Naročnina mesečno 25 Din. zu inozemstvo 40 Din — ne-del|skn izikijn celoletno Ob Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 24%. 2944 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.544 za inserote; Saraievo štv. 7565 Zagreb šiv. 39.011 Praga-Dunaj 24.7'): U prti v ti; kopitu!" jeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dau zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Najlepši Marijin praznik Sodobni človek, omrežen s tisoč skrbmi in strastmi, zablodami in bolestmi o globini svojega srca le ni zatrl hrepenenja po čistosti in lepoti. To hrepenenje je spojeno s sliko žene, zato ker ni mož temocč žena tista, ki je že po svoji naravi tesnejše združena z idealom čiste lepote. Prastara jc predstava device, ovenčane 7. zvezdami, obdane s solncem in luno pod svojimi nogami. Čim bolj človek občuti grenkobo sužnosti, v katero ga skuša vkovati snovnost, tem bolj željno sc v gotovih trenutkih dviga kakor zatrta sanja iz njegovega srca, hrepenenje po tem idealu čistosti. Nekje mora bivati človeško bitje, ki je ves člooek, ki jc spojen z zemljo, a vendar popolnoma čist. Saj mora vendarle blesteti nekje vsaj svit, ki razodeva možnost neoskrunjene človečnosti. Človek mora upati v zarjo zlate dobe, ko bo na mesto zadolženosti in razrvanosti stopila čistost in lepota. Brez te vere bi morali izgubiti tudi vero o človeštvo, zlasti v časih, ki nam govore bolj o prekletstvu in krivdi, kakor o blagoslovu in milosti, ki sta dana človeškemu rodu. Krščanstvo jc prežeto z marijansloom. Ni mišljena s tem dogemska plat, ki razmotriva o časti in zvan ju Device in Matere. Mislimo iz čisto človeškega stališča. Brez Marije bi krščanstvu manjkalo gotove topline, manjkalo bi mu srca, ker bi pogrešalo matere. Tako pa krščanski človek prinaša vse svoje težave k Mariji. Ona, ki jc žena in mati, stopa pred Adamove otroke v polni človečnosti in jim zato vliva velik pogum in zaupanje. Poslušajte samo našo marijansko pesem! Ali ni kakor sladek odmev naših dolin, polna milobe, solza in bridkosti, iz katere neprestano kliče zavesi krivde a tudi velikega, brezmejnega zaupanja v oproščen jc in odrešenje. Naša Marijina pesem jc tožba in prošnja otroka, ki zaupljivo išče pri materi varstva. V svetlih niunsali sc družita duh in telo. tema in luč, krivda in odpuščanje. Klic zemeljskega romarja je, ki na svojem trudnem potu navzgor prinaša nebeški Materi rože, natrgane v zemeljskih nižinah. iVsak angel j jc strašene, pravi llilde r> svojih čudovitih elegijah. Gotovo. Nekaj groznida• vega je za nas, priti o stik s kristalom čiste du-hoonosti. čutimo, da potem rie gre več /a naše solze, ki jih končno ljubimo, čeprav so grenke. Da, tu ni več pomladi in zime, ni več onega spreminjanja narave, ki jc tako sorodno menam naših čustev. Slutimo, da gre za nov komaj slu-teni svet, ki ga ne vznemirjajo viharji in omame onega življenja, ki se razcveta m /oprl vene pred našimi očmi. temveč je to nova resničnost p strašili veličastnosti, silnejša od naše narave, zgoščena v druge dimenzije kakor naše bežno živi jen je. Vsak angel j je strašen. Vendar ni nam treba trepetati. V najvišjem krogu paradiža rre-čamo z Dantejem Mater Gospodovo, ki je žena in kraljica angeljev. V njenem obrazu zremo čisto duhovnost, a nc več strašno, da bi trepetali, temveč prijetno in milo kakor obra/ plemenite žene. Kako jc to veličastno in polno tolažbe, bi mogli doumeti šele tedaj, ko bi popolnoma doumeli obup tistih, ki v delih božjih nič večne najdejo tega človeškega, materinskega in deviškega obličja. S tesnobo nas navda marši-kako delo mož. ki jih ljudje prištevajo svojim duševnim prvakom. Tesno nam jc. ko z njimi blodimo po brezskrajnem vcsoljsivu brez zvezd in brez cest. Vernemu človeku pa tudi sredi najtemnejših nt)či sijejo zvezde, odkar je naročje Evine hčere postalo prestol večnemu Stvarniku. Z največjo skrbnostjo jc Cerkev skozi stoletja ohranila to idealno podobo žene, ki človeštvu predstavlja najplemenitejši vzor člove-čanstva. b. veka o vek je Cerkev odkrivala na ,'lariji nove lepote. Tudi zgodovinski razvoj današnjega praznika &pričuje, kako je velika verska skrivnost Ic postopoma prodirala iz teme v vedno svetlejšo luč spoznanja. Dolga je pot od onih dni, ko jc vzhod slavil skrivnost brezmadežnega spočetja Device Marije v materinem telesu, pa do časov, ko je pobožnost prodrla na zapad na Irsko, špansko in v Nemčijo. Orjaški je trud učenih bogosloveev, da razjasnijo dogmo, ki uči brezgrešnost človeškega bilja, čeprav je bilo rojeno pred Kristusom, ki je vir milosti. Dun Scotus jc končno podal zadovoljivo rešitev. A še vedno jc bilo mnogo dogmaiiinili bojev okrog t c verske resnice, ki jc n svojem dogemsko-zgodovinskem razvoju ena najtežjih, dokler nam z odločitvijo Pija IX. ni zasvetilo polno solnce resnice. Pred 77 leti sc jc to zgodilo, da ožarja in sveti v naš čas, ki se z novim hrepenenjem bori za zvezde, ki jih je izgubil. Pred sabo imamo nov dokaz, da Cerkev v njenih velikih odločitvah vodi Duh božji. V času, ki je izgubil vzvišeni pojem čistosti, nravnosti, devištva in tudi materinstva, ko je zasebno in javno življenje polno razrvanosti in se v čistem, zdrznem življenju govori kot o nečem nemogočem, vstaja iz zemeljskih nižin zopet podoba device in matere, ovenčana z zvezdami, obdana s solncem tn luno v podnožju. To jc znamenje, ki ga je poslalo Nebo v rešenje človeškemu rodu. Na Mariji se leskete čista človečnost, ona prihaja kot mati po Kristusu prerojenega človeštva. Pred tisočletji jc bila človeštvu poslana kot jutranja zarja, ki je napovedala odrešenje. Naj bi tudi našemu roilu in našemu, veku bila znamenje nove dobe, ko bo človek zopet zaupal človeku ln Iskal z njim vezi kot brat In otrok božji. In to po Mariji. So znamenja, ki obetajo novi čas, ko bodo ljudstva hodila v njeni luči*. Duicnnost mladine sc pri vseh katoliških nam- Hitler pripravlja katastrofo Briining se bo moral odločili zanj ali proli njemu — Tudi centrum zahteva odločitev Berlin, 7. dec. Najnovejši Hitlerjevi nastopi in jK>sebno brutalni izbruhi podrejenih voditeljev se živahno komentirajo v vsej javnosti. Značilno je, da je na eni strani Hitler zelo previden v svojih izjavah, posebno pred tujimi časnikarji se je skušal pokazati pravega gentlemana; na drugi strani se pa ostali voditelji hitlerjevskega gibanja bahajo, kako bodo letele glave, ko pridejo oni na oblast. >Kadar bomo imeli v rokah oblast-.', je izjavil na dan pred volitvami v Stuttgartu narodni socialist Strasser, »tedaj začnemo odločilno bitko, in če tedaj ne uspemo, bo zavladal boljševizem in takrat bodo padale glave. Toda mi liomo ic poprej poskrbeli, da bodo nekatere glave odletele.« Med tem, ko je Hitler inozemskim dopisnikom, ki jih je pozval v hotel »Kniserhofc kot nekak ministrski predsednik, zatrjeval, da bo Nemčija plačala zasebne trgovske dolgove ler da bi bila pripravljena plačati tudi vojno odškodnino, ako bi ji lo dovoljevale gospodarske razmere in pogajati se tudi s Francijo, ako ta stori prvi korak, govorijo drugi narodno-socijalislični voditelji vse drugače. Na zborovanju v športni palači je poslanec Gnring zahteval jiopolno razveljavljenje versailleske ini-j rovne jiogodbe ter dejal: »Mi narodni socialisti Intnio nekoč vrgli Franciji v obraz, da smo se naveličali Sc kaj dajati svojemu tlnčitclju. Drugim I v Evropi pu moramo znklirati: »Ako zdrkne Nemčija v prepad, potem potegnemo mi tudi ostale za sehoj." Poslance Strasser je govoril šc bolj jasno: Mi hočemo priti do oblasti, da sc spustimo v boj proti Franciji in ustanovimo zvezo vseh nasprotnikov Francije. Kadar se bo skrhala francoska sila. bomo organizirali nemški narod in pospešili borbo zojier Francijo. Sporazum s Francijo je olnznost. Z njo je mogoča samo vojna.« To razliko mod previdnimi Hitlerjevimi izjavami in brutalnimi izbruhi drugih bitlerjevskih poslancev narekujejo v (»osebnih nagibih. Ilith-r na eni strani govori previdno, da bi pred inozemskimi časnikarji napravil vtis civiliziranega bodočega ministrskega predsednika, s čigar prisotnostjo na vladi bodo naložbe inozemskih kapitalistov zavarovane; Ooring, Strasser in Ooebbcls I pa govorijo pred masami volivcev, kakor sc spo-I dobi pravim demagogom. Nemškemu ljudstvu, ki i ie pod vplivom trinajstletne |>rop:ignnde proti vor-sailleskemu miru prišlo do prepričanja, dn jc današnje gos|h>darsk(' stiske, kriva le Francija, jc treba napovedati dan, ko bo Hitlerjeva Nemčija raztrgala okove vcrsailleskega mini in po veličastni zmagi ponižala svojega dednega nasprotnika Francijo, potem je volivni uspeh zagotovljen. Vladne kroge jo najnovejša Hitlerjeva taktika zelo vznemirila. NI bilo zadosti, dn jc v ino-zemsfvu odkritje narodno-socinlistične zarote na Hesscnskem napravilo silno neugoden vtis. Hitler je s svojim najnovejšim postopanjem še bolj opozoril inozemske drtave. posebno pa kapitaliste, ki so naložili svoj denar v Nemčiji, dn inornjo računati z rovolurijo narodnih sorijnliHtnv. Dejal jc. da pride do te lahko v teku enega tedna, v teku enega meseca ali v teku enega leta. Poleg tega je Hitler odposlal svoje poslance v London, Pariz in Rim, ki nastopajo kakor nekaki poslaniki bodoče Hitlerjeve vlade. Rosenberg, gl. urednik osrednjega glasila »Vdlkischer Beobarhter , je baje doživel v Londonu jjolom, v Parizu ga bo seveda tudi, toda kljub temu so v vladnih krogih mnenja, dn so najnovejši Hitlerjevi nastopi prizadeli Nemčiji neprecenljivo škodo. Ze doslej je imelo inozemstvo vtis, da stoji Briiningovn vlada nn zelo šibkili nogah, da so ne izključuje narodno-socija-listični državni udar in državljanska vojna; že po odkritju načrta za državni prevrat na Hessenskem je n. pr. pnriški »Temps z zndovnljstvom ugotovil, da je prišlo to razkritje ob pravem času. Francija danes vsnj ve, v čigave žepe bi prišel dennr, ki bi gn morebiti posodiln Nemčiji. Ta denar bi porabila Hitlerjeva vojska proti Franciji. Toliko bolj se bo zdaj po svetu utrdilo prepričanje, da bi bilo škodljivo, dajali koncesije Briiningovi vladi — v tem smislu jiiše te dni ves francoski desničarski tisk —, ako naj bi se od njih okoristili samo nasprotniki miru. Pravilno piše »KOlnische Volkszeitung«, dn pomenijo najnovejši Hitlerjevi koraki v inozemstvu poizkus, zadati Brtlningu sunek iz zasede. Hitler bi rad pokazal inozemstvu, da nima Briining pravice govoriti več v imenu nemškega naroda. Nemčija stoji na pragu važnih pogajanj za podaljšanje kratkoročnih kreditov in za ureditev reparacij. Verjetno je. dn je Hitler s svojo najnovejšo potezo hotel onemogočiti Brii-ningu vsak uspeli na teh jiognjunjih in s tem še bolj pospešiti razvoj gospodarske in notrnnje-poli-tične krize. Vsak neusjieh Brtlningove vlade pomeni za Hitlerja usjieb in med razočaranim nemškim narodom, katerega predstavnik bi se vrnil z mednarodne konference brez koncesij, bi biln Hitlerju »odprla pot do oblasti. Morda je tudi sama vladn kriva, du je žarel Hitler tako oholo postopati, še do danes se namreč ni odločila, ali naj začne hoj proli njemu uli ne. Celo glasila rentrutnu, kakor >Kolnisehe Volkszeitung«, zuhtevnjo, :>da sc mora vlnda javno izjaviti, da ima namen ostati to, kar jo bila doslej, in da nikakor nc bo klonila pred zahtevami drugih po oblasti, ter pokazati, da se tudi ne nagiba k takšnim koncesijam.« List zaključuje: »Mi s svoje strani vemo ne samo za danes, temveč tudi za bodoče smo prepričani, da Briining ostane, in no verjamemo v prihod Hitlerja ter želimo, da hi vlada storila vse, da se o tem prepriča tudi ves ostali svet.« Hitlerjeve izjave Newyork, 7. dec. tg. Hitler jc po sprejemu anglo-ameriških časnikarjev dal poseben intervju zastopniku »Associated Pressc-, v katerem izjavlja, da mu Berlina ni treba zavzeti, ker žc pripada fašistom. Republikanska zastava se bo umaknilo njegovim emblemom. Tudi ameriški listi so začeli sedaj obširneje komentirati vprašanje Hitlerjevega problema. London, 7. dec. Ig. Hitlerjev osebni odposlanec Rosenberg je v nedeljo zvečer predčasno zapustil London po razgovoru z lastnikom radikalnih konservativnih listov lordom Beaverbrooieleži list tudi, dn biva v Pa- rizu brat znanega veleindustrijca Tysseua, ki išče zvez s poltičnimi in gospodarskimi osebnostmi. Hitler obišče Avstrijo in Italijo Dunaj, 7. decembra, tg. Adolf Hitler jc od avstrijskega zunanjega ministrstva dobil dovoljenje, da sme skozi Avstrijo potovati v Italijo. Neki krščanskosocialni list trdi, ua pride Hitler na Dunaj zato, da bo sani videl novo dunajsko rjavo hišo , sedež avstrijskih nacionalistov, in da bc govoril s svojimi prijatelji. Volitve na IViirtemberškem Pariz, 7. decembra. AA. Iz Stuttgarta poro-čajo, da so hitlerjevci pri občinskih volitvah nn NViirtemberškem podvojili štveilo svojih glasov na- sproti rezultatom zadnjih volitev, in sicer na škodo malih strank. Komunisti so neznatno napredovali, socialisti pa so nekoliko nazadovali. Socialisti so v samem mestu Stuttgartu dobili 46.S10 glasov nasproti 55.602 glasovom, kolikor so jih dobili meseca sejitembra 1030. Nacionalni socialisti so dobili 44.590 (sept. 1930 so dobili 21.360). Komunisti so dobili 41.840 glasov (leta 1930 pa 36.119). Blok demokratov, ljudske stranke in narodne zveze je dobil 23.104 glasove, leta 1930 pa 49.09S glasov. Nacionalisti so dobili 19.525 glasov (1S.00O leta 1030) in ccntrumaši 18.186 nasproti 19.074 v letu 1930. Briining odstopi? Hrrlin, 7. dec. ž. Ta teden je zelo važen zn bodočnost Nemčije. Danes dopoldne sc je v Bazlu začelo zasedanje odbora po Youngovem načrtu, ki ima nalogo proučiti plačilno s|iosobnost Nemčije. V Berlinu delajo sednj na zaključni redukciji nujnih naredb, ki jih mora jiodpisati jircdRodiiik Hindenburg. Socialni demokrati bodo radi pritisku strokovnih organizacij energično zavzeli stališče proti vladi, ker dela ua znižanji; plač iu nn znižanje neobdavčenega minimumu. Splošno padu v oči. da sedaj dr. Briining ui niti poskušal, da se sporazume s socialnimi demokrati, da sploh ne dovoli nobeno vmešavanje v delo in nunirro \la-de in se jc tudi vladna levirn začela pripravljali nn napad nn vlado. Nacionalni socialisti-desničarji smatrajo, da jc sedaj prišel njihov čas in da je zelo lahko prevzeti oblast v državi. Kakor zatrjujejo politični krogi, se jc sam Hitler iznenadil nad tako naglim razvojem dogodkov. Vse vesti, po katerih naj bi Hitler kandidiral za predsedniku, niso resnične, resnično pa je. da on razpolaga /. osebo, ki 1k> kandidirala nn mesto predsedniku; vendar pn njegovega imenu Hitler zaenkrat noče izdati. Čim 1и> izdana danes nujna naredbo. IkiiIo komunisti slavili predlog zu sklicanje državnega zbora. O tem predlogu lahko odločajo odbori strank in vse je odvisno od stališča, ki ga hostn zavzeli socialno deiuokrntskn in gos|>odnrskn strnnku. Knr se gospodarske stranke tiče, se čuje, da bo nastopila proti vladi, ce le tega ne bodo storili socialni demokrati. Akrt bn sklenjeno, dn sc sklice državni zbor. namerava dr. Kriininc nc pred .skliranjem podati ostavko, čim pade sklep predsednikov strank. V tem slučaju se kol njegovega na.lednika omenja srdanji vojni minister (Irttner. To bi pomenilo začetek krvave borbe. Pred kratkim je namreč Griiner dejal, dn vladn nn noben način ne sme vreči puške v koruzo iu če bi ludi kdo hotel z močjo spremeniti sedanje stanje. Dolžnost vlade jc, da vrši svojo dolžnost dn zadnjegn treiiolku. Otvoritvena se$a narodne skupščine dih. vse bolj usmerja к Mariji, kur pričajo imt-rijanski motivi, s katerimi je prežela mlada pesem in prozu. To so prvi glasovi, podobni jutranjemu »Ave Maria* gorskih zvonov, za katerimi se oglasi tisoče glasov pn dolinah. In potem je svetel dar). V NOVIH PROSTORIH Relgrail. 7. der. 1. Že od 8 zjutraj dalje, je promet okrog bivšo nianeže, poznejšega gledališča in sedanje narodne skupščino oživel. Občinstvo je |>o-stajalo v gručah, prihajali so poslanci v skupinah in posamezni, med njimi nekoliko starih znancev in mnogo novih obrnzov. V bivšem foyeru gledališča sc je nagnetla množica poslancev in časnikarjev, vsi nekoliko neorijentirnni, ter jc isknla garderobo, klu-bove prostore, časnikarske prostore, pivnico in drugo lokale, ki so bili v največji naglici zgrajeni lekom zadnjegn meseca pred otvoritvijo narodne skupščine. Gledališkn dvorana je ostala skoro nedotnknjcnn, samo, da so posamezni sedeži dobili majhne deščice, na katerih sc bodo mogle napravljati beležke. Izginile so lože iz parterja in iz galerije. Nu bivšem gledališkem odru jc postavljena tribuna za predsedstvo, pod katero se nahajajo v dveh vrstah ministrske klopi. Govorniški pulti so snmo začasni in zato nekoliko primitivni ter spominjajo nn ninbone v starih romanskih cerkvah. NOVI POSLANCI Ob II se je začela dvorana polniti. Poslu.ici so posedali križem po klopeh, brez ozira nn pokrajine, nekateri so se glasno pozdravljali; drugi, kakor Karlo Kovačevič in Todor Gjorič, so sc ganljivo poljubovuli, med ploskanjem poslancev. Dravska , banovina je šla sedet v različne sedeže in iii gledala ; ne na desnico, ali center, ali levico. V klopi pred 1 |)oslancem Barlotom sta sedela dva rdeča fesa, poleg I drugih so se nahajali šumndinci v narodnih nošah, j uli |>u v rdečih fingulah pruvoslavnih duhovnikov. Krsta Diokič je prišel v čudni narodni noši z visoko zavihanimi vezenimi rokavi. Opaža se izredno mnogo pravoslavne duhovščine, ki se bolj rezervirano kreče med |)oslnnci. Srednja galerija je namenjena ljudstvu, leva stran diplomatom, desna galerija pa časnikarjem. Medtem, ko jc biln časnikarska loža napolnjena in galerija po občinstvu dokaj častno zasedena, so sedeli v diplomatski loži samo češkoslovaški poslanik dr. Flieder in dvn tajnika njegovega jioslnn-stva. Visoka galerija, bivše stojišče dijakov, jc bila prazna, ker ji? namenjena zn razne deputacije, ki jih bodo brez dvoma narodni predstavniki pozivali od časa do časa v prestolieo. Ministri so vstopili po redu ob 0.20 v dvorano in zasedli klopi pod predsednikovo mizo, torej obrnjeni proti poslnticem. Med njimi se je nahajal tudi minister brez portfelja. bivši finančni minister dr. Švrljugn. Nalo se ie dvignil ogromni šumadljskl poslanec Drugič šehnir ler predlagal, naj prevzame začasno predsedništvo najstarejši poslanec, torej 83-letni Vekoelnv Spinčič. Spinčič je nato zasedel predsednikovo mesto in imel sledeči pozdravni govor: GOVOR DR. SPINC1C.V Po mnogoštevilnih žrtvah in ogromnih uupo-rili vsegn našega nnroda, smo se končno vendarle zedinili in snnje za časa našega mučeništvn so postale razveseljivo dejstvo. Po stoletnem hlapčevanju smo sc Jugoslovani znašli okrog enega snmcgu ognjišča. Preje smo se morali borili vsak na svoji fronti, prisiljeni smo bili, da si izklešemo naš svojski plemenski idealizem, samo, dn bi bili močnejši v odporu in v borbi in s temi plemenskimi lastnostmi smo vstopili tudi v našo zedinjeno državo. Po zedi-njenju pa je naša nova skupna hiša morala dobiti Sc eno skujino edinstveno nacionalno in državno misel, ki nuj bi nmnlgamirnln in ccmcntirnla vse narodne sile in pripomogla k teinu novemu narodnemu preporodu. Vsi svetli umi in naša daljna preteklost so stremeli za tem edlnstvom, ki jo tnko blizu našim plemenskim ideologijam, in ki bn zbralo slednjič vse dobre nnrodne sile v veliko kulturno in socialno zajednjco.'' V svojem nadaljnjem govoru je Spinčič prešel ua delo, ki ga je vršil naš kralj pri ustvarjanju edinstvene domovine. Največji cilj naše zemlje. je rekel, svetel in slednji potomce nesmrtnih prednikov, je s 6. januarjem dal nov pravec in novo jasno smernico za našo sedanjo in bodočo mednarodno politiko. Na te besede so se ministri in poslanci hkrati dvignili s sedežev in aklamirali kralju. Spinčič jc nadaljeval, da jc jugoslovanska misel postala od takrat naša državna misel iu čvrsta podlaga, h kateri sc morejo in morajo zbrati vsa plemena, ter sc povezati v eno sanro ne-razdružljlvo celino. Vsi smo enakopravni, naš narodni dom jc postal širok in obsežen, tako, da se lahko brez ovire vsi razvijemo v isti smeri, da bomo vsi bratje enakopravni in da banio vsi imeli iste dolžnosti in enake pravicc. Ono, kar jc bilo v svetlih umih in v gorečih srcih vseh onih, ki so se v daljni prošlosti borili za edinstveno Jugoslavijo, vse to je naš dobri vladar udejstvil. ker jc brate ined seboj pomiril in jrakazal nove smernice. Predsednik jc nalo jiozval poslance, da naj delajo v tej smeri tako, da bo ustanovljena Jugoslavija kmalu postala popolna Jugoslavija. II koncu je izjavil: Ponosen sem in srečen, da sem na koncu svojega dolgega življenja in po dolgoletnih narodnih borbah doživel, da sodelujem v prvi jugoslovanski narodni skupščini in da vodim celo njeno prvo sejo. Predsednik je končal s klicem, naj poslanci še enkrat pozdravijo kralja in mu izrečejo udanosl, kar so vsi takoj storili. Po govoru ie Spinčič predložil 4 začasne tajnike, ki so bili sprejeti brez kakšnih medklice, od strani mirne in dostojne poslanske dvorane. Nato so bili poslanci pozvani, da predajo svoja polnomočja, ki bodo izročena verifikncijskemu od boru v pregled, ko bo na jutrinii seji izvoljen, s tem je bila prva seja narodne skupščine končana. Novi zakoni Novi monopolski zakon Ureditev posebnih fondov. Belgrad. 