran Oovekar, za blagajnika dr. Gjuro Adlešič, za odbornike F. S. Finžgar, Pavel Goha, dr. Iv. Grafenauer, dr. Albert Kramer in dr. Fr. Novak. Preglednika sta Hanuš Krofta in Karel Govekar; namestnika pa Janko Bleiweis in Friderik Rukavina.
Koncert pevskega zbora «Lisin-ski» iz Zagreba. Občinstvo opozarjamo, da je za koncert »Llsinskega*, ki se vrši danes v nedeljo zvečer ob 8. uri v dvorani hotela »Union* na razpolago še zelo veliko število vstopnic. Vstopnice se prodajajo danes dopoldne od 8. do 12. ure v trgovini Glasbene Matice v poslopju Filharmonične družbe na Kongresnem trgu in pa od 7. ure dalje zvečer pri koncertni blagajni v hotelu Union. Občinstvo prosimo, da posetl ta koncert, ki bo nudil izreden užitek, saj je zbor »Lisin-kega* znan kot eden najboljših naših pevskih zborov in ki Je že parkrat nastopil v Ljubljani z največjim uspehom.
Koncert Zikovcev, ki se je vršil v četrtek v mali Gčtzovi dvorani v Mariboru, je bil razprodan in se zato ponovi 7. decembra.
Mestno gledališče v Celja. V četrtek, dne 16. t m. se vprizori Moherje-va komedija »Namišljeni bolnik* izven abonementa. Igra se Je vprizorila že lansko leto od celjskih igralcev s prav lepim uspehom,
Marljonetno gledališče v Mestnem
domu igra danes zadnjič v tej sezoni ori-jentalsko pravljico v 5. dejanjih »Zakleti kalif* in burko v 1. dejanju »Preizkušnja*.
Iz Gvajčeve razstave. Kolektivno razstavo prof. Gvajca je v petek posstil pokrajinski namestnik Ivan Hribar in kupil okoli 20 slik. Razstava je skoro razprodana. Tudi obisk je povoljen.
I ---_-
Sokolstvo
Ljubljanski Sokol priredi v soboto dne IS. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer v telovadnici Narodnega doma telovadne akademijo moških oddelkov. Sodeluje pevski zbor J. A. D. Triglav. Vstopnini: Sedeži po 8 in 5 Din, stojišče po 2 Din. Predprodaja v četrtek in petek od 6. do 7. ure zvečer in v soboto od 4. do 6. popoldne v odborovi sobi.
Sokolsko društvo Ljubljana II. priredi v sredo dne 15. t. m. ob 20. uri na realki za svoje člane predavanje. Predava brat dr. R. Mole o Balkanski vojni. K predavanju so vabljen! tudi člani drugih sokolskih društev in sokolstvu naklonjeno občinstvo. Bratje in sestre, pridite polnoštevilno!
Iz starešinstva Saveza. Na seji starešinstva dne 6. t. m. se je konstituiralo starešinstvo sledeče: starosta dr. Vladimir Ravnihar, I. podstarosta dr. Lazar Car, II. podstarosta Gjuro Paunko-vič, III. podstarosta Engelbert Gangl, I. tajnik dr. Riko Fux, II. tajnik Ivan Baj-želj, blagajnik Bogomil Kajzelj, statistični odsek: Veri Švajgar, organizacijski in manjšinski odsek: Franc Šiajpah, prosvetni odsek dr. Murnik, dr. Hadži in Engelbert Gangl, gospodarski odsek: Dev in Turk, Jugosloven. Sokolska Matica: Ko-stnapfel, arhiv: Marolt in Trdinova, zdravstvo: dr. Matija Ambrožič. — T. O. načelnik: dr. Viktor Murnik, I. namestnik Miroslav Ambrožič. II. namestnik Miroslav Vojinovič, III. namestnik Branko Palčič. Urednik Sokolskega Glasnika za leto 1923 Miroslav Ambrožič.
Ponovna lekma med Ilirijo in Pri-morjem. — Primorje se je odzvalo pozivu k ponovni tekmi in nastopi danes ob 15. uri drugič preti Iliriji. Po dogovoru se vrši tekma na igrišču Ilirije pred drž. kolodvorom pod vodstvom sodnika iz Zagreba. Prvenstvena tekma 5. t m. je končala kakor znano z rezultatom 8 : 1 za Ilirijo, česar pa se na strani S. K. Primoria deloma ni priznalo za reelen izid. Današnja tekma, ki se igra na brezhibnih tleh iliriianskega igrišča, bo za oba kluba interesantna ponovna preizkušnja. Za tekmo vlada v naših športnih krogih nenavadno zanimanje. Predigra med Slovanom in rezervo Ilirije se prične ob pol 14. uri.
JugoslovanslU zimskosportni savez naznanja gospodi smučarjem in sankačem, da se bodo sprejemale naročbe za smučarski kroj samo še v ponedeljek in torek 13. in 14. t. m. od 14. do 18. ure popoldne v pisarni Športne zveze (Narodni dom), kjer so na ogled tudi vzorci in cene sukna. Blaga se bo naročilo samo za toliko krojev, kolikor bo za nie priglašencev. — Jugoslovanski zims&o-sportni savez.
T. K. Skala. Važen sestanek celokupnega članstva se vrši v sredo dne 15. t. m. ob 20. uri v mestni posvetovalnici na magistratu (Mestni trg).
8
-u
*	Dramaiični odsek Sokola Moste priredi v nedeljo, dne 12. novembra dve veseloigri: »Prvi ples* in »Dva ginha?. V telovadnici na Selu. Vabimo k obilni udeležbi.
*	Občni zbor Čitalnice v Celju se vrši v soboto, dne 18. novembra ob 8. uri Zvečer v čitalniški dvorani Narodnega doma. Dnevni red običajen.
*	Osrednja zveza javni k nameščencev ima nujno sejo širšega odbora v četrtek, 16. t. m. ob 20. uri na magistratu. Dnevni red: odobrenje zapisnika za.lnje seje, poročilo predsedstva, izredni ob^ni zbor. Vsak delegat naj stari svojo dolžnost! — Predsedstvo.
*	Narodna Čitalnica v Školji Loki slavi letos 60 letnico svojega obstoja. V proslavo tega pomembnega dogodka se vrši v nedeljo, 19. novembra ob pol 1'. slavnosten občni zbor ^Čitalnice* v Sokolskem domu, zvečer pa istotam predstava stare čitalniške veseloigre: 'Zupanova Micka*. Po igri prosta zabava. K slavliu se vabijo vsa narodna društva, posebno »Čitalnice* in bivše drustvemke škofieloške »Čitalnice*. - Eventuelna priglasila za obed in prenočišče na- se pošljejo na odbor »Narodne Citalmce*.
*	Invalidska uprava želi nabaviti za podrejene zavode 500 - 600 m' zdravih bukovih drv, katerffi pretežna večina (ca 500 m:) bi bila za. dobaviti loko postaja Tržič, ali če ie dobavitelju tako ugodneje, loko zdravilišče za invalide na Golniku. Kolekovane zapečatene ponudbe z vidno označbo na ovoju: »Ponudba drv* naj se pošljejo do 15. decembra 1922 na naslov: »Invalidski odsek oddelka za socialno politiko v Ljubljani. Št. Peterska kasarna*.
*	Izgubila se je usnjata denarnica iz velblodcve kože od Židovske ulice do Glavne pošta. Odda se io naj v Gajevi ulici 2 proti nagradi. Koder, čevljar.
*	Izgubila se le včeraj popoldan od Z — 4 ure na poti od Uniona do Kolizeja rajava kožnhovinasta kapa. Ker je stvar drag spomta iz Rusije, dam dotičnemu visoko nagrado, ako jo vrne pri portiriu hotela »Union*.
Priloga ,,Jutru" št. 269, dne 12. novembra 1922.
Politični odmevi.
Balkanska zveza?
0 priliki obiska Stambolijsk"ga v Bukarešti in Beogradu ter Politisa v Beogradu se je znova pojavila vest o snujoči se novi balkanski zvezi. Da so v današnjem položaju take vesti najmanj preuranjene, o tem ne more biti najmanjšega dvoma.
Zveze držav se ustanavljajo vedno z gotovim, čim točneje preciziranim programom. Cehoslcvaška. Rum unija in naša kraljevina so se zvezale z namenom. da si ščitijo priborjeno nacijo-naino svobodo, zlasti pred eventualnimi poskusi reakcije in restavracije 6 Ktrani Madžarov in Habsburžanov. V tem akcijskem delokrogu se je Mala antanta že sijajno obnesla, dočim je preko njega manj uspela. Napram vna-njepolitičnim težavam posameznih čla-12 o v. kakor n. pr v našem »razmerju* do Italije, romunskih križih zaradi Besarabije Mala antanta ne prinaša pomoči.
Balkanska zveza se je pred desetimi leti sklenila istotako s konkretnim delavnim načrtom; šlo j« za to, da se izrabi slabost Turčije, ki se je pokazala v tripolitanski aferi. Turčija je takrat predstavljala še vedno državo, = katero bi nobena od krščanskih balkanskih držav sama ne mogla začeti vojne z upravičeno nado na uspeh. Ko je bil ta glavni uspeh dosežen in Turčija toliko ko vržena iz Evrope, je tudi balkanska zveza takoj razpadla.
Ali imajo danes balkanske države kakega skupnega nasprotnika, zoper katerega bi se mogla in morala osnovati medsebojna zveza? Turčija se danes vrača na Balkan in tesa se ne veseli nihče na našem polotoku, niti Bolgarija. Odločno zoper to so Rttmu-nija. Grška in tudi mi. toda Grki ne morejo, mi pa nočemo v svrho dejanskega odfora proti vrnitvi žrtvovati toliko kakor bi bilo treba. Bolgariji sta sicer oba soseda v Trakiji enako neljuba, ker bi rada sama zase prosto pot ob Marici navzdol. Grke izganjati iz turškega obrežja s Turki, je zanjo majhen dobiček ali pa morda sploh nikakršen. V koliko si pa v Sofiji v resnici žele direktne meje s Turčijo, o tem pa v današnjem položaju vendar ne moremo izreči zanesljive trditve. Vsaj ne za vlado Stambolijskega.
Rumunija je na balkanskih problemih interesirana le. v kolikor ima strah pred eventualno bolgarsko - turško kooperacijo; vprašanje prostega preh.ida skozf ožine tvori seveda poglavje zase. Njeno sodelovanje v eventualni balkanski zvezi bi bilo tedaj mogoče Ie z ostjo proti Turčiji in Bolgariji. Grška ima korist le od take balkanske zveze, ki bi ji garantirala njeno dosedanjo posest na severni obali Egejskega morja ker na moriu se lahko brani sama. To posest pa ji moreta ogrožati le Turčija in Bolgarija, pozneje pač rudi Jugoslavija. Bolg ri:a ima interes na taki zvezi, ki bi ji priborila •lobod do Egejskega morja. Iz turške rolitike. zlasti iz Kemalove zahteve ro plebiscitu v zapadni Trakiji, je razvidno. da so v Angori pripravljeni kon-redirati kvečjemu formulo gospodarskega dohoda na morje, saj zahtevajo Dedeagač zase. Zato smatra Stambo-lijski po pravici, da se more najti ključ do esejskih pristanišč v Bukarešti. predvsem pa v Beogradu.
Zveza balkanskih držav, naperjena •>oper Turčijo, bi imela smisel šele. ako bi to kazalo težnjo, etablirati se zopet kot prevladajoča država na polotoku. Dokler se tega ni bati, take velike zveze pač ne bo. Zveza z ostjo zoper Bol-
garijo faktično že obstoja v jugoslo-vansko-rumunskem delu Male antante.
Tretja možnost, zveza zoper Turčijo in Grško hkrati, pa bi mogla obstojati med Bolgarijo in Jugoslavijo, a imela bi nehote opraviti z nezaupanjem Runi unije. Računati bi morala tedaj s popolnoma spremenjenim položajem v srednji Evropi in na vzhodu, predvsem pa bi morala stati na njeni strani Rusija. ki bi hotela posegati znova po Dardanelah. Do take kombinacije pa je še daleč. Za bližnjo bodočnost pa ni pričakovati bistvene spremembe v današnji razporeditvi sil na Balkanskem polotoku.
Pred angleškimi volitvami
Fr. F. London, 8. nov.
To pot angleške volitve ne pome-njajo ljudstvu toliko, kakor pred leti. ko je oživljeni liboralizein pod vodstvom Llovda Georgea porazil kon-zervativce v znamenju socialne reforme in državnopravne obnove. Sedaj se povsodi opaža odločen okret na desno. Anglija se zbira proti levičarskemu programu labouristov, ker najodločneje odklanja program te stranke, zlasti oddajo kapitala in socializacijo. Toda ta možnost je itak zelo zelo oddaljena. Sicer pa je opažati precejšnjo resignacijo. Pravijo, da jim je vseeno in da slabše ne more priti. Zadnji teden je število brezposelnih poskočilo za novih 10.000! To pot bodo volilni stroji delovali zelo mirno, takorekoč na pol pare, in 15. novembra ne bo eksplozije. Stranke so deformirane, večina njih ne pomeni več tega, kar so pomenile nekoč. Ma-šinisti pa še vedno stoje pri svojih strankarskopolitičnih ustrojstvih in stražijo stane oblike.
V	ospredju sta oba velika nasprotnika in voditelja. Lloyd George obnavlja liberalizem, Bonar Law obnavlja konzervatizem. Ne eden ne drugi pa ne da odločilnega signala, načelne izjave, novega programa, obtožnice, nikdo ne razvije nove zastave, ne zatrobi nove melodije. Stari programi, nove potrebe, stari ljudje, — vseobče kriza mišljenja, ali morda bolj kriza čustvovanja in utrujenosti.
V	starem parlamentu je bilo 707 poslancev, med njimi 73 revolucionarnih irskih Sinnfeinerjev. ki svojega mandata niso izvrševali. V vladni stranki je 846 koaliranih unionistov, 120 ko-aliranih liberalcev in 4 labouri-.ti. V opoziciji je bilo 76 labouristov. 83 As-quithovih liberalcev in več drobcev. Razven tega je sedelo v parlamentu 22 Ulstrskih unionistov in 98 neodvisnih ur.ionistov. Nova angleška zbornica bo štela 615 poslancev. Irska ima svoi parlament. Ulster še ostane zastopan s 13 poslanci. Prvikrat volijo ženske. Vseh volilcev in volilk je nekaj nad 20 milijonov. Kandidatov bo okroglo 1500. Volilna bo-ba se v slavnem vrši med štirimi strankami: Konzervativci ali unionisti, ki .tih vodi Bonar Law, nacionalnimi liberalci (Lloyd George), neodvisnimi liberalci (Asquith-Grey) in delavsko stranko) (I,abour Party). Vsa prorokovanja in preračunavanja so odveč. Nikdo ne ve. kakšen bo izid. vendar soglaša večina sklenjenih stav v smeri, da dobi Labour okroglo 150 mandatov, obe liberalni stroji skupaj 120, od teb 40 do 50 Lloyd George. večina pa, to je nad 400 mandatov, se pripisuje konzerva-tivcem-unioni*tom —
Glavna gesla volilne borbe so: Narodno edinstvo, odklanjanje socia-
lizma. svoboda trgovine, prijateljstvo s Francijo, polivka mini. Na obzorju se kaže možnost nove vladne koalicije. Mnogo se tudi govori o tem, da se opusti vsako vmešavanje v zadeve bližnjega iztoka, poseganje po morskih ožinah in da se tudi opustita mandata nad Palestine in Mezoj>otamijo. Slišijo se glasovi, da je versaileska mirovna pogodba pogrešena. Toda takšni glasovi so redki
Ansrleška volilna borba je manj per-fidna in sovražna, kakor drugod. Večina govorov se skuša z dobrim humorjem norčevati ali vsaj šaliti na nasprotne stroške. Tudi samohvala do seza visoke mere. Proti prekoračenju dostojnih mej pa deluje tradicija in zelo strogi zakoni v varstvo proti žalitvam. častikraji in obrekovanju. No-vinstvo in volilni govori so zato tako zmerni, da se včasih z žalostjo sp> minjam svoje domovine. Vsak Anglež ve, kaj dolguje vsakemu drugemu
Angležu. Kamor pridem, povsodi opažam visoko razvito državljansko zavest in resnobo. Gorje onemu, ki bi grdo govoril ali pisal o državi ali o ustavi!
Končno še zanimivost, kakršne v svoji Narodni skupščini najbrže ne poznate. 22 let že sedi v angleškem parlamentu poslanec Hope. izvoljen na Škotskem, koalicijski liberalec. On se hvali, da vseh teh 22 let v parlamentu ni spregovoril nepotrebne besede. Mož namreč sploh ni odprl ueL Sedaj ga ne kandidirajo več niti liberalci, niti konzervativci, češ da je premalo govoren, da na so sedaj tudi v Angliji časi, ko ljudje ne vprašajo, kaj govoriš, marveč koliko! G. Hope pa pravi, da so bili stari časi boljši in da želi on še nadaljnih 5 let v parlamentu — molčati. To da je danes najboljša politika. Zato kandidira na lastno pes?.
Petnajstega novembra pade odločitev tudi zanj.