7. decembra. AA .Nj. Vel. kralj je predpisal zakon o državnih monopolih. Po tem zakonu pripada monopolska pravica samo državi. Zakon se nanaša na državne monopole o tobaku, cigaretnem papirju, vžigalicah, umetnih vžigalnikih, petroleju in soli. Upravo nad monopoli ima Samostojna uprava državnih monopolov kraljevine Jugoslavije. Uprava monopolov je samostojna ustanova pod nadzorstvom finančnega ministra. Ustrojstvo in pristojnost monopol-ske uprave bo predpisana po uredbi o samostojni upravi državnih monopolov, po določbah tega zakona, zakona o konverziji državnih dolgov z dne S. julija 1805 in po določbah kasnejših zakonov o državnih posojilih, za katere je bilo treba založiti dohodke državnih monopolov. Glavnico uprave monopolov tvorijo nepremičnine in inventar monopolske uprave, obrtno glavnico pa tvori druga imovina (gotovina, potrošnji material, sirovine, polizdelki, blago in terjatve). Monopolska uprava ustanovi tele fonde: 1. Fond ]>o čl. 13 zakona o konverziji državnih dolgov z dne 8. julija 1805; 2. fond za odplačilo glavnice po čl. 9 pogodbe o 6 in četrt odstotnega nionopolskega posojila 1 dne 22. novembra 1428; 3. fond za zavarovanje proti požaru in drugi škodi. V ta fond spada iz budžetnih kreditov letno 2 pro mille od vrednosti inventarja in nepremičnin, izvzeta je vrednost zemljišč, sirovin, polizdelkov in izgotovljenega blaga. Prispevki v ta fond se vlagajo do zneska 100 milijonov Din; 4. iond za pobijanje monopolskih prekršitev. 5. fond za tobačne sušilnice 6. Novi fondi, ki se ustanove po potrebi z dovoljenjem finančnega ministra na predlog monopolske uprave. Gotovino fonda po 01. 13 zakona o i.-tmver-ziji državnih dolgov z dne 8. julija 1345 je treba naložiti pri Narodni banki, gotovino drugih fondov pa pri državni Hipotekami banki zaradi obre-stovanja ali pa naj se uporabi za nakup državnih ali od države zajamčenih vrednostnih papirjev. Od monopolskih predmetov se ne plačujejo nobene državne ali samoupravne dajatve. Prav tako ne plača prodajalec na" drobno neposrednih davkov, samoupravnih dok Itd ali drugih državnih in samoupravnih taks in dajatev od dohodkov, ki jih ima od nadrobne prodaje monopolskih predmetov z določeno ceno. Prav tako so oproščene državnih in samoupravnih taks tablice za nadrobno prodajo v izdanju monopolske uprave. Dopolnilni zakon o likvidaciji agrarne reforme Bsltfrtd, 7. dccembra. A Nj. Vel. kralj je ia predlog kmetijskega minis' a in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta proglasil in podpisal zakon o izpremembt in dopolnitvi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931. Cl. 1. Pri čl. 10 navedenega zakona se doda točka 10, ki se glasi: Dozdaj nerazdeljena zemljišča s podzemeljsko drenažo in dozdaj nerazdeljena podvodna in poplavam izpostavljena zemljišča, primerna za obdelavo le z uvedbo samo delnih odvajalnih naprav, spojenih z lastnimi postajami za označevanje vode, v kolikor drenaže odnos-no odvajalne naprave obstoje na dan razglasitve tega zakona, kar se mora ugotoviti na podlagi obrazloženega strokovnega mnenja veščakov. Cl. 2. Pri čl. 16 prvi odstavek se doda na koncu za besedo »ribniki« tole: --Nadalje za pridelovanje konoplje, sladkorne repe in drugih industrijskih rastlin, za agrarno industrijo, poljedelske tvornice, špirit za tovarne zdravil in končno za oskrbo zdravilnih kopališč. Cl. 3. Pri čl. 24 navedenega zakona se doda za tretjim odstavkom nov odstavek, ki se glasi: V ostalih krajih velja odredba drugega ocl-f.tavka tega člena samo v primerih, kjer sc gozd razprostira čisto do vasi in se za zagotovitev razvoja vasi lahko razlasti tis'la površina vasi. ki leži znotraj 230 m širokega pasu, računajoč od hiš naselja. r Čl. 4. Pri čl. 37 navedenega zakona se doda novi odstavek, ki se glasi: Take pogodbe lahko stranke sklepajo v obliki kupoprodajnih pogodb, ki jih jc treba predložiti v odobritev pristojni ban-•ki upravi. Cl. 5. Pri čl. 65 navedenega zakona se doda za prvim odelavkom novi odstavek, ki se glasi: Glede gozdov iz točke 3 § 10 lahko kmetijski minister p o končani identifikaciji parcel pred pravo-močno ugotovitvijo objektov dovoli, da se v zem-Uiško-knjižnih vložkih črta prepoved odtujitve in obremenitve. Čl. 6. Pri 41. 67 navedenega zakona sc doda odstavek, ki se glasi: V primerih, kjer je veleposestnik za odkup paironatskih dolžnosti dal tudi večje površine zemljišča v »vrhe agrarne reforme, se na ta пабп ustvarjeno etanje nc bo izpreminjalo. Čl. 7. V tistih primerih, kjer so agrarni interesenti pri nakupu agrarnega zemljišča napravili pogodbo z veleposestnikom glede kupnine v žitu «ti pa alternativno v denarju in žitu. je pri nolira-nju novosadske ali katere druge naše produktne borze merodajna ccna svetovne paritete žita v Li-verpoolu odnoeno na Dunaju, če novosadska pro-duktna borza ne notira, odnosr.o notira cene, določene po naših zakonih o iiin. Čl. 8. Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Dopolnilni zakon o PAB Belgrad. 7. dec. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog kmetijskega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predlagal in proglasil zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o Privilegirani agrarni banki. Zakon o Privilegirani agrarni banki se izpremeni in dopolni v temle: Čl. 1. V čl. 11 se doda za ločko 13 nova točka, ki se glasi: 14. sodeluje v mednarodnih organizacijah, ustanovljenih z namenom, da se pospešujejo poljedelski krediti, pri čemer se lahko po potrebi udeleži tudi s kspilalom. Čl. 3. Poslednji odstavek čl. 36 se izpremeni in so glasi: Akcije se morajo deponirati najmanj 15 dni pred dnem, ki je določen za občni zbor. Čl. 4. Prvi stavek čl. 27 se izpremeni in se glasi: Zbora se lahko udeleži vsak delničar, ki ima pravico do najmanj enega glasu. Čl. 5. Cl. 28 se izpremeni in se glasi: Na zboru da vsakih 100 akcij en glns. Čl. 0. Prvi odstavek čl. 29 se izpremeni in se glasi: Da se zbor lahko vrši, mora bili na njeni toliko delničarjev, kolikor jih predstavlja najmanj tretjino delnic banke. Čl. 7. Na koncu čl. 39 se doda nov odstavek. ki se glasi: Dividenda nn delnice, ki se nahajajo v rokah države ali razredne loterijo, ;*aži za ustanovitev posebnega fonda pri Privilegirani agrarni banki za podpiranje zadružništva in znižanje obrestne mere. Nadaljne predpise o uporabi tega fonda izda kmetijski minister v sporazumu s finančnim ministrom s posebnim pravilnikom. Čl. 8. Za čl. 50 se dodasta nova člena 56 g in 56 d. Čl. 56 d se glasi: Čl. 56d. Če je pred terjatvami Privilegirane arrrarne banke vknjižena katera terjatev v kronah ali goldinarjih, ima Privilegirana agrarna banka pravico, da v svrho pokritja te vknjižene terjatve deponira v sodni depozit protivrednost v dinarjih, računajoč pri tem en dinar za štiri krone, odnosno dva goldinarja, s triletnimi obrestmi, in tedaj se smatra terjatev Privilegirane agrarne banke kot vknjižena na prvem mestu. Čl. 0. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, kadar se razglasi v Službenih novinah.. Zffshon o zaščiti cesfaiega prometa Belgrad, 7. decembra. AA. Nj. Vel. kralj jc na predlog gradbenega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta na podlagi čl. 26 zakona o državnih cestah z dne 8. maja 1929 predpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti javnih ceet in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929. Čl. 2 se izpremeni in se glasi' Kraj javnih cest se ne smejo poslavljati ograje bliže ko 1 m. zgradbe za stanovanja, trgovine, pekarne, vodnjaki in temu podobno ne bliže ko 4 m, mehanične delavnice, kovačiiice in temu podobno ne bliže ko 10 in, apnenice, opekarne, livnice in druge industrijske ustanove ne bliže ko 20 m od zunanjega roba cestnega zemljišča. Izjeme, zlasti v goratih krajih, dovoljuje pristojna drugostopna oblast na vlogo prvostopne oblasti. Policijske oblasti so dolžne takoj prepovedati nadaljnjo gradbo naštetih objektov in odrediti, da te odstranijo v določenem roku. Tistega, ki se ne bi pokoril tej odredbi, bo policijska oblast prisilila, da odstrani objekte, s kaznijo po čl 36 te nsredbe. Pri izreki vsake kazni bo obenem odredila novi rok za odstranitev teh objektov. Lastniki posestev v hribih, ki so postavili na cestnem zemljišču zraven javnih cest stavbe s stanovanji, ograje, plote, žive ograje i. p„ jih morajo prav tako odstraniti v roku leta dni po razglasitvi tega zakona. Po poteku tega roka bo cestna uprava eestavila seznam neodstranjenih objektov z imeni lastnikov krajevni policijski oblasti, ki bo prisilila lastnike na gori navedeni način, da objekte odstranijo. V nujnih in izrednih primerih lahko ccstna uprava tudi sama izvede potrebne odstranitve objektov, pri čemer si pridrži pravico, da zahteva od lastnikov primerno odškodnino. Če bi šlo za porušitev objekta večje vrednosti, lahko pristojna drugostonna cestna oblast dovoli, da ta objekt še nadalje ostane, toda njegov lastnik mora plačevati lasiniku ceste primerno odškodnino vse dotlej, dokler ta objekt sloji. Predpisi tega člena sc ne nanašajo na mesta z odobrenimi regulacijskimi načrti. V čl. 7 se izpremenita 1. in 2. odstavek,, in se glasi: Kadar vozijo vozovi ponoči, morajo pili razsvetljeni. Svetilke morajo biti pričvrščene na levi slrani voza. Veak voz mora imeti zadaj re-flektorsko steklo. Obliko in kraj, kjer sc mora pri-čvrstiti, predpiše minister za gradnje. Člen 8 se izpremeni in se glasi: Voznik-šofer se mora na križpotjih ravnati po mednarodnem signalu za križpotja. Na koncu čl. 9 sc dodajo novi odstavki, ki se glase: Prepovedano jc imeti bliže ko 5 m od cestnega roba gnojišča ali gnojne jame ter odvažati gnoj preko cestnega zemljišča ali cestnega jarka. Prepovedano je puščali na ceslo otroke, živino, perutnino, posebno pa svinje. Lastniki gostiln in trgovin ob cestah, pred katerimi stojijo vozovi in živina, morajo na listne stroške čistiti ccsto in cestno zemljišče, tam kjer se ustavljajo vozovi. Nn koncu čl. 12 se dodajo novi členi, ki se glase: Lastniki obstoječih jarkov in nepristopnih potov večjega pomena morajo v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona na lastne stroške zgraditi stalne objekte, mostove in prehode po navodilih Pristojnih cestnih uprav. Pristopna pola večjega pomena morajo lastniki v istem roku zgraditi tako, kakor je zgrajen kolovoz glavnega pota ali jih posuti najmanj tO metrov. Te objekte in pola lahko zgradi tudi pristojna cestna uprava na stroške lastnika. Višina stroškov se odredi sporazumno. Cestna uprava bo prijavila tiste, ki ne gradijo v predvidenem roku stalnih objektov ali pristopov, krajevni policijski oblasti, ki bo dotifne prisilila, da ogradijo objekte odnosno pota na način, kakor določa čl. 2 le uredbe. V nujnih in izrednih primerih ccslna uprava lahko sama zgradi objekte ter si pridrži pravico zahtevati od lastnika jarkov ali pristopnih potov sorazmerno odškodnino. 0 izjemah iz gori navedenih odredb sklepa cestna oblast druge stopnje. Isto velja v primerih, kjer gre za pravilno vzdrževanje potov manjšega pomena a'i varnost prometa. Cl. 30 se izpremeni in ee glasi: V prometu so lahko samo motorna vozila in prikolice s polnjenim in elastičnim gitmijem. Od lega so izvzeta moloma vozila ministra voiske in mornarici:. Uporaba elastičnih gum jc dovoljena do konca leta 1934, od t. januarja 1935 pa so lahko v prometu samo motorna vozila in prikolice s polnjenimi gumiji. Na koncu čl. 31 pride nov odstavek, ki se glasi: Na predlog tehničnega oddelka lahko kr. banska uprava prepove promet z motornimi vozili po ožjih in zelo ffrometnih cestah, če so neprimerne za motorna vozila. Ta prepoved se lahko ukine v vojaške namene. Na koncu čl. 36 pridejo novi odstavki, in sicer: 31. kdor zgradi ograje in druge objekte bliže ccsti kakor je predvideno v čl. 2 te uredbe in jih na poziv ne odstrani v določenem roku, 32. kdor zgradi na cestnem zemljišču objekte po čl. 2 te uredbe in jih na poziv t\e odslrani v določenem roku, 33. kdor ne ravna po določbah čl. 13 te uredbe v določenem roku. » Za čl. 36 pride nov člen 36 a, ki se glasi: V primeru, da kdo poškoduje cesto aii ccstne objekte, in če se krivec ne more dobili ali od njega izterjali odškodnina, poravnajo škodo lastniki cest ali one občine, na katerih ozemlju se je poškodba zgodila. Od tega ni izvzeta materrjalna odgovornost cestnega organa, ki skrbi za ceslo. Za ločko, ki se črta v odst. 1 čl. 37, pride: Najdalje v roku 15 dni od dneva dostave tehničnih organov. Dunajska vremenska napoved. Negotova oblačnost. Ponekod padavine. Bistvene spremembe sedanje temperature ne bo. Splošno milo vreme bo trajalo samo šc dva do tri dni. Zakon o prometu s iismi Belgrad. 7. decembra AA. Nj. Vel. kralj je ua predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve predpisal in proglasil zakon o ureditvi prometa s iilmi. Podjetja, ki se pečajo z uvažanjem ali s pridelovanjem filmov, s prodajo in z izposojevanjem, morajo imeti potrtbno dovoljenje po določbah obrtnega zakona. Dovoljenja izdaja minister za trgovino in industrijo v soglasju z ministrom za notranje zadeve in po zaslišanju filmske centrale. Mesec dni po uveljavitvi tega zakona mora biti ustanovljena državna filmska centrala. Podrejena bo notranjemu ministrstvu. Filmsko centralo tvorijo šef centralnega presbiroja pri predsedništvu ministrskega sveta kot predsednik in po en zastopnik ministrstva za notranje zadeve, prosvetnega ministrstva, ministrstva za trgovino in industrijo in ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, za tem predsednik udruženja lastnikov kinematografov in predsednik saveza izdelovalcev lihnov v naši kraljevini. Zastopnike ministrstev imenujejo dotični ministri iz uradniških vrst ali pa iz krogov kulturnih delavcev. Naloga državne filmske centrale je: 1. da ureja in nadzira uvoz, proizvajanje in promet s filmi; 2. da pospešuje in izpopolnjuje domačo filmsko proizvodnjo; 3. da podpira vzgojno in kulturno propagando s filmom. Sredstva državne filmske centrale so: 1. dohodki po tem zakonu; 2. dohodki denarnih kazni po tem zakonu; 3. krediti po državnem proračunu. Za dohodke 1. in 2. točke bo pri državni Hipotekami banki otvorjen tekoči račun. S tem računom bo razpolagala državna filmska centrala v svoje svrhe. Podrobne odredbe o organizaciji in delu državne filmske centrale, o nagradah za ujene člane in uslužbence in o potrošnji njenih sredstev bo predpisal notranji minister. Vse filme, namenjene prometu, je treba prijavili državni filmski centrali. Ta bo te filme izročala cenzuri in jih nato vračala lastnikom. Za vsakih tisoč metrov uvoženega zabavnega filma do konca leta 1933 mora uvoznik nabaviti ali producirati iu izročiti v promet najmanj 70 m lastnega lilma, po tem času pa najmanj 150 m in sicer za uvožene neme filme predpisano dolžino nemega lilma, za uvožene zvočne filme pa predpisano dolžino zvočnega filma. Uvozniki, ki izjavijo, da teh pogojev ne morejo izpolniti, morajo za vsaki meter domačega filma, ki bi ga inorali nabaviti ali producirati, plačati v korist državne filmske centrale po 50 Din za neme in po 100 Din za zvočne filme. Kinematografi morajo pred vsako predstavo predvajati kulturne filme z dolžino najmanj 10 odstotkov od vsega programa predstave. l\>lovica teh kulturnih lilniov mora biti izgotovljena doma. Kulturni so filmi s poučno ali znanstveno, prosvetno, gospodarsko, zdravstveno, socialno, državljansko ali iiacijonaluo smerjo. Semkaj spadajo tudi poučni dnevniki o aktualnih dogodkih. Kdor prekrši ta zakon, se bo kaznoval z denarno kaznijo od 5000 do 20.000 Din v korist državne filmske centrale. Kazni bodo izrekale splošne upravne oblasti prve stopnje. Ta zakon stopi v veljavo z razglasitvijo v -Službenih novinah'. Obrlna dovoljenja se bodo izdajala v treh mesecih po razglasitvi. Prav tako stopijo v tem roku v veljavo tudi določbe o obveznem predvajanju kulturnih filmov in o plačevanju pristojbine po tem zakonu. Naseljevanje v južnih kraUh i Belgrad. 7. dec. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog kmetijskega ministru in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpremembi iu dopolnitvi zakona o naseljevanju v južnih krajih z dne 11. junija 1931. Cl. 1. V čl. 59 se doda nov odstavek kot tretji, ki se glasi: Vrhovni poverjenik agrarne reforme v Skoplju lahko takoj postavi svojega delegata, čigar pravice, določene v čl. 37, tretjem odstavku, veljajo tudi zn žo obstoječo Zvezo agrarnih zajednic in za agrarne zajednice, članice te zveze, ki so ustanovljene i>o zakonu o ustanavljanju agrarnih zajednic kot zadrug, z dne 20. maja 1922, in po zakonu o poljedelskih obrtnih zadrugah z dne 3. dec. 1898, kakor tudi nad vsemi drugimi zadrugami, ki so članice ali se bodo včlanile v sedanjo Zvezo agrarnih zajednic in bodočo Zvezo agrarnih zadrug v Skoplju. Cl. 2. V čl. 59 se doda nov odstavek kot četrti, ki se glasi: Kmetijski minister lahko po svoji uvidevnosti prenese na delegata vrhovnega poverjenika agrarne reforme pravice in dolžnosti pravnega odbora Zveze, in postavi nadzorni odbor, po potrebi pa tudi posvetovalni odbor. čl. 3. Ta zakon slopi v veljavo in dobi obvezno moč, kadar se razglasi v »Službenih novlnrth«. Nov s državni cesti Belgrad, 7. dec. AA. Nj. Vel. kralj je predpisal zakon o dopolnitvi zakona o državnih cestah z dne S. maja 1929, kjer po točki 50, S 5, zakona o državnih cestah sledita tile dve točki: Točka 51: Tržič— Ljubelj, Naklo—Tržič—Ljubelj—avstrijska meja, — Toč!;a 52: Škofljica—Turjak—Velike Lašče—Ribui-ca—Kočevje—LivOld—Delnice. Ukinjena predavanja na betgra}ski univerzi Belgrad, 7. dec. AA. Na podlagi čl. 32 splošne uredbe univerz je rektor univerze odredil, da se na univerzi v Belgradu ukinejo predavanja za tri dni počenši danes in do četrtka 10. t. m. -v Poslanski Muh Belgrad, 7. dec. AA. Danes ob 16 je bil v skupščinski dvorani sestanek narodnih poslancev. Ob tej priliki je nosilec državne liste in predsednik ministrskega eveta Peter Živkovič pozdravil poslance, poudarjajoč, da pričakuje ljudstvo spričo hude gospodarske krize zlasti plodnega dela na gospodarskem polju. V imenu poslancev se mu je zahvalil dr. Pivko za njegov pozdrav in nato predlagal organizacijo skupnega poslanskega kluba ter izvolitev posebnega odbora, ki naj izdela klubove I statute. Narodni poslanci so pjedlog dr. Pivka soglasno sprejeli. Končno je ministrski predsednik zaprosil narodne poslance za izjave o vstopu v poslanski klub. Vsi poslanci so se takoj prijavili in izvoljen je bil odbor za izdelavo načrta pravilnika poslanskega kluba. BetMen pri kгаЦи Karolu Budimpešta, 7. decembra, tg. V budimpeštan-skih političnih krogih zelo komentirajo obisk grofa Bethlena v Temešvaru in se klub nasprotnim izjavam Bethlena smatra v poučenih krogih, da se je Bethlen sestal z romunskim kraljem in da ni šlo samo za avdicnco iz vljudnosti, ludi ni izključeno, da se ne bi bil Bethlen sestal z višjimi romunskimi funkcionarji. Kakšne posledice bo imel ta sestanek. zaenkrat še ni mogoče presoditi, vendar se v tukajšnjih krogih naglasa, da je bil lansko leto grof Bethlen med onimi politiki, ki so olajšali sestanek bukareške agrarne konference in s tem gospodarsko zbližanje nasledstvenih držav. Obisk v Temešvaru je imel najbrže to tendenco. Budimpešta, 7. decembra, tg. V tukajšnjih diplomatskih krogih se čuje, da hoče KaroIyjeva vlada začeti va/.na |>ogajanja, ki bodo, če se posrečijo, postavila odnošaje Madjarske z drugimi državami na novo podlago. Smatra se, da ni izključeno, da je obisk v Temešvaru s tem v zvezi. Bukarešt, 7. decembra, tg. Včerajšnja avdi-enca grofa Bethlena pri romunskem kralju v Temešvaru je povzročila splošno pozornost. Vlada o tej avdienci popolnoma molči, tem bolj pa se komentira v političnih krogih. Dali nikomur prava svrha avdience ni znana, se vendar ugotavlja, da sočasna prisotnost kralja Karla in grola Bethlena v Temešvaru ni mogla biti slučajna. Tukajšnji poslaniki držav male antante so danes obiskali zunanjega ministra Ghiko in zahtevali pojasnila o avdienci. Tudi vsi listi zahtevajo od vlade pojasnila. Viharen mohamedanski kongres London, 7. dec. Ig. Na mohamedanskem kon. gresu v Jeruzalemu je prišlo danes pri otvoritvi do razburljivih prizorov, ko so razpravljali o vprašanju varstva mohamedanskih svetih krajev. Egiptski delegat je sporočil kongresu pozdrave Nahas paše in Vafd stranke, potem pa ga je drug Egipčan pobil na tla in v največji razburjenosti kričal na zbo. rovanju, da je v Egiptu sploh samo en mož, in to je kralj Fuad. Jeruzalemski veliki mufti je takoj prihitel napadenemu na pomoč in ga varoval, dokler ga ni policija nezavestnega odnesla. Jerzalem-ski veliki mufti, ki je sklical kongres, jc izjavil v intervjuju, da bodo na kongresu razpravljali o mednarodni komisiji za »zid objokovanja«, o kontroli hedžaske železnice, o obrambi mohamedanskih svetinj v Palestini, o širjenju islama in o ustanovitvi mohamcJanskega vseučilišča v Jeruzalemu. Drobne vesli Curih, 7. dec. tg. Včeraj jc bilo ljudsko glasovanje o obveznem zavarovanju za starost, ki je bilo odklonjeno z veliko večino, obenem pa tudi predlog za davek na tobak. Sofija, 7. dec. AA. Včeraj je bila v prisotnosti kralja in kraljice otvorjena nova železniška proga med Sofijo in Makocevom. Budimpešta, 7. dcc. AA. Korbiro poroča, da jc bilo danes izdano uradno obvestilo, da je sodišče odredilo kazensko postopanje proti 14 zaprtim osebam, ki so hotele izvršili prevrat. Rim, 7. dec. Ig. Bivši italijanski ministrski predsednik Salandra je že več dni bolan. Zdravniki dvomijo, da bo ostal pri življenju. OPOZORILO NARODNIM DRUŠTVOM IN ORGANIZACIJAM da naj večje prireditve vsaj pred 17. ali po 17. t. m. prirede, da slnvlje rojstnega dneva Nj. Vel. kralja — ne bi trpelo radi premnogih enakih prireditev. Prvenstvo za to slavi,je se mora prepustiti oficirski prireditvi v dvorani Hotela »Union«, na katero so vabljena vse oblasti, ustanove, predstavniki, zastopniki trgovine, industrije, obrti, glasbeniki, umetniki, športniki, narodna dobrodelna društva, zbornice, zavodi Dravske banovine ild. * 8. december Franjo Neubauer: Brezmadežni Krog mene zimski mraz. Iz njega Tvoj obraz Brezmadežna, mi vstaja kot v divnih dnevih maja. Z nebeiko-lepimi oimi iz raja gledaš doli v dolino solz in b6li. Kako iz teh oli žari brezmadežnost, le Tebi dana, Ti žena izmed vseh izbrana! Odlikovana si lakć, da nad Teboj strmi nebo. Oti Te gledajo strmele duhćv, ki sami polne sreče v domovih večnih bivajo in vse slasti uživajo. Kraljica njihova si ludi, Svetćsti tudi n j i m vzor. Nikoli Tebi ne načudi svetnikov in svetnic se zbor. Pa zemsko bitje slabo naj ne strmi nad Tabo?! od greha človek obtežen, v trenutku rojstva izročen b rez milosti peklfl oblasti, in vse življenje grešni strasti, blagruje Te in si želi, da čist bi kdaj bil kakor Ti. Zato Te prosi: »Čista, sveta, brez greha madeža spočeta, na mene grešnika poglej, in Sinu svojemu povej, da kes grenak sreč mi muči. da hočem k Tebi, k Njemu. k Ln/i! On. ki je hotel, da nikddr naj greh ne bo Ti gospodar, ozrd se milostno še name, na Tvojo prošnjo v raj me vzame!* Va rujte svoj koti i č za čiščenje uporabljajte VIM Prečista Bogorodica in Vzhod Najmočnejša, zlata vez, ki še veže krščanski Vzhod s katoliškim Zapadom, je mati krščanske edinosti — Marija. Marija je že v prvih stoletjih kot skupna Mati vezala krščanski Vzhod in Za-pad; to sc jo pokaialo zlasti na efeškem koncilu, čigar V1800 letnico letos jm izročnem naročilu sv. očofa Pija XI. vesoljna Cerkev obhaja. I^feški koncil — na katerem je bila slovesno proglašena verska resnica, da je Marija mati božja, Bogorodica — nam obrača pogled na krščanski Vzod, kjer so jo nekdaj Marijino češčenjc tako čudovito razcvetelo. Vprav eteški cerkveni zbor je Se posebno krepko potrdil in globoko utrdil Marijino češčenje no Vzhodu: efeški cerkveni zbor je dal tudi pobudo, da se je ljubezen do Marije tudi na Zapadu začela še bolj izražati v bogoslužju, tako v cerkvenih praznikih, mašnih molitvah in v prelepih liturgičnih spevih ter po liturgiji tudi v likovni umetnosti. Od eteškega zbora dalje je Marijin naslov »Bogorodicac. postal prapor prave vere in pobožnosti ter znamenje vesoljne edinosti med vzhodnimi in zapadnimi kristjani. Ljubezen do Marije, do prečiste Bogorodice Je čudovit izraz prave vzhodne pobožnosti, če hočete — izraz verskega doživljanja vzhodnih kristjanov. Vzhodni človek se je zavedel svoje popolne podrejenosti višji nadčloveški sili, zgrešil je pot čiste bogovdanosti, nadčloveško silo je zaslutil v prirodi — zgrudil se je pred tajnimi narave v prah. Skušal se jo dvigniti izpred malikov, iskal je opore... toda šele po krščanstvu je vzhodnemu človeku zasijalo pravo sonce odrešenja v Jezusu Kristu, Bogočlovcku, katerega mati je Marija Bogorodica. Sedaj se jc vzhodna krščanska duša živo zavedla, kaj jo Marija človeštvu. V Njej je zazrla najvišji vzor skrite ponižne bogovdanosti, nedosegljiv vzor angelske čistosti in brezmejne svetosti. Svoje Posrednice in Matere so se vzhodni kristjani oklenili s tako nežno, tako zaupno, tako vdano pobožnostjo, dn smemo krščanski Vzhod po pravici imenovati >Marijin Vzhode. — Vzhodni kristjan si je svest svoje grešnosti, svoje nevrednosti, da bi se približal neskončni Svetosti božji; zato se proseče ozira k sv. Bogorodici, da mu pomore. Po Mariji se bliža Jezusu. V vzhodni cerkvi se je ohranilo Se veliko lepega iz onih časov, ko sta bila Vzhod in Zapad še eno. Eden najlepših cvetov, ki ga je Vzhod podaril Zapadu, je Marijino češčenje. V vzhodnih bogoslužnih molitvah in spevih, v cerkvenem in domačem življenju, se nad vso živahno in slikovito izraža globoka in ponižna vdanost do prečiste Bogorodice. Bistvo cerkvenega življenja je bogoslužje (lilurgija). Marija ima v zapadnem bogoslužju telo častno mesto; a kljub temu ga vzhodna litur-gija še prekaša. Zapadno bogoslužje je bolj resno; vzhodno pa bolj bajno in sijajno. Posebno sijajno in živahno je še v obilnih Marijinih praznikih, molitvah in spevih. Živo jo izražena misel, da Jezusa povsod spremlja Marija. Orijenlalec se rad pogosto s posebno ljubeznijo in gorečnostjo obrača k Mariji. Vsaka bogoslužna pesem se končuje s posebno kitico v čast Bogorodici, kakor pri nas navadno s Cnst bodi. S čudovito iznajdljivostjo in gibčnostjo so vzhodni cerkveni pesniki sestavili na tisoče posebnih kitic — troparijev na čast Mariji, ki se v liturgiji imenujejo sbogorodični«. Celo v postu se pojo posebni tropariji v spomin Marije pod križem — »krestobogorodični«. Pri vzhodni maši se omenja prečista Bogo-rodica veliko češče kot v zapodili; a vedno pred vselili drugimi svetniki. — Pred sv. mašo dene mašnik poleg glavno hostlje (>agner-r imenovane) na pateno šo del hostijc v čast Bogorodici z bc- i vs Ako želite, da boVaškotličved no čist, svetel in brez brazgotin, tedaj ga čistite z malo Vima na mokri krpi, a potem ga otrite s suho krpo. Vim vsebuje večjo količino mila, ka tero nesnago razkroji, ne da bi opraskalo predmete Vim čisti brez truda kovino, steklo, les in porcelan VIM čisti vs Šepetanje sedami: V čast in spomin preblagoslovljeno Gospe naše, Bogorodice. in vodne Device Marije; po njeni priprošnji sprejmi, Gosjiod to žrtev na prenebesni tvoj žrtvenik«. Vedno in vedno ponavlja duhovnik med sv. duritvijo klice k Mariji; pri večih mašnih antitonah ixmavlja za vsako vrstico vzklik: >Po priprošnjah Bogorodice, Odre-šenik, reši nas./ Po povzdigovanju slavita duhovnik in ljudstvo posebno lepo prečisto Devico. Duhovnik pokadi darove in moli na glas: >(Te darove darujemo) v čast presveti, prečisti, prebla-goslovljeni in slavni naši Kraljici Bogorodici in večni Devici Mariji.« Ljudstvo pa odgovarja: »Zares, dostojno je slaviti tebe, Bogorodico, vedno blaženo in brezmadežno, Mater Boga našega. Castitljivejšo od kerubov, brez primere slavnejšo od serafov, ki si brez madeža rodila Boga, Besedo, ki si resnično Bogorodica, tebe poveličujemo.« Tudi pri delitvi zakramentov in zakramentalov so velikokrat spominjajo Device Marije. — Vzhodni časoslov (brevir) je poln prekrasnih molitev, j spevov in hvalnic v čast Bogorodici. Razumljivo potem, da se ta cerkvena bogo- j služua pobožnost do Brezmadežne močno odraža ! v zasebnih ljudskih pobožnosti h. Zapad- ' nega človeka najbolj iznenadi ona preprosta po- ' božnost in češčenje Marijinih podob (ikon). Skoraj j je ni na Vzhodu krščanske cerkve in hiše, ki bi j ne imela posebne ikone presvete Bogorodice. Po j hišah brli dan in noč pred Marijino ikono lučka, izraz tople pobožnosti do Marije. — V vzhodnih cerkvah je pred oltarjem stena svetih podob — ikonostas. Na tej steni zavzema Marija vedno prvo mesto za Jezusom. Na vsakem ikonostasu je na desni podoba Jezusa, na levi pa Marijina. Marija je najljubši predmet vzhodnih cerkvenih slikarjev; tudi na Zapadu so razširjene njih najlepše ikone. Bizantinske Marijine ikono in češčenje Bogorodice so prevzeli iz Carigrada tudi vzhodni Slovani. Saj je bilo glavno mesto riinsko-grškega cesarstva Carigrad nn poseben način Mariji posvečeno mesto. Cesar KonŠtuntin je posvetil takoj v začetku Carigrad — kraljico mest Kraljici vsega stvarstva. Iz Carigrada se je širilo češčenje Bogorodice med zapndne Slovane, na poseben način pa še med Ruse. Eno izmed prvih cerkva v Rusiji je posvetil sv. Vladimir v Kijevu na čast Mariji. Tako je Marija ljubeznivo stala ob zibeli krščanstva v Rusiji. Ko pa je postala Moskva politično središče, je postala ob enem versko središče in s tem tudi središče Marijinega češčenja. I Nad mnogoštevilnimi cerkvami v Moskvi se dviga I cerkev Bogorodice (Uspenskij sabor) nn Kremlju. j V Rusiji je veliko število Marijinih cerkva, še več j je kapelic in čudodelnih ikon. Važnejših čudodelnih podob je neki do oOO. Kljub temu, da boljše- ' viki zažigajo Marijine podobe, podirajo in zapi- j rajo Njene kapele in cerkve, ruski narod še veruje in še moli... V ruskih katakombah še kli- j čejo Bogorodico in verujejo, da bo Ona rešila nekdaj »sveto Husijot — zakaj še se poznajo po ruski zemlji stopinje Bogorodice... To iskreno češčenje Bogorodice in Njeno podobo so nam priče onih časov, ko smo bili vzhodni in zapadni kristjani ena nerazdeljena družina, in zato so nam dragoceno in ljubo poroštvo sku|>-ne dediščine. Ob pogledu na le slike nas opominja lakorekoč presveta Bogorodica sama. naj se pobožno spomnimo danes ludi onih vzhodnih krist- , Jonov, ki jih katoliška cerkev ljubeznivo kliče k i srečni nekdanji edinosti, dn mislimo danes •pri naših prireditvah v časi Mariji zlasti na nesrečni ruski narod, da ga bo Bogorodicn privedla skozi ta krvavi križev pol nazaj k ^vnlpem Širni, nazaj k Njegovemu namestniku Marija, veš, tisoče cesto gre križem sveto. tisoče cesto nasutih s trnjem in zlatom, preko tisoč križišč gre pot k našim bratom, preko tisoč prepadov, vetrov in voda. Slap svetlobe pada na vsako pot, sije v boječe oko iti ga oslepi: Potem, človek, lazi čez tisoč čeri brez oči! Pa so mi rekli. Marija, da Ti si na koncu vseh tisoč crsta ... A ena beseda še ni mi ubila srca. Marija, preko tisoč in tisoč cesta, preko senc in roda. preko blaženih sanj Tvoj slap mi v srce šumi, šumi... Marija, veš. tisoč cesto gre križem svetu, po vseh tisoč cestah hodiva o b a. J. V. Avguštin, naš veliki sodobnik K igri >Avguštin<, ki jo bodo akademiki vpri-zorili v torek v operi. Dasi je že 1500 let preteklo od njegove smrti, se nam vendar zdi, ko da je njegovo življenje utripalo po tempu in taktu naše dobe, kot da so ga mučili problemi, ki mučijo današnjega človeka, kol da jc iskal odgovor na vprašanje današnjega rodu, današnje družbe. Avguštin jc bil ves človek, človek z duhom in telesom, ki je svojemu življenju po temnih zablodah iskal prave usmeritve in prave poti. Ko je to pravo pot in smer z bo/jo pomočjo našel, je imel tudi voljo in moč, da jc slckel starega človeka in pogumno stopil na novo težko pot. Avguštin, naš veliki sodobnik! /di se, da te današnji svet razume in spremlja le po potih zablod in še v hrepenenju po izhodu iz blata in iskanju lepšega, človeka vrednejšega življenja, ko pa ga / nujnostjo človeške narave in človeškega razuma privedeš do raskave poti pokore in preusmeritve, se ti marsikdo izneveri in izvajc iz tvojih vodniških rok. ker bolj ljubi medlo hrepenenje in sladko-grenko iskanje in vzdihovanje kot jasno Luč in veliko Ljubezen in trpko odpoved. UVOD Predigra Na vrtu samotnega srednjeveškega samostana smo. Večer. Mladi menih Gerhardus sc po utrudljivem dnevnem delu vsede na skalo v vrtu in se zamisli. — Zmoti ga stari izkušeni brat Valentinus. ki inu razodene veselo novico, da je za praznik njegovega |»svečcnja napisal kratko igrico o svetem Avguštinu in naučil menihe igrati. Igre prvi del se vrši v Tagastah v Avguštinov! hiši. Avgušti-nova mati Motiika čaka svojega sina, ki jc že tri dni na počitnicah. Vsa jc v skrbeh zanj, Ic molitev ji še daje upanje, da bo Avguštin spet našel pot k Bogu. Avguštin sc vrne v dru/bi razposajenih, nekoliko vinjenih tovarišev — študentov. — Ko ti odidejo, pade k materinim nogam in razodene svoji ljubeči materi, da je lako strašno jirazno njegovo srcc. da jc svojo mladost v sebi ubil in da ne more verovati. — Ko ostane sam na vrtu, prizna, da ga Ic materina molitev še drži v življenju. V tej zdvojenosti se mu približa Bcala, simbol preprostosti in čistosti. Medigra Meniha Valentinus in mladi Oerhardus sta ves čas prisostovala igri. Valentinus v kratkih besedah pove svojemu tovarišu potek Avguštino-vega življenja do prihoda v Milano. Igre drugi del sc vrši v Milanu. Tajen, čudežen glas pokliče tičalo. Mati je zaslutila, da se sinu vera vrača. Zato Beata mirno odide. Pred odhodom še prerokuje Monika. da bo njen sin Avguštin kmalu našel Boi'a. Isli tajni clas nato oozove na vrtu sedečega Avguština, naj vzame knjigo, ki leži poleg njega in naj bere. Avguštin jo odprti in čita mesto iz sv. Pavla, ki dovrši njegovo spre obrnenjc. Poigra .Mladi menili Oerhardus sc zahvaljuje bratu Valentinu za leno igro in med petjem psalma, zvonenjem in glasovi orgelj oba zakličeta vsem: Zvonov in orgel pesem sc glasi, dospel k Bogu sv. Avguštin. Pojdimo /daj odtod na vse strani in čuvajmo za vedno svet spomin. Slavnostno zborovanje v Unionu Dijaške Marijanskc kongregacije in Slovenska dijaška zveza prirejata v veliki dvorani Uni-ona danes dopoldne ob U slavnostno akademijo v počastitev Brezmadežne. Na sporedu so, kot žc večkrat objavljeno, govori, zborna deklamaciia in petje. Iskreno vabimo dijaštvo sploh in vse, ki se zanimajo za našo mladino. Vstopnine ni. Začetek bo točno ob II brez akademske četrti. Pripravljalni odbor. f Ivanu Faturju v spomin Zopet eden naših poštenih krščanskih mož! Kdo na Notranjskem, zlasti v logaškem okraju, ni jioznal skromnega, marljivega in za obči blagor silno delavnega in nesebičnega Ivana Faturju z Rakeka t V ponedeljek 30. novembra ga jo Vsemogočni poklical k Sebi, kjer naj mu deli večno plačilo za vso delo in skrb, večinoma skrita dobra dela. ki jili je pokojni delil pomoči potrebnim. Dasi bolan, ni vendar nihče pričakoval tako nenadne smrti. Rojen I. 1802 v Zagorju ob Pivki, se je izučil Irgovstva v Postojni ter prišel 21 let star nu liakok kot trgovski eotrudnik v nekdanjo Lav-renčičevo trgovino. Kmalu se je poslovil na lastne noge ter otvoril svojo trgovino sredi vasi. Ko si je ustanovil lastno ognjišče in dobil zvesto družico domačinko na Rakeku, si je e svojo prldnoetjo kmalu prihranil toliko, da je kupil lastno hišo. Srečno življenje se je začelo zanj, dasi jc imel H otrok. Ljudstvo ga je cenilo kot svojega najboljšega svetovalca. Ni je bilo hiše na Rakeku, da bi ne bila e sjioštovanjem govorila o gosp. Faturju. Njegova hiša (poleg trgovine je imel tudi gostilno), je bila nekako zbirališče vseh Rakovcev. Fntur je bil nekak vsevede/, in splošen pomočnik in svetovalec na Rakeku. Kdorkoli je potreboval pouka, pomoči itd., se je obrnil k Faturju. Pa tudi če ga ni prosil, je Falur znal najti pot. da mu je pomagal. ko je opazil potrebo. Videl je krivico, ki se je delala družinskemu očetu, Fntur je to ustavil, videl zapuščen grob. katerega ob italijanskem r.a-sedenju niso mogli popravljali otroci, je Katur skrbel zanj. Ko lastni ljudje čez mejo niso mogli poslati denarja sinu vjetniku, ga je pa Katur poslal. Tudi mareikak pomoček za naše, med vojno precej prazne želodce, je znal Falur čez mejo poslati naši družini. Kaj je sloril za domačine, lo ve le Bog. Rakovci pa so Faturja brez tega zelo čislali. Volili so ga v občinski odbor, kjer jo takoj postal duša resnega dela. Bil jo dolgo vrsto let predsednik kraj. šol. sveta in 11 let (do svojo prostovoljne odpovedi) župan to zelo važne občine. Deloval je nadalje pri cestnem odboru, pri >Proeveti<, zlasti pa inm veliko zaslugo ravno on. Slovenčovk čilatelji pa ga imejmo v spominu, saj je bil naročnik, odkar je bil «ia» flvnj gospodar. Neprevidno v naglici izbrati si božično darilo. — Takrat se običajno slabo kupi stvari, ki ne nudijo pravega veselja. Oglejte si v miru pri nas fotografski aparat. voigti&nderjevo Jnbllarko to je darilo, ki ga Vi iščete. Prikladna kamera na zvite tilme, velikost 64 9 cm stane v krasni božični opremi z dvema filmoma samo Din 4вО'-. Kaj to ni poceni? Drogerija Gregorič, Ljubljana, Šelenburgova ul. 5. Jubilej katoliških Zarjanov Slovesnost 30 letnice JAKD Zarje Ljubljana, 7. dec < nedeljo je proslavilo JAKD društvo Zarja svojo 30-letnico. Proslava je bila celodneven svečan praznik za vse naše Zarjane in zarjanske starešine, kakor tudi vse ostalo katoliško akademsko dijaštvo in katoliško starešinstvo. Zarja, ki je bila do prevrata društvo katoliških akademikov v Gradcu, se je preselila na domača tla, potem, ko smo dobili v Ljubljani slovensko univerzo. Zato je bila proslava tembolj upravičena, saj je zlasti proslava zopet vsem ponovno poklicala v spomin herojska leta Zarje v Gradcu in njeno delo v svobodni domovini. 