Socialna politika
Trgovci in mezdno gibanje trgovskih nameščencev
Mezdno gibanje trgovskih nameščencev je zadeva resnega, ne samo gospodarskega, temveč tudi socijalnega značaja. Plačilni spor še ni rešen. Zakaj? Zaradi intrasigentnega stališča trgovcev, oziroma predstavnikov trgovcev, tako trdijo nameščenci: trgovci pa pravijo, da zaradi prevelikih zahtev nameščencev. Zdi se nam zato potrebno obravnavati stvar javno.
Da so simpatije javnosti v tem slučaju na strani nameščencev, je znano. Tudi velik del našega trgovskega stanu je za pametno, socijalno pravično rešitev zahtev svojih nameščencev. Drugi del trgovcev pa se protivi in se noče pogajati.
Med protivniki jih je dober del takih, ki se sploh ne zavedajo gospodarskega in socijalnega poslanstva trgovskega stann. To so ljudje, ki spadajo pod širši pojem »kupčevalec* ne pa »trgovec*. V njihovo družbo spada vse, kar brezobzirno, pa tudi na račun nastav-Ijencev, zasleduje Eamo pridobitne interese. Med protivniki pa so na drugI strani tudi mnogi častivredni trgovci.
Njihova pogreška je. da napačno gledajo na stvar. Eni plačajo svoje nameščence dobro in mislijo, da je tudi drugod tako. da se da povsodi z lepo besedo med šefom in nastavljencem vse urediti, kakor pri njih in jim je zato beseda »mezdno gibanje* že na sebi ne-simpatična, drugi zopet so nekoliko zaostali za tokom časa in se ne morejo prav vživeti v nove socijalne razmere.
Tipična poteza človeškega značaja je. da ima vsakdo navadno dve meri. Eno zasč, eno za druge. Dokler služimo sami in smo delojemalci, smo navadno čisto drugega mišljenja kot potem, ko postanemo delodajalci. To navadno nasprotje pa se da premostiti z realnim ekonomskim argumentom. Predpogoj smoternemu in koristnemu delovanju je namreč soglasje med gospodarjem in njegovimi sodelavci. V interesu gospodarjevem je, če so njegovi sodelavci, pridni, zvesti, pošteni in če store vse v blagor in prospeh gospodarjevega podjetja. Zato pa je treba, da nudi gospodar svojemu nastavljencu vsaj toliko, da mora 'e ta dostojno in pošteno izhajati. Le za dobro plačilo moremo za-htevati. da nam da delojemalec vse svoje moči na razpolago. Le če ga dobro plačujemo, smemo in moremo zahtevati od nastavljenca, da nam posveti vse svoje sile. Prazen žakelj ne stoji pokonci. slabo plačan nastavljenee ne dpla z veseljem in interesom, ker ga tarejo
eksistenčne skrbi in pa zavest, da ni svojemu delu primemo plačan. Vsak delojemalec je človek in ni zato čudno, če se ndaja turobnim mislim, če postaja len in površen, če sovraži vse, ki se jim godi bolje, ako vidi, da mu gospodar, ki živi dobro, mnogokrat v izobilju, ne privošči nič, oziroma premalo. Dolžnost vsakega kulturnega človeka je, da po možnosti izravnava take prevelike in krivične socijalne razlike.
Dejstvo je. da dandanes plače trgovskih nameščencev v sorazmerju z drugimi poviški niso šle dovolj navzgor in da znašajo procentualno komaj dobro polovico tega, kar so iznesle pred vojno. S to konstatacijo je menda dovolj povedano. So izjeme navzgor in navzdol in bo se mogoče oporekalo temu dejstvu od posameznikov, vendar v celoti je tako. Materialna kultura in politika, ki je vladala zadnja desetletja, se umika so-cijalnopolitičnemu pokretu, ki je jel naraščati po vojni Treba je, da ga upoštevamo in da mn sledimo.
V zaščito najslabotnejših. najmlajših in najmanjših se je pojavil eksistenčni minimum, t j. tista najnižja stopnja zaslužka, ki jo mora dobiti vsak individij, da more zadostiti tistim življenskim potrebam, od katerih zavisi telesna krep-kost in odporna sila ter mu omogoča v socijalnem pogledu živeti človeškemu dostojanstvu primerno. Treba je, da ee določi ta minimum zato, da moralno slabi delodajalci ne bodo še nadalje izkoriščali svojih nastavljeneev. Ne samo v trgovskih obratih, tndi v vseh mogočih drugih pisarnah in podjetjih bi bil potreben ta minimum. Ne bo potem toliko socialne bede. tatvin iz revščine in prostitutk iz obupa. Treba je določiti najn-žjo plačo, obvezno za vse kupče-valske obrate. Manjše, kot te določene plače ne sme imeti noben nastavljenec. ker ta plača nai bo izračunana in določena tako. da bo jasno, da je vsako man'še plačilo premajhno in ne zadostuje za samostojno in polteno preživljanje. Imamo tržne cene in indeksne številke. na podlagi katerih se to lahko določi in primerno ter pametno regulira po draginjskih in diugih življenskih prilikah. navzgor ali navzdol, ne da bi pri tem zabredli v avstrijske pogubne ekstreme.
Nekateri pravijo, da je dandanes velik del nastavljeneev tako neraben, da niti tejra. kar sedaj dobe za plačilo, ne zaslužno. To je gotovo ptetirano. Mnenja j smo. da vsakdo, ki ga imamo v službi, kljub njegovi mali sposobnosti gotovo zasluži vsaj toliko, da bo dobil eksistenčni mmimum. Če je dandanes naraščaj tako neraben, je temu nekaj kriva
vojna. Mnogo pa tudi naraščaj, oziroma
nastavljene! sami ter učni gospodarji. Ko se tak učenec izuči ln postane pomočnik. misli, da je sedaj konec nčenja in izobraževanja. Gospod je, ki sinil sam svoj kruh. Zato pa porabi svoj prosti čas le za zabavo in veselo življenje ter ne ve, da je še zelo velika duševna reva in nepodkovan na vseh koncih in krajih. Isto je z absolventi različnih trgovskih šol. Tu imajo strokovne organizacije široko in hvalevredno polje, da vzgoje svoje člane sa dobra državljane, cele ljudi, značaje, ki ne zahtevajo samo pravic, temveč se zavedajo tudi dolžnosti. Učni gospodarji bi pa tudi lahko mnogo pripomogli k izboljšanju tega trgovskega naraščaja, če bi vsi pravilno pojmovali dolžnosti, ki jih imajo napram učencem. § 10. pravil Gremija trgovcev v Ljubljani ima polno krasnih navodil za učne gospodarje. Treba je, da gospodar svojega učenca lepo pod-učuje, skrbi za njegov telesni in duševni napredek. Zanimati se mora za njegovo delo in življenje ▼ prostem času ter ga mora strokovno izobraziti itd. Dandanes pa opravljajo učenci navadno vsa mogoča hlapčevska dela, so za služkinje, hišnice, vozijo vozičke in drugo. Nadomestujejo pač eno delavno moč za najnižja opravila. Ali je čudno, če potem nič ne ve in ne zna. ko postane pomočnik brez vsake preizkušnje. Tudi glede števila vajencev bi bilo potrebno točno izvajati § 10. Vajencev j« preveč. Nekateri nočejo plačevati pomočnikov in Imajo zato polno vajencev. Zato pa imamo toliko materiala brez vrednosti. Tudi za to naj se zanima pomočniški zbor. da bo manjši, pa strokovno mnogo sposobnejši
Nekateri trdijo, da jim že sedaj ni mogoče plačevati nastavljeneev pri teh mizernih plačah, češ. da obrt ne nese. No potem imajo pač nastavijenee le ii komoditete. Če mu obrt ne nese tolike, da bi mogel svojega nastavljenca primerno plačati, je to pač znamenje, da ima tako majhno obrt, da sploh ne potrebuje nikogar. Seveda, če ima še eno drugo moč za sramotno nizko plačo pri sebi. njemu je to povolji, mu vsaj samemu delati ni treba. Kier pa je več nastavljeneev z nizkimi plačami, zmanjšajte število in povišajte plače, če res n« premorete povišanih plačil. Dobro bo na ta način nekoliko regulirati prevelik prirastek naraščaja. Dosti je še dela pri nas. lahko ga bodo dobili drugje oni, ki ne bodo mogli h kuj>čiji
Mariborski gremij je sklenil kolektivno pogodbo z nameščenci. Mariborski trgovci so pokazali, da so naprednejši od drugih. Vprašali smo nekatere tukajšnja naše trgovce, kaj menijo o tem. Kakor so zato, da se pravično uredi razmerje in se da nastavljencem. kar jim gre ter se jih zaščiti pred izkoriščanjem, tako so proti temu, da se določijo navzgor plače avtomatično po letih ne glede na sposobnost. Tu je pa treba kvalifikacije. Kupčija je svoboden poklic, v katerem igrata sposobnost in konkurenca največjo vlogo. In zato ni na mestu, da bi se vsakdo in vsi avtomatično izboljšali svoj položaj, če jim je minimum itak zagotovljen. neglede na sposobnost. To bi bilo nezdravo! Naj pride vsakdo ma-gari avtomatično do gotove višine v plači. naprej pa ne, če ni sposoben in zmožen. Nižje plače se nam zde v mariborski pogodbi prenizke, višje pa za povprečnega nastavljenca brez posebne sposobnosti previsoke. Treba je zaščititi navzdol, navzgor pa naj ostane tekmovanje. ki človeka edino žene, da se izpopolnjuje in ne zapade v brezbrižnost.
Trgovec
L. Janačkova opera «Jeoufa» m
uprizori o Božiču na berlinski državni operi pod dirigentstvom skladatelja
Schillingsa.
V. Doroševič:
Pisateljica
»Gospa Maurina želi govoriti z Vami.*
Vraga! Maurina! Naj za hipec potrpi ... samo za hipec . .
Uredil sem si obleko, si pred zrca-fom popravil ovratnico se iznova počesal in jej šel naproti. Prav za prav: rekel sem jej naproti.
»Oprostite, da nadlegujem ...»
Pred mano je stala postarna žena majhne rasti, revno oblečena. Vse je viselo na njej. njena lica prav tako, kakor njeiia obleka
Smehljal sem se. Ona tudi
»Maurina.*
»Pardon, bržčas mati Ane Nikola-ievne...»
Nasmehnila se je žalostno: »Ne, jaz sem Ana Nikolajevna Maurina, pisateljica povesti, ki ste jih priobčili.*
»Ali — dovolite! Kako je to mogoče? Saj vendar poznam Ano Nikola-jevno...»
»Res? To rjavolasko? Ona ni bila nikoli Ana Nikolajevna... To je bila ie.... prevara. Nikar se ne jezite! Poslušajte ...=>
Bila je v zadregi. Solze so jej stale v očeh.
»Saj dovolite, da sedem?*
»Seveda, o... prosim!... oprostite, da nisem sam ...!»
»Nič ne de .. Dovolite, da vam povem ... In nikar ne bodite hudi!... Tiste Dovesti sem napisala iaz... Že-
lela sem, da bi bile tiskane. Ne toliko zaradi honorarja — ne. Čutila sem v sebi nekai, o čemer sem morala pripovedovati. Marsikaj sem doživela, marsikaj prestala in razmišljala. Pisati sem morala. Napisala sem torej tri po vesti in jih nesla trem uredništvom. Morda so bile dobre, morda tudi ne. Jaz ne vem. Toda... čitali ,ah niso. Ena izmed teh povesti je bila tudi pri Vas. Prišla sem parkrat, a vselej so mi rekli, da ne utegnete. »Čez teden dni pridite zopet!* Končno mi je Vaš tajnik rokopis vrnil. .Nerabno.' Oprostite ... toda rokopisa sploh niste čitali.*
»Milostiva, to ni mogoče.*
»Kesneje je ta povest vendarle izšla pri Vas!* ie nadaljevala mirno, a tuž-no. »Izmislila sem si namreč nekaj... morda je bilo to graje vredno ... morda je bila ta misel grda... Zmann vred je stanovalo mlado dekle, guvernanta brez službe, a izredne lepote — Ona je bila. ki je hodila k Vam kot Ana Nikolajevna Maurina, in ... oprostite! ... je imela talent, ki Vas je tako zanimal. Tudi ona je bila brez sredstev; zato sem ji predlagala: jaz bom pisala, ona pa nosila v uredništva povesti z mojim imenom ... Saj veste, da je v umetnosti avtorjev portre vedno zanimiv. Zlasti pa še tak portre! Ogledovala sem jo: bujni lasje, oči. rast, lica na katerih žare plameni mladosti in življenja ... Vse ima. kar lahko vzbuja zanimanje ... Nikar se ne V» zite! Nič slabega nočem reči, niti o Vas niti o Vaših tovariših. Nobene besede, nič namigavanja. Nikake nespo dobnosti iei niso rekli. Ko Da je pri-
nesla moje povesti v uredništva, so ji odgovorila v treh dneh To je bilo vse.
In sprejeto je bilo vse. Moj Bog, to je čisto naravno. Mlado, lepo dekle pisateljuje! Zelo zanimivo je. kar razmišlja tako lepa glavica! Spočetka povesti pač še niso bile dovršene, a nekaj gg. urednikov je bilo toli prijaznih, da so jih predelali. Pa s koliko ljubeznijo! Čitali so zelo previdno in rekli so le obžalovanie: »Zal mi je, toda nekoliko predolgo, ljubo dete.* — Navadno mi je pripovedovala vse posameznosti svojih posetov. Občudovali so jo: »Kako ste še mlada — odkod imate vsa to?* — Vsaka misel je dražestna. ako skoči iz lepe glave. 2ivljenje me ni naučilo, biti optimistka. In tako mlado, dražestno bitje polno pesimizma! To jej ie dajalo prav poseben mik. Njej in »njenim* povestim! Vselej mi je povedala, kaj so jej rekli. In oprostite! — potem sva se toliko smejali! Bila je zelo vesela, jaz manje... vzlic temu se mi je kar vr-telo od tolike pohvale. Vsako lepo, posrečeno, originalno besedo so opazili! In najina reč je šla dobro. Zaslužili sva na mesec 200 rubljev. Sto sem jih dajala njej in sto sem jih obdržala zase. In vse je bilo dobro. Tu je nenadoma — pretekli teden sprejela angažma v nekem Cafč Chantant!*
»V Cafe Chantant?!*
»Da, v Caf6 Chantant. To jo bolj veseli in ponudili so jej večji zaslužek. Prosila sem jo. naj ne ostavlja literature. Saj sva vendar stali že na pragu slave. Še pol leta — in zaslužila ta Deteta do šeststo ruhliev na me-
sec. Imam že skoro gotov roman. Od nje bi ga vzeli. Prosila sem jo. naj mi ne kvari literarne karijere. Toda šla je: »Tam je veselje!* — Kaj mi je preostalo drngega?! Da bi na ujeno mest.-> vzela drugo? To ni kar tako lahko: danes ta Maurina. jutri druga .. Tedaj sera mislila ... oprostite!... da mi dajejo moji že natisnjeni in prijazni spisi pravico nastopiti z odprtim vizirjem ... z nelepim obrazom ... Ne bodite hudi zaradi tega malega razočaranja!*
»Jaz ... jaz... ne vem ... To vse se sliši tako čudno... Tako neliterar-no postopanje ...»
Zganila se je, da bi jo bil najrajši udaril.
»Ne govorite! Take besede sem že slišala! Iz nekega uredništva bi me bili malone zapodili. Moje spise so vedno hvalili, jim bili naklonjeni In tudi Vi ste jih hvalili! Ne odreeite mi zdaj in čitajte še to malo delo! Pisano je v istem žanru, ki Vam je bil doslej posebno všeč... Njej ste odgovarjali tekom treh dni. -Mi smem priti čez teden dni?*
»Oprostite ... Čemu čez teden dni? Zagotavljam Vas ... motite se ...» »Pa niste hudi name?* »Prodira, pridite čez tri dni. Vašo povest prečitam v treh dneh.*
»Morda bi bilo vendarle bolje, da pridem šele ...»
»Milostiva. ponavljam: ""aeo povest prečitam v treh dneh. Klanjam se ... priporočam se ...»
Tri dni nato mi je izročil tainik sledeče nismo:
»Saj sem Vam takoj rekla, da je bolje, če pridem čez teden dni. Ne jezite se! Pridem torej čez teden dni zopet. Vam najvdanejša Maurina.*
Ta nadležnost! Vrag jo vzemi! Povest bi bil moral vendar čitati — a sem nanjo popolnoma pozabil!
Razni dogodki so prišli nato vmes .. Saj se niti ne spominjam, kaj vse je bilo. Dogodki na daljnem vztoku, slaba letina po notranjih gubernijah — skratka dogodki, na katere ne reagirati je za žurnalista nemogoče. Skratka: imel sem ogromno dela. Vse različne dolžnosti, a nobene svobodne minute, in pri novinab treba vedno delati urno, mrzlično... Povrhu vsega pa se je menda povest še izgubila^ j Najti vsaj je nisem mogel...
Nedavno sem srečal v nekih novih novinah pod naslovom neke povesti ime Maurine.
Zvečer sem srečal urednika teh no-vin.