2e ob 9 zjutraj so se zbrali vsi Zarjani in Številni člani bratskih društev, kakor tudi starešine pri sv. maši zadušnici za umrle Zarjane v križevniški cerkvi. Potem, ko so se oddolžili spominu vseh, ki so se borili v njiliovih vrstah za lepe in večne ideje, ki jih zastopa Zarja, so se zbrali na slavnostnem izrednem občnem zboru v beli dvorani Uniona ob 11 dopoldne. Zborovanje je otvoril predsednik Zarje Marjan Brecclj, ki je nato povdarjal, da obhaja »Zarja« svojo tridesetletnico skoro v prav takih razmerah, kakršne so bile ob njeni ustanovitvi in pozdravil vse odlične udeležence prevzv. knezoškofa dr. Gregorja Rozmana, zastopnika Ceškoslovakov, člana Ustredije češkoslov. studentstva tovariša Kosorina in Ribo. zastopnike bratskih društev in prijateljev Zarje. Slavnostnega zborovanja se je udeležilo okrog 150 starešin vseh naših akademskih društev in članov katoliških akademskih društev. Nato je prebral pismo nadškofa dr. Jegliča, ki se zborovanja ni mogel udeležiti, zato pa pozdravlja vse zborovalce in jih bodri še nadalje k tako lepemu in uspešnemu delu, kakor do sedaj. Zborovalce je nato pozdravil v imenu katoliških starešin dr. Natlačen. Za njim pa so pozdravili in častitali Zarji k 30 letnici zastopniki bratskih društev Danice, Borbe, Ciril Metodijskega društva, Savice in A. C. v prelepih nagovorih. Za tem je povzel besedo slavnostni govornik dr. Franc Vatovec. V jedrnatem govoru je orisal junaške boje ustanoviteljev Zarje pred 30 leti in se zahvalil nje idejnemu očetu dr. Breclju. Povdaril je, da je Zarja vedno, tako v tujini, kakor tudi doma živela v tesnem sožitju s slovenskim ljudstvom in mu pomagala, kjer je le mogla. Odtod tudi princip Zarje, ki velja od začetka do danes, da mora vsak Zarjan delati in pomagati pri prosvetnem društvu. 30 let se je držala Zarja edino pravega gesla za Boga in narod. Tega se drži še danes in se bo držala na vkeov veke. Slavnostno zborovanje je zaključila navdušena zarjanska himna, nakar je predlagal predsednik, da se odpošlje prevzv. nadškofu dr. Jegliču pozdravna brzojavka, dr. Korošču pa pozdravno pismo, kar so zborovalci z navdušenjem sprejeli. Po zborovanju so odšli vsi zbovrovalci na prijateljsko skupno kosilo v Marjanišče, kjer so se dodobra spoznali in spoprijateljili stari in mladi, starešine obujali spomine, kalrinesli prihodnji dnevi, je za danes nemogoče napovedovati. Najbrže dobrega nič. Napraviti hočejo iz Jesenic druge Trbovlje. A ne samo Trbovlje, kajti tam vsaj nekaj dni v tednu delajo, pri nas pa hočejo delo popolnoma odpraviti. f Ivan Okretič Zagreb, 7. decembra. V Zagrebu je po daljšem bolehanju umrl danes g. Ivan O k r o t i č, vpokojeni predsednik stola sedmorice, odd. B., v Zagrebu. Pokojnik, ki je slovel po svojih ierednlh ju-ridičnih sposobnostih, je bil rojen pred 71 leti v Kostanjevici na Krasu. Sin goriškega Krasa je ljubil svoj rod in svojo zemljo r. vso iskrenostjo svoje plemenite duše. Čeprav zaveden Slovenec, je že zaradi svojih sposobnosti napravil veliko uradniško karijero ter končno postal generalni odvetnik pri generalni prokuraturi na Dunaju, kjer je bil vedno v najožjih stikih s Slovenci in slovensko domovino. Po prevratu je postal višji državni pravdnik v Ljubljani ter nato predsednik stola sedmorice v Zagrebu. Po svoji vpokojitvi jo ostal v Zagrebu, kjer je danes umrl. Pogreb bo v sredo ob 3 popoldne v Zagrebu. Pokoj njegovi duši! Novi člani banovinskega sveta Ljubljana, 7. decembra. Naslednji člani banskega sveta so pred tedni podali svojo ostavko: Lipej Franc, posestnik in veletrgovec v Brežicah, za okraj brežiški; Mihelčič Alojzij, posestnik in trgovec iz Brega pri Celju, za okraj celjski; Nemanič Josip, posestnik iz Želebeja, za okraj črnomeljski; Steblovnik Martin, posestnik v šmartnem ob Paki, za okraj gornjegrajski. Štrcin Ivan, posestnik v Kapljivasi, za okraj kamniški. Ramovš Jakob, župnik v Velikih Laščah, za okraj kočevski. Lcbinger II i nko, trgovec v Litiji, za okraj litijski. Oblak Gabrijel, posestnik v Dolnjem Logatcu, za okraj logaški. Rajh Jakob, poseslnik iz Ljutomera, za okraj ljutomerski. Dr. Juvan Alojzij, odvetnik in bivši mestni načelnik v Mariboru, za mesto Maribor. Čižek Anton, posestnik v Zičah, za okraj slo-venjgraški. Košir Anton, posestnik v Žicah, za okraj konjiški. Veršič Ivan, posestnik pri Sv. Marku na Dravskem polju, za okraj ptujski in šerbinek Ivan, posestnik iz Vrtič, za okraj Maribor, levi breg. Notranje ministrstvo je gornje člane banskega svela v Ljubljani zato razrešilo njihovih funkcij ter na njihova mc6la z aktom 27. novembra imenovalo sledeče nove člane banovinskega sveta: Krulej Ernest, župan, p>ososeetnik in župan v Trebnjem, za okraj novomeški. Najlepši Miklavž v Ljubljani Otroci - otrokom v ljubljanski „Sibiriji" Ljubljana, 7. decembra. Marsikom« je pripravil letošnji Miklavž mnogo lepega srčnega veeelja, marsikje je povzročil žalost, ker je leto« pozabil priti na obisk, tako velike sreče pa ni vzbudil nikjer, ko letos v Sibiri na cesti Dveb Ceearjev v Mestnem logu. Zasluga za tega brez dvoma najlepšega Miklavža in razmeram iu gospodarski stiski odgovarjajočega gre učiteljstvu v šoli na Grabnu. Učiteljstvo je opozorilo šolske otroke, naj letaš oni odrede Miklavža listini, katerih se nihče ne sftomni in kateri žive v najbednejših razmerah. To «o stanovalci 110 barak ob cesti Dveh Cesarjev v Mestnem logu. Mladina je navdušena sledila velikodušnemu zglMu svojih učiteljev In naprosila doma najrazličnejših darov, v prvi vrsti enmo koristnih potrebščin, kakor obleke, perila, čevljev, sladkorja in kruha. V soboto so otroci v obilnem številu prinesli darove, velike zavitke in zavoje in jih poleni dopoldne odnesli v Mestni log. Ko so bili mali Mi-klavžki že na cesti, jim je že prihitela nasproti mla-dež iz barak. Brez vseh ceremonij je šlo darovanje hitro izpod rok. Uboga razlrgana in lačna deca je obsula šolsko mladino iu vpila in prosila: Meni lo, meni to! lu šolarčki so v zavesti, da delajo dobro delo in da osrečujejo svoje mlade bratce, ki nimajo Iako premožnih ali vsaj tako preskrbljenih staršev ko ti, delila darove križem vprek. Vsak od mladih barakarjev je dobil to, kar je želel, če je prosil za čevlje, je dobil čevlje, če je jirosil za srajco, je dobil srajco, celo fudi obleko. Siromašni starši ubogih otrok so z ganotlem zasledovali prisrčne prizore, kako obdarjajo šolski otroci namesto njih njihove revne otroke. Največji občutek zadoščenja pa je moralo imeli učiteljstvo, ki je gledalo, kako obilen sad je rodila žetev njihovih zgledov in lepih besed. Na kolesu iz Luksembmga domov v 3 tednih St. 11 j v Slov. goricah, 7. decembra. Pretekli petek je privozil na kolesu preko meje iz Luksemburga Ivan Kokot iz Slovenje vasi pri Ptuju. Čudni popotnik, ki je dospel iz daljnih krajev, je vzbudil splošno pozornost, še večjo pa njegova povest o žalostnem romanju skozi štiri države in o iskanju za deloin, katerega ni našel nikjer. Kokot je bil zaposlen kot rudar tri leta v Luksemburgu. Prvi čas je bil zaslužek dober in napravil si je nekaj prihrankov, katere je odposlal domov. Sedaj pa kriza tudi tej državici ni prizanesla. Dela primanjkuje povsod in obrali so pričeli odpuščati najpreje inozemsko delavstvo kar v masah. Skoraj vsi inozemski delavci so sedaj že id.4.Jefte.|eva« že za nami, smo se vendar bali za ta zbor. Pa smo se tudi tukaj varali, kajti vse do konca je šlo gladko, brez kolebanja in se je završilo s prav mogočnim stopnjevanjem, ki je bilo vredno slav-ljenca. Spremljal je pelje pomnoženi orkester dravske divizije, ki je bil ves čas prav izvrsten in vedno primerno diskreten. Med koncertom so se poklonile slavljencu številne deputacije in mu podarile krasne vence. Tako je Pevska zveza prav vredno proslavila našega velikega skladatelja, ki so se ga drugi zbori le skromno spomnili, ali [>a ga sploh prezrli. Imeti je morala velikanske žrtve i zveza sama i pevci, ki so prišli h koncertu celo iz Radovljice. In trud! Nismo še pozabili velikega monstre-koncerta na dan 8. septembra, nam je že zopet podala nov dokaz izrednega dela in sposobnosti. Zato so nas v srco zabolele prazne vrste, ki so bile namenjene onim rodoljubom«, ki ne čutijo krize v žepih. Razen teh je bilo razprodano vse. In če pomislimo po koledarju, da so imeli zbori po zadnjem koncertu za ta koncert časa kvečjemu 0 do 7 tednov, potem moramo priznati, da so ustvarili čudesa. In to njihovo delo gotovo zasluži, da ga z vso dušo in na ves glas priznamo iu nc prezreino njegovega pomena zn našo pevsko umetnost. Pred '20 leti je bil zn nas glasbeni dogodek prve vrste, ko je naš najboljši zbor pripravljal in odpel to veliko delo. Danes да je častno zmagala dežela z ne baš svojimi najboljšimi zbori. In koliko je časa vmes? OdŠtejte vojsko z vsemi zlimi posledicami, pa Vam ne ostane dvu-gega kot nekaj pičlih let polnih sistematičnega dela vrle Pevske zveze, ki gotovo zasluži vsaj toliko priznanja kot kakšen koncert "sodobnih poskusnikov«, kateremu posvečajo i kritiki i časopisi angleško reklamo in poročilo, delo Pevske zveza pa opravijo z onim ivkom, vrženim čez ramo. Mi srno j>a prepričani, a je to delo pravo, trajno in veleponientbno za našo širšo kulturo in bo tudi ostalo trajno. Pr. G. Cerkveni vestnih U. Vnanja kongrcgacija gospod if en pri uršu- linkah ima danes popoldne ob '2 shod. Pridite vse. — Odbor. Križnnska moška in mlndcniška Marijina družba ima drevi ob šestih redni cerkveni shod v proslavo praznika Brezmadežne. Po govoru darovanje za družbine namene. Iz društvenega Šivljema Ježka. Tukajšnje kat. prosvetno društvo priredi v nedeljo 13. decembra ob 15 in ob 20 v Društvenem domu na Ježici igro Sv. Elizabeta: v proslavo 700 letnice пјеле smrti. Vsi vljudno vabljeuil Ljubljana Maribor Dr.PIriemer se ni sam lavil Graška policija ga je izsledila In aretirata Ka' bo danes Drtina: Ob 18: »Igra o Avguštinu«. Igrajo kat. akademiki. Izven. — Ob 20: »Zapravljivec«. Repriza. Izven. Opera; Ob 15: .Dežela smehljaja.. Izven. Znižane cene. I Ob 20: »Nikola Subic Zrinjski«. Proslava 100 letnice rojstva Ivana Zajca. Znižane cene. Kino Vič-Glince: »Pravica do življenja«. Društveni dom Glince: Ob 8: »Materino srce«, drama. Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. KAJ BO JUTRI? Drama: Zaprta. Opera: »Dežela smehljaja«. Red A. Prosveta Trnovo, društveni dom, Karunova ul. 14.: V. prosvetni večer: Baragov večer. SkioptiČno predavanje Ivana Peršuha. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bohinec ded., Rimska c. 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41. Trganje v členkih je začetek revmatičnih obolenj. — Lokalno zdravljenje obolelega dela telesa se vrši z obkladki Pistyanskega blata na domu. — Dobiva se v prikladni obliki v d r o g e r i j i GREGORIČ Ljubljana, Prešernova ulica 5. Q 70 letnico rojstva je 6. decembra praznovala ga. Ana D r o f e n i k roj. Koblar, vdova po t okr. tajniku Droteniku, ki je služboval v Postojni. Od vseh njenih dragih ji je ostala le še hčerka-edinka; dva sinova ji je pobrala^ vojna. Gospa je praznovala svoj jubilej čvrsta duševno in telesno. IJlaga žena, ki živi sedaj v Ljubljani, Cesta v Rožno dolino V., naj dočaka še mnogo let čvrsta in zdrava! K njenemu jubileju ji iskreno čestitamo. Bog jo živi! 0 Vstopnice za igro o Avguštinu, ki jo priredijo kat. akademiki danes 8. decembra ob 6 zvečer v dramskem gledališču, se dobe od 10 dopoldne dalje pri dnevni blagajni v opernem gledališču. 0 Prosvetno društvo Trnovo v Ljubljani priredi v sredo 0. decembra v društveni dvorani Karunova ul. 14 V. prosvetni večer. Na programu je Baragov večer«. Spored je sledeč: Deklamacija, Društveni orkester, predavanje Ivo P e r š u -h a in sicer ob stoletnici prihoda misijonarja Friderika Barage v Ameriko. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Iz prijaznosti sodeluje tudi na tem prosvetnem večeru Pevski kvintet iz Ljubljane. Vljudno vabimo vse člane in prijatelje društva, da se tega večera udeleže v čimvečjem številu. Odbor. 0 Alpinski lilm Dtirmifor. Predstave za dijaštvo in šole sploh se vrše še v sredo dne 9. in v četrtek dne 10. t. tn. vsakikrat ob pol 15 popoldne. Slovensko planinsko društvo opozarja šole, nai si pravočasno preskrbe vstopnice, ker se pozneje filnt 1 najbrž v Ljubljani ne bo več predvajal. o VscučUiški prof. dr, A. Gosar bo v sredo 4. t. m. ob 18 v zbornični dvorani univerze preda-ral o »socioloških in ekonomskih osnovah moderne družabne reiorme«. 0 Simfonični koncert V petek, dne 18. t. m. koncertir^ v Ljubljani v veliki Unionski dvorani limfonični orkester Slovaške Filharmonije iz Brati-ilave. Orkester šteje 65 članov in stoji pod umetniškim vodstvom kapelnika bratislavske opere g. Zdenka Folprechta. Slovaška Filharmonija napravi koncertno turnejo po Jugoslaviji, v katero je uvrstila tudi ljubljanski koncert 18. t. m. Vstopnice bodo od ponedeljka dalje v predprodaji v Matični knjigarni. Zimske suknje, obleke in vsa druga oblačila za gospode in de co nudi v naivečji izbiri J. Mačeh, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 0 Esperantska proslava. Ljubljanski esperan-listi ce zelo živahno gibajo. V nedeljo eo praznovali desetletnico srvojega kluba. O svečani proslavi je izčrpneje poročal že »Slovenski list«. Dopoldne ob 10 se je vršilo v Delavski zbornici slav. noetno zborovanje, na katerem eo govorili pred-■ ednik Herkov, tajnik Kozlevčar, Kralj in mnogi delegati ter gostje. Na slavnostnem zborovanju tfta bili izročeni dve lepi diplomi častnega članstva Predsedniku Herkovu in profesorju Tavčarju. — opoldne je bila v Delavski zbornici esperantska razstava, ki je pokazala veliko obsežnost espe-rantske literature, h kateri so mnogo prispevali tudi sloveneki esperantisli, Popoldne se je vršil v hotelu »Mifeiič« sestanek eeperantskih klubov, na katerem so govorili o organizacijskih zadevah. KuHww obzornik Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1932 Do zdaj smo vsako leto morali priznati, da Mohorski koledar po opremi in po vsebini prekaša koledarje drugih družb, ki izdajajo koledar po vzgledu Mohorjeve. Tudi letos moremo ugotovili isto. Morda drugih kateri z efektom, ki je trenuten, učinkuje bolj intenzivno, res pa je, da je Biatnu vrednost Mohorjevega večja. Letos je Mohorski koledar dobil novo opremo. Oskrbel jo je Milko Bainbič. Oprema letošnjega koledarja nedvomno po umetniški višini prekaša opremo podobnih koledarjev. Slikar je naslovno slrnn razdelil s kriiem na štiri polja. V spodnjih dveh je naslikal na eni strani ljubko slovensko vasico s cerkvijo, ki je dvignila glavo preko streh, na drugi starega pastirja z gručo ovac; v gornjih dveh poljih pa je na vsako stran upodobil po enega angela. Od zemlje se knkor kadilo dviga k ne-besoni molitev, iz angelskih rok pa kakor zvezdice rosi jo na zemljo božje milosti. Tako je v preprosti obliki podana globoka ideja: zvezanost neba in zemlje. Tudi notranja oprema je povsem nova. Vsak mesec ima po dve zaglavji, sliki, ki pred-suvljaln važnejše delo v mesecu, poleg teh slik pn na eni strnili spomine znamenitih mož, na drugi sirani vremenske prerokbe. Veliko prakličnejša je ludi de'itev meseca na dve polovici, vsaka na eno stran, ker je tako prostor za zapiske poleg vsakega i'ne meseca. Ob kalendariju so tudi majhne alinee važnejših mesečnih svetnikov, tako da Imamo v letošnjem koledarju pravo slovensko pratiko. Ta nova oprema ie prav ulovenska in umetniška. Za- Zve čer pa se j« vrHla v Delavekl rborniei esperantska akademija, ki je nadvse krasno m svečano uspela. 0 Na nlio povedano vsem, ki slilijo. Prejeli smo: Dne 7. decembra sem se peljal z Magistro-vim avtobusom iz SL Vida v Ljubljano. Točno ob 14.13 smo paslrall mitnico. Prav tedaj je pripeljal iz &t. Vida tramvaj Stev. 24. Kaj se ie zgodilo? V avtobus je vstopil mitničar, pregledoval prtljago ČUDOVITO! Maribor. 