»Apropos, Maurina piše zdaj v Vaš
list?*
»Ah, mar jo poznate? Kaj ne, srčkan biser?* »Res?*
»Piše ljubko, silno ljubko. Seveda .. res nekoliko žensko. In tndi predolgo. Njene stvari je treba pač nekoliko preminjati, predelovati, toda za tako nadarjeno dete delam to res rad... Vsa redakcija je zaljubljena vanjo. Kadar pride, je kakor da je posijalo solnce. Zapeljivo dekle! Srčkan obrazek! Silno ljubezniva blondinka.* «Ah. ona je blondinka?* »Blondinka. Zakaj vprašujete?* »Le... tako...»
Naše domače zadeve
St. Avg. Reisman:
Mariborsko šolstvo
(Obisk v podofieirski šoli)
Bilo jo Se v dneh onega brezkončnega fleževja, ko sva jo s prijateljem dr. Kovači čem pod dežnikom mahala iz mesta proti kasarnam. Nekaj časa sva se izogibala lužam, kar pa ni dosti pomagalo. Oškropljena do kolen, premočena in blatna sva prišla v artilerijsko podoficirsko šolo na <interview>. Tem prijetneje naju je ogrela toplota pisarne podpukovnika Margetiča, ki nama je potem nad dve ari preprijazno razkladal ustroj in stanje podofieirskih šol.
V	Maribora smo dobili po prevratu feta 1920. dve podofieirski šoli, artilerijsko in inženjersko, v vsej državi pa jih imamo pet. Inženjerska je edino v Maribora. Te šole se mi zdijo zelo primerne za zdravo vzgojo armade. Slovenci in zlasti bližnji mariborski okoliš pa je lahko hvaležen državi, da jih je postavila ravno v Maribor. Stoterim staršem, ki nimajo sredstev za drago dolgotrajno šolanje svojih sinov, je omogočeno, Ia zasigurajo otrokom ceneno in udob->K> eksistenco, tudi z lepim socijalnim stališčem.
V	podoficirske šole sprejemajo dečke v starosti 17 do 20 let s povprečno dvomi razredi srednjih šol, pa tudi inteligentne marljive dečke, ki so absolvirali z dobrim uspehom vsaj štiri razrede osnovne šole. Pridno pa vstopajo tudi absolventi petih razredov srednje šole, ker lahko po vrlo dobro dovršenem prvem tečaju vstopijo v vojno akademijo, .ca. katero se sicer zahteva šest srednješolskih razredov. Letošnjo jesen jih je odšlo n. pr. že 22 iz mariborskih podofieirskih šol na beograjsko akademijo, kjer dobro uspevajo.
Gojenci podofieirskih šol so v zavodu brezplačno in z vsem dobro oskrbljeni, celo po 13 dinarjev prejemajo mesečno • gaže». Hrano imajo seveda dobro in tečno, tako da sedaj po par tednih že precej oblikujejo nove sicer ohlapne laondure. Dečki prihajajo večinoma z i vrednim veseljem do vojaškega poklica in se tako kmalu vživijo tudi v posamezne trdote. Samo letos sta dva čez noč ušla, eden celo kar v srajci in spodnjih hlačah, ker se mu je tožilo po črnogorskih hribih, pa so ga na ljubljanskem kolodvoru vprašali, čemu hodi samo v spodnjih hlačah, ter ga vrnili v Maribor, kjer si je medtem ozdravil domotožje. Kako bi ne! Učitelji, sami oficirji, žive r. njimi od jutra do večera kot v rod-Hr>'. Izpraševal sem tega in onega gojenca, pa sploh ne poznajo tiste znane oficirske odurnosti. Vzgoja je precej špartanska, saj morajo iz dečkov v dveh letih napraviti vzgojitelje naše armade, med sedemnajstimi predmeti pa ni sam militarizem, ampak tudi toliko prave duševne hrane, da ne zamre srčna stran. In tako imajo gojenci tudi svoj močen pevski zbor, vsi so Sokoli in tudi knjige rita jo. Pouk je še težaven, ker manjka potrebnih oficirjev in še bolj knjig. Vendar je učni uspeh vsako leto boljši. Preteklo leto je bilo n. pr. na artilerijski =oIi 31 odlik, 144 vrlo dobrih in 79 dobrih. Med letom jih je 39 vsled ne-tposobnosti odšlo.
Gojenci so seveda iz vseh delov države, Slovenci, Hrvati in Srbi, ki se nekaj tednov separirajo, ker se n. pr. Slovenec bolj težko razume s Šumadijcem, kmalu pa po zatrdilu učiteljev in učencev govore vsi »en jezik*, ter se družijo kot prava enotna rodbina ter prav hivariško slavijo skupaj katoliški božič in potem zopet pravoslavnega, le Tur-oini se baje bolj težko vžive v tuje ver-
ske ceremonije; oni imajo tndi svojo
kuhinjo. Letos je na obeh šolah približno po 300 gojencev, povsod skoraj polovica Slovencev. Prijavilo pa se jih je še par sto. Iz artilerijske šole so poslali odvišne v Kragujevac v šolo; za inženjersko pa se jih je letoe prijavilo okrog 400, ker absolventi te šole lahko dobijo tudi lepe službe ▼ civilnih tehničnih strokah. Absolventi oficirskih šol z vrlo dobrim uspehom lahko napravijo potem tudi oficirski izpit in avan-zirajo celo do podpukovnika.
Inženjerski podofieirski šoli, ki jo vodi podpukovnik Kovačevič, je pridelje-na tudi »Djačka* četa, ki odgovarja bivši avstrijski enoletni prostovoljni šoli. Absolventi te šole izidejo kot rezervni oficirji za tehnične oddelke. V tej četi je že tudi mnogo jugoslovanskih Nemcev, ki pa tudi vsi že z lahkoto sle-
dijo srbohrvatekemu, odnosno slovenskemu pouku. Učitelj na vseh teh šolah so Slovenci in Srbohrvatl na podofieirski šoli pa imajo doslej samo enega gojenca Nemca, ld ja vstopil letošnjo jesen, ne da bi znal le besedico jugoslovanski — in vendar je bil sprejet.
Soli, ki sta nastanjeni ena v bivši artilerijski vojašnici, sta ▼ vseh ozirih moderno urejeni ter ju je slovenskim dečkom, ki nimajo sredsterv za drugi dragi študij, le priporočati. Onim, ki udrihajo čez dozdevno upeljavanje brez-verstva v jugoslovanske žole, bi še sporočil, da gojenci pred jedjo tudi skupno molijo in da jih v nedeljo vodijo tudi k maS, kar ni bilo niti v katoliški Avstriji upeljano. Sploh zahtevajo v šoli od gojencev predvsem z vso strogostjo lepo obnašanje, kar dokazuje precej visoko število odišlecev med letom, pridni gojenci pa so deležni potem vseh mogočih ugodnosti in tudi precejšnje prostosti.
Kulturni pregled
Rossini: Brivec seviljski j
(K bližnji vprizoritvi v ljubljanski operi.) j
Gioachino Rossini je bil kakor Rafael ali Bramante rojen v Urbinu in je ravnotako navduševal ves svet kakor nekdaj njegova slavna rojaka. Ko je Beethoven 1824. moral svojo akademijo, v kateri je dal izvajati svoji Misso in Deveto sinfonijo, ponoviti, je vse zahtevalo, naj doda še eno arijo iz Rossini-jevih oper.
V glasbeni zgodovini velja Rossini prav za prav za reakcionarja. Očitajo mu, da je iz klasicističnih stremljenj, ki jih je pariška opera izvajala še iz Gluckovih tradicij, zavrgel vse drugo, samo da je preplavil svet z lepoto linij v metodiki svojih arij. Z eno besedo: Sredi stremljenj po glasbeni karakteri-zaciji naenkrat sam bel canto. To je Rossini. »Ein stlsser Rossinitaumel hat die Volker ergriffen,* piše Spohr leta 1817. »Kar se tiče lepo tekoče melodične linije, je prvi mojster na svetu. Ne zna pa karakterizirati: Če pri njegovi operi mižiš, ne boš nikoli vedel, ali igrajo komično ali tragično delo, ali poje kralj ali berač.*
Rojen je bil leta 1792. v Pesaru v Urbinu, študiral je v Bologni, svoj prvi višek je dosegel leta 1813. z opero «Tan-kred», iz katere sta ariji »Di tanti pol-piti» in »Mi rivedroi* tvorili potem stalni odmev vseh italijanskih ulic vse do Leoncavalla, ki je ljudi naučil peti »Smej se, pajaco!*
Rossini je napisal nešteto oper. Kakor triumf iz antične zgodovine se zdi njegova turneja leta 1828. v Pariz, London, Dunaj, Berlin — danes sta ostala od vsega tega samo še »Teli* in »Seviljski brivec*, ki se bo te dni po dolgem intervalu uprizoril tudi pri nas. Napisal ga je leta 1815., prvič se je izvajal februarja 1916. v operi »Argentina* v Rimu.
Brivca je uglasbil v obliki opere že Paesiello in je bila tiste čase ta snov zelo v modu Kljub temu je Rossini napisal še enega in obenem je pisal Paesi-ellu pismo, naj mu oprosti. Opero je napisal v — 13 dneh. Pri premieri je bila — izžvižgana, ne v zadnji vrsti zato, ker je imel Rossini kot dirigent — rjav frak. Tudi so Almavivi v prvem aktu počile strune na kitari in ko se je Ba-silio v začetku svoje arije izpodtaknil in padol, je bil fiasko popoln. Ampak po prvi reprlzi je bil Rossini prvi komponist Italije. »Brivec* si je mahoma osvojil vse odre in še danes ni izgubil svoje svežosti. .Je namreč najpopolnejše delo svoje vrste, moderne italijanske
opere bnffa in je nasproten ekstrem Mozartovemu »Figaro*, ki tvori najpopolnejše delo klasične komične opere.
Zdravnik dr. Bartolo hoče svojo varovanko Rosino po sili vzeti za ženo. Toda Rosino ljubi grof Almaviva. Grofov sluga Fiorillo priredi Rosini podoknico, grof sam pa podkupi brivca Figara, naj mu pomaga priti k Rosini. Figaro, brivec in barokar, je zaupnik gospodov in dam v Sevili. Njegov načrt je: grof se naj preobleče v častnika novega polka in naj dobi kvartir pri dr. Bartolu. To bo lahko, ker je grof prijatelj polkovnikov.
Rosina je zaljubljena v »Lindora*. ki je sam grof Almaviva. Pisarita si skrivaj; vendar dr. Bartolo sluti, da mu postaja grof nevaren tekmec. Zato se posvetuje z intrigantskim muzikantom Basilijem. Skleneta, da uničita grofa Almavivo z obrekovanjem. Figaro zve pri Rosini. da dekle ljubi Lindora (grofa) in dobi celo njeno pisemce na Lindorov naslov. Dr. Bartolo opazi, da Rosina uporablja njegov pisemski papir in je še huje ljubosumen. Grof prirobanti ter se dela pijanega, maha z mečem ter se ne dd niti zlepa niti zgrda odpraviti iz hiše. Dr. Bartolo ga da po vojaški straži aretirati, toda grof, preoblečen v častnika, pošepeta vojakom in straža odide. Grof ostane torej v hiši.
Naslednjega dne nastopi grof preoblečen kot muzikant, ki nadomešča obolelega Basilija. Grof poučuje Rosino, hkratu brije Figaro dr. Bartola. Na nesrečo pride tudi Basilio, ki seveda ni bolan, ki pa. takoj zboli, ko ga grof podkupi Rosina in grof kujeta ob klavirju načrt, kako bi skupaj utekla. Dr. Bartolo postane znova ljubosumen in razpodi zaljubljenca. Nato se zdravnik naglo obleče, da bi odhitel k notarju, da sestavita poročno pismo. Nastane pa nevihta, ki jo orkester slika. Tu pride Basilio. Njega pošlje dr. Bartolo po notarja, medtem ko ima sam še druge posle. Ko dr. Bartolo in Basilio odideta, prideta skozi okno grof Almaviva in Figaro, nato skozi vrata notar in Basilio. Napišejo in podpišejo ženitno pogodbo. Dr. Bartolo pride prepozno, a v tolažbo mu prepusti grof Rozinino doto.
Leta 1905.. dne 8. decembra, smo imeli prvič Rossinijevega »Brivca* na slovanskem odru. Peli so: g. Orzelski (Almaviva), g. Rinek (Bartolo), gdč. Rindova (Rosina), g.Betetto (Basilio) in g. Oufed-nik (Figaro). Po 17 letih se torej Rossini jeva najslavnejša opera (po tekstu Beaumarchaisa m Sterbinija) vrača v naše gledališče, ker imamo zopet gosp. Betetta.
Iz življenji
Skalpi
Se danes ie v širnih delih sveta običai, hraniti glavo ubitega sovražnika. Tudi v Ameriki je bila pri številnih plemenih ta navada. Dogaja pa se še dandanes v Južni Ameriki pri indijanskem plemenu Ji-varo (zgovori Hivaro), ki prebiva v gorenjem porečju Amazonke v Ekvadorju. Bojevito je to pleme, razdeljeno v več poddelkov, ki se med seboj Ijuto sovražijo. V medsebojnih bojih poskuša bojevnik na vsak način odbiti sovražniku gla<-vo ter si jo prilastiti, da jo doma na sledeči način ohrani.
Naiprvo skuha odbito glavo v polivki rož, nato izvleče vse kosti skozi vratno odprtino, ali prereže v to svrho kožo zadaj na tilniku ter jo pozneje zopet seKije. Nato napolni notranjščino z žare£imi kamni, komaj se ohlade, jih zamenja vnovič z vročimi. Pri tem početju se skrčijo mehki deli do zaželjene veličine, gl*va ni veja od pesti, a vkljub temu ni izgubila svojih prvotnih potez. Kamni so različne okrogle oblike, ki notranjščino popolnoma izpolnjujejo ter jih zamenjujejo pri krčenju kože vedno z manjšimi, dokler ne dosežejo približno velikosti oranže. Medtem pa gladijo tudi od zunaj kožo z vročim kamnom. Pre) še preluknjajo ustnice na treh simetrično ležečih točkah ter vtikajo skozi te luknjice bombaZeve zanj-ke, katere zvežejo s povprečnimi vlakni. Na teh vise od ust zopet dolge niti, da sličijo padajoči resnici. Tako zadrgnje-nje ustnic prepreči, da bi ostala usta odprta. Enako zašijejo trepaloJce, ali jih prebodejo s trni, včasih tudi ustnice. Sušenje sme trajati le en dan. Končno preluknjajo glavo na temenu ter jo na zanjki obesijo v hiši, ali pri posetbnih prilikah drže v roki. Od časa do čiasa napolnijo mumificirano glavo z žareč?.m peskom in jo izpostavijo vročini ognja, da se dalje ohrani.
Trofeja, imenovana od Jivarcev tsantsa ali tschantscha, tvori najimenitnejše poglavje slavija, ko jo nabadajo na kol ter plešejo okrog nje. Z vsemi mogočimi ceremonijami posvete glavo, ki postane osebni, čarodejni omulet posestnika. Njemu, sorodnikom, kakor zaveznikom zagotavlja obilico bogastva, plodovitost polja, zdravje družine in rodu, zmsg"> nad sovražnikom ter neumrjočnost Tudi za prerokbo služi. Ce pb. se ne obnese in preganja imejitelja nesječa, JI odrežejo lase in zaženo v gozd.
Prejšnje čase so JJvarci vsako leto praznovali »praznik glave*, za katerega s! je morala vsaka družina s sorodstvom vred preskrbeti novo sovražnikovo glavo. V zadnjih letih pa se. zdi, da Je pridobivanje glav družinam vedno bolj otežko-čeno. Zato so Indijanci posegli že po nadomestilu in sicer pripravljajo na isti način glave lenivcev. Več takih eksemplar-jev že hranijo evropski muzeji.
i in sveta
Čudež ali lovska smola1?
Zadnjo nedeljo — bilo je že precej pozno — sem šel na izprehod proti SiškL Naenkrat pridrri avtomobil, v katerem .le bilo več oseb. od katerih je imela ena puško v roki. Zaradi mraka nisem mogel natančno razločevati, kakšna puška je bila. »Turek škili čez mejo*, mi je šinilo skozi glavo in vsilile so se mi misli o mobilizaciji, vojni in drugih takih strašnih rečeh. Spomnil sem se, ko smo se za časa svetovne vojne vozili ponoči po slabih galiških ce6tah v avtomobilu: spredaj pri šoferju vojak z nabito puško, zadaj mi, ki smo prenašali »važna* povelja raznim komandam. Mogoče bo vendarle kaj res, kar govorijo razne ljubljanske klepetulje? Pa sem sklenil uporabiti svojo, že večkrat izkušeno zmožnost pri izsledovanju »tajnih* stvari. Uspeh je ta^le:
Večja znana lovska družba je v nedeljo priredili lov tam nekje okoli šmarne gore. Seveda z uspehom. Ljubljanski lovci imajo vedno »uspeh*, ako ne pozitivnega, vsaj negativnega. Topot je bil uspeh pozitiven. Siškarji so videli ponosno korakati znanega lovca Franca z nahrbtnikom, iz katerega je molel glavo — zajec. Franc je hite! proti domenjenemu zbirališču — neki gostilni v Šiški. Kmalu je bila tam zbrana vsa lovska družba, in pravega lovskega pripovedovanja. ki nikoli ne pretirava, ni hotelo biti ne konca ne kraja. G. Kust, znan po svoji lovski sreči, pa je skrbno pazil, da ne bi kdo od prisotnih gostov dobil volje, prilastiti si kakega od zajcev, ki so ležali poleg lovske družbe na tleh.