7. decembra. O aretaciji dr. Pfriemerja v Gradcu smo izvedeli od avtentične strani naslednjo podrobnosti: Dr. Pfriemer se ni sam prijavil avstrijskim oblastem, ampak je dospel v Gradec na skrivaj In maskiran. Imel je umetno brado in brke. Tnko je menil, da ga preoblečenega in maskiranega nthče ue bo spoznal. Kljub temu pu so ga nekatere osebe spoznale ter prijavile njegov prihod policiji, ki je nato odredila aretacijo. Dr. Pfriemer se nahaja sedaj v zaporih deželnega sodišča v Gradcu. □ Blagajniške ključe je pozabil nepoznan gospod v trafiki in trgovini Niefergal na Glavnem trgu št, 1. Dobi jih nazaj istotam. □ Akademska kongregacija ima v sredo zve-čer v Alojzijevi kapeli ob običajni uri redni sestanek. Sodali obvezno! □ Težka nezgoda ruskega učitelja. Včeraj ee je v Mariboru težko ponesrečil učitelj ruskega zavoda na gradu Hrastovcc pri Sv. Lenartu v Slov. goricah gosp. Jurij Ramert. Na ledenih tleh mu je zdrsnilo ter si je pri padcu zlomil desno roko. Prepeljan je bil na zdravljenje v splošno bolnišnico. □ Rabite nageljne, vence, šopke, kličite telefon 27-66 Vrtnarstvo — Jenioc — Maribor. □ Radio aparate in sestavne dele, zvočnike, žarnice, drobni materijal, po nizkih cenah dobite v zadrugi Radio-Maribor, Miklošičeva 2. □ V Mariboru pod Veliko kavarno. Glavni trg 1, dobiš veliko izbero cene manufaklure in odej. Oglejte si pred nakupovanjem pri Uitjžeku Cefje & Zborovanje celjskega učiteljskega draStva. Celjsko učiteljsko društvo je priredilo 5. decembra drugo rea bo ta točka predmet prihodnjega zborovanja meseca februarja. iS Smrtna kosa. V nedeljo jo umrl v javni bolnišnici v starosti 29 lot Hočevar Ivan, čevljar od Sv. Magdalene v občini št. Pavel pri Preboldu. Isti dan je zatisnil svoje oči tudi v bolnišnici 5 letni Franc Deželak, sin malega posestnika iz Vodic v občini Knlobje. Kam pa danes popoldne? Upajmo, da sr bomo videli v veliki dvorani Ljudskega doma, kjer priredi ob pol 4 dijaška organizacija .Sviti slavnostno akademijo s skrbno izbranim in dobro pripravljenim sporedom v čast Brezmadežni, svoji za-vetnici in materi. Kdor ima še kaj razumevanja za idealno stremljenje iu delo vanje, naj ne zamudi današnje akademije. Cene prostorom so vlo zmerne in namenjene za kritje stroškov. & Krekova družina priredi v nedeljo 13. decembra ob pol 4 popoldne v veliki dvorani Ljudskega doma veseloigro v 4 dejanjih »Stric v topli-ralu. Med odmori evira društveni lamburnSki /.bor. Predprodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi poleg Marijine cerkve, na dan predstave pn od 9 do 12 in od 2 naprej pri blagajni pred vhodom v dvorano. V 24ur?h damske p!a% po meri I i z ravno dospelega najfinejšega H modnega blaga po najnižji ceni. I Za prvovrstno delo jamčimo. FR. MBS KO. Celje, Aleksandrova ulica 3 & Seja okoliške občine. Novi župan Vinko Ku-kovec se priporoča zn zaupanje. Obenem se Je prav iskreno zahvalil bivšemu županu g. Mihelčiču, ki je vodil občino tako vzorno in z izredu : marljivostjo. Nato se je razpravljalo v tajni seji o rddaii službe pomožnega uradnika. Pri glasovanju |io listih je bilo oddano mesto g. Drobnetu. Nato jo bilo odobreno nekaj podpor za dobrodelne namene in nekaj nagrad za nadurno delo ob času volitev. V domovinsko zvezo so bili sprejeti: Jurij Plahuta, .lavoriiik Jakob, Skočir Andrej, Knez Ivan, Brinovar Neža, Planine Marija, Pišek Jožef, M cd veš Jakob, Grilc Antonija, Goršek Martin, Točaj Marija in Sku-men Jožefa; odklonjenih Je bilo šest prošenj. Z ozirom na tolmačenje zakona komandanta dravska divizije glede tega, da bi morala plačali okoliški občina Ograjenšku Karlu, pristojnemu v Vol. Pirešl-co, oziroma njegovi ženi podporo zn čas orižuin vaj, se bo pritožila občina na bnusko upravo. Glele odloka banske uprave zaradi Krickovega lovišči se bo vložila tožba na upravno sodišče v Celju. Pri volitvah v davčni odbor so bili izvoljeni: Kukovec, PcČuh in Golob, za namestnike Novak, Bruinen in Dorn. za načelnika stavbnega odseku Nerad, za načelnika finančnega odseka dr. Laznik, v šolski odbor nn novo dr. Laznik in Pečuh, za občinskega blagajnika Cvetličič. landskein, na Češkem. Največja država na severu Evrope, Anglija, se odtrga od papeža. Po vsej Evropi se vrše kruli verski boji, kri leče v potokih. Živimo v prelomu dveh razdobij. Srednji vek se ruši, nove siru je umetnosti, filozofije in znanstva silijo na plan. Novi duševni pokret, ki se zove renesansa. se obrne s časom odločno proti Cerkvi. Ves politični, verski in moralni red svela se trosc v svojih temeljih. V leli razburkanih časih rastejo iz naročja Cerkve silni ljudje. Ignacij l.ojolski ustanavlja svoj nepremagljivi jezuitski red iti se vrže v borbo proti luteranstvu, knlvinizittu in anglikanstvu. Vesolini cerkveni zbor v Trentu prenavlja organizem Katoliške Cerkve, na papežev prestol siopajo odločni in močni možje, v vseh deželah se obujajo Cerkvi svetniki. Zakaj popisuje Terseglav te stvari? Ker -o bili lo problr- ' ki so prevzemali vse duhove lisie dobe. Z njiui. s.; jo bavila ludi Terezija Avilsku. nJim je posveti11 svoje najboljše sile. Glolioko-umna žena je bila v stalnem -stiku s političnimi, kulturnimi in verskimi vprašanji svojega rasa. Kdor ne pozna dobe, v kateri je rasla in delovala, ne more razumeti ne njene osebnosti ne pravilno oceniti njenega zgodovinskega pomena. D,t bi nam postala podoba svetnice jasna v vseh potankostih, je pisatelj napisal ta uvod v njen življenjepis. To je čisto nov način dela, v slovenskem jeziku nimamo še takega 'življenja svetnikov«. Zalo je nujno potrebno, da Terseglav svoj spis nadaljuje, čeprav bi morala iziti So dva zvezka o sv. Tereziji Avilski. Da bo delo dobro, nam dokazuje jasno že uvod, kjer je na skopem prostoru nngrom.idpnih toliko dogodkov, problemov iti zanimivih vidikov, kolikor jih nisem že dolgo bral ua 160 straneh majhne knjižice. Vsakemu svetujem: Preberi jo! Dr. B. Včeraj se je sesedel na stopnicah nunske cerkve neki mož. Pasanti so mislili, da mu je slabo. Mož je pojasnil, da ga ozebline tako mučijo, da mora počivati. Neki gospod vzame iz žepa steklcnico tinkture in namaže možu noge. Mož se obuje, stopi na noge in vzklikne: Čudovito! Gospod pojasni, da se tinktura zove »Sulfjodal« ter stane 20 Din steklenica (predplačilo), na povzetje 30 Din. Pojasni tudi, da enkratno mazanje samo olajša hojo, da pa popolnoma ozdravite, si kupite takoj eno steklenico tinkture »Sulfjodal« pri: R. Cotlč, Ljubljana VII, Kamniška ulica 10a. potnikov, aktovke je potežkal In vse natančno pregledal, zelo natančno. — In tramvaj? Potniki in prtljaga v tramvaju? Nihče ni stopil tja. Nihče ni pregledal, kaj je tam! To se mnogokrat zgodi!! AH je to prav? Morda bi kdo s tem rad pridobil šont-vidčane, da bi se vozili s tramvajem, mesto z avtobusom, ki je znatno cenejši. To bo težko! Magister vozi hitreje in ceneje, ko tramvaj. Konkurenca je pa povsod dobra! 0 Policija in mesarji. Ljubljanska policija neprekinjeno in stalno vrši kontrolo nad mesarji. V zadnjih dnevih je bilo zopet ovadenih nad 10 mesarjev zaradi navijanja cen. Najbrže bodo iz-ročoni sodišču. 0 Nerodno miklavževanje. Praznovanje praznika sv. Miklavža so ni povsod tako dostojno izvršilo, kakor bi bilo dostojno. Več slučajev je že znanih, ko so se Miklavževanja, seveda pozno v noč, spremenila v vse kaj drugega. Na neki veselici v Šiški je prišlo v nedeljo zgodaj zjutraj do krvavega pretepa med dvema udeležencema Miklavževanja. V tem pretepu je bil eden zelo ranjen, tako da je ves krvavel. Ko je stražnik med obema pretepačema posredoval, je drugi napadalec še njega sunil z nekakšnim železom v obraz in ga ranil. Temu in takim dogodkom pa seveda ni kriv Miklavž, temveč zopet alkohol. 0 Iz policijske torbe. Policiji je prijavljenih več tatvin. V neki trgovini v šolskem drevoredu je bila ukradena Frančiški Vrhovčevi s Sela v občini Leskovcc pri Višnji gori denarnica s 300 dinarji denarja. — Delavec Ludvik Kolman je prijavil tatvino suknjiča in hlač v skupni vrednosti 700 Din. — Trgovskemu slugi Adolfu Vizo-višku je neznan tat odpeljal izpred Sedlarjeve trgovino v Linhartovi ulici 800 Din vredno kolo. — Zasebnica Marija Bablnšek je prijavila, da je našla v veži hiše Židovska steza 6 tri jopiče, ki so bili najbrže kje ukradeni. HOTEL TIVOLI se za danes priporoča! Prvovrstna vina in lepo renovirani prostori. 0 Razne nesreče. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela več ponesrečencev. Včeraj dopoldne se je na Karlovški cesti ponesrečil 31 letni Stanko i Bitenc z Galjevice 180. Ta je žagal s cirkularko, ko mu je med delom padlo na deeno nogo in mu jo poškodovalo. — Drugi ponesrečenec je 4 letni Joško Debevec, sin hišarja iz Pijave gorice. Ta sc je včeraj smukal okoli elamoreznice, vtaknil vanjo desno roko in mu je slamoreznica zmečkala prete. — Dne 36. novembra se je ponesrečila 30 letna Franja Špruk, žena posestnika iz Most pri Kamniku. Pri štedilniku se je opekla po levi strani telesa. V bolnišnico pa je prišla šele včeraj. — 3 letni Ludovik Vadpjal, sin poštnega služitelja iz Smartna pri Litiji, se je včeraj z ostrim predmetom dregnil v levo oko. — V coboto se je ponesrečil 46 letni hlapec Janez Klančar iz Lanišča pri Grosupljem. Domači konj ga je brcnil v glavo in ga težko poškodoval. — Vsi ponesrečeni se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. 0 Kemično čisti obleke šimene. Kolodvorska ulica 8. Mihlavz - živa bahtja Posledice objestnih ial. O težki nesreči, katero je zakrivila pri Sveti Marjeti ob Pesnici na Miklavževo neumestna objestna šala, smo poročali ie v »Slovenskem listu«. Izvedeli smo še naslednje podrobnosti o tem žalostnem dogodku: 241etni Ivan Čoh iz Ložan pri Sv. Marjeti je igral v soboto zvečer po starodavnem običaju Miklavža ter hodil z družbo »parke-ljev« po hišah. Take prilike radi porabljajo fantje za raznovrstne šale, ki so naperjene posebno proti Miklavžu in tako šalo si je zamislil tudi neki vi-ničar v Ložainah. Ko je dospel Miklavž do hiše, je vzel viničar v usta dober požirek petroleja ter ga brizgnil na dolgo Miklavčevo brado iz prediva, obenem pa pritaknil gorečo vžigalico. Brada je bila v hipu v ognju, plameni so švignili navzgor ter objeli Miklavževo glavo, /.gorela je najprej brada in brki, potem škofovska kapa in nazadnje še lasje. Vse to se je zgodilo v hipu, še predno je prestrašeni Miklavž se prav zavedel ter strgal goreče predivo z obraza. Da ni bilo nagle pomoči drugih ljudi, bi bil Miklavž prav gotovo zgorel liki baklja pri živem telesu. Navzoči so pogasili д cunjami ogenj ter rešili Čoha iz smrtne nevarnosti, Zadobil pa je vseeno tako hude opekline, da 60 ga morali še ponoči naložiti na voz ter prepeljati v mariborsko bolnišnico. Ima ožgan ves obraz in glavo in le sreči je pripisati, da ni izgubil radi objestne Šale vida. Zadeva z gorečim Miklavžom je vzbudila po celi okolici umevno razburjenje ter bo imela svoj odmev še pred sodiščem. e G Danes praznik katoliškega d i -j a 11 v a I Dopoldne ob 10 zborovanje katoliškega dijaštva v dvorani Zadružne gospodarske banke, ob 8 zvečer akademija istotam. Mislimo, da je dolžnost katoliškega občinstva, da z udeležbo pokaže sočuvstvovanje z našim dijaštvom. G Konstituiranje odsekov občinskega sveta. Po zadnji seji mariborskega občinskega sveta, o kateri smo prinesli poročilo v nedeljski številki, so se sestali posamezni odseki ter se konstituirali sledeče: I, odsek: predsednik dr. Pavel Strmšek kot pravni in personalni referent; II, odsek: predsednik Golouh, namestnik dr. Strmšek; III. odsek: predsednik Tumpej, namestnik inž. Jelene; IV. odsek: predsednik Sabothy, namestnik Peric; V. odsek: ostane predsednik Murko, namestnik Oset. Disciplinski odsek: predsednik dr. Miiller, namestnik dr. R apotec. Tržni odsek: predsednik Golouh. G Novi banovinski zdravnik v Mariboru. Z včerajšnjim dnem je prevzel posle banovinskega zdravnika za združeno zdravstveno občino Maribor levi breg dr. Alojzij Turšič, novoimenovani banovinski zdravnik. Za občinske reveže in uboge ordinira na Aleksandrovi cesti 35. 'G Mariborski lovci obhajajo jubilej. Slovensko lovsko društvo, podružnica v Mariboru, slavi v četrtek dne 10. t. m. ob 20 v lovski sobi hotela »Or«l« desetletnico svojega obstoja s kratko slavnostno sejo ter prijateljskim lovskim večerom, na katerem se bo prikazoval tudi film iz domačega lovskega življenja. Mariborski in okoliški lovci vabljeni. Posebna vabila se re bodo razpošiljala. G Katchetskl sestanek bo v četrtek dne 10. t. m. ob p°l 16 na Koroški cesti 1. Govor bo o »Ponazorovanju veroučne snovi«. Gospodje kate-hetje iz Maribora in okolice se vljudno vabijo. G Usodna poledica. V Radvanju se je težko ponesrečil 41 letni železničar Jurij Krepelj. Na ze-iedenelem potu mu je zdrsnilo ter si jc težko poškodoval desno nogo, ter so ga morali prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico, G Ljudsko gibanje v novembru. Prirastek no-I vih mladih meščanov našega mesta znaša v no-' vembru 75 in siccr 4-1 moškega in 31 ženskega spola. V ietem času se je poslovilo na polu v večnost od nas 48 oeeb, 22 moških in 26 žen. Poročilo sc je ' v preteklem mesecu 35 parov. Za vsako ceno prodaja od danes naprej manufakturno blago, rokavice, nogavice itd. Coinmerce d. d., Tavčarjeva ul. 2, prvo nadstr. dovoljiti mora vsakogar, kdor ima kaj čuta. Menda nekateri z dosedanjo opremo niso bili zadovoljni. Takim tudi z novo najbrž ne bo ustreženo. Gotovo pa jp, da je ta oprema lepa, preprosta, a učinkovita, pristno slovenska in nič prisiljeno »umetniška«. — Zdravemu slovenskemu čutu bo ugajala. Kakor po opremi, je Mohorski koledar zanimiv po vsebini. Koledar mora biti prava ljudska čitanka. Koledar ni le za en teden ali mesec, je za dvanajst mesecev, za vse leto. Zato mora bili tudi njegova vsebina ne enodnevniška, ampak trajne vrednosti. Zlasli v koledarju se spozna močna roka izkušenega urednika po tem, kakšne flanke je dal napisati za koledar. V Mohorskein koledarju so vsi članki iip le za danes, ampak tudi za jutri in za pojutrišnjem, nič ni zabavnega, enodnevniškega blaga, vsi Članki so tehtni in gloiioki. Urednik ko-leduje z boljševizmom, odkriva njega pravi obraz in podobo. Iz sodobnosti so vzeti probienti. ki jih obravnavajo članki: O sodobni splošni krizi, Indija in indijsko vprašanje, Beseda o izseljeništvu(l), Zablode v sodobnem gospodnrslvu. Le prekratek je Koblarjev pregled našega slovstva, tako lep. Posebej iu s posebnim poudarkom naj omenim članek o Slovenski Krajini, kamor je letos Mohorjeva družba poslala toliko svojih knjig in storila s tem veliko slovensko narodno dolžnost med tamošnjlml Slovenci, ki so šele tnko kratek čns združeni z materjo Slovenijo. Pod slovenski rodni krov so se vrnili ludi Belokranjci, katerim je Koledar zaklical vriskajoč pozdrav. Vse premalo se zavedamo, kaj imamo sedaj z združeno Slovenijo, o kateri smo sanjali celo stoletje in jo končno vsaj doloma dosegli. Bela Krajina, pozdravljena! Spominjali se bomo listih, ki so delali za priključitev, ne bomo pa pozabili tudi onih Slovencev, ki so molčali v odločilnem trenutku. — Če omenim še leposlovje 1 (Falur: Desetnica, Magajna: Ujetnik) in nekaj krajših člankov (o ljudskem štetju, Smrtna žetev, Letopis), sem izčrpal vsebino letošnjega koledarja. Končna sodba o letošnjem Mohorskein kole-I darju more biti samo pozitivna. Je to prava Ijud-i ska čitanka dostojne višine in tehtne, trajne vse-; bine. S .V. Med nebom in zemljo Spisal Fr. Terseglav. Letošnja dopolnilna knjiga Mohorjeve. Ko sem odprl Terseglavovo knjigo, sem pri-| čakoval, da me pisatelj popelje v zanimivo duševno življenje sv. Tereze A vijake. Mislil sem, dn bom priča njenih notranjih bojev in izkušenj, doživljal zanose in stiske njenega srca, strmel v globine njenega uma. Toda podoba svetnice se tik do konca branja nikjer ne prikaže očem. Le tli pa tam se bežno zasveti črta njene bogate osebnosti. Terse-glavov spis se ne more imenovati življenjepis sv. Tereze Avilske, temveč le uvod v njen življenjepis. Knjiga je pestra in natančna slika njene dobe, iz nje spoznamo duševno okolico, v kateri je ta velika ženo živela in se borila. Vsi problemi, ki so razvnemali in gibali tedanje človeštvo, stopajo jasno in živo pred našega duho. Vživljamo se v turško nevarnost tistih časov in spoznavamo, kako so trepetali sodobniki za obstanek krščanske civilizacije. Naš pogled gre čez oceane, kjer se v Ameriki odkrivajo istočasno prostrane, silne dežele, od koder ве zliva neizmerno bogastvo v Evropo. Španija, tedaj prva velesila na svetu, se bori z Angleži za prvenstvo na morju in doživi katastrofo, iz katere se ne bo nikdar več dvignila. Homatije sledijo v Nemčiji, posvetni knezi se koljejo zaradi krive vere, ki jo oznanja Mnrtin Luter. VeČina nemških dežela je že odpadla od Rima, kjer drže Lahi upravo osrednje Cerkve v svojih rokah. Krivi verski nauki se širilo tudi na Francoskem, v SvicI, na Ho- Naše izseiništvo |)nsi je izseljenška nedelja že minilo, prosim, »prejmite vendar še nekaj misli o našem izseljen-stvu, — misli, ki jih je v/.hudila ravno izseljenSka nedelja. 1. Zelo razveseljivo je. da se je vzbudilo tako zanimanje in zavzemanje za naše izseljenec in iz-st Ijeniško vprašanje. Vendar se je razmajalo! Dolgo se ni bolelo, zdaj pa se je pošteno, Škofje jim pišejo, po vseh cerkvah se o njih pridiga, župniki jim pišejo, domači jim pišejo, časniki o njih pišejo in prinašajo njih slike. Vsa slovenska javnost se je razgibala in zavzela zanje. Malo kasno je, — pa vendar je. Zelo razveseljivo — in gotovo njim v veliko veselje in tolažbo. 2. Kadar navajate številke o izseljencih, tretja — ako hočemo imeti prave pojme o njih številu — ločiti odraslo od otrok. Ako pišete, da je v Nemčiji danes še kakih 80.000 Slovencev, pa bi mislili, da so se vsi ti tja preselili, bi bila to velika zmota. Koliko se jih je v vseh letih t ja izselilo, tega nihče ne more dognati. Kajti mnogo jih že krije nemška zemlja, precej jih je po vojski doma istalo, dokaj se jih izselilo tudi v sosedne dežele. Danes je v Nemčiji še kakih 4000 inož. In ker so skoraj vsi poženjeni — fanta na Nemškem že redkokaterega dobite — je tudi približno toliko žena. Seveda je tudi že mnogo vdov in vdovcev. Kvečjemu 30.000 jih je z o t r o k i, ki so v Nemčiji rojeni ali vsaj vzgojeni. Ce pa te smemo med Slovence šteti, je nekoliko dvomljivo. Krvi so pač slovenske, državljanstva večinoma tudi jugoslovanskega, — a za slovenstvo so zgubljeni. >Ich bin ja »udi Slovene, nur sprechen kann ich nicht slove-nisch« — kaj hočete s takimi Slovenci?! Da se ne bo kdo vdajal kakim iluzijam, moram povedati bridko resnico — kaj bi sami sebe slepili! — da te otroke slovenstvu ohraniti, je vsak trud zastonj. Drugače je po drugih deželah, kamor so naši ljudje šele nedavno prišli in kjer so otroci večinoma še nedorasli. Tam, da, tam se da veliko narediti in rešiti. Na Nemškem pa je v tem oziru že večinoma zamujeno. Mnogi otroci slovenskih staršev so že poročeni in imajo že svoje otroke, ki bodo komaj še vedeli, odkod so prišli njih dedje. .Ie še vedno nekaj malih otrok — in hvale vredno je, ako se ti poučujejo v slovenski besedi in pesmi — za kar se je posebno g. Tensundern v Oladbecku veliko trudil. Vsi otroci, ki se radi učijo slovenščine in hodijo k slovenskim prireditvam, so dobrega duha. Pokvarjeni tantje in dekleta za slovensko družbo ne ma--ajo. Trajno pa se otroci slovenstvu ohraniti ne morejo. Moč asimilacije na tamošnje razmere in * tem ponemčevanja je prevelika, da bi se ji mogel kdo trajno upirati. Ko bi vsaj starši hoteli s svojimi otroki slovensko govoriti! Jaz sem jih v tem oziru svaril in učil, — pa sem prišel tuli že prepozno. F.no samo hišo sem našel, kjer je oče trdo zahteval: Na cesti nemško, v hiši samo slovensko! In tam so tnali otroci dobro slovensko. Sicer pa tudi starši ne morejo ponemčevanja preprečiti. Dobri Brezni-kar v Horhheide, ki je še danes po več ko 25 letih v Nemčiji Slovenec od noa do glave, ima nemško družino. Ko je šel v vojsko, je pustil slovensko, ko je prišel nazaj, je našel vse nemško. Tnko mi je sam rad pripovedoval. Glavno je, da so otroci dobrega duba in poštenega življenja. In ker materinščina k temu veliko pripomore — zato nemški duhovniki tako pospešujejo slovenščino — zato naj «e tlovenščina goji, kar se najbolj more! Tako v Nemčiji, tako in še bolj pa po deželah, kjer jc še več mladega zaroda, — četudi potujčenja pri onih, ki v tujini ostanejo, ne bo mogoče zabraniti. 