Toda zgodil se je čudež! Poslušajte! i Ko se je nelovska družba vsedla v avtomobil, je našla v vozu lovsko puško. In niso se vozili pet minut, ko prileti v avtomobil — mrtev zajec ravno v glavo šoferju, pridnemu Zužemberčanu. Najprej so mislili na atentat No kmalu so se potolažili. Drugi dan pa so izku-šali izslediti lastnika puške in zajca. Ali se jim je to posrečilo, mi ni znano. Posrečilo se pa je to meni. Lastnik puške in zajca je bil eden onih gospodov, ki so še pred kratkim pripovedovali v gostilni o svoji lovski sreči. Sem toliko diskreten, da zamolčim ime dotičnega, ker ga mogoče sicer odvrnem od lova, ki 6e vrši v nedeljo pri Brezovici Kako bodo tam končali, to ve sam Bog. Jaz se bojim za n£hove zajce, ki jit bodo ustrelili.
Ko sem prijatelju Vaclavu pripovedoval o tem čudežu, mi je ostro odvrnil, da ne veruje v čudeže ter se pričel jeziti nad hudobnostjo ljudi Vendar pa je sklenil opustiti svojo namero — postati lovec.	X. Y.
Gospodarska vprašanja
Omejitve glede imenovanja in poslovanja carinskih posredovalcev
Na temelja 2, člena pravilnika o carinskih posredovalcih od 21. julija 1921. imenuje carinske posredovalce finančni minister, ki jim tudi odreja mesto poslovanja. Pravico na to obrt imajo privatne osebe, Id imajo za to predpisane kvalifikacije, pa tudi trgovske firme In druge pravne osebe, ako namestijo v svojih obrtih kvalificirane carinske posredovalce. V zadnjem času so se l>o-gostoma pojavljali slučaji, da 6o posamezni carinski posredovalci, ne zadovo-
ljujoč se z obratom v onem kraju, kjer so dobili dovoljenje, otvarjali v drugih krajih svoje filijalke, kjer so za poslovanje nameščali potrebno kvalificirano osobje in pomočnike. Ker ta način raz širjevanja obratov nasprotuje duhu in namenu določb pravilnika o carinskih posredovalcih, je državni podsekretar za finance z odlokom št. 286 od 1. t m izdal sledeče pojasnilo:
Poslovanje carinskih posredovalcev je vezano na osebo, ki mora stalno bivati v onem kraju, za katerega je dobila dovoljenje za to obrt ker se za to obrt predpostavlja strokovno znanje. Zaradi tega more carinski posredovalec
Gerhardt
Dne 15. novembra t 1. slavi Nemčija njegovo šestdesetletnico.
Pred desetimi leti je smel biti ponosen da laskavi poklon: največji nemški dramatik. Ce se Je zapisalo ime Gerhart liauptmann, je vedel povprečen čitatelj gledaliških repertoarjev, da temu tipično nemškemu imenu pripada enakopravno mesto v plejadi Ibsen, Strlndberg, Zola, Tolstoj ta drugi. Potomec šlezkih tkalcev ni pozabil uspeha svoje socialne drame « Tkalci*, s katero se je bil oddolžil trpljenju prednikov. Medtem pa se je v Nemčiji vnel boj za Hauptmanna in proti Mauptmannu. Kladivo kritikov — in večkrat kritikastrov — Je drobilo Haupman-tiova dela, da mu določi mesto v nemški drami. Tudi občinstva se je lotevala skep-sa. Hanptmann Je izdajal dramo za dramo, presedlal iz naturalizma v neoroman-Hzem, skrbel za popularnost ta za slavo — a avreola je dobivala vedno bolj izpre-menljiv sijaj. Kdor hoče vedeti, kaj danes sodi o nJem del nemške kritike, si naj c sleda poglavje o Hauptmannu v znani Engelovi zgodovini nemškega slovstva (II. del). Največ prijateljev je Hauptmann imel med berlinskimi kritiki. In da takoj omenim: najlepše so bile njegove drame z Elso Lehmanovo v glavni ženski ulogi. Tako Je Gerhart Hanptmann odbijal kritike, ki so motili njegovo popularnost
Sestdesetietnica bo nedvomno osvežila taarsikak Iovorjev venec in še bolj vzravnala Hauptamannovo samozavestno čelo. Danes — In zlasti danes — ni brez pomena, da Je bil Hanptmann zmerom dober patriot: današnji republiki je storil uslugo, ker le bil še ored desetletii lite-
rarni socialist brez strankarske Izkaznice, a kajzerjevc! so komaj kedaj dvomili, da ie bil Nemec comme 11 faut
Gerliart Hauptmann ie sin premogar-ske, zakajene Slezije, čije črne globine izpreminja nemška podjetnost v zlato. Rojen je bil 15. novembra 1862. kot sin bogatega kopališkega krčmarja in vnuk bivšega tkalca ln »feldvebelja* izza Napoleonskih vojn. Študiral je slikarstvo v Vratislavi, pozneje pa naravoslovje pri Haecklu v Jeni. Potem se je naselil v Berlinu in sklepal literarna poznanstva: mudil se le na jugu, v Italiji in na Grškem. "' Rimu je imel svoj slikarski atelje. Bil Je slab slikar in za spoznanje boljši naravoslovec. Čitanje Byrona ta nemških pesnikov ga je navdušilo za nemško pesništvo. V »Promethldenlosu* (1885) je skušal posnemati Childe Harolda. Pesnitev je bila tako medla, da jo je čez nekoliko časa sam obsodil in umaknil iz javnosti Ostal je tudi v bodoče slab pesnik, a boljši pripovednik. Njegova literarna nadarjenost se je Izživela na odru. Tu je dosegel svoj vzpon, višek ta upad.
Doba, ko Je nastopil s prvo dramo (1. 1889), je doba pozitivizma. Darvvinova teorija o razvoju, ki so jo nemški uče-njaški kabineti in laboratoriji raztegnili do skrajnih koncev njene možnosti, Je bila v polni zavesti zmagoslavja. Hauptmann, ki se je v svojih jensklh urah ukvarjal s Haecklovo ontogenijo in filo-genilo, ni bil na razpotju, ko ie krenil v literaturo. Naturalizem ie bil v polnem skladu z njegovim duševnim razpoloženjem. Ibsen, Strlndberg, Tolstoj, Zola so bili vzori, h katerim Je razpel Ikarjeve peroti. Ibsenovi uspehi so ga navdali " opojnostjo. Spisal je dramo, socialno dramo, katere mnogo obetajoči naslov »Pred solnčnim vzhodom* ie iznašel Hauotman-
I nov literarni svetovalec Arno Holz. Drama šlezkega miljeja, socialistična in naturalistična. Vpliv vzorov je oftvi-den. V naslednji drami »Das Friedens-iest» je podal novo sliko šlezkega miljeja. Obdelal je problem pijanosti, degene-racije, podedovanostl Pred očmi je imel Oswalda iz Ibsenovih »Strahov*. Kmalu na to je sledila drama, ki mu je prinesla največ uspeha. To so znani »Die Weber». Socialni moment je dobil v tej drami odločen povdarek, ki so ga razumeli najširši sloji »Tkalci* je drama delavskega trpljenja. V nji stopajo na oder mase. Množica igra ulogo glavnih junakov ta njenim trdim korakom odgovarja kompozicija drame. V »Tkalcih* ie naturalistični Hauptmann zapel v daljave človečnosti, ki so mu odgovorile s sladkim klicem hrepenenja.
Ni trajalo dolgo, pa si Je te odmeve »z onstran* razlagal v novem smislu. Od socialnega sočutja je krenil k individua-lizmu in od naturalizma je šel v romantiko. L. 1893. so vprizorili sanjsko igro »Hanneies Himmelfahrt*. Uspeh tega komada je skoraj prekosil uspeh njegove najmočnejše naturalistično obdelane drame »Tkalci*. Podal je bogastvo otroške duše ta dokazal, da so sanje večkrat lepše kakor resničnost. Srednjeveška drama Florian Geyer» ni učinkovala s tisto silo, ki si Jo je predstavljaj avtor. Kritika io ie sprejela dokaj hladno. Nov va! uspeha je dvignil Hauptmannovo ime, ko je leta 1896. izšla drama »Die versunkene Glocke*, spletena iz pravliic, odgovarjajočih razpoloženju fin de sčcle. Tu se je zgostilo vse, kar le ležalo v njem pesni-| škega. Sociolog in prlrodoslovec se i* ' umakni! d?!eč v ozadje, da se je mogla razmahniti umetnost in poezija. »Potof>-lieni zvon* le doseeel velik uspeh v kn£i-
gi in na odru, zakaj v knjigi opaja krasen jezik, na odru pa uspava valovanje simboličnih stjlk. Hauptmannovi nasprotniki so tudi ob tej drami zavreščali o plitvosti njegovega dramskega izražanja ta o tea-traličnih manirah.
Kmalu na to se je zopet vrnil v realni svet L- 1898. je bila vprizorjena drama »Fuhrmfcnn Henschel* Na to se ie lotii komedij^ ta ustvaril vrsto humonstičnih poskusov. Tekom enega desetleja Je spisal dra,me, ki jih ne prešteješ na vse prste. Izmed teh se dvigaio nad druge »Rose Bernd* (1903), sicer precej krvav ta burim komad, potem »Elga* (1905) ta »Und Pipa tanzt*. V tragikornediji »Rat-ten* (1911) se oglaJajo socialni motivi izza dobe »Tkalcev*.
Med navedenimi dramami leži dobršen sloj takih, ki niso omenjene, ker niso toliko karakteristične za Hauptmanna kot drataatika. GcrMrd Hauptmann Je zelo p!e*Javit dramatik, ki tudi šc danes ne mi-rufc. Koliko so igrah" njegove drame, naj pave le en primer: V Lessingovem gledališču v r-sriinc 'e bilo v desetih letih vpri-zorjenih 14 Hauptn-.a.movih del, ki so lih dali v 1169 včetih, povprečno tedaj 117 piedstav na leto.
2e površno v" vtcdk> zarisane *x.teze v tem kratkem članku kažejo karakteristiko Hauptmasnor. dramatske individualnosti: Predvsem močni vplivi (Ibsen'), torej nesamostojnost Na to pomanjkanje enotnega in harmoničnega svetovnega nazora, odtod pa tir" njegovi dramatični »skoki*: iz naturalizma - romantiko in Iz romantike v realizem. Njegova umetniška osebnost Je tedal zgrajena neenotno, zato mu Je večkrat zmanjkalo učinkovitosti, ki Je dana celo skromnejšim talentom nego je Hauptmann. Tudi v posameznih dramah se večkrat razloml ubra-
I nost ta pretrga kompozicijska Unija, tako ' da celo povprečen gledalec aH čitatelj opaža vrzeli Nekatere stvari so primernejše za čitanje, druge pa pridobe svoj učinek šele na odru. Dober igralec je lahko najboljši zaveznik dramatika Hauptmanna.
Hauptmannov roman »Der Narr in Christo Emanue! Ouint* (1910) nI vzbudil posebne pozornosti Hauptmanna se je dotaknil verskega problema, a podal mu ie le slabotno ogrodie, duše pa mu ni mogel vdihniti. Emanuel Ouint ie tip verskega zamaknjenca, ki konča versko blazen na potu v zasneženi St. Gotthard. Nekatere strani tega romana so po mnenju večine kritikov dostojne Hauptmannovega imena-druge pa pobijajo in zanikujejo, da bi bi Hauptmann dober pripovednik. Svojega stališča h Kristu pa G. Hauptmann ni zavzel, kakor ga sploh ni mogel fiksirati v najtežjih problemih življenja ta človeka.
B. Borko.
Marijonetno
gledališče
Kdo se ne spominja nekdanjega »Gošperčka* pod Tivolijem?! Leta in leta nam je uganjal svoje burke in razveseljeval staro in mlado. Kako s<. je vse gnetlo pred njegovo kolibico in se prerivalo, dokler ni prišel komedijant s krožnikom pobirat drobiž. Danes. ko imamo v Ljubljani že pravo umetniško marijonetno gledališče, spada to že med stare predvojne spomine. Slovenci imamo tudi v Mariboru že Gašperčkov oder, iz Ljubljane se jf zanesla ta umetnost tudi v Zagreb kjer je marijonetno gledališče že take razvito, da vprizaria celo ouara. Te
izvrševati svojo obrt samo v enem kraju in to v onem, ki mu ga je odredil finančni minister.
Zbog tega morajo vsi oni carinski posredovalci, ki so dosedaj izrvrševali svojo obrt v raznih krajih kraljevine, nadalje do konca t. L generalni direkciji carin poslati izjavo, pri kateri carinarnici hočejo zadržati svojo obrt, in jim bo po preteku tega roka dovoljeno izvrševanje obrti samo pri eni carinarnici, ki jim jo bo določila generalna direkcija earin.
Trgovske firme ali pravne osebe (družbe, kompanije, zadruge, železu:šks uprave, agencije itd.) morejo carinsko-posredovalno obrt izvrševati pri eni ali pri več carinarnicah samo v zmislu člena 35. carinskega zakona, t. j. pod pogojem, da se poleg naziva firme stavi tudi lastnoročni podpis priznanega car rinskega posredovalca. Za vsako carinarnico mora biti poseben carinski posredovalec. Obrt mora biti sodno protokoli rana-
Vse označene trgovske firme itd. morajo do konca t, L urediti svoje obrate
tar. št, 2-25. taks. tarife. Te prijave se ' Leskovac, Kruševac. Cačak, Aleksandro vlagajo pri carinarnici s posebno vlogo, ] vac, Užice, Valjevo. Vranje.^ Kumiiiovo. ki mora biti kolkcrrana s kolkom iz tar št, 1. taks. tarife
ilkovana s kolkom iz tar. i Skoplje, Veles, Stip. Prilep Bitoli, Ohrid, j ife. Če carinski posredo-' Prizren, Uroševac, Priština in Mteoricai
.	____ -J__' T."____—T-V'-; -i nT li^i M fin Trre .Ir fcliii . '
valci ne store tega pravočasno, odgo-1 Kosovska. v'ti "i uradi odo vršni tluz-varjajo tudi za naprej za poslovanje ■ bo do otvoritve cent'a'm postne h'ai>il-—	niče v Beogradu za račun čekovnega
odišlih pomočnikov.
Obenem je državni podsekretar za fi- i zavoda v Zagrebu.
vsat cas
^jp® Rajnikih cenah
nance izdal carinarnicam ponovno stro-
Proti devizni špekulaciji v Jtaliji.
go navodilo, da ne smejo dovoljevati j Iz Rima poročajo: Novi zakladni mim-poslovanja vsem onim carinskim posre- \ ?ter je naslovil na važnejše denarna za-dovalcem, ki predhodno ne dokažejo, da j vode okrožnico, v kateri zavzema sta-so vplačali davek za ostala in za teko- j lišče proti skakanju italijanskega menič
Vam prenovi in strokovno shrani
- .	ES. VAJD A
BF8K0 ZilHS « 1 izvoz divjačine in peratnine
| CaScovec, A^edjlmurje y„g<»i«ij.>
če polletje.
HMELJ
Češkoslovaški hmeljski 10 novembra.
, nega tečaja. V okrožnici se povdsrja, i da se bodo podvzele najstrožje mere, ! da se ne bodo odtrgovale uvoznikom I <! devize za nujne nakupe blaga. Kreditni i '	I c <•> nnirivlia:^	so devizp za i
ob malenkostni pristojbini tvrdka
i hmeljski trg. Zatec,i7avod.	pe ivlja;;0, naj M devize za.
10 novemora. Kupčija s^lvm _ živahna ,	Q0 EWvl^jo Teč na j Cene so znatno narastle. Zadnje dni se i ' je tržil hmelj po 650 do 750 Kč za 50 kg. j
Brzojavi: Vajča ČaJioveo.
Teicfou št-t 69.	94,1
Celo 800 Kč so že dosegle posamezne partije. Tudi cene lanskega hmelja so [ se zboljšale na 380 do 420 Kč za 50 kg. (V naši valuti pride cena hmelja na približno 110 do 120 in 1S0 kron za kilogram.1 — Po podatkih ža-
— ----- - ------- - -o- ---- teškega hmeljarskega društva znaša le-j
po gornji zahtevi sicer se jim bo po pr« tošnji pridelek hmelja v zateškem okrož
i — l------,nl-n ...flnrtTTfljlnlA .Bniictn - nA nAn	__.1.___A,
Za skoro tri biljone bankovcev v
i obtoku v Avstriji. Po izkazu Avstro-
; ogrske banke z dne 31. oktobra se je ! - ■ poveča! v Av«tri;i obtok bankovcev od , letošnjega	"na 2„;970„916,606.641 |
kron.
Sssps^etslis C. Iv.
. popravljenem dohre n stanju razpošilja. : dokler trs.ia zaloga. Istotam b» knpujejo1
, .	: stekleni biion; J. AasruštiE, Ljubljana.
Obtok papirnatega denarja v Ma- ,	Jerneja costa št. 231. 8Md
teku tega roka prepovedalo carinsko posredovanje.
Občine, cerkve, samostani in druge pravne osebe, omenjene v členu 35. carinskega zakona ne morejo pooblaščiti za carinjenje svojega blaga svojih nrad-nikov ali pa drugih oseb, razen carinskih posredovalcev.
V istem odloku so dana podrobna pojasnila glede pomočnikov carinskih posredovalcev. Po členu 5. pravilnika o carinskih posredovalcih smejo carinski posredovalci v svoji obrti nameščati svoje pomočnike, če so jih predhodno prijavili pri dotični carinarnici. V zmislu novih pojasnil morajo carinski posredovalci svoje pomočnike prijavljati carinarnici samo s pismeno vlogo. Vlogi, ki se mora kolkovati s kolkom iz tar. št. 1. in 225. taksene tarife, se morajo priložiti: potrdilo o dobrem vedenju prijavljene osebe, potrdilo o našem državljanstvu. da je plačan ves zaostali davek in davek za tekoče polletje ter potrdilo, da je od strani carinskega posredovalca bila prijavljena pri društvu carinskih posredovalcev. Ako je bil prijavljeni pomočnik poprej v državni službi ali pa v službi kakega carinskega posredovalca, se mora priložiti še potrdilo zadnjega poslodavca, da je dotičnik bil v svoji zadnji službi pošten in nekaznovan.
Na temelju te vloge in potrdil mora carinarnica nadalje v roku 3 dni odločiti. Če dotična oseba odgovarja vsem zahtevam, se ji izda dovoljenje, ki mora biti opremljeno s kolkom iz tar. številke 225. taksne tarife. V dovoljenju mora carinarnica označiti krstno in rodbinsko ime pomočnika« rojstni kraj, starost, za katerega carinskega posredovalca mu je dano dovoljenje in kake pomočniške posle sme za svojega carinskega posredovalca izvrševati pri carinarnici.
Ta dovoljenja morajo imeti pomočniki vedno pri sebi in jih morajo brez odloga na zahtevo carinskim uradnikom pokazati Ako pomočnik carinskega posredovalca s svojim poslovanjem in obnašanjem v prostorih carinarnice zadržuje ali moti poslovanje, mu mora carinarnica s pismeno odločitvijo (reše-njem) prepovedati poslovanje v prosto-storih carinarnice in obenem o tem obvestiti njegovega poslodavca. Proti tej odločitvi je mogoča pritožba na višjo oblast v roku 10 dni potom one carinarnice, ki je izdala dotično odločiterv. Pritožbo sme vložiti samo carinski posredovalec.
Carinski posredovalci morajo prijaviti carinarnici tudi slučaje, čs kdo od njihovih pomočnikov izstopi iz njihove službe. Za prijavo veljajo določbe iz
ju 80.000 starih centov (po 50 kg)
' Nemški hmeljski trg. Niirnberg, 8. no- | ^	^^ £ 70 milijardkron. \ §g§ |
vembra. Cene zaradi padca marke silno	držwe je Eara,tel za 1.3 milijarde |
naraS&Mo in še orodueentt ne oddajajo ,	.. ,, * .,.. ; SOCGIS.*«
džarsld. Po izkazu madžarskega notnega ! zavoda se je povečal obtok bankovcev
v Madžarski od 28. do SI. oktobra za

i
. .	.	,, • ■ 1 uOig aii?ne je naia.^1
radi blaga. Cene 60.000 do mark za 50 kg po kakovosti.
i spodnja krlSa, predpasniki,
tržna poročila
Na svinjski sejem v Maribor dne 10. t, m. so prignali 188 prašičev. Cene: mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, 400 do 650 kron: 7 do 9 tednov stari 1000 do 1100 kron; 3 do 4 mesece stari 1200 do 1800 kron; 5 do 7 mesecev stari 2000 do 2800 kron; 8 do 10 mesecev stari S5O0 do 4800 kron; 1 leto stari 5000 do 5800 kron. Cene so od zadnjega sejma niso znatno spremenile.
DOBAVE Dobava mesa. V intendanturi komande savske divizijske oblasti v Zagrebu, Gajeva ulica 30 a, se vrši 17. t, m. ob 10. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave mesa za razne gamizije. Predmetni oglas je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
Zabrana devizna špekulacija v Franciji. Iz Pariza poročajo: Te dni je generalni ravnatelj finančnega ministrstva j Parmentier referiral odboru za omejitev 1 devizne špekulacije o zakonskem pro- j jektu narodnega poslanca Duboisa, ki uvaja popolno zabrano trgovanja z de- { vizami in spekulativne svrhe.

strojne mizarstvo 38iS
šmm nnd Hranjeni
se priporoča za vsa v to stroka spadajoča dela in stavbe. — izdeiuie tudi umstne mlinske izdelke.
sse S3S as ss: s sa sb ss s^ Gradbeno nodjetie B
i
pri U
I«
43/ IV
apirograph
LSS
„ Ljubljana
LSu&Siana, Masmi trs IS.

9 F
(tc m
I
| Ljubljana. Bohoričeva u!.20.
p ge priporoča sa vaa v to g stroko spadajoča dola.
^ 5J?3553SSEK3EaC?IBS!3.Waa«aS»6
Telefon 37S.
mestni tesarski mojster
Telefon it. 379.
IDusraiajsfea cesta
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: modeme J.esaae »tavba, «ftrtžJa h\še, vile. tovarne, cerkve in zvo-tk^.; »trop:, raaaa tla stopnice, lede-cioe, paviljoni, verande, laseco ograjo ita.
Gradba Sesenih mostov, lesov in mlinov.
Tovarna furnirja.
DROBNE VESTI
= Povišanje tnonopolske takse na vžigalice. Uprava državnih monopolov, ode
ienje prodaje v Beogradu, objavlja z naredbo "z dne 21. oktobra 1922, Pr. br. 85.228, da je Upravni odbor Samostalne tnonopolske uprave na svojem 89. sestanku z dne 21. oktobra 1922 M. br. 14.891, z odobrenjem gospoda finančnega ministra z dne 28. oktobra 1922, Pov. br. 1015, izdal odlok, da se poviša monopolna taksa na vžigalice, in sicer za eno škatlico parafinskih vžigalic: 100—120 drvic od 0.35 na 0.45 Din, 100 do 110 0.32 na 0.41 Din. 70 do 80 drvic od 0.22 na 0.26 Din, 50 do 60 drvic od 0.20 na 0.24 Din, žvoplenih 120 do 130 drvic od 0.32 do 042 Din, švedskih 60 do 60 drvic od 0.30 na 0.42, švedskih malih od 50 do j 55 drvic na 0.28 do 0.40 Din. Poleg toga J so se z istim odlokom in cdobrenjem go- j spoda finančnega ministra odredile sle- 1 deče maksimalne cene za vžigalice iz domačih tovarn, in sicer za eno škatljico parafinskih vžigalic 100 do 120 drvic 0.75 Din, 100 do 110 drvic 0.75 Din, 70 do 80 drvic 0.50 Din, 50 do 60 drvic 0.50 Din, 120 do 130 drvic 0.75 Din, Švedskih normalnih 60 do 65 drvic 0.75, švedskih malih 50 do 55 drvic 0.75 Din.
==Poštno-čekovni promet v Srbiji. Zagrebški poštno-ečkovni urad poroča, da se je dne 10. novembra uvedla poštno-čekovna služba v področju beograjske in skopljanske direkcije pri sledečih pošt nih uradih: Beograd-borza, Polanka, Niš,
(Pragedruck- Siegelmarken)
dobro trumirane. v vseh barvah in najfinejši izvršitvi izdeluje najhitreje
Tvornica pečatnih zr.amk, štapilij in pečatov	3838
ii.Miton. Čeme
graveur v LJubljani. Dvomi trg št. I.	Katalogi frankoi
vagonske množine kupi
3847
g3>©?8€fsik,	BaSmaMncva isiica 1.
(Vollgater)
Žage ter stroje za obdelavo lesa vseh vrst najnovejše 90/1 konstrukcije dobavlja takoi po najugodnejših cenah iz
jugoslovanskega skladišča
SULWERKE
Leipzig-Kleinzschocher Diskaustrasse 6S. Zastopstvo
WELKERWERKE Wisn, X!ll, Breit8i)ss>srstf2iis Kr. 56.
z garant, samo svinjskega mesa izdeiuje in raz-polšja v vsaki množini stara renomirana tvrdka
Bita, Ljubljana, Slomškova al. 13
poleg mestne elektrarne.
dve skupaj ležeči parceil, porabi kot v izmeri 13,000 oi2 tik za železniškem predorom ob Martinovi cesti, Povpraša se na Sv. Petra cesti ste/. 85, ^
dni so vp.-izorili v Teatru M anione ta* v Zagrebu Mozartovo opero cBastien
i Bastier.ne*. v kateri so sodelovali
člani Nar. kazališta gg. Sestric, Knittl in Križaj.
Kdo bi si mislil, da so te male neme marijonete, te male postavke gleda-
liških robotov tako stare kakor človeški rod! Kdo bi si mislil, da so te figurice bile ljulia spremljevalka in zabava kulturnih narodov vseh časov in da so vživale luibezen in zanimanje premnogih velikih mož! Charles Dickens je za časa svojega bivanja
v Genovi in Rimu z navdušenjem prisostvoval marijc-netnim prodstavam in se izrazil v pismih napram svojitn prijateljem, da so marijonetne igre, ki jih je videl v Italiji (tam stoje še dandanes na isti umetniški višini) nekaj najbolj srčkanega, kar je sploh kdaj doživel. Lesage, najduhovitejši Francoz svojega časa, se ni sramoval ponuditi svojega talenta v službo Muze, ki jo je navdušeno občudoval sam Voltaire in zgodilo se je. da ie slavni avtor «Gil Blasa» napisal na stotine igre za pariško marijonetno gledališče. Čh. Magnin imenuje v svoji knjigi marijonete" tparodie de la vie humaine* in genijalni skladatelj Gounod je bil inspiriran od njih in je zložil karakteristično žalostno koračnico marijonet. Tn sam Goethe «e je navdušil za svojega «Fausta». katerega je v prvotni obliki gledal kot otrok in dijak v Frank furtu v marijonetnem gledališču. Zato ni čudno, da se je ta marijonetna romantika ohranila prav do današnje inodernosti, ki vse staro prevrača, to da pračloveškega prevreči ne more.
Saj pa je v tem svetu marijonet toliko skritega, kar opazi lahko samo
izobraženec: vsa ironija življenja, vse nerešljive uganke našega bitja nam predočuje bolj zapojsadljivo kot umetnost na visokem koturnu in ravno ta oderček s svojimi nemimi, pa vendar tako zgovornimi akterčki je menda poklican za to. da nam prav jasno naslika vso neumnost naših iluzij. Zato pravi Weber: »Smešnost v veliki resnosti človeškega vrvenja in njegove prav nič važne važnosti nam r.ihče r>e osvetljuje tako kot t.i leseni človečki na žici.* V teh besedah je precej jasno označena moralna vrednost in pomen marijonetnega glodališča.
O starosti in izvoru marijonet je težko kaj reči, vendar pa te gotovo, da je njihova zibelka Indija, dežela sanj in žive fantazije. Od tu so se razširile po vsej Aziji: Kini. Japanu, Perziji in Turkestanu. In t njuni laiedno tudi indijsko silhuet.no gledišče. Da so jih poznali tudi stari Grki, nam pričata Ksenofon in Aristotel, ki pravita, da jih narod zelo ljubi. V Atenah se je nek marijonetni igralec tako priljubil, da so mu dali archonti na razpolago od ča.sa do časa pravo gledališče, kar so umetniški puristi zelo obsojali. Ga-lienus in Mark Aurel nam pripovedujeta o rimskih marijonetah. ki so bile, kakor je videti na izkopninah. zelo okusno izdelane. V HoTacu je celo verz, kjer ošteva pesnik nekega moža. da se da za nos voditi kot marijonete (mobile lignum). O srednjeveških marijonetah imamo prve sledove v 12. stoletju. Ohranjena nam je slika, ki predstavlja viteški boj. Najbrže_ v tej dobi niti dialoga niso upoštevali temveč so predstavljali samo sirove bojne igre brez vsake poetične fantazije. Niim sorodni so cerkveni avtomati iz
fantastičnega srednjega veka. To so n. pr. zelo občudovani križ opatije Boslev na Angleškem, na katerem je obračal Kristus glavo in oči. mehanične rnadone na Francoskem in Španskem, čudovite scene iz pasijona na cerkvenih urah. glave pošasti, ki požirajo otroke, kakršne Ftvari so nosili po navadi pri procesijah in drugih špektaklib.
Marijoneta je prava, živa slika človeka: mešanica ubrane, pestre romantike, v kateri se vrsti veliko in resnično za trivijalnim. pomembno in poetično za grotesko in bizarnostjo; vse skupaj pa je na nitki, ki jo premika nevidna roka. Človeštvo se je naslikalo v marijoneti morda bolj resnično kot v resni visoki umetnosti. Pa če se te figurice tudi lesene, vendar je čutiti v njih ono stresanje s pc-rotmi, ono hrepenenje po resnici in lepoti. , ki valovi v vseh človeških dušah. Če; smo Slovenci začeli resno gojiti m.iri-joneto, smo s tem izpolnili esio izmed mnogih vTzeli v naši kulturi. Upa; mo. da no bo več c'olgo, ko bodo tudi, naši pesniki pcsvptili kako de^ naši j Gašperčkovi laliji. Predstavljajte sij slovensko originalne marijonetno igro! Polno narodne poeu:c, naših pristnih Šal. naših vraž in '■•*\crate naše fantazije. Predstavljajte si, kako bi naša deca uživala našo slovensko izvirno iTo! Saj je morda m6d to otroško publiko marijonetnega gledališča marsi-kak velik talent, ki pri lutkah prvikrat uživa poezijo, ki se mu pri teh figuricah šele razvijajo r.proti fantazije v svet lepote. Ce pomislimo na to. potem bomo smatrali marijonetno gledališče za ravno tako. če še ne bolj evet hram kakor gledališče za odrasle.
[Jani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
ireles&iski, šenijanški in trboveljski premog
rseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovniIsotr za domaoo uporabo kakor tudi za ind astri slsa pod etja in razpečava
Iaeeii®sl0^raški m angleški koks sa livarna in domačo uporabo3 kovaški premog, črni premog in jajčne hrikete.
Naslov:	16
Proinsini Z3V31 zn arsniB^ d. d. s ^aMjani, MiMosta 5.15/1}
-----------------------
-NalstarcjSa špedieitšska turcSka v Sioveniji
Lšufe5i3«a ipedcijska pisarna	Jssenice
Podjetje b pre.ataaje blag. južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiretoi oromet ii Avstrije ia » Avstrijo. Zawrinjcnjo. Podjetje za prevažanje pohištva Skladišče * posebnimi »prtimi kaiiuiaini a pohištvo. ^ Brzojavi: Ean.lnger.	Interur^an telefon »0.
šah
HUMOR V ŠAHU.
Gospod Meier, izvrsten (?) teoretik, igra šahovsko partijo z g. Mtillerjem.
Veliki teoretik in poznavalec vseh mogočih šahovskih učnih knjig, g. Meier, pogodi z belimi figurami z zmagoslavnimi Dogledi na kibice sledeče poteze:
1.	e2 — e4
2.	Sgl — f3
3.	Lfl — c4
4.	b2 — b4.
O. Miiller pa napravi kot vodja črncev te-le poteze:
e 7 — e5 Lf8 — c5 D d 8 — h 4 (11) D h 4 — f 2 (!!!) .
1.
2.
3.
4.
(Krohot kibicev...)
G. Meierja je ta hitri in presenetljivi konec silnd popariL Prijemši se za glavo, vzklika: »Ni mogoče, ni mogoče!» Ko se je pa nazadnje vendarle prepričal, da je njegov poraz gotova in bridka resnica, zatarna ves iz sebe: »Tu vidite zopet, kako površna so vsa teoretična raziskovanja. Samo zaradi teh nesrečnih knjig sem moral najlepši Evansov gambit izgubiti že takoj v otvoritvi, e s •
Nič manj skoro ni poparil voditelja belih figur izid naslednje kratke žalo-ali šalo-igre:
Črni, močan amater, da svojemu šahovskemu sobratcu kmeta in dve potezi naprej.
Beli: N. N. — Črni: X. Y.
(brez kmeta na fT)
e2 — e 4
1. 2.
3.
4.
5.
6. 7.
S b 1 - c S d 2 — d 4 d 4 — e5: e 5 — d 6 e4 — e5 Lcl — f 4
d 7 — d 6 e7 — e5 S b 8 — c 6 Lf8 - dR S c 6 — e 5: D d 8 — e 7
»A tako?! No potem pa hočem jaz Vašo gospo kraljico nekaj vprašati* — nravi beli in potegne
8. S c S — d 5
»Prosim, prosim!» — odvrne črni in potegne
8. ...	S e 5 - f 3 .
■rOholi — vzklikne, kakor od strele iiadat, beli. »To potezo mi morate dati nazaj. Saj je vendar čisto iasno, da sem moral najprej vzeti konja.t.
Oba igralca vzameta sedaj 8. potezo tiazaj in beli igra nato:
8. Lf4 — e5: na kar odgovori črni z
8.	...	Ld6 — e5:
»Tako je prav — vidite! In sedaj šele
si bom dovolil tisto vprašanje na gospo damo* — pravi beli in potegne:
9.	S c 3 — d 5
»Prosim, prosim* — odvrne črni in potegne:
9. ...	Le 5 — c3 .
Tableau!
NEKAJ ZA PRIJATELJE KONČNIC.