3. Pravite, da je v VVestfaliji okrog 00 slovenskih naselbin. Ae več jih je. .laz sam sem slovensko Dožjo službo opravljal v BO raznih cerkvah in kapelah. Na prav male naselbine pa nisem šel, ker je bilo nemogoče. Ko bi šteli vse slovenske kolonije ali župnije, kjer bo raztreseni slovenski drobci, bi jih bilo vsaj sto. In to je ravno, kar duhovnikovo ielo tako otežuje. Kam naj pa greni, — sem se vpraševal, — če grem na en kraj, pa na 99 drugih nisem! In kdaj pridem zopet naokoli! Kako vse drugače bi se dalo delati, ko bi imel ljudi skupaj! — Zato je pa pri izseljevanju — ako se po tem zastoju zopet odpre — najvažnejše to, da se, če mogoče, tok izseljevanja napelje na en kraj. Seveda ko bi si ljudje dali svetovati in se voditi! Toda — naj se mi ne zameri primera! — kakor gre živina instinktivno tja, kjer je najboljša paša, tako gredo navadno tudi izseljenci tja, kjer pač dobijo delo in zaslužek, ne oziraje se dosti na to, ali bodo s svojimi rojaki skupaj ali ne. Tudi je res težko ali celo nemogoče, vse na en kraj spraviti, ker vsi ne dobijo na enem mestu dela. Vendar naj se vsaj skuša, kolikor najbolj mogoče, ljudi skupaj spraviti in držati. Tisti, ki živijo ločeni od drugih rojakov, so narodno pa tudi versko navadno popolnoma zgubljeni. 4. Pišete (v »Ilustriranem Slovencu«), da bl bilo potrebnih v Nemčiji par agilnih slovenskih duhovnikov. Da, ko sem bil prvič začasno med njimi, sem jim rekel: Deset bi jih potrebovali; a deset že jih ne upam dobiti, enega boni pa že Hobfl. A tudi e»ega nisem dobil. — Zdaj pa je tnko: 1'otfeben bi že bil v Nemčiji eden ali več, — toda ;e bolj so jih potrebne druge dežele, kjer so se naši 'judje naselili bolj v novejšem času. Nemško naši ljudje že znajo, toliko da lahko svojim verskim dolžnostim zadoste — če gre eden med nje za velikonočni čas, za silo zadostuje — francosko, angleško in špansko pa ne bodo tako kmalu znali. Najbolj potrebuje slovenskih duhovnikov Argentina. Pa tudi llrazilija in druge države Južne Amerike, Čile I. dr., in Kanada. Brigati se za naše izseljence bl morala biti prva naša misijonska dolžnost. Tudi na Francoskem bi bil že kateri potreben. Rlagopokojni goriški nadškof Sedej se jp obrnil name, da naj bi ali sam šel »li katerega drugega dohil za Argentino, k ier je toliko Ooričanov, ki so brez vnakega dnhov-nega vodstva. A za Argentino treba znati špansko in človek v letih se težko uči novega jezika. Od takrat dalje iščemo z Rafaelovo družbo duhovnika za Argentino, pa ga še nismo dobili. Ob mrtvaškem odru goriškega nadškofa prosim tukaj in enkrat javno, naj hi se vendar kak mlajši gospod zglapil ГЛ \rgentinn, da se nadškofu, vsaj mrtvemn, ta ielja izpolni, ko se iiventn ni! Ce bi jih bilo za Nemčijo treba deset, bi jih bilo za Argentino treba dvajset. Pa da bi bil vsaj eden! Seveda ni bilo do-j!ej krivo temu toliko pomanjkanje idealizma, kakor pomanjkanje duhovščine. Povsod toliko brezposel- nih, pri nas pa toliko polja brez. delavcev! Pa vendar mislim — če sineni lo misel zapisati — da bi lažje prestala kaka fara brez kaplana kakor 'J0.000 rojakov brez vsakega duhovna. Misliti si moremo, kako ta velika množica ljudi živi, ko domačega jezika golovo dobro ne razumejo! Že sicer se človek v tujini rad popolnoma zanemari; kaj pa, če so v duhovnem oziru popolnoma zapuščeni! Živijo in tudi uniirnjo večinoma sine lux sine erux... Za kakega idealnega duhovnika bi bilo to krasno polje. Župnik Mrkun je v svojem idealizmu pokazal pot, žal se je moral, po razmerah prisiljen, prehitro vrniti. A za njim se ni oglasil še nihče. Naj bi se vendar odločil vsaj en mlajši duhovnik za to apostolsko poti Saj je za vsakega duhovnika zelo poučno, če gre za nekaj let malo po svetu... Vsi, ki smo bili zunaj, smo tega mnenja. Obzorje in srce se človeku razširi. Ce gredo misijonarji med tuje rodove, naj bi šli mi med naš rod! Saj ni treba iti za vedno. Vsak mora vztrajati vsaj tri leta — suio rekli mi med seboj — če dalj, pa seveda še bolje. Potem naj poskusi pa še kak drug! Tako imajo urejeno na Poljskem. Duhovniki se kar vrstijo med seboj. Vsaka škofija mora dati neko določeno število iz-seljeniških duhovnikov. Ali bi pri nas ne bilo mogoče enako? ... 5. Pogled svoj pa mnraino obrniti tudi proti jugovzhodu, kjer naši ljudje živijo in garajo po srbskih rudnikih, — versko nič manj, če ne bolj, zanemarjeni kakor po argentinskih plantaZah. »Živimo kakor zverine v gozdu,< so mi rekli sami, ko smo bili pred leti tam doli skupaj. Bože mili, kaka edinščina! Z letošnjim Božičem se mora redno pričeti izredna dušnopastirska akcija med temi reveži. Delo med izseljenci je dokaj težavno, časih tudi nehvaležno; to pa nas ne sme oplašiti, da bi ne 1 storili, kar se pač storiti da! ti. Poleg duhovnikov so potrebni izseljenci v j tuji h državah tudi domačih učiteljev. Poljaki vzdržujejo za svoje ljudi v tujini celo vrsto učiteljev. Pri meni se je zglasilo par učiteljev in učiteljic, ki bi radi šli za našimi ljudmi v tuj kraj. Toda eksistenca! V tistih letih naša država še ni vzdrževala učiteljev za izseljence. Ce je morda dnnes to že pričela, naj nam tisti, katerim je to znano, povedo, — potem I prosim dotične učiteljice in učitelje kar na pot za ' našimi ljudmi! 7. Ae eno važno vprašanje! Kako je z državljanstvom naših izseljencev? — če ne mislijo trajno tam ostati, kjer so, potem seveda jim ne kaže državljanstva spreminjati. A če se ne mislijo vrniti domov — kakor večina naših ljudi v Nemčiji ne misli — kako potem?... Mi nismo radi videli, da bi naši ' sprejemali nemško državljanstvo, ker smo smatrali, i kakor da se s tem nekako izneverjajo domovini. In j narodno zavedni tega tudi niso radi storili, češ: kar j sem, to ostanem! Manj zavedni pa so sprejemali ' nemško državljanstvo . ker jim je tako bolj kazalo, i Toda boljši narodnjaki so jim šteli to za zlo. — Tukaj v Ljubljani pa so hili pri nekem zborovanju te misli: Oni, ki mislijo tam ostati, naj le sprejmejo tamošnje državljanstvo! Zato da država, v kateri delajo, skrbi zanje kakor za svoje! Zaradi tega ostanejo vseeno lahko dobri Slovenci. Ameriški Slovenci I so skoro vsi ameriški državljani, a zaradi tega nič manj Slovenci. In res! Ko bi bili naši možje nemški državljani, bi vojni invalidi, vdove in sirote dobivali nemško preskrbnino: tako pa z vsemi prošnjami za I vojne vdove nismo dosegli nič. In tudi v sedanji j krizi bi se jim bolje godilo, kakor če so zapisani še vedno za tujce. 8. Končno še jezikovno pripombo! Kmigrant je po naše izseljenec in izseljenik. Torej izseljeniško ali izseljensko vprašanje in izseljeniška ali izseljenska nedelja. Izseljenišlvo ali izseljenstvo. Obe obliki sta pa malo nerodni. Mislim, da je pravilna — četudi doslej nerabljena — tudi krajša in pripravnejša I oblika izselnik (ne od izseljen , ampak od »izselil ! se«), Torej tudi: izseiništvo. iiselniška nedelja in 1 izselniško vprašanje. Hvalo Bogu, da se je izselniško vprašanje tako ! razgibalo! Zanimanja za izselnike je že nekaj. Za zanimanjem naj pride pa še dejanska pomoč, ko-! likor jim je nuditi moremo! J. Kalan. »Snoči sem pri kegljanju dobil prvo nagrado.« »Tako? Drugi so mi povedali, dn si dobil j četrto.* >Res je, četrto; ampak la je bila prva v nio-i jem življenju.« Sodnik: >Kaj vas ni sram! Tako star in kra-j dete radio aparate? Obtoženec: »Opreatite, gisjKid sodnik. Ko ' sem bil mlad. jih še ni bilo.t >Kajenje vam gotovo ne škoduje, go^|x:d. — saj dovolite?« se je obrnil na pol doruetel mladenič v vlaku do starejšega človeka. "Meni ne vam pa prav gofovo!- Koncc angleškega zračnega velikana. V angleškem mestu Cardington so pred par dnevi demontirali zračno ladjo >R lOOt in jo prodali kol stnro železo. Po strašni katastrofi, ki je lansko leto na Francoskem zadela ladjo »R 101«, je angleška vlada sklenila, da ne bo več gradila teh zračnih orjakov, češ, da nimajo praktične vrednosti. V mestu hiezmh Nekoliko čudno zveni morda ta naslov, — toda resnica je, da eksistira mesto, v katerem tvorijo večino umobolni, ki pa niso zaprti, ampak se morejo popolnoma svobodno gibati in udejstvovati. To mesto je Gheel v Belgiji, ki šteje 3000 takih nesrečnežev. Ti živijo med zdravim prebivalstvom, opravljajo lažja dela in pokojno mesto in lepa okolica blagodejno vplivata nanje, lako, da slučaji popolnega ozdravljenja niso redki. Mesto Gheel je že nekaj sto let sem zbirališče umobolnih, kateri »romajo« semkaj, ne da bi se sami zavedali, h grobu sv. Dimfe, belgijske svetnice, palrone umobolnih. Dosihmal pa ima mesto Gheel svoj tradicijski pomen. Zdravi prebivalci zelo skrbijo ter se brigajo za bolne. Iz. njihove srede so izšli najboljši poznavalci duševnih bolezni. Neki obiskovalec pripoveduje o svojih vtisih, ki jih je dobil v tem mestu, tako-le: »Obstopile so me čudne postave, v starih oblekah, ki so zmedeno govorile ali v francoskem ali flamskem jeziku ali pa mrmrale nerazumljive besede. Med njimi sem uzrl ljudi z izma- ličenimi telesi in udi — pretresljivi sad star šev-alkoholikov. Sleherni leli degeneriranih nesrečnežev more bili živ opomin za druge. Vse mesto naredi prav svojski vtis na obiskovalca. Bedueži se sprehajajo ]>o mestu in radi ogovarjajo človeka. Neka žena mi je po vsej sili lioteia dati par novcev. Ko sem se branil, je mislila, da zato ne maram vzeti, ker je premalo in je pridejala še par novcev. Na vratih uekaierili hiš je napis: dom blaznega. Prava senzacija v tem mestu pa je razstava slik, ki so jih izgotovili ti ljudje. Obiskov valeč se zelo začudi. Slike, kur tiče kompozicije, risbe Ier kolorita izkazujejo visoko tehniko in smelo bi se te slike itiogie uvrstili med dela najboljših učencev današnjih akademij lepili umetnosti. Značilno je tudi t-:, da razne kubistične forme še niso našle vslopa v njih ateljeje. Sicer bi pa gost zastonj iskal zuaki.v blaznosti na teh slikali. Samoobsebi pa se vzbuja vprašanje, kje so meje med normalnim in nenormalnim. Ce bi blaznež videl umetnine nekaterih današnjih »arlistov«, ali bi jih ne imel za neumnost? ln kdo bi imel v tem prav? ШШШшШшш&ШШ. Žrtve alkoho a Boljševiki so proglasili že pred leti, da je ' alkoholizem »prokleta dedščina neblage preteklosti«, posledica kapitalističnih socialnih razmer. — Delavec pije, — so govorili komunistični veljaki, — ker ne more na drug način pozabiti, da je do smrti zasužnjen po kapita-1 listu. V socialistični deželi bodo shajali svo-i bodni delavci brez vsakih mamil. Navdušeno ; bodo gradili socializem, ne da bi se spomnili I žganja. 2alibog jc ovrglo življenje komunistične Japonska dekleta, ki odhajajo na bojišče, da «e posvetijo negi ranjencev, blagoslavlja pred odhodom japonski žrec. »Junaki zraka« je najnovejši film, ki je posnetek arktičnih poletov zrakoplova >Loč Angelos« in je vsled svojih izrednih posnetkov severnih ledenih pokrajin najveličastnejši prirodni film, ki ga bodo dajali v vseli šolah. teorije tudi na tem področju. Nasprotno poročajo uradni in zasebni opazovalci o nezaslišanem pijančevanju, ki presega vse nekdanje slike. Posamezni pisatelji tudi namigavajo, da je alkoholizem posledica komunističnega pritiska, ki ne trpi nobenega neodvisnega prosvetnega gibanja. Vsekakor so morali sovjeti otvoriti več strokovnih bolnišnic za alkoholike. »-Svobodni delavci« pijejo, ne da bi utegnili visoki komunistični nauki jih odvaditi pijače. »Narkodispanzer, t. j. brezplačen ambu-latorij za narkotike (mamila), je namenjen poleg pijancev tudi kadilcem, morfinistom ild. Zdravniki se poslužujejo najrazličnejših sredstev: električnega obsevanja, vbrizgavanja {injekcij) in hipnoze, Navadno uspava zdravnik do 10 ali več bolnikov skupaj in jim potem skuša vcepiti mržnjo do pijače. Sovjetski narkodispanzerji obstojijo sedaj šele po večjih mestih, vsekakor pa pomenijo zanimiv začetek smotrenega pobijanja alkoholizma. Zveza kaiol. zdravnikov £e večkrat so posamezni katoliški zdravniki dvignili svoj glas k raznim perečim vprašanjem sodobnosti. Mislimo samo ua 4tros.no padanje rojstev, na zločinsko propagando za odpravo plodu ild. Ti glasovi so bili ,-samljeni in zato se je vedno poudarjala potreba stanovske organizacijo katoliških zdravnikov, ki bi k takim problemom nastopila v javnosti !n bi se njen glas moral vpoštevati. Taki organizacijo so nedavno ustanovili na Madjankerti. Pristopili so mnogi vseučiliški profesorji, specialisti, slnri zdravniki z dolgoletno prakso, zdravniki iz bolnic in sanatorijev. Organizacija se bo posvetila predvsem proučevanju rnedi-cinsko-socialnih problemov v zvezi s katoliškimi nauki in tnoraliko in končno bo nadzorovala in vodila vzgojo medic.incev. Pokroviteljstvo nad organizacijo so prevzeli kardinal Se-redi in škotiet Dnevna kronika Smrtno ponesrečen železničar Ljubljana, 7. dccembra. Davi na vsezgodaj se jc pripetila pri Brezovici na tržaški progi železniška nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev pridnega in marljivega železničarja. Smrtno se je ponesrečil 33 letni Ivan Mrak, vratar na ljubljanskem glavnem kolodvoru, ki ga je potujoče občinstvo dobro poznalo, ker je vedno izkliceval vlake. Nesreča se je pripetila, kakor domnevajo, takole: Mrak je stanoval v Notranjih goricah. Davi ob 7 bi moral nastopiti službo na glavnem kolo- j dvoru. Odpravil ee je zjutraj proti Brezovici, da bi se s kakšnim vlakom odpeljal proti Ljubljani. ВПа je gosta megla in še noč, ko je prišel na progo. V i temi, ko ni vlaka prav nič videl, ga je eden od vlakov povozil. Nesreča se je pripetila od 3 do 7 zjutraj. Kateri vlak ga je povozil, je težko reči, zakaj v tem času so vozili po tej progi en tovorni, en brzi vlak, orient-ekspres in spet dva tovorna vlaka. Zjutraj tik pred prihodom osebnega tržaškega vlaka so našli pred postajo Brezovico krvavo in grozno razmesarjeno truplo. Vlak mu je šel čez trebuh in ga nato š? kakih 100 metrov vlekel za seboj, V taki razdalji je bila namreč proga okrvavljena. Orožništvo je davi preiskalo slučaj in je ugotovilo, da gre nedvomno za nesrečo, ter je dalo truplo odpeljati. Nesreča je vzbudila med železničarji in drugim prebivalstvom globoko sočutje, ker so vsi imeli Mraka radi. Tudi njegovi predstojniki se zelo laskavo izražajo o njegovi marljivosti. Ivan Mrak je bil tudi strasten lovec. Bil je čuvaj v lovskih revirjih dr. Lukmana. Zapušča ženo. Pokojniku bodi blag spomini MUCAMI! ŠPORTNIKI! Predno se odločite za nakup smučk, palic, vezi itd. zahtevajte brezplačni zimsko-sportni cenik od tvrdke Ivan Sevn$H - Kreni CENE BREZKONKURENONE! Ogenj v ljubljanski operi Ljubljana, 7. decembra. Nocoj, nekaj minut pred sedmo, je nastal v operi manjši ogenj, o katerem so ee raznesle po mestu alarmantne vesti, ki pa so se k sreči izkazale vse za močno pretirane. Nekaj minut pred 7 sta šla operna pevca Samo Magolič in Vinko Sirnik v poslopje. Iz kleti pod odrom jima je udaril nasproti močan dim in vonj po ognju. O tem sta obvestila nočnega čuvaja, ki je takoj telefoniral po poklicne gasilce. V vsej naglici je prihitela na lice mesta močna č^te .poklicnih gasilcev pod poveljstvom poveljnika i^trlima. Gasilci so prihiteli z motorno brizgalno in s tretfekim vozom. Ko eo gasilci šli v klet, se je razvil že tako silen dim, da jih je hotelo vreči kar nazaj. Gasilci so planili v klet ter sredi največjega dima pogasili, kar je v kleti gorelo, namreč znatne količine pleskarske barve in olja ter star fotelj. V operi delajo namreč sedaj pleskarji. Ogenj je nastal iz neznanih vzrokov. Morda je kdo vrgel v bližino barv kakšen ogorek ali pa je ogenj nastal radi neprevidnosti z lučjo. Prostor kakor vsa klet je dobro obokana in ni bilo nobene nevarnosti za oder ali poslopje. Ni pa izključeno, da bi utegnila nastali kakšna panika, Ee bi se bil dogodek pripetil med predstavo in bi občinstvo zavonjalo dim in ogenj. Tako pa k sreči nocoj ni bilo predstave, škoda je malenkostna. Za slučaj se zanima sedaj tudi policija. Sortirano vino iz staroslavnih kletarn- križe v niši; ega reda toči in dostavlja na dom RIO, Šelenburgova ulica Odhopana monštranca Maribor, 7. dcc. O obsodbi mojstrskega vlomilca Ivana Mager-la, ki jo svoječasno dobil častni naslov >Kralj mariborskih vlomilcev«, smo že poročali. Magrl je po obsodbi nenadoma priznal vlom v cerkev v Studencih pri Poljčanah, ter izpovedal, da je zakopal monštranco, katero je ukradel iz stude-niške cerkvo v nekem gozdu pri Poljčanah. Davi se je napotila posebna mariborska sodna komisija iskat zakopano monštranco. V komisiji so bili državni pravdnik Sever, preiskovalni sodnik dr. Grmovšek in zapisnikar Sand. Komisijo je spremljal vlomilec Magerle, katerega sla zvezanega spremljala dva orožnika. Na postaji Poljčane so iskalci monštranco izstopili ter se pod vodstvom Magerla napotili v bližnji gozd. Izkazalo se je, da je Magerle že sam pozabil kraj, na katerem je zakopal monštranco. Iskalci so tako blodili vse dopoldne po gozdovih ter šele po štiriurnem iskanju prišli slednjič že blizu postaje Slovenska Bistrica. Tu Magerle izjavil, da se mora nahajati monštranca nekje tu v bližini. Po daljšem brskanju jo naletel slednjič Zapisnikar na monštranco, ki je molela z enim delom iz zemlje. Najdeni monštrancl manjka spodnji del, katerega je vlomilec pustil v cerkvi, ker se mu ni zdel dosti vreden. Monštranco bodo vrnili okradeni cerkvi v Studencih. Koledar Torek, S. deccmbra: Brezmadežno spočetje Marije Device. Sreda, 9. decembra: Peter Fourier, škof; Delfina. - Mlaj ob 11.17. Osebne vesti — Finančni direktor gospod dr. Povalej Josip »dpotuje službeno v Belgrad k pretresu državnega proračna za leto 1932-33, zato v času od 9. do 15. t. m. nc bo sprejemal strank. Nadomestuje ga pomočnik direktorja g. Šp ind ler Martin. Novi grobovi + .Tote Si rio. Na Kodeljevem je umrl posestnik In znani trgovec s suho robo g. Jože Str le v visoki starosti 70 let. Pogreb bo v eredo ob 2 popoldne. Naj mu sveti večna luči Žalujoči družini naše iskreno sožalje' + Pavle Jeršek so je po večletnem Irpljonju preselil v lepše življenje. Pred leti je parkrat na- stopil kot telovadec na mednarodnih telovadnih tekmah, kjer si je ludi nakopal bolezen. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne izpred ljubljanske mrtvašnice. Pokoj njegovi duši — preostalim naše iskreno sožalje! ■f V Šoštanju je umrla gospa Marija Kopu-šar, roj. Scharner. Pogreb bo danes ob 7 zjutraj. Naj počiva v miru! Družini па.Ц: sožalje! + V Ljubljani je umrl pekovski pomočnik g. Ivan Pajk v visoki starosti 81 let. Pogreb bo danes ob 2 popoldne iz deželne bolnišnice. Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje! Za skupne zbornice VABIMO VAS, obiecite se pri nas! Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trenchcoate. suknje, obleke perilo 1. dr. A. Presker L<3.1 95.1 mineralni proizvodi 73.4 73.7 87.4 industrijski proizvodi 68.7 09.3 74.8 skupni 68.0 69.5 T9.2 izvozni 68.2 68.5 79.8 uvozni 66.5 66.2 74.9 Cene na svetovnih tržiščih so tudi v novembru padle po podatkih prof. Irvinga Piskerja. — Edino v Angliji je bil indeks cen višji radi padca funta. Indeks cen je bil v novembru v( oklepajih podatki za oktober; podlaga so cene v letu 1928 kot 100): severnoameriško Združene države 69.6 (69.3), Anglija 72.0 (69.8), Francija 75.5 (76.1). Nemčija 74.9 (74.9), Italija 67.0 (67.2). Zadolžitev samouprav Finančno ministrstvo je sestavilo statistiko samoupravnih posojil po stanju 31. dec. 1930. Iz te statistike je razviduo, da je znašala samoupravna zadolžitev konec omenjenega leta 1543.2 milj. Din. Ta zadolžitev se razdeli sledeče: Belgrad in sedeži banovin 953.3, ostale mestne občine 383.7, kmetsko občine 63.5 in banovine 142.8 milj. Din. Če odštejemo Belgrad od posojil sedežev banovin, znašajo posojila 501.3 milj. Din, dolg Belgrada samega pa 452 milj. Din. Samoupravna obremenitev v naši banovini znaša 311.9 milij. Din, kar [»menja eno petino vse samoupravne zadolžitve v celi državi. Od celokupne zadolžitve odpada: na banovine 20 posojil, katerih ostanek je znašal 31. dec. 1930 41.6 milij. Din, na Ljubljano 54 posojil v znesku 148.2, na Ostala mesta v naši banovini 135 jiosojil (v 28 mestih) v skupnem znesku 99.1 milij. Din. IGO mestnih občin je najelo 225 posojil, katerih vsota je znašala 22.9 inilij. Din. Relativna obremenitev prebivalstva s posojili občin in banovin je znašala v naši banovini 278 Din, v savski 118, v primorski 102, najmanj pa v donavski banovini, kjer je znašala 28.5 Din na prebivalca. V celi državi je znašala obremenitev okoli 111 Din na prebivalca. Zanimiva je tudi statistika obremenitve glavnih mest. Tako pride v Ljubljani na enega prebivalca 2480 Din občinskega dolga, kar je najvišjo v celi državi. Za Ljubljano pride Belgrad s 1871, Split s 1742 in Niš s 1379. V Zagrebu n. pr. znaša obremenitev 968 Din nn enega prebivalca. Vendar to ni tako neugodno, ker posojila drugih občin zahtevajo znatno večje anuitete kot v Ljubljani. Tako znaša obremenitev po anuitetah v Ljubljani samo 149.5 Din, v Belgradu 161.8, v Nišu 139, v Splitu pa celo 180 Din. Razdelitev komunalnih posojil po upnikih je naslednja: Državna hipotekama banka 469.4, inozemski denarni zavodi 390.7, domači denarni zavodi 606.0, razni upniki 71.2 milij. Din. Stvarna vsota najetih posojil v letu 1930. jo znašala 444.5 milij., od tega samo 0.7 inilij. Din v inozemstvu. Časovno se razdole komunalni dolgovi v celi državi tako-le: Pred 1. decembrom 1918 72.2. od 1. decembra 1918 do 1. januarja 1930 1026.7 milij. in leta 1930. 444.5 milij. Din. To veliko najemanje posojil je pripisovati organizaciji banovin, ki so same najele v letu 1930 73 inilij. posojil, in mest, ki so najela 352.1 milij., od tega satno Belgrad 75 milij. Din in Ljubljana 52.5 in Zagreb 40.5 milij. Posebno interesantna je statistika razdelitve posojil po roku. Iz nje je razvidno, da je zadolžitev marsikaterih edinic kratkoročna. Do 1 lela in v tekočem računu znašajo dolgovi 266 milij., od 1 do 10 let 466.8, nad 10 let 805.8 milij. Ostalih 4.6 milij. je brez roka ali neznano. Izmed vseh posojil je bilo 374 milij. najetih za konsolidacijo visečih dolgov. Anuitete posojil so zahtevale 1931 146.7 milij' Din, od tega v dravski banovini 29 milij. Din. Od toga odpade na obresti 112.8. amortizacijo 33.9 milij., v dravski banovini pa 18.9 oz. 10.1 milij. Din. Druga izdaja Gospodarskega adresarja. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine pripravlja drugo izdajo Gospodarskega adresarja nase države za leto 1932. Opozarja pa, da imajo oni, katerim je poverjenn akvizicija inseratov in naročilo adresarja, legitimacije od zavoda. Tovarna Jakša in Komp., kovinska industrija in kartouažna tovarna, je bila odlikovana nn VI. mednarodnem velesojtnu v Solunu z zlato medaljo za izdelke lastne tovarne, kateri so vzbudili splošno pozornost zaradi svoje prvovrstne izdelave. Borza Dne 7. decembra 1931. Denar V dauašujem deviznem prometu so tečaji Londona in Trsta. Neizpremenjeni so ostali tečaji Amsterdama in Curilia. Višji pa so bili tečaji Bruslja, Newyorka in Pariza. Promet je bil srednji in jo vse zaključone devize z izjemo malenkostne Italije dala Narodna banka. Ljubljana, Amsterdam 2274.19-2281.03, Bruselj 784.96—787.32. Curih 1097.85—1101.15, London 182.06—189.56, Newyork kabel 5649.80— 5666.80, ček 6627.80-5644.80, Pariz 221.27—221.98, ' Praga 167.20-167.70, Trst 283.96-289.96. Zagreb. Amsterdam 2274.19-2281.03, Berlin 1331.50—1858.50, Bruselj 784.96—787.32, London 182.06—189.56, Milan 28&06-289.96, Newyork ka- bel 56-19.80—5006.80, ček 5627.80—5644.80, Pariz 221.27— 221.93, Praga 167.20-167.70. Curih 1097.85 —1101.15. Curih. Brlgrad 11.05, Pariz 20.1575, London 16.85, Nevvvork 514.75, Bruselj 71.475, Milan 26.05, Madrid 42.75, Amsterdam 207.15, Berlin 119, Stockholm 93. Oslo 93, Kopenhagen 93, Sofija 3.73, Praga 15.25, Varšava 57.00, Atene 6.50, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.07, Helsingfors 9. Belgrad. Amsterdam 2281.08—2284.19 Bruselj 784.90-787.32. Berlin 13ИЛ0 1858.50, Curih 1098.75—1101.15, London 182.06—189.56, Ncnvvork 5627.80- 5644.80, Pariz 221.27 — 221.93, Praga 167.20—107.70, Trst 283.96—289.96. Dinar notira ua Dunaju: valuta 12.60. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes nekoliko čvrstejša. Slabejši so bili dolarski papirji, katerih tečaji so zelo popustili. Promet jo bil živahnejši. Na zagrebški borzi so bili zaključeni vojna škoda, 8% Bler. posojilo, 7% Bler. posojilo in brgluške obveznice. Na belgrajski borzi pa je bil promet naslednji: vojna škoda samo za ultimo december 500 kom., 7r'o Bler. posojilo 4000 dolarjev iu begluške obveznice 211.0(10 Din. Ljiibljuna. 8% Bler. pos. 66 bi., 7% Bler. pos. 55 bi.. Stavbna 40 den.. Ruše 125 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% invest. pos. 67 hI., agrarji 30 - 82, vojna škoda ar. 270—272 (270), kasa 271—272 (271), 12. 208—270 (268, 270, 271), 8% Bler. pos. ar. 62—63 (63), kasa 62—63 (64. 63, 66), 7% Bler. pos. ar. 52 -53.50, kasa 52-58.50 (55, 54, 53.50), 7% pos. Drž. hip. banke (i0—62, 6% begi. obv. 43.75—44 (43, 44, 45). Belgrad. Narodna banka 4900 den., 7% inv. pos. 63.50 bi., agrarji 31—33, vojna škoda 270— 272, 12. 270 272 (270), 6% begi. obv. zaklj. 4:1— 44.25, 8% Bler. jios. 04.75 bi., 7% Bler. pos. zaklj. 55, 54.50. Dunaj. Podoii.-snvska-jadran. 107.55, Wiener Bankvcrein 12.00, Creditanstalt 117, Jugo 148, Mundus 109, Alpine 15.95, Trboveljska 34. Kranj, ind. 40, Prager Eisen 280, Lcykam 2.95. Žitni trg Novi Sad. Koruza bač. nova gar. kvalitet* 60—62.50, bač., sr. za dec. in jan. 65—67.50, bač., sr. za marec, april, maj 80—82.50, bon. nova gar. kvaliteta 00—62, sr. nova gar. kval. 62—04, bač. sušena 76—78, sr. sušena 77—71). ban. sušena 72 —74, sr. sušena okol. šid 80—82. Vse ostalo nelz-premenjeno. Promet: 31 vagonov. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca slaba. Promet živahen. Pšenica marec 13.45—13.54. zaklj. 13.54— 13.55, maj 14.39—14 88, zaklj. 14.39--14.40, rž marec 15.36—15.88, zaklj. 15.36 15.38, koruza maj 10.40—16.70, zaklj. 16.45—1(1.48. Winnipeg. (Začetni tečaji.) Pšenica decemb. 60.125, maj 63.75, julij 64.875. Chiciigo. (Začetni tečaji.) Pšenica marec 56.025, maj 58.25, julij 57.25, dec. 55.125, koruza marec 89.50, maj 41.25, julij 42.75, dec. 85.50. oves maj 20.75, dec. 24.375, rž maj 46.375, julij 46.125 Živina Mariborski živinski sojem. Na današnji se. jeni je bilo prignanih 10 konj, 10 bikov. 114 volov, 204 krave in 9 telet. Skupaj 317 komadov. Povprečno cene so sledeče: debeli voli za kg živo težo 3—4.50. pol debeli voli 2—2.75, plemenski voli 2—2.50, biki zn klanje 2.50—3, klavne krave debele 2.25—3.75, plemenske 2.50—3. krave za klobasarje 1—1.25, molzne krave 3—4, breje krave 3-4. Mlada živina 2.25—3.50, teleta 4—5. Prodanih je bilo za izvoz v Italijo 29 komadov. Mesno cene so sledeče: volovsko meso I. 10—12, II. 6—8, moso bikov, kruv in telet 4—5, telečje me.-o I. 12—16, II. 8—10, svinjsko meso sveže Š 18. Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke E. Saborsky & Co., Dunaj.) Prignanih je bilo 7285 pršutarjev in 5105 špeharjev. Cene: /л špeharje najboljše 1.62, I. 1.55-1.60, II. 1.45-1.50. za kmečke 1.50—1.60, za najboljše 1.70, za pršutarjo 1.80—1.95, za najboljše 2]05. špeharji iu pršutnrji so bili za 5 grošev dražji, neprodanih pa je ostalo 407 pršutarjev in 204 špeharji. Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky & Co.. Dunaj.) Prignanih je bilo 2302 govedi, iz Jugoslavije 177. Cene: za vole najboljšo 1.85—1.90, I. 1.50—1.70, II. 1.30-1,10. III. 0.05— 1.20, krave I. 1.05—1.15. najboljše 1.30, II. 0.80— 0.90, biki 0.90—1.15, najboljši 1.25, klavna živina 0.45—0.70. Tendenca: Ceno so v splošnem ostale neizpremenjene, samo za biko so se jiodražile za 6 erošov. Neprodanih je ostalo 60 tov cd. Proračun mesta Kamnik Kamnik, 7. dec. Pretekli leden se je vršila v mestni posvetovalnici proračunska seja, ki pa ni privedla do uspeha. Nastalo je namreč glasno nesoglasje nekaterih glasnih in je bil radi tega izvoljen nekak odbor odbornikov, ki naj bi ponovno prerešetali proračun. S tem ie finančni odbor prav za prav razrešen svoje dolžnosti kot posvetovalen organ. Zakaj? Cemu? Ali morda v njem ni strokovnjakov? Omenjeni odbor se jc res lotil dela in vrnil proračun, seveda zelo reduciran posebno pri izdatkih n. pr. za elektriko je bilo namenjenih 150.000 Din. in samo od tega je treba plačati smodnišnici za odjem toka Din 120.000, oni so pa to kratkomalo znižali na Din 112.000. Kako bo od sedaj naprej z elektr. napeljavo, ne vemo, gotovo pa je to, da bo morala biti napeljava brezžična. O amortizaciji ni sledu. — Na podlagi banovinskega proračuna in načrta za talni prag pri mostu v Novem trgu, je predvidenih Din 30.000. Odbor treh je to postavko skrčil na 20.000 Din. Cegava bo obveljala, ali mnenje inženerja-stro-kovnjaka ali mnenje tega odbora strokovnjakov? — Za uradnega slugo namenjenih Din 10.000 so sploh črtali. Kdo bo sedaj raznašal akte, uradniki sami ali občani ali ti trije odborniki? Pa menda ja ne dobimo -Rohrpost« za zvezo med uradi kakor je v velemestih?! —■ Vsaka občina se pro-tivi proti zakonitim dajatvam za šolstvo, a vse nič ne pomaga! Gospodje pa se niso ustrašili truda in napora ter reducirali predpisanih 121.700 Din na 100.000. Hvala Bogu je vendar enkrat nekdo »panal« ta paragraf in znižal občini naj-občutnejši del bremen. Malenkostnih svot kot je n. pr. za šolo v Tunjicah Din 946.44 pa sploh ne bomo izplačevali. — Izdatki za dobrodelne namene. narodna slavja in nepredvidene stroške so znižali od Din 22.000 na 7000, ker so »predvideli«, da n ebo »nepredvidenih« izdatkov. — Postavko za obleko stražnikom so znižali od 4000 Din na 2000 Din zaradi pospeševanja tujskega prometa v Kamniku in bodo stražniki hodili lahko bolj dekoltirani. — Snaženje občinskih prostorov, pisarniške potrebščine, kolki, znamke, papir, knjige, Službeni list, Samouprava, Kmetovalec, Gasilec: za vse to je bilo namenjeno Din 11.000. To je reducirano na Din 6000. Izgleda, da bodo občani obč. urad sami snažili, vse ostale potrebščine pa lx> odbor treh daroval občini za novoletno darilo ali pa bo morala vsaka stranka prinesti s seboj črnilo, papir, pero itd. seveda pa tudi odlok in rešitev. — Postavko Din 4000 za ureditev samostojnega vojaškega urada so sploh črtali. Najbrže so Kamničani že vsi odslužili vojake, za veteraj-narje pa ni treba kontrole. — Kolikor so bili pri izdatkih ozkosrčni, so se pokazali pri dohodkih bolj širokopotezne, darežljive in dobrohotne za občino. V letu 1932. se namreč obeta v Kamniku velika stavbna kampania. zato so zvišali takse stavbnih ogledov od 1000 Din na 2000. Pri mesarskih pristojbinah so sklenili povišanje samo pri eni postavki od Din 12.000 na Din 24.000. — Dohodke od tržnih sfoinic pa so skrčili od Din 14.000 na Din 6000 menda zato, ker je nred kratkim sklenil občinski odbor, da se uvedeta dva tržna dneva. Pa menda ja ne bo občina dajala še kake podpore prodajalcem ob tržnih dnevih? — Voda-rino so zvišali od Din 20.000 na 25.000 radi prevelikega razmaha abstinence in pa radi pomanj-kovanja hrane v prihodnjem letu, zato bo pa večji konzum vode. In ubožni zaklad! Postavko za prehrano ubožcev so znižali od Din 16.500 na Din 8700. Med njimi sta namreč dva skrajno obnemogla reveža, tema dvema v bodoče sploh ni potrebna hrana, naj živita od zraka! Še mnogo je takega in podobnega, pa kaj bi? Prepričani smo, da se bo občinski odbor na prihodnji seji izrazil povsem drugače, kakor pa odbor. V odboru je večina res uvidevnih mož, ki vedo, kaj je njih dolžnost in kaj so dolžni svojim soobčanom. Oni bodo odločali, ali naj hodijo naši stražniki po mestu »dekoltirani« in ali ie res •predvideti«, da ne bo »nepredvidenih« izdatkov! A ti ste ie poravnati naročnino? сиввшвмнмавм кпмтмапмнп CERKVENE ZVONOVE najcenejše, iz la brona, umetniško izvršene, izdeluje samo Ing. J. & K. B u h 1, Maribor, Aleksandrova cesta 35. — Odlitki iz brona, medenine, aluminija i. t. d. Specijalne litine. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20. Torek, 8. decembra ob 18: IGRA O AVGUŠTINU. Igrajo katoliški akademiki. Iz v. — Ob 20: ZA-PRAVLJIVEC. Repriza. Izven. Sreda, 0. decembra: Zaprto. Četrtek. 10. decembra: KRALJ NA BETAJNOVI. V spomin obletnice Cankarjeve smrti. Red C. OPERA Začetek ob 20. Torek, 8. decembra ob 15: DEŽELA SMEHLJAJA. Izven. Znižane cene. — Ob 20: NIKOLA ŠUBIC ZRINJSKI. Proslava 100 letnice rojstva Ivana Zajca. Znižane cene. Izven. Sreda, 9. decembra: DEŽELA SMEHLJAJA. Red A. Četrtek, 10. decembra: KOŠTANA. Red D. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 8. decembra ob 15: RDEČA KAPICA. Otroška predstava. — Ob 20: CIRKUŠKA PRINCESA. Znižane cene. Sreda, 9. decembra ob 20: ZEMLJA SMEHLJAJA. Ab. D. Četrtek, 10. decembra ob 20: KRALJ NA BETAJNOVI. Ab. A. Radio Programi Kadto-LiubZImna t Torek, 8. decembra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz Zavoda sv. Stanislava iz Št. Vida nad Ljubljano. Poje dijaški zbor. — !0.30 Jože Jagodic: Mati lepe ljubezni. — 11.00 Salonski kvintet. — I 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče. — 15.15 Gdč. Le-| barjeva: Dekliška ura: Dragocena posoda za le-! poto duše. — 15.45 Salonski kvintet (slovenska glasba). — 16.30 Zabavni kotiček, — 17.00 Valč-kova ura (salonski kvintet). — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Čas, dnevne vesti. Sreda, 9. decembra: Opoldanski program odpade. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Dr. Reya: Klima Slovenije. — 19 Dr. Preobražensky: Ruščina. — 19.30 Prof. Boje: Narodno obrambno delo. — 20 Dr. A. Dolinar: Glasbeno predavanje. — 20.30 Prizori iz narave, izvaja elonski kvintet. — 22 Cas, vesti. Četrtek, 10. decembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Plošče. — 18 Kmetijska ura: Kako pripravimo okusno svinjino, pred. s. zabela Gosak. — 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. — 19 Dr. Bajec: Italijanščina. — 19.30 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 20 Prenos iz ljubljanske opere »Koštana«. — 22.30 Čas, poročila. Drugi programi i Sreda, 9. decembra. Belgrad: 12.05 Radio-orkester. — 17 Lahka glasba. — 21.10 Vokalni koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. — 17 Plesna glasba. — 20.30 Komorni koncert tria. — Budapest: 12.05 Vokalni in pianineki koncert. — 17.20 Popoldanski koncert. — 19.30 »Aida«, opera. Ciganska glasba. — Dunaj: 11:40 Opoldanski koncert. — 19.45 Glaeba iz bara. — 20.45 Mozartove poslednje simfonije. — 22.35 Večerni koncert. — Rim: 13.15 Lahka glasba. — 17.30 Pester koncert. — 21 »Adriana Leconvreur«, lirična drama. — Milan: 12 Pestra glasba. — 20.45 Operni prenos. — Lai genberg: 20 Večerni koncert. — 21 Zborovo petje. — Stuttgart: 20,05 Mozart in Sa-lieri. — 21,05 Nemški humoristi. — London: 20.30 Večerni koncert. — 23.35 Plesna glasba. — Berlin: 20.40 »Pračlovek«, opera v dveh dejanjih, Rudi Štefan. — 23.20 Plesna glasba. — Praga: 20 Prenos iz študija. — Trst: 12.30 Plošče. — 21 Komorna glasba. — 22.25 Pestra glasba. Četrtek, 10. dccembra. Belgrad: 12.05 Opoldanski koncert. — 20.30 Koncert Radio-orkestra. — 21,30 Prenos iz Ljubljane. — Zagieb: 17 Balalajke. — 20 Operni prenos iz Ljubljane. — Budapest: 12.05 Plošče. — 18.50 Ciganska giastia. — 19.30 Koncert vojaške godbe. — 20.30 Večerni koncert. — 22.20 Lahka g asba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. — 19.40 Zabavni koncert. — 21.10 Poljudne pesmi. — 22.15 Plesna glasba. — Rim: 13.40 Radio-kvintet. — 21 Pester Itoncert. — Milan: 11.15 Pestra glasba. — 20.35 »Fedora«, opera. — Langcnbeig: 20 Večerni koncert. — 21 IV. simfonični koncert. — Stuttgart: 21 Koncert za klavir in orkester. — 21.45 Stara in nova zborna glasba. — 22.40 Plesna glasba. — Berlin: 20 Komorna glasba. — 21.10 Koncert. — Praga: 20 Violinski in pianinski koncert. — 21.10 Pevski koncert zbora »Smetana«.. — Trst: 12.30 Plošče. — 21 Koncert godbe na pihala. — 22.25 Pestra glasba. Zahvala. Za izplačano mi milostno podporo po umrli Kovač Frančiški izrekam tem polom podpornemu društvu Zadružni samopomoči v Mariboru najtoplejšo zahvalo in priporočam to človekoljubno društvo v takojšen pristop vsakemu, ako še ni njega član. Gaberje, dne 1. grudna 1931. Cjuha Cecilija i r. izbegavaj, zdravi, pobijaj, uspešno vse bolezni dihal z rabo ra/kužilnih pastilj VALDA it Toda uspeh je zagotovljen le tedaj, ako rabiš prave pasti I je VALDA" 99 Zahtevajte jih v vseh lekarnah in drogerijah, v škatljicah z napisom „VALDA" Najboljše angleško in češko sukno za ob'eke in plašče dobite po ceni pri tvrdki I. N. Šoštsrč Maribor flleksdsnrova c.13, vogel Cankerieve ul. {ЖШПВННИШВШВВНН^ P 10/25 79 Javna dražba najema. V petletni najem, ki se prične s 1. julijem 1932, se daje trgovski lokal, to je hiša štev. 37, Gaberje, tik ob postaji Dobova, s skladiščem, go-1 spodarskim poslopjem, kozolcem in kolarnico, obenem z 49 arov merečo njivo in četrt orala velikim travnikom, vse tik poslopij. Mesečna najemnina se bo določila z dražbanjem od zneska 2000 Din navzgor. V hiši se pridrže za lastnico v prosto