Nastopno silno poučno študijo po-snemljemo iz lista »Deutsche« Wochen-schach 1921». Kdo jo je izumil, je listu in nam žal neznano.
Beli: K h 2, Sc8; kmet b5.
Črni: Ka8; kmet c 7.
Črke a—h od leve na desno, številke f- 8 od spodaj navzgor.
Beli ima potezo in dobi igro. Rešitev priobčimo prihodnjič.
POSLANO*
»Vojni invalid* z dne 31. oktobra t. L je v svoji 15. štev. prinesel članek »Po-verjeništvu v Mariboru v album*. Sedanji preustrojeni odbor je ugotovil, da so navedbe članka neutemeljene in neresnične ter smatra takega ignoranta, ki škoduje interesu organizacije, za naj-podlejšega demagoga. Prispevke za tiskovni sklad se je pobiralo za članske zapisnike, ki jih dobe pododbori mariborskega okrožja, ker brez teh je pravilna evidenca nemogoča. Vsa članarina, ki jo prispevajo člani pododborov, je vknjižena v članske sezname in knjižice, torej tudi ona od Sv. Lenarta, in blagajniki pododborov dobe za vsaki znesek, ki ga odračunajo podpisanemu poverjeništvu, pobotnice, kar izkazuje popoln red. Gospodje pri centrali v Ljubljani pišejo nadalje v zgoraj omenjenem članku, da dajejo podpisanemu poverjeništvu tiskovine zastonj. Da je to velika laž, se lahko prepriča vsak član, ako pogleda v račun, ki nam ga je poslala centrala iz Ljubljane z dne 6. oktobra t. L, potom katerega zahtevajo od mariborskega poverjeništva za poslane tiskovine znesek 1720 K, entisočsedem-stodvajset kron, ter nič ne vprašajo, odkod jih naj poverjeništvo preskrbi. Jasno je, da se more potemtakem skrbeti za blagajniško imetje, katero je sedanji preustrojeni odbor spravil na tako višino in red, kot še noben odbor do sedaj. Blagajna je popolnoma v redu in je vsak čas na razpolago državni oblasti in članom na vpogled. Zaradi mariborske republike pa povemo gospodom pri centrali, da se ignoranti in demagogi zastonj veselijo vodstva naše organizacije v Mariboru, kajti skrbeli bomo, da bo vodstvo vedno v rokah takih tovarišev, ki bodo imeli pri državnih oblastih ugled, ter da ne bodo imeli sirovega in brezznačajnega postopanja. Da smo po pravilih podrejeni centrali, dobro vemo, ker smo to tudi v poročilu centralnemu odboru izjavili, a kljub temu so ti gospodje tako galantni, da nam niti ne poročajo, ako so sprejeli zne«ek 964 kron. ki smo jim ga poslali dne 21. oktobra t. L za »Vojnega invalida*, za ignoriranje in demaeoštvo v »Vojnem invalidu* pa mi odsihdob ne bomo več agitirali, o tem naj bo centrala prepričana. Nadalje zapoveduje gospoda pri centrali jezik za zobe — zelo galantno! — saj jih imamo! pač pa smo mnenja, da jih gospoda pri centrali nima več dosti, ker si jih s takšno pisavo sami bijejo iz ust, in bodo potemtakem počasi postali čisto škrbasti kot staro kljuse. Gospoda pri centrali, torej bolj premišljeno in složno!
Organizacija vojnih invalidov, poverjeništvo Maribor.
* Za vsebino te izjave je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor predpisuje zakon.
CREVA
3871
za kranjske, krvavo in jetrne klobase in drugo, najboljše kakovosti in po najnižjih cenah ima vedno na zalogi
Josip Bergman
Ljubljana, Poljanska cesta 85
sta bila brsz obte
od tribun vsak ponedeljek na sokolskem zletišču. Prva dražba v ponedeljek dne 13. novembra ob 9. uri zjutraj. 3856
Zahtevajte JEDICINAL KONJAK"
z znamko „ALKO-modri križec
fn
!! najfinejše krem likerje !!
99



Podpisana upravna svefa Slovenske eskomptne banke in Trgovske banke, d. d. v Ljubi ani, naznanjata, da sta se združila oba zavoda vsled soglasnih sklepov izrednega občnega zbora z dne 20. maja 1922. ter bosia odslej vodila posle pod tvrdko	3870
Novi zavod razpolaga z deln. glavnico
od 60,000.000 kron
in precejšnjimi rezervami. Ustreči bo mogel zahtevam svoje c. klijentele najku:antneje. Prosimo, da ohranite do sedaj naklonjeno zaupanje tudi novemu zavodu, in beležimo Upravni svet	Upravni svet
Stenske eskomptne bsnk Trgoysfee banke, d. d. v Ljubljani.
suhskripdiš delnic.
Ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu je pripravljalnemu konzorciju za ustanovitev zavarovalne d. d. v Mariboru z odlokom z dne 10. oktobra 1922, VI št. 4435, dovolilo, da prične s pripravljalnimi deli za ustanovitev zavarovalne d. d. s sedežem v Mariboru. To novo podjetje se bode nazivalo
zavarovalnica «1. d. -v Mariboru.

3787
99
jugoslovanska
I. Izvleček iz statuta: § 12. Trajanje te družbe časovno ni omejeno.
§ 2 Namen družbe je prevzemanje direktnih ter indirektnih zavarovanj proti ognju m direktnih ter indirektnih življenskih zavarovanj v območju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
§ 3. Delniška glavnica se določa na 2,500.000 Din in sestoji iz 10.000 komadov na ime se gl-^ečih delnic po 250 Din nominalne vrednosti.	... v
§ 4 Prevzemna cena vsake delnice znaša 300 Din in mora vsak delničar takoj ob sub-skripciji Vplačati a) 50°/„ nominalne vrednosti delnic in b) diferenco med nominalno ter prevzemno ceno, ki znaša 50 Din pri vsaki delnici. Z ažijskim prebitkom se krijejo v prvi vrsti izdatki združeni z osnovanjem družbe, ostanek pa se dodeli splošnemu rezervnemu fondu
85 Za ostalih 50% nom. vred. delnic pa podpiše in izroči vsak delničar menice v prid družbe.
§ 15. Prvi upravni svet, ki obstoji iz petih članov in dveh namestnikov, volijo koncesijo-narji in znaša poslovna doba prvega upravnega sveta pet let
§ 18. Po preteku poslovne dobe prvega upravnega sveta izvoli glavna skupscma delničarjev novi upravni svet, sestoječ iz 5 članov in dveh namestnikov, tudi za dobo 5 let
§ 27. Ko so emitirane delnice že podpisane, skličejo koncesijonarji ustanovno skupsemo potom objave v treh v Ljubljani, Zagrebu ter Beogradu izhajajočih uradnih listih.
§ 28. Ustanovna skupščina je sklepčna, ako je najmanj toliko delničarjev navzočih, da predstavljajo njihove delnice vsaj tri desetinke delniške glavnice.
§ 30. Ustanovni skupščini je pridržano: a) sklepanje o ustanovitvi družbe ter o statutu; o statutu seveda le v okviru oblastno odobrene oblike; b) volitev nadzorstvenega sveta; c) konstatacija, da je statutarično predpisani del delniške glavnice v gotovini že plačan. Ustanovna skupščina sklepa o ustanovitvi družbe in o statutu s tako večino glasov, ki predstavljajo najmanj četrtino vseh podpisateljev delnic ter vseh delnic, ki se emitirajo.
V vseh drugih slučajih sklepa ustanovna skupščina z absolutno veČino glasov.
§ 4. Dodelitev delnic izvrši prvi upravni svet kar najhitrejej za nedodeljene delnice se vplačani denar vrne najpozneje tekom 14 dni po ustanovni skupščini.
II	Podpisovanje delnic začne 5. novembra 1922. in se konča 11. decembra 1922.
III	Javni subskripciji izročene delnice se bodo podpisovale pri: Kreditnem društvu mestne hranilnice v Mariboru; Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah; Jadranski banki in njenih podružnicah; Trgovski banki (prej Slovenski eskomptm banki) v LjuDljani in njenih podružnicah ter Posojilnici v Mariboru.
V MARIBORU, dne 3. novembra 1922. Pripravljalni konzorcij snujoče se zavarovalne d. d. „Z0RA" v Mariboru. Aleksandrova cesta štev. 12, pisarna dr. Karela Slokarja, odvetnika v Mariboru.

nai
za ob-
PTKuibine
JL ti
i»
delovanje lesa JL tiansmisije zvonovi
aimatuie f e tovarne jn livarne, d\ d., sesal] ke O	Ljubljana
Domača vesti
*	Dr. Laginja v Beogradu. Včeraj je prispel v Beograd bivši hrvatski ban dr. Matko Laginja. da ?e informira o zunanjem položaju, ki je nastal po fa-Mstovskem prevratu. Popoldne je bi! dr. Laginja sprejet od zunanjega ministra dr. Ninčiča.
*	Zahvala generala Dokiča. Pokrajinski namestnik Ivan Hribar je prejel od generala Dokiča. ki se je te dni odpeljal na novo službeno mesto v Beogradu, nastopno brzojavko^ »Vam in bratom Slovencem se prisrčno zahvaljujem za slovo. Moje službovanje v Ljubljani mi bo ostalo v spominu kot najlepša doba moje vojaške službe. Živeli bratje Slovenci! — General D o k i 6.»
*	Za nižje poštno osobje. Poštnemu nižjemu osobju poduradnikom in uradnim slugam so se zvišale osebne draginjske doklade, in sicer pod uradnikom od 17 na 25 in slugam od 14 na 21 Din dnevno z veljavo s 1. oktobra, Diferenca se je deloma že izplačala, oziroma se bo to zgodilo v prihodnjih dneh. Poštni nameščenci smo gosp. ministru dr. Žerjavu in gosp. poslancu prof. Reisnerju zelo hvaležni, da sta se zavzela za nas trpine.
*	Prvi ženski sodnik v Jugoslaviji. Na zagrebški univerzi je lani promo-virala gospodična Mara Winter za doktorico prava. Mlada doktorica je potem prosila za avskultantsko mesto pri zagrebškem sodišču. Dolgo, dolgo ni bilo nobene rešitve. Mnenja o namestitvi ženskega sodnika so bila različna in prošnja mlade doktorice je končno romala v Beograd na odobre-nie ministra pravde. Iz Beograda je prispel te dni načelni odlok, da ne more biti pomislekov proti pripustu ženskih oseb v sodno prakso, ako imajo za to potrebno kvalifikacijo. S tem je rešeno vprašanje namestitve gospodične Wintrove v sodni službi. Omenjena dama bo torej prva doktorica v Jugoslaviji, ki bo izvrševala sodno prakso.
*	Shod demokratskih poštarjev ln «SJovenski Narod*. Kakor vse druge sestanke, tako smo tudi shod dne 8. t. m. k Mraku sklicali demokratski poštarji sami. saj smo si zato ustanovili svoj klub. Prišli so stari in mladi, ali vsi zvesti demokratski ideji in vsi trdno odločeni, da za uskoki ne pojdejo nikoli, pa naj bodo njih imena še tako slavna. Bilo nas je res 30 -f 40, kakor je poročal »Narod*, razlika je samo ta, da so bili med vsemi 70 navzočimi samo 4, ki niso bili naši, in ne 40, kakor se je sanjalo »Narodu*; 2 sta bila SLS. 1 NSS in r»a opazovalec, ki ni bil poštar. Poznali smo vse štiri, ker smo pa demokrat-,je. ker govorimo samo resnico, ki jo lahko vsakdo sliši, in ker so vsem našim izvajanjem vsi štirje ves čas pritrjevali, smo jih pustili do konca. Gospod dr. Puc, ki se je odzval našemu povabilu, je imel lep govor, v katerem je zares omenil tudi banke in kritiziral ono. kar je pri bankah nepošteno, in s čimer se demokratje ne strinjamo. Posebno pa je ostro obsodil sovražnike boja proti draginji, ki se skrivajo ravno za nekaterimi bankami, ki sedaj pridno podpirajo kampanjo proti slovenskim demokratom. Zlagano je, da bi bil kdorkoli napadel visoko nad vsemi »Zajedničarji* stoječo osebo dr. Ivana Tavčarja. Enodušno smo pa obsodili to. da gotovi ljudje temu narodnemu prvaku iz lastnih interesov ne privoščijo niti zadnjih mirnih ur. O potvarjanju podpisov se ni govorilo. Mi le bolj govorimo o programih strank in pa o tem, kdo je doslej za javne nameščence že kaj storil. In ko vidimo tudi od nasprotne strani priznano dobro voljo, prizadevanje in trezno politiko naših treh poslancev v Beogradu, in ko vse to primerjamo z delom neresne, zlohotne opozicije, ki ji je tudi »Slovenski Narod* vsak dan bližje, raste število pristašev našega kluba in nas je doslej v njem organiziranih že 170. Vemo, da to »Slov. Narod* boli, in prav zato smo na sh-Mu prosili opazovalca, naj to sporoči svoji gospodi. »Živela Jugoslovenska za-jednica* je, kakor smo informirani, za kričal »točni* poročevalec »Slovenskega Naroda*, ko je vstopil v uredništvo. Na našem krasnem shodu jo pa veljala vsaka beseda samo Jugoslovanski demokratski stranki. — Demokratski poštarju
" Izpremembe v državni službi. Polkovnik v rez. Etbin Ravnihar je imenovan za poveljnika in upravitelja državne žrebčarne na Selu v 7. činovnem razredu državnih uradnikov. — Državni živinozdravnik Vojteh Brabalek je premeščen iz Kozjega k okrajnemu glavarstvu v Celju ter dodeljen v službovanje pri veterinarskem referatu.
*	Uradniška stavbena zadruga. V petek se je ustanovila v Mariboru gradbena zadruga državnih nameščencev »Svoj dom*. Občnega zbora, ki se je vršil v dvorani okrajnega glavarstva, se je udeležil tudi župan Grčar z več obč. svetovalci in za gradbeno akcijo ravnatelj Križnič. Zadružni delež znaša 1000 Din. Predsednik odbora je fin. svetnik dr. Valjavec.
*	Ostavka na notarsko službo. Minister pravde jo sprejel ostavko notarja Josipa Smodeja, Zaradi tega je višje deželno sodišče razrešilo imenovanega notarja notarske služb« z dnem 15. novembra $928.
*	Razpisane službe. Za drugo polletje tekočega šolskega leta. je razpisano realno ravnateljsko mesto na državni realni gimnaziji v Ptuju. Prošnje je vložiti do dne 15. novembra. — V stalno namestitev jo razpisana učiteljska služba na deški osnovni šoli IV. v Mariboru s terminom do 4. decembra 1922.
*	Iz «Uradnega listaš. »Uradni list* pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v včerajšnji številki zakon, s katerim se začasno izdajajo nekatere gozdno-poli-cijske in vodco-policijske odredbe za področje pokrajinske uprave za Slovenijo ter pojasnila k členom 2. in 5. pravilnika o carinskih posrednikih.
*	Poučno predavanje v Trbovljah. Kul turni odsek krajevno organizacije Jugoslovanske demokratske stranke v Trbovljah priredi poučno predavanja, ki se vrši danes v nedeljo ob dveh popoldne v ljudski šoli v Trbovljah. Predaval bo g. dr. Janko Drnovšek, sodnik v Sevnici, o temeljnih principih narodnega gospodarstva. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi odbor.
*	Plemenita oporoka v korist vojnim invalidom. Beograjski industrijalec in bivši rezervni kapetan Nikola Mesarovič ki je te dni umrl, je zapustil oporoko, v kateri je naklonil srbskim vojnim invalidom nad milijon Din, ostalo premoženje pa svoji rodbini. Res plemenita oporoka bogataša, ki je bil deloma tudi sam invalid.
*	Načrti za prosvetno reformo. Pred kratkim so bili v ministrstvu prosvete dovršeni osnutki zakona o osnovnih, srednjih in visokih šolah. Glavni prosvet ni svet izdeluje sedaj načrt zakona o učiteljiščih in meščanskih šolah, ki bo v kratkem izgotovljen. Tako bomo imeli načrte za celotno prosvetno reformo, ki se predlože parlamentu v končno rešitev
*	Čemu toliko razburjenja? K naši vesti, da sta bila gosp. dr. Triller in gosp. dr. Ravnihar prvotno proti imenovanju gosp. Ivana Hribarja za pokrajinskega namestnika, konštatiramo ponovno, da je bilo njihovo razburjenje, ko sta začula o tej kandidaturi, tako silno, da je dr. Triller kar skočil s stola ter gestikuliral, dr. Ravnihar, ki je sejo vodil, pa je dr. Trillerju prav energično pritrjeval. Oni. ki drugače trdi. laže. Ne moremo nič za to, da je bilo tako, le razumemo ne, čemu razburjenje radi tega incidenta.. Vsi vemo in vsa javnost zna, da je bila stvar po imenovanju gospoda namestnika hitro uglajena. Čajanke, avdijen-ce, večerje, dineji, predlogi za odlikovanje so pač izvrstna sredstva . . . Kar gospod P. piše v včerajšnjem »Slovenskem Narodu*, je večinoma plod fantazije. Plod fantazije je tudi, če dr. Ravnihar trdi, da mu je bilo kdajkoli mesto namestnika ponudeno.
*	Ponovno konštatiramo, da je bil gosp. Jelačin samo od načelstva po-oblašen, da pobira prispevke za volilni fond JDS. Načelstvu, ki je edino kompetentno dati v tem slučaju ab; solutorij, pa gosp. Jelačin do danes ni predložil obračuna niti o prejetem denarju, niti o njega uporabi. Vse drugo so izgovori.
*	Iz zanesljivega vira se nam poroča. da prevzame Jenkotovo pekarno na Gosposvetski cesti z Novim letom gosp. Viljem Bizjak, družabnik tvrdke V. Bizjak in drug v RogašH Slatini. Vsak obiskovalec tega zdravilišči v6, kak sloves uživa ta tvrdka zbog njft-nega finega peciva, zato nas iskreno veseli, da bomo imeli v Ljubljani pekarno, ki bo il i* iovaU ,es prvovrstno pecivo in s tem za i os ti', i obči jij-robi.
*	Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi na poučnih sestankih po deželi sledeča predavanja v drugi polovici novembra in sicer: 1.) v nedeljo dne 19. novembra v Višnji gori (pom. okr. ekonoma Jereb o živinoreji). 2.) v pondeljek dne 20. novembra v Cerknici (pom. okr. ekonoma Matjašič, o sadjereji in o pripravi lege in zemlje za sajenje sadnih dreves), 3.) v nedeljo dne 26. novembra v Hotederšici (pom. okr. ekonoma Matjašič, o živinoreji in o napravi gnojišč in uporabi umetnih gnojil) in v Smihelu pri Novem mestu (okr. ekonom Kafol o ravnanju z moštom, o gnojenju travnikov in pridelovanju krme.).
*	Občinsko gerentstvo v Libeličah. Za občinskega gerenta v Libeličah, ki so povodom razmejitve z Avstrijo nedavno bile združene z Jugoslavijo, je imenovan Janez Standeker. bivši župan in posestnik, za prisednika gerentskega sosveta pa posestniki Ivan Veržun. Ignacij Uran-šek, Ivan Stana, Boštjan Vernekar, Janez Srebotnik, Peter Ring in Janez Šleb-nik — vsi v Libeličah ter župnik Josip Rozman v črneča!
*	Celjski aprovizacijskl odbor j9 imel v četrtek dne 9. novembra svojo drugo sejo, v kateri se je vršila debata o cenah pri mesu. Sklenilo «e je znižati govedino od 56 na 54 K L vrste, teletino pa od 64 na 62 K. Prihodnji teden se vrši na-dalje v mestni klavnici poskusno klanje. Zadruga mesarjev je povabila člane aprovizacijskega odbora, da se udeležijo nakupa živine v Laškem. V mesnici se bodo potem sami prepričali, kako je napetost med nakupno in prodajno ceno in tudi ugotoviti. Ii odgovarjajo sedanje cene dopustnemu čistemu dobičku. V Celju je še mnogo mesarjev-šušmarjev, ki nakupujejo živino od prekupovalcev, kar seveda tudi podraži meso. Teb mesarska zadruga ne bi smela ščititi.
*	Čudna praksa pri cestnih odborih. Preieli smo: RazDasla se ie škodljiva nv
cada. da prevzemajo cestni načelniki, oziroma cestni odborniki gramoz, oziroma vožnjo gramoza na lasten račun, namesto da bi dali vse to na zmaajševal-no dražbo, ter da istega zaračunavajo po ceni, ki seveda konvenira njim, ne pa davkoplačalcem. Na ta način je nemogoča prava kontrola. Prosimo deželno oblast, da napravi r tem oziru red in odredi, da bodo cestni odbori vpoštevali v tem obziru cestni zakon, ki je še danes v veljavi in po katerem ne sme noben član cestnega okrajnega odbora prevzemati v svojem okraju na svoj račun dobave za cestne namene. Davkoplačalci se poživljajo, naj pazijo na to in se v takih slučajih ob razglasu okrajnocest-nih doklad pritožijo na višja mesta,
*	Restavracija Union v Ljubljani je danes povodom koncerta dr. Širole odprta do polnoči.
*	Martinovo. Došel jc, došel sveti Martin — patron vinskih goric ter prijazen zaščitnik vesoljnega slovenskega bratstva in nežne ljubljanske perjadi. Spreobrnil je letošnjega kislega pagana, krstil mošt in »žegnal* tudi vse one, ki so sinoči proslavili njegovo godovanje z izdatnejšo merico. Sobota in volilno razpoloženje sta prispevala, kar je njunega. Nemalo je k Martinovi proslavi pripomoglo tudi razveseljivo dejstvo, da je tekom včerajšnjega dne okreval klerikalni zmaj, zbral boleče raztresene ude ter se proti večeru povrnil v svojo duplo Tam se je ob krstu letošnjega mošta bolehno nakremžil in svojim junošem postregel s svežo zakuško zdravilnih klobas. G. Z.
*	Slovenska Bistrica- Gospod dr. Boštjan Schaubach odvetnik v Slov. Bistrici se je poroči: z gospodično Faniko Novak, učiteljico istotam. — G. Matko Saj-ko, knjigovodja okrajne hranilnice pa z gospodično Frančiško Homar iz Postojne. Obilo sreče. — Tukajšnji aproviza-cijski odbor mestne občine že prav pridno deluje. Te dni se je vršila nenadna revizija pri trgovcih in mesarjih zaradi označenja cen, kakor to predpisuje zakon v pobijanju draginje. — Namesto umrlega vladnega komisarja Petra Novaka še do danes ni imenovan novi gerent tukajšnjega okiajnega zastopa. Vse ceste so tako zanemarjene in v tako slabem stanju, da ni dneva brez pritožb. Apeliramo ponovno na pokrajinsko upra vo, da se imenovanje novega gerenta v najkrajšem času izvrši in istočasno imenuje novi sosvet, ki bo energično šel na delo. To je iskrena želja prebivalstva slovenjebistriškega okraja.
*	Mariborska bolnica. K notici, ki je izšla v »Jutru* z dne 9. novembra 1922 daje vodstvo splošne bolnice v Mariboru sledečo uradno izjavo: Koncem preteklega in začetkom tega tedna je revidirala komisija Zdr. odseka pod vodstvom san. šefa dr. Katičiča poslovanje mariborske bolnic« od prevzetja bolnic« v drž. upravo pa do 81. julija 1922. Pri tem so se ugotovili nekateri nedostatki, ki so izvirali iz pomanjkanja zadostnih navodil za zdravnike in za upravo glede uporabe budžetnih dvanajstin. V kolikor so se mogli ti nedostatki do sedaj že odstraniti, je to posledica od 1. avgusta 1922 naprej izdanih navodil.
*	Za pobijanje trahoma. Kakor razglaša zdravstveni odsek, se z novim letom otvori v čakovču šola, v kateri se bodo izobraževale sestre za pobijanje trahoma (egiptovske očesne bolezni). V to šolo se sprejmejo osebe, ki še niso prekoračile 24. leta in ki so dovršile najmanj štiri razrede srednje šole. Iz Slovenije se sprejmeta dve osebi. Šola bo trajala leto dni. Učenke bodo prebivale v internatu, kjer bodo imele popolno oskrbo, jim povrnejo tudi potni troški. Po dovršenih študijah bodo te sestre nas ta vi je-Razen tega dobe 200 Din mesečno m se ne v ustanovah za pobijanje trahoma z letno plačo 2000 Din in draginjskimi do-kladami. Prošnje je do 30. novembra 1922 vložiti pri zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani.
*	Pritožba upravi narodnih gledališč. Pišejo nam: Pri dnevni blagajni narodnih gledališč je uvedena zelo čudna in graje vredna praksa. V petek 6em ča<-kal od pol 10. ure naprej, da dotitn vstopnico za soboto zvečer. Pred menoj je bilo kakih 10 oseb. Ko sem prišel na vrsto, sem zahteval sedež, ki j« po ceni primeren mojim plačilnim zmožn istim Blagajničarka odvrne, da vs*opr.ic teh vrst ni več na razpolago. OldatM so vse telefonskim potom. Tako se mi je zgouilo že parkrat. Ljudje si reijrvirajo enostavno po telefonu vstopnice, ti pa lahko čakaš vso uro in oe dobi? ničesar. Pred vsem velja to za balkonske io galerijske sedeže. Nevolja med občinstvom je bila velika. Tudi blagajai-čarko večni telefon pri poslu zelo oviia. Uprava naj to prakso vsaj za zadnje vrste parterja, za balkon in galerijo do gotove ure prepove. Kdor hoče biti ko-moden, naj kupi dražje prostore! Dr. I. o.
*	Železniška nesreča v Slavoniji. Kakor poročajo iz Osijeka, se je predvčerajšnjem na progi pri Novi Bukovic: prigodila železniška nesreča, ki le po naključju ni zahtevala človeških žrtev. Ko je tovorni vlak vozil preko mosta pri Novi Bukovici, zlomile so se traver-ze mostu in sedem zadnjih vagonov je padlo v globino. V vagonih se je nahajal pesek za nasipanje, vsled česar škoda pač ni velika. Kmalu nato je prispel na kraj nesreče osebni vlak iz '/&■ greba. Vlak je moral pred porušenim mostom ustaviti, potniki pa čakati na odprti progi do dveh ponoči, ko je prispel vlak iz Osijeka. Vagoni se nahajajo še v globini pod mostom. Promet se vrši s prestopanjem iz vlaka r vlak.
•	Opororilo Izseljencem. Ministrstvo za socialno politiko je odredilo, da je našim izseljencem dovoljeno, prestopati državno mejo tudi preko železniške postaje na Jesenicah.
•	Smrtna nesreča. V Spodnji Idriji je prišel lOletni posestnikov sin Ignacij Mlinar pod težak voz, ki je Mlinarju zlomil hrbtenico. Mladenič je ostal na mestu mrtev. Mlinar je bil baje pijan in je na vozu zaspal. Na nekem ovinku je padel z voza in prišel pod kolesa.
•	Velika nesreča na Donavi. Pred nekaj dnevi se je zgodila v Bački Palanki velika nesreča, ki je zahtevala tri žrtve. Mlinarja Peter Kerl in Žarko Adamovk' sta peljala s čolnom preko Donave 22 centov pšenice. V čolnu se je nahajal tudi občinski redar Jovanovič z ženo in nekim sorodnikom. Ko je bil čoln sredi Donave, je nenadoma nastal silen vihar. Čoln se je kmalu napolnil z vodo in se končno prevrnil. Mlinarja sta se le z veliko težavo rešila s plavanjem, dočim so ostali trije postali žrtev valov.
•	Gozdar ustrelil llletnega dečka. 11-letni Mijo Volček, sin čevljarskega mojstra v Podsusedu, se je nahajal predvčerajšnjem z nekim tovarišem v gozdu Goljak, ki je last grofice Jelačič. Gozdar Josip Kučič, ki je bil mnenja, da dečka kradeta les, je začel strel,jati. Zadel je Volčka v hrbet tako nevarno, da je deček kmalu nato izdihnil. Njegov tovariš pa je tekel domu ter obvestil čevljarja o grozni nesreči. Orožniški narednik je še isti večer aretiral gozdarja ter ga izročil sodišču v Zagrebu.
•	Pustolovčeva smola. Nedavno tega je bivši finančni pripravnik Ivan Trbi-žan zaradi številnih dolgov, ki jih je napravil lahkomiselno po raznih lokalih, pobegnil čez mejo in živel potem nekaj časa na Notranjskem in Goriškem kot pravi pustolovec. V petek se je pojavil v Planini pri Vipavi, kjer jo ukradel posestniku Antonu Novaku 2200 Ur in krenil nato v Ljubljano. Tu se .je elegantno oblekel in se pripravljal na poset k svo-
ji ljubici na Pragersko. Imel pa je smolo. Ko je namreč hotel stopiti v vlak, ga je zgrabila roka pravice in napravila konec njegovemu pustolovskemu živ« ljenju.
51 Fantovski pohod v tujo vas. Prete-
; Ido soboto zvečer se je zbralo več do-j mačih fantov pri gostilničarju Matiji j Zuksu v Satahovcih v Prekmurju, kjer je kuhal žganie. Ko so se pozno v noč vračali proti domu, jih je nenadoma napadlo kakih 15 fantov iz sosedne vasi. Krog, ki ?o bili vsi oboroženi s koli. Vnela se je takoj huda bitka, v kateri je bilo več ranjenih. Janoš Kumin je dobil v temi tako močan udaroc s kolom po glavi, da so ga morali spraviti v bolnico v Murski Soboti. Pa tudi Zuk-sa je nekdo, ko je prišel gledat na prag, udaril po glavi s kolom, vendar k sreči poškodba ni težka. Imena bojaželjnib fantov bo ugotovilo orožništvo.
•	Oplenjen železniški vagon. Dne 1. novembra je doslej neznan zlikovec na postaji Borovo vlomil v železniški vagon ter odnesel ovoj suknenega blaga v vrednosti 4885 Din. Ovoj je bil naslovljen na spedicijsko tvrdko R. Ranzin-ger v Ljubljani, odposlal pa ga je trgovec Branko Gjorgjevič v Vukovaru. Pri tej priliki je zmanjkalo tudi -bale sukrenerra blag'?, v vrednosti 26.000 Din ki je bila naslovljena na ljubljansko tvrdko Rosmann & Tsc.hurn. Uvedena je preiskava.
*	Zlikovec. V bližini postaje Dobova je priletel te dni v osebni vlak, ki je vozil od Brežic proti Zagrebu, debel kamen skozi okno v kupe drugega razreda. V kupe.iu se jo nahajala gospa Mara Oset in več mariborskih trgovcev. Po srečnem naključju ni kamen nikogar zadel. Orožništvo je uvedlo zasledovanje neznanega zlikovea.
Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani
ttan.lo d. 80 Boodl Oln. 3*—, t»«cn> ••d«l|n|H> t Bondl • Oln, - Trgovin »S1"'. doBUovi«!«, •» prMiltahM *• BO »«•« 6 Dln„ nakit «.d.l|r,|lh S ».»•<* 2 OI». -	•• "•»'•I- <L»hk® ,udl *
— cnamkah.) N. rpr.i.m* u odg«».r|. la. ■>• (• rpr.S.n;. prlloi.fi. in«r»k» ■» odgovor ——
za stavbišre z že pri prav! je- j nim načrtom in stavbenim j m&terijaiom. Lastnik Martin ; Kozole, Rajhenburg štev. Bi.
Strojnik 3852
z daljšo prakso, zanesljiv, se rabi takoj za novo parno žago. Oferte z navedbo razmer je poslati na Kulovec Co., Straža, Dolenjsko. Stanovanje s kuhinjo na žagi.
Strojepisno delo
se 6prejnie na dom. Noslor po.e upravništvo «Jntra*.
3» 33
Kupim les,
smrekova in jelkina okrog-lina, popolnoma zdrava in suha debla od 1"50 metrov dolžine nazgor, v sredini prerez od 15 cm navzgor, po možnosti obeljena. Ponudbe pod »smrekova nkrogiina* na upravo »Jutra*. 3880
Avto.
3876
16 HP., Laurin & Klement, lep, malo rabljen. se pro ia. Vidi se v garaži Jug, Mari bor, Tržaška cesta 16.
Bfehka spalna oprava,
dobro, solidno izdelana, hrastovo pieskana, se ceno proda. Pogleda se pri trnki Brata Rožič, Vegova ulica, Ljub ljana. 3834
Posestvo 3874
na Blanei, poleg kolodvora, je takoj naprodaj. Obstoji iz dveh travnikov, telo primerno
,,UNIVERZ &.L" kono. prometna pisarna sa nakup ln prodajo
zemljišč Maribor, Aleksandrova
cesta 28 proda: več vii ia hiš v Mariboru , s prostim stanovanjem; vilo pri parka, z velikim stavben,m prostorom; dve kavarni, tri hotele, več gostiln v Mariboru in okolici; velika gozdna posestva. velepo-sestva ter kmečka posestva na Spod. Štajerskem; grad na Hrvaškem; dva gradiča s [iosestvom na Spod. Štajerskem; več lepih njiv in travnikov tik Maribora, pripravno za stavbene prostore; več industrijskih objektov itd. po ugodnih ce.;ab. Kdor želi kaj kupiu ali prodati, naj se obrne na	3877
„U2HVEBZ&L" kono. prometno pisarno za nakup ln prodajo
zemljišč Maribor, Aleksandrova oesta 28.
Sprejme se dijak
na hrano in stanovanje t električno razsvetljavo. Naslov pove uprava »Jutrav.
.1885
Enonadstropna hiša
v Škofji Loki, z vrtom, pripravna za vsako obrt, se proda. Več pove Kramar, Puštal32, Škofja Loka. 3S57
Lepa stavbsna parcela
pod Tivolij^m v Ljabijani, se radi preselitve zelo ugodno proda. Več pri lastniku iv. Frelihn. Vrbovčeva 9/1. 3859
Državni uradnik,
IX. i. r., 38 let star, vdove« z dvema dobro vzgojenima otrokoma, želi v svrho ženitve zna-.ja z zdravo dobrosrčno gospodično ali vdovo (najraje učiteljico), približno enake starosti, ki ima resnično ljubezen do otrok. Dopise pod «Le dobra mati* na upra o »Jutra*. 3873
Jezike:
slovenščino, srbohrvaščino, nemščino in franco-čino želi noučevati akademik. Razlaganje gnmatiko in konver-zacija. Sprjeme tudi instrukcije za prevrnete srednjih šol. Ponudbo pod »Uspeh* na upravo »Jutra*. 2872
Cenjenemu občinstvu
se naznanja, da se bodo odslej naprej prodajali šolski zvezki v korist podpornemu društva slepih tndi v tratiki A. Pleško. Sv. Petra cesta 8. Prijatelji slepih kupnjte jih.
Išoe se družabnik
za mešano trgovino v prometnem trgu na Gorenjskem. | Lepi, opreraijeni trgovski pro-| stori na razpolago. Ponudbe I pod »l^p^ bodočnost* sprejema upr va »Jutra*. 386C
VOliers de I' Isle Adam:
Tajnost šafotova
Usmrčenja, ki so jih izvršili nedavno, me spominja nenavadnega dogodka, ki ga naj povem.
Bilo je 5. junija 1864. okoli sedmih. Dr. Edmond Desire Couty de la Pom-merais j6 sedel v prisilnem jopiču v celici, ki je določena za obsojence na smrt. Molče in srepega pogleda je buljil predse ter slonel v stolu. Svetloba na mizi goreče sveče je padala r.a njegov bledi, mrzli obraz. Dva ko raka pred njim je stal paznik, naslonjen na steno, ter ga je neprestano opazoval. Jetnik ni kazal niti nobene bojazni niti nobene nade.
Bil je 34 let star, rjavih las, srednje rasti in izredno vitek; lasje na sencih so mu v poslednji dobi začeli si-veti. Njegove oči so imelo nervozen izraz in so jih veke napol zakrivale: njegovo čelo je bilo čelo mislečevo. Njegov glas je imel suhoten, pri ta j-n zvok. Njegove roke so bile dolge in nervozne. Obraz mu je izražal samozavest Njegove mcnire pa so bile nekake priučene elegance.
Gospod de la Pommerais je bil obtožen, da je iz lakomnosti in v polni razsodnosti zastrupil svojo prijateljico — gospo de Pauvv — s premočnimi dozami digitalisa. Na porotni obravnavi se gospodu Laohandu to pot ni posrečilo, da bi bil uničil tro.ini vtisk obtožnice, zaslišavanj in predloga državnega pravdnika. Porotniki so obtoženca proglasili za krivega, in po § 301 in 302 Code Napoleon je bil obsojen na obglavljenje.
Tistega večera, o. junija 1864, obsojenec še ni vedel, da je njegova prošnja za obnovitev obravnave in prošnja njegovih sorodnikov za avdi-jenco pri cesarju, ki bi ga bili prosili milosti, že odbita. Njegov zagovornik je imel več sreče: dospel je do cesarja, ki pa ga je poslušal le raztreseno. Celo častiti abbe Crozes, ki je pred vsakim obglavljenjem hitel v Tuillerije, da bi za obsojenca izprosil milost, se je bil vrnil brez odgovora.
Mar bi se ne reklo, da je smrtna kazen odpravljena, ako bi je ne iz-
vedli v takih okoliščinah? Treba je bilo postaviti ostrašujoč vzgled.
Ker po mnenju sodnega dvora o obnovitvi obravnave ni moglo biti niti govora in je bilo vsak hip pričakovati potrditve obsodbe, so gospoda Hendreicha obvestili o tem, da mu obsojenca 9. dne v mesecu zjutraj ob petih izroče v roke.
Hipoma se je začni hrup. Naprav-Ijala so ga puškina kopita, postavljena po stražah na kameniti tlak hodnika. koder je bila pot k celici. Ključ je zarožljal v zarjaveli ključavnici; duri so se odprle, bajoneti so se posvetili v mraku, ravnatelj kaznilnice Roquctte. gospod Beauquesne, se je pojavil na pragu. Spremljal ga je po-setnik.
Gospod de la Pommerais je dvignil glavo in takoj spoznal slavnega kirurga Armanda Velpeaua.
Ravnatelj je pomignil pazniku, naj odide. Nemo se je poklonil nato tudi ravnatelj in odšel. Tovariša zdravnika sta ostala sama in si ostro gledala v oči.
Molče je La Pommerais ponudil kirurgu svoj lastni stol ter se je vsedel na prično. s katere speči navadno naglo skačejo iz spanja. Ker je bilo precej temno, je stof.il veliki kirurg prav tesno k ...' bolniku, da bi ga lahko bolje opazoval in z njim šepetal.
Velf>eau je imel v tistem času že 60 let. Stal je r.a višku svoje slave, je bil naslednik Larreyjev v institutu ter prvi in najodličnejši profesor pariške kirurgične klinike. Njegova dela so se odlikovala s prepričevalno jasnostjo in živo razlago ter so ga napravila za luč patološke vede. Tudi kot praktik je bil na glasu najodličnejše avtoritete stoletja.
Po kratkem hladnem molku je začel:
»Gospod. med nami zdravniki je sočutje odveč. Razen tega sem bolan na neozdravljivih žlezah. V dveh letih, najdalje v poltretjem letu moram umreti. Čeprav malo kesneje nego vi, se prištevam tudi k obsojencem na smrt. Rad bj torej govoril brez okolišev o tem, kar me je privedlo semkaj.*
»Torej je —» —' moj položaj--
— brezupen?*
»Bojim se, da.»
»Ali je moja poslednja ura že določena?*
»Ne vem. Toda ker ni o vaši usodi se nič objavljeno, lahko še z gotovostjo računate na nekaj dni.*
La Pommerais si je z rokavom prisilnega jopiča obrisal mrzli pot z bledega čela.
»Prav ... Pripravljen sem. Sem bil že prej. Čim prejo, tem bolje.*
«Moj predlog je torej le pogojen. Če vas pomiloste. tem bolje!... Ako pa ne ...» Kirurg je umolknil.
»Ako pa ne?...» je vprašal obsojenec.
Brez odgovora je Velpeau segel v žep, potegnil iz njega šatulo za kirur-gično orodje, jo odprl in vzel iz nje lanceto. Z njo je neznatno prerezal jo pič na obsojenčevi levi zapesti ter ti I«1 žilo.
»Gospod de la Pommerais.* je dejal nato. »Vaša žila kaže, da ste čudovito hladnokrven in trden. Želja, ki vam jo sporočim, mora ostati brezpogojno tajna. Morda se bo zdela ekstravagantna, ali zločinsko romanje celo vam, zdravniku tolike energije in ki je že davno prodrl v tajnosti vede, da se smrti ne boji več. Toda menda se poznava. Moje besede boste torej re=no uvaževali. čeprav vas bodo morda spočetka nemilo dirnile.*
»Obetam vam svojo polno pozor nost,» je odgovoril La Pommerais.
»Vi veste,* je začel Velpeau, »da je ena najbolj zanimivih nalog moderne fiziologije, dognati, ali ostane še sled spomina ali občutka v človeških možganih, ko je glava od telesa odločena ...»
Pri tem nenadnem uvodu se je obsojenec stresnil, a bitro se je osrčil ter ie dejal povsem mimo:
«Ko ste vstopili, sem se sam bavil prav s tem problemom, ki je zame kajpada dvakratno zanimiv »
t Gotovo poznate dela Seumeringa. Sua, de Sedillota in de Bichata tja do modernih, ki so pihali o tem?»
»Da, poznam. Udeležil sem se celo seciranja ostankov nekega obglavlien-ca.»
Qmp®$m posestvo
aa Spodnje-Stajerskem, prej zapisano v deželni deski, približno 56 ha gozda, 48 ha njiv in travnikov se proda. Na posestvu, ki leži lepo arondirano ob okrajni cesti, pet minut od malega mesta in deset minut od kolodvora, stoji lepo gosposko poslopje z nekoliko oddaljenimi gospodarskimi poslopji ter z vrtom in sadonosnikom, pristavo, tremi najemniškimi poslopji in gostilno. Zemljišče je prvovrstno, del gozda goden za sekanje. Na razpolago je tudi vodna moč, približno 20 konjskih sil, ki se da lahko izrabiti 3865 Morebitni interesenti blagovolijo obrniti na drja E. Scbwarza, lekarnarja v Ljutomera.
Potniki v Ameriko, pozor!
UNITED-AMERIKAN-LINES-INC.
prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko:
Hamburga, Southampfona in Gherbourga v New-York.
41
Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja
Simon Kmeteo, zastopnik za Slovenijo,
Ljnbljana, Kolodvorska ulioa 26.
MARTINOVA - pTŠ,tvesno
Na raipolago
goske, pečene, riževe, jetrne in druge klobase.
Izbox>na vina.	Cene nizke.
Gostilna pri „KORLNU", Spodnja Šiška
poleg „S. K. Ilirija*'.	3866
Tovarna na deželi
išče knjigovodjo-bilancista, prvovrstno moč z dobrimi referencami. Stanovanje prosto. Nastop takoj. ObSirne ponudbe po možnosti, s sliko pod »Zaupno 3884	mesto" na upravništvo Jutra.
Poučuem:
Krojno risanje in prikr oje vanje danskih
Modni atelje
L. liknš
Ljubljana Mestni trg 15 izdelovalen dežnikov
Na drobno!	Na debelo!
Zaloga sprehajalnih palic.
1'opravila točno in solidno I
59
Največji
29
katere plačate, Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kjer naknpnjete, izgubite ."enar in imate poleg lega večhrat še sitnosti. Poizkusite enkrat z ilustriranim katalogom tvrdke H, Suttaer (imetnik Hanrt Jtlalre) V Ljubljani št. 6. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, špecijalne znamke »lliO« iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure, svetilna in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna iu birmska darila iu vso drugo zlatnino m srebrnino. Pa t di porabne predmete, kakor n. pr. škarje, nože, britve, iasestrižne in brivske stroje, steklorszec, doze za tobak, svalčice in smodke, nažigače in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki:
H. SUTTNER (imetnik Henri Iflaire) v Ljubljani št. 6
«Ah, pustiva to! Ali si s kirnrgiČne-ga stališča natančno predstavljate gi ljotino in njene učinke?*
Obsojenec je uprl na kirurga dolg, motreč pogled in odgovoril hladno: »Ne. gospod!*
«Jaz sem si danes ta stroi ogledal najvestneje in najbolj natančno.* je nadaljeval kirurg. »Priznati moram, da je dovršen instrument
Sekira ali nož, ki pada. učinkuje obenem kot srp in kladivo ter preseka obsoienčev vrat v eri tretjini »ekande. Obglavljene« ne more pod bliskovito padlim silnim udarcem občutiti nobene bolečine, kakor je ne občuti vojak na vojni v hipu, ko mu je krogla odtrgala roko. Ker ni časa zato, je vsak obču j tek izključen.*
»Toda boli ga morda kesneje. Saj | ostaneta dve veliki rani na zdravem i mesu. Zdi se mi, da utemeljuie to do-' mnevo Julia Fortenelle. — Ona men-! da tudi vprašuje, ali nima prav ta hi-! trica bolestnejših posledic, kakor ob-!glavljenje z mečem ali s sekiro.*
»Tudi Bčrard izraža tako domnevo.* je pritrdil Velpeau. »Toda jaz sem trdno preverjen in se sklicujem na več kot sto primerov ter na svoja prav no sobna opažanja, da v hipu. ko je glava od trupa odsekana. u<rasne popolnoma vsak občutek bolečine. Srce ob stane takoi. Saj izgubi človek v trenutku 4 do 5 litrov krvi, ki brizga če =to več metrov naokoli. To mora tudi boiazljivca pomiriti. Telo se res še jribljp. ali življenski proces je tako mahoma pretrgan, da ti jfibi ne izra žajo občutek bolečin. Tnrlj odrezana noga drerta ker se njeni živci in mi šice krči.io. a bolečin ne čuti. Jaz trdim. da so nervozna mrzlica negotovosti. svečanost strašnih priprav, na-<rlo prebujenje zjutraj in pot na mori-šče edino grozne in mučne reči nri tej ceremoniji. Samega objrlavlienja P3 človek ne čuti in dozdevna bolest pri tem ie le domišliena. Ako človek moč nega udarca po glavi ne Ie ne čuti. nego se ga niti ne spominja, ako pro-vzroča že neznatna poškodba hrbtenice začasno brezčutnost, potem naj bi ne zadoščalo ohsrlavlienje in presekanj«1 hrbtenice ter povrhu še ukinjen ie or iranske zveze med srcem in možcani.
da prestane v človeku vsakršen občutek ter celo najmanjša zavest bolesti? Nemogoče je, da bi bilo drugače. Ta veste tako dobro kakor jaz.*
»Morda celo bolje, nego vi, gospod,* je odgovoril La Pommerais. »Saj se pa res ne bojim toliko velike telesne bolečine, ki se pri strašni katastrofi pač jedva občuti, ker nastopi smrt hipoma. Ne. to. česar se bojim, je nekaj čisto drugega.»
»Ali mi blagovolite pojasniti, kai je to?' je vprašal Velpeau.
»Poslušajte!* je dejal La Pommerais po premolku. »Dognano je, da organi spomina in volje, ako so v istem delu možganov, kakor smo jih n. pr. konstatirali pri psu. po nožu. ki prereže vrat. niso prizadeti. Vem za crlo vrsto dvomljivih in silno vznemirljivih orimerov. ki to potrjujejo. Na temelju teh primerov se mi zdi nemogoče, da bi obglavljenec takoj popolnoma Izgubil zavest. Pravijo, da od trupa odsekana glava, če jo r»o eksekuci.ii takoj nagovore, vpraševalca pogleda. Da bi bilo to le nesvoboden srib. tako zvan refleksen gib, je prazno besedičenje!
Spomnite se onega primera, ko na kliniki v Brestu srlava nekesra pomorščaka pet četrt ure po obglavlieniu z mofnim naporom	nre<Tirni1a
v usta vtaknjeni svinčnik. To je le en vzgled izmed tisočerih. Gre za edino vnrašanje, ali na krvavečo odrezano jrlavo še lahko vpliva človek.*
»Vplivati je mogoče le na celo, nerazdeljeno človeško telo,» je dejal Velpeau.
»Hrbtenica je le podali- mrlih mnž<ranov * je odvrnil obsojenec. »K1«* je torej sedež človeškeea duha? Kdo more to razkriti? Predr.o mine o^em dni. bom že vedel in — takoj porabil.*
»Morda je odvisro od vas. da bo človeštvo končno slede te?a n? jasnem.» je odjrovonl počasi Velr>e?.ii in je trdo nosrledal obsojenca. »Naravnost povedano: prav to je povod, zakaj sem rvi-šel <emkaj. Odposlanec spm naiodlič-neišjh tovarišev pariške fakultete.^ Tu vidite po cesarju podpisani akt. ki mi ie dovolil k vam prost vstop. Daie mi t>olnomočje. ki lahko Pe je potrebno, vaše obglavljenje odhodi...»
(Dalje pribodniič.^
pleskarska in to-
Hajstarejia slovenska
slis detaica Dunajska cesta 16
se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne
Blago za pr^lebo dipsnoi h druzeia nohišiva v gsiihi izbiri, delje različno platno in jute za tapetnih, ssdlarje itd. priporoča turdfca 84 vi
3.8 E. Skaberne
Zaloga klavirjev in pianinov
najboljših tovarn Bosendorfer, Czapka, Ehrbar, HSlil. Sobwelgboter, Original Stingl Itd. Tudi na obroke, -gag
JERICA HUBAD, roj. DOLENC, SS.
" Ne zamudite ugodne prilike, oglejte si cene! " Prodajam po znatno znižanih cenah vse vrste manufakturneg-a blaga, dokler traja zaloga

Ljubljana VII., Šiška.
3881
Roza Medved, Mestni trg 24
začasno vhod v Ribji nlloi.
Najpripravnejša darila
za božič in Novo leto!
Amerikanski
ln angleški
Singer šivalni stroji.
^ Singer iple in nadomestili deli. Singer olje, sukanec, ssila ftd.
Lastna mehanična delavnioa. - Prodaja na obroks.
^ Singer šivalni stroji Bourne & Co„ New-York Centrala za SHS: Zagreb, Marullčeva ulica broj 5. Podružnice: Ljubljana, Seleoburgova ulica 3,
Maribor, Zagreb, Karlovac, Varaždic, Osijek, Vinkovci, Bjelovar in Brod na Savi, Subotica, Novi Sad, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podgonca, Beograd, h-ruševac. Kis Skoplje, Veles, Bitolj, Kragujevac, Zajecar in btip. Zastopa.stva v vseh večjih mestih.
'G/I.
Pozor!	Pozor 1
Pravi ,Go?ser(-iev3ii, ševiji za smtiii ter touski čevSJt
vseb vrst se izde!u.icjo v znani solidni čev ljarski delavnici	75

99
Ljubljana, Turjaški fra (Breg) 1.
Istotam se izdelujejo tudi vse vrste drugih obuval, od najpreprosteje do caifiuejše izdelave.
Cene solidna! Postrežba točna!
Splošna industrijska iu trgovska družba z o. z. LJOBLJANA, Miklošičeva cesta 15
Iz skladišča nudimo, dokler traja zaloga:
Podkve za konje; ,,Styria" kavine mlinčke; viSe, iekiene, s 4 roarmf, 12" dolge; kladiva za gramoz (Schotterschlagel); cveke za pete, v zabojih po 50 kg; ,,Puch" kolesa; svmčnike, znamke ,.StadIer". f^« Cene zelo ugodne!
79
1
#

i
\