razpolago dve sobi in kuhinja s pritiklinami. — Ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču soba št. 6. — Interesenti naj pošljejo svoje pismene ponudbe na podpisano sodišče do 1. januarja 1932. — Okrajno sodišče v Brežicah, odd. I., dne 29. novembra 1931. Razglas V najem dajemo gostilno na »Žagi« v Kočevju, obstoječo iz točilnice, dveh gostilniških sob, kuhinje, shrambe, verande, kleti in drugih pritiklin z inventarjem, obenem stanovanje, obstoječe iz ene sobe in kuhinje. — Ponudbe pod 2000 Din mesečno, za celotni najem se ne bo upoštevalo. Pismene ponudbe je vložiti v zaprtih kuvertah do 20. decembra 1931, do 12 na spednji naslov. Najemnik prevzame gostilno s 1. jan. 1932. Kočevje, dne 5. decembra 1931. Premoženjska uprava mesta Kočevje v Kočevju. Zft SmuCGRJE PRISTni TIROLSKI LODED GOBORDin znоргпе nEPntmočntvt ruflnmi гн dežnf jopi« VOinEflE FLnnELE ZR TElOVnikE PRISTni runinc ZR srajce 1ПВШ» fl.sE. SMPBERI1E POHIŠTVO posteljnina, preproge, lino-lej, odeje, zastori, žičniki, žimnice, otomani, žima, afrik, puh in pernice, kakor tudi vse stanovanjske potrebščine je dobiti po nizkih cenah pri KARL PRElS-U, Maribor, Gosonska 20 Ceniki se dobijo brezplačno Predtiskaua ročna dela za vse! Stenski prti 7 Din, stenski prti, rdeče ali modro obrobljeni, 10 Din, prtički od 1 Din naprej, blazine, milje etc. — Novi vzorci, čist tisk, dobro blago. Malek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. Vezenje zaves, perila, monogramov etc. Entlanje, ažuriranje. — »Breda« žepni robci komad 2 Din. Otvoritveno ; ^ naznanilo ! Naznanjam cenj. občinstvu, da sem dne 7. t. m. otvoril novopreurejeno trgovino z mešanim blagom na Glincah, Tržaška cesta št. 15. Postregel bom stranke s prvovrstnim špecerijskim galanterijskim in manufakturnim blagom po najugodnejših cenah. Za obilen obisk se priporoča Vinko Marinčič. CENJENO OBČINSTVO se vljudno opozarja na DELIKATESO IN VINOTOč Cankarjevo nabrežje št. 5. Postreženi boste z izdelki Prve ljubljanske izdelovalnice konzerviranega sočivja in rib, ter vsemi drugimi vrstami delikates. Toči se prvovrstna dalmatinska in štajerska vina. Postrežba točna! Cene solidne! a'asr'S a — — _ a «L rr ■S , -= s: - • S Ž -^r-rO •S =Nc = a. ~ ' ^ n o i J; o o _ > - t g — > —. . ~ s-a =xQ J § « 91 n t- i i o ® S * — E^Šf£3 a S — i 4) s Si S I « O .5 C*1 —- a ж c. t. o C = — c — _• •L ffl — 1 Š S C 2 » — — x a y M t» -f Ж X ■ 5 S » Je - i « . s. 3 M > 1 S S" 'S o. * - 1 c » C a 4 s c 1 iS •- a e S A X o = 3 O S 5Л * a« ^аД i Dr. Joža Lovrenčič: Anali izumrlega naroia Itoman iz drugega itoletja pr. Kr. »Po vaši pesmi mi je bilo tudi dolg čas. Zapojte mi, kakor ste mi včasih pele! Rada bi slišala spel vaš I srebrni glas, ki se je tod razlegal, kakor bi prišle vile I iz planin in bi rajale pod našimi hrasti veselo svoje kolo,« je zaprosila kraljica, da bi ob pesmi zasanjala v svoja mlada leta in v bežnih trenutkih preživela ves njihov čar, ki se ji je zdel že tako daleč, daleč ... :>Zapele bi, kraljica, a kaj, če s svojo pesmijo vzbudimo malega sinka tvojega?«: so oklevale. »Če ga vzbudite, ga boste pestovale!.. »O, potem pa zapojmo in pojmo, dokler ga ne vzbudimo!« so bile vesele, zakaj rade bi že videle Dardana, da hi mogle ugotavljati, komu je podoben: materi Eni, očetu Epulu ali staremu kralju Pronu. In so zapele in pele vse pesmi, ki jih je želela slišati Ena. Tudi pesem o lepi Heleni so ji pele in čudno, lepša se ji je zdela in bol j kot nekoč se je zamislila vanjo in nič ni bila huda na lepo kraljico in zalega Trojanca, pač pa je zamerila Menelaju, kako je mogel biti po desetih letih tako krut. In še se ji je spovrnil spomin na ono razmišljanje, ko se je bala za Epula in se ni mogla otresti misli na neznanega Gala, ki ga je ranila, ko ji je zastavil pot. Nasmehnila se je ob tem spominu, ki jo je tako čudno prevzel, in skušala je z mislimi drugam, a ni ji uspelo. Kakor vešča okoli luči, kakor golob okoli gorečega doma, tako so ji krožile misli in vzporejale njo s Heleno, Epula z Menela-lera ia Katmela 8 Paridom-~. r>Kaj naj le to pomeni?« se je vprašala. »Ali je sfjomin zato tako živ, ker je Katmel blizu in je mislila, kako bo, ko bo prvič govorila z njim sama, z njim, ki je kakor okamenel, ko jo je prepoznal na Medejskem gradišču, in je bil tih in zamišljen, ko jo je na onem posvetu velmož v rodnem dvorcu zasnubil Ejmlo, in je bil v Tergestu na svatovskem piru, kakor bi prišel na stravo... Gledala je družice, poslušala njihovo pesem in zamaknjena v spomine, ni opazila, da se je bližal iz dvorca galski voj Katmel. Ves bled je bil, kolikor mu je bilo videti obraz, ki je bil povezan, ob palici je šel in z levo roko si je držal prsa. Pevke so ga ugledale in se zmedle, zakaj nekatere so obmolknile, druge so se spogledale in si pok i male, češ, pojmo kar naprej, a pesem jim je kakor obnemogla in je tiho zamrla. Tedaj se je kraljica zdrznila iz svojih spominov, se okrenila in pred njo jo stal Katmel. »Oprosti, prejasna kraljica, da sem se približal, ne da bi me klicala in želela. Mogoče niti zame nisi vedela, ki sem gost v vašem dvorcu jx> volji očeta kralja. Izvedel sem, da si prišla, in ko sem zaslišal petje tvojih zalih družic, mi ni bilo mar za bolečine, prišel sem, da se ti poklonim, vdan gost, gostiteljici svoji kraljevi!.. Kraljica mu je dala roko. Pozdravljen, junaški voj Galov in naš zvesti zaveznik in ljubi gost, ki ti želim, da bi kmalu ozdravel in se mogel maščevati za rane, katere so ti zadali Rimljani! Ob prihodu v ranem jnlrii sem že zvedela, da si naš gost, in obiskala bi te, da nisi prišel, zakaj skrbelo me je tvoje stanje in še rada bi vedela, kaj bi mi povedal o Epulu, kralju in možu mojem, in o očetu, ki ju kanim jutri zarana obiskati,« ie odzdravila in mu velela, nai soda Iz dvorca je zajokalo. »Dardan, Dardan se je vzbudil!« so bile družice vesele. Kraljica se je nasmehnila. Vedela je, kaj bi rade, pa jim ni branila, ko so jo prosile, če smejo k njemu, da bi ga pestovale in utolažile. Katmel in Ena sta ostala sama. Mlado listje je pošumevalo nad njima in solnčni žarki so se kradli skozenj in se upirali na kamnito mizo, kakor bi se sulo nanjo žolto zlato. »O Epulu kralju in o očetu bi rada kaj vedela, kraljica? Neznansko dolgo se mi zdi, da ju nisem videl. Epula izza onega julra, ko sem izzval Rimljane, ki jih je, kakor sem slišal, porazil, da bodo pomnili. Mene so tik pred bojem v Karusadskem lesu oplazili in onesvestil sem se. Ko sem prišel k sebi, sem slišal krik iz bližnjega lesa. Hotel sem planiti, da bi šel in se dalje bil, a v glavi mi je šumelo, preko lica mi je zevala rana v strnjeni krvi — sovragov meč je zdrsnil ob šlemu — in še pod rebri me je neznansko žgalo. Kar sem nameraval, oni dan nisem dosegel, zato sem si hotel rešiti življenje in plazil sem se mukoma med grmičjem in se privlekel končno do neke mlake, okoli katere so se pasli konji. Med njimi sem zagledal tudi svojega rjavca, ki jc preplašen moral zdivjati in zdre-veti iz bojnega meteža, ko sem padel z njega. Poklical sem ga in zvesta žival je zaigrala z uhlji, zarezgetala, kakor bi se srečna in vesela zasmejala, in že me je zagledala in pritopotala k meni ter sklonila glavo nad me, kakor bi hotela videti, kako mi je. Pogladil sem jo po glavi, zbral vso moč, se oprijel za njen vrat, se spravil na noge in potem v sedlo. In rjaveč me je prinesel, sam ne vem, kako in ne kdaj, na Medejsko gradišče. Ko som se vzdramil. je slal ob meni kralj Prono, tvoj oča. MALI OGLASI Vsaka drobna vršilca 1-30 Din ali vsaka besedo вО par. Na|man|il oglas fc- . » Din. Oglasi aad devet vrstic sc računalo vliu Za adgovor inaaktl Na vpraian|a brca snomka no odgovar|amot lil Primerno službo iiče vpokojeni orožniški narednik in občinski tajnik že sedmo leto. Najrajši v Ljubljani. Ponudbe na upravo .Slovenca' pod »Vesten« št. 14.224. Starejša ženska zanesljiva, išče mesto hišnice kjerkoli. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hišnica« št. 14.288. Korespondentka z večletno prakso, z znanjem slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, stenografije, strojepisja, knjigovodstva ter vseh pisarniških del, išče primerno službo. Ponudbe pod zn. »Samostojna moč« na upr. »Slovenca«. 1 ilužbodobe Trgovskega vajenca s primerno šolsko izobrazbo takoj sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Jos. Plavc, sprece-rijska in delikatesna trgovina, Celje. Slaščičarskega vajenca sprejme Rudolf Golei, Laško. - Hrana in stanovanje v hiši. Brivski pomočnik dober in hiter, se sprejme. Nastop takoj. Dole-žal, St.^id nad Ljubljano. Hišnika treznega, z ženo, ki lepo pospravlja, iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.428. Jezikovna šola Gosposka ulica 4, I. nad. Vsi moderni jeziki. Posamezen pouk. — Otroške skupine. £Denar dobite na hipoteko. Pismena vprašanja pod zn. »A. G.« na upravo »Slovenca« v Mariboru. Stanovanja Suho stanovanje poleg cerkve, blizu tramvaja, tri večje sobe, predsoba, kuhinja in klet, primerno za večjo družino, takoj na razpolago. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev, 14.269. Kuharica za restavracijo se sprejme. Ponudbe pod značko »Srednjih let« št. 14.360 na upravo »Slovenca«. Mesarski vajenec •e takoj sprejme. KARL ZDOLŠEK • Gaberje pri Celju. Zaslužek 250 Din dnevno zaslužite z obiskovanjem ljudi v Vašem okraju! — »Kosmos«, Ljubljana, pošt. predal 307. - Znamko za odgovor. Zastopnikom tndi krajevnim, za prodajo radio aparatov in ši-vainih strojev nudim dober zaslužek. • Ponudbe pod »Dober zaslužek« na Aloma Сотрапу, anončni zavod, Aleksandrova cesta 2-L, Ljubljana. Pouk Čamernikova šoferska šola L|nbl|ana, Dunajska c. 36 (Jugo-avtol Prva oblast, koncesionirana. Prospekt fL 16 zastonj. Pišite ponj! Jezikovni tečaji srednješolske instrukcije, >Wentor«. - Informacije: Pražakova ulica 11, priti,, od 17—19. Elegantno sobo s poseb. vhodom solnčno, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14431. Stanovanje dvosobno, solnčna lega, terasa, s kopalno opremo se odda s 1. jan. 1932. -Vprašati v Mariboru, Bet-navska c. 27 (nova vila). Enosobno stanovanje z vsemi pritiklinami, novo urejeno, se takoj odda. -Moste, Šušteršičeva ul. 5 (za šolo). Sobo poseben vhod, elektrika, parket, kurjava, v centru mesta, oddam januarja. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.389. Sobe s kuhinjo za smučarje se oddajo. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.381. Odda se ena ali dve lepi, prazni sobi v bližini cerkve sv. Jožefa. Na željo tudi souporaba kuhinje. Poizve se pri hišniku, Zrinjskega cesta 7. Stanovanje sobo in kuhinjo, oddam takoj mirni družini. Alojz Grebene, Velika čolnarska ulica št. 15. Opremljena soba kletna, lepa, se odda. — Vprašati: Friškovec št. 6. шшшЗ Več pisarniških sob v I. nadstropju v Gledališki ulici 8 o d d a takoj skupaj ali posamič Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Malo posestvo prodam. Leži 8 km od Ljubljane, gorenjska stran. Poizve se: Burnik Ignac, Aljaževa ulica 39. Hiša z zemljiščem in sadnim vrtom se takoj odda v najem. — Moste, Zaloška cesta. — Oddaja Franja Snoj, Prešernova ulica 30, Ljubljana. %% лт 4* \ ODDELKOV 1. KNJIGOTISKARNA 2. LITOGRAFIJA IN OFFSET-TISK 3. KLIŠARNA - KEMIGRAFIJA 4. BAKROTISKARNA 5. KNJIGOVEZNICA 3. 4. 5. TISKOVINE ZA URADE, TRGOVINO IN OBRT. ČASOPISI, REVIJE, KATALOGI, VABILA, JEDILNI LISTI PLAKATI, CENIKI, VREDNOSTNI PAPIRJI, REKLAMNE TISKOVINE V ENO- ALI VEČBARVNEM TISKU KLIŠEJI V POLJUBNI OBLIKI ZA ENO- ALI VEČBARVNO REPRODUKCIJO SLIK. RISB, FOTOGRAFIJ ETC. UMETN. ILUSTRACIJE, ALBUMI, RAZGLEDNICE, PROPAGANDNE TISKOVINE V ENO- ALI VEČBARVNEM TISKU PREPROSTE IN FINE VEZAVE KNJIG, ALBUMOV, RASTRI RANI PAPIR, POSLOVNE KNJIGE ZA TRGOVCE, DENAR. ZAVODE I. DR. JUGOSLOVANSKA TISKARNA TELEFON ST. 2.992 LJUBLJANA BRZOJAVKE: JUGOTISK ARNA Prodam tri njive od 3 do 5000 m* velike, ena je nasproti kolodvora dve v bližini novega mostu. Kdor prej kupi, ceneje dobi. Fr. Jenko, sedlar in trgovec z usnjem v Medvodah. Parcele prodam po 19 in 18 Din ma v Dev. Mar. v Polju. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.383. Kupimo Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Srečke, delnice, obligacije kupuie Uprava »Merkur«. Liubliana — Šelenburgova ulica 6. U. nadstr. Zračna sesalka z visokim pritiskom — Hochdruckluftkompressor, z 10 do 15 Atm., event. z jermenskim pogonom, se kupi. Ponudbe na C. P., poštni predal štev. 22, Ljubljana. Vsakovrstno llatO kam* po naivišfib cenah ĆERNE. luvelir Liubliana \VolfovB ulica It. 3. CREPE DE CHINE samo pri F. Ks. Souvan Mestni trg štev. 24 Sprejmem v dobro in skrbno vzgojo enega ali dva otroka v starosti od 1.—4. leta. — Ponudbe na: Gospodinja v Prelogu 28, p. Domžale. Pianine ^DALIUOR' (ČSR) na obroke po Din 100'— jedrno le pr. tvrdki Alfonz Breznik Aleksandrova 7 Liubliana Prodam dobro ohranjen »Homo-kord« gramofon s 34 ploščami. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14425. Klavir dobro ohranjen, naprodaj. Komenskega ulica 10-1. Pianine tvrdke Hauschulz, Berlin, dobite najceneje in na najmanjše obroke pri tv. R. Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5, ЕЗЕ^Ш Polenovka namočena, se dobi vsak petek pri I. Buzzolini, delikatesna trgovina, Lin-garjeva ulica. Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto. belo. gosje po 130 Din k« in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOV1C - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja. Zaboje za smeti za nove vozove ima v zalogi tv. Anton Merhar, Sv. Petra cesta 22. Hrastovo spalnico masivno, prodam. Vurnik Ign„ mizarstvo, Vižmarje šL 36, p. St. Vida nad Lj. Zelo ugodno! Žepne robce, nogavice in rokavice, svilene prtičke, srajce in kombineže prodaja za Božič Commerce d, d., Tavčarjeva ulica 2, I. nadstropje. Kupujte le najboljše domače Poceni pletilne stroje proda Tehna, Ljubljana Mestni trg 25/1. Pisalni stroj znamke Underwood, naj novejši model, v prav ' dobrem, brezhibnem sta nju, ugodno naprodaj. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.429. čevlje znamke Tovarna Tržič Prodajalna: Ljubljana Sv Petra cesta 20 Pletarna nogavic, kompletno urejena stroji na električni pogon, se vsled odhoda iz Maribora ug-dno proda. Potreben mali kapital, osigurana lepa eksistenca. Lokal zelo poceni. — Vprašati Valiak, Maribor, Kino Union. Čevljarska delavnica na najprometnejši cesti v Ljubljani je radi starosti takoj po ugodni ceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14353. Elektro-ventilator nov, za pogon meha pri harmoniju ali pri majhnih orgijah, ugodno naprodaj. Vrtilni tok 220—380 Volt. Fr. Jenko, St. Vid nad Ljubljano. Vino žlahtnih trt, črno in belo, staro in novo, kupite liter po 4.50 in 5 Din, 60 litrov in več. Dobava takojšnja. Naročila, vzorci: Ljubljana, Zaloška cesta 21. Vezane knjige Roman Elizabeta, Življenje in Svet, Domači prijatelj, nemike Bibliothek der Unterhaltung, poceni prodam. Anton TurK, Dunajska cesta 5. Naprodaj dobro ohranjena črna mo ška suknja za srednjo po stavo (dijaka). Naslov v upravi »Slovenca« pod it 14.422. Obrt Najlepše in trajno darilo za Božič je lepa slika, ki Vam jo naredi F o t < M e y e r . Maribor, Go sposka 39. Orožje m municija. »Orožarna« — J. Pastuovič, Zagreb Zrinjevac it. 15. Zahte vajte ceniki Šival, in pletil. stroje popravlja in renovira Emil Klobčaver, speciial ni mehanik. Liubliana. Sv. Petra cesta 47 Okvirje za slike vseh vrst izvršuje točno in solidno v enem dnevu tvrdka M. Rauch, Celje, Prešcr nova ulica 4. Plašče za zdravnike, laborante, brivce itd., jopiče za na takarje, peke, mesarje, kuharje in sorodne obrti izdeluje po meri najboljše C. J. Hamann, Ljubljana, Mestni trg 8. dre, Blninina, optični piedmett L.VILHAR. urar LJUBLJANA Sv. Petra cesta 36 Kaio felprenl, ajdovo moko vedno »veto oddata oa debelo veletrgovina VOLK. LJUBLJANA R ca! jeva гема U ZOPER SLABOSTI, PREHLAD IN GLAVOBOL najboljše domnče in popotno zdravilo Elektroinštalacije za razsvetljavo in pogon izvršuje strokovnjaško po zmernih cenah ter tpecial. delavnica za popravljanje in previjanje elektro-mo-torjev, transformatorjev in avto-dinam. - Imam v zalogi ves elektro-mate-rijal, kakor žarnice in elektromotorje najznamenitejših firm v vsaki količini. Fr. Perčinlič, kon-cesionirano elektro podjetje, elektro mehanično podjet|e, Ljubljana, Go-sposvetska cesta 16, telefon 2371; Domžale, nasproti pošte. ŽELODČNI „ČUDEŽ" LJUDI JANA-KOI tZM вшвншшнк Božična darila Krušno moko In vse mlevske Izdelke vedno tveže dobite pri A. & M ZORMAN Liubliana Stari trfi «1 32 Kovčke, spisne, šolske in • ročne torbice, listnice, denarnice itd. priporoča po zmernih cenah 1VSN HRflVDS Maribor. Aleksandrova e. 1.3 Nogavice rokavice, volna in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri KARL PHELOG LJUBLJANA, Židovska ulica in Stari trg Sveže in sulte gobe kupuiem stalno vsako množino Zahtevajte po-iasnila. Namizna jabolka prvovrstna. razpošiliam po oamižii ceni — Peter Setina Radeče — Zidani most TelcMvi stroji cenjeni po vsem svetn. Glavno zastopstvo: Gledališka ul. 12, Ljubljana Vezenje, strojno in ročno, izdeluje najceneje »Juljana« atelje, Kopitarjeva ul., nasproti Jugoslovanske tiskarne. -Islotam se sprejmejo učenke. Hrana in stanovanje v hiši. JEDILNO ORODJE iz alpake, alpaka srebra in pravega srebra v kasetah, pripravno za darila. Dobi se tudi na plačilne obroke edino pri tvrdki M. Rauch, Celje. Atoli Grebene nakup in prodaja vreč Ljubljana Dunajska cesta št. 36 Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva ulica 5 Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovcnca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telelonska štev. 3030. JESENSKE IN ZIMSKE NOVOSTI! manufakturnega, modnega in suknenega blaga v veliki izbiri po konkurenčnih cenah pri KOHAR Л HROVAT - modna-manufakturna trgovina MARI60R, ALEKSANDROVA CESTA 9 Najboljši liaklip za zimo nogavic in rokavic, pletenin in puloverjev, robcev, kravat, srajc, čipk in vezenin, volne, D. M C. prejice, torbic, aktovk, dežnikov, potrebščin za šivilje, krojače, «cvl|ar|e in ta-petnike Na malo Na veliko samo pri 3os. Peteline, Liubliana ca vodo Mod. politehnični zavod — Pariš 20. leto. — Studii za inženerje »In absentia«. — Oddelki: gradnja avtomobilov, aeroplanov, eiek traren: železobeton, centralna kurjava. V nem škem in francoskem jeziku. KrajSi študij za kan didate s posebno predizobrazbo. — Pravila in pro grame daje: GENERAL SEKRETARIAT (d«pt. L S.) 34-38 Rue Hallć, Pariš. Oltarje, kipe ter križe izdeluje STANE V'DMAR LJUBLJANA, Gallusovo nabrežje 33 « ZAHALA. Ob nenadomestljivi izgubi ljubljene mame Marije Žerjav se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih dneh pomagali lajšati žalost. — Posebno se zahvaljujemo preč. g. svčtniku in mestnemu župniku jeseniškemu Antonu Kastelicu za požrtvovalno naklonjenost in skrb v bolezni in pri pogrebu, vsem preč, 13. gg. duhovnikom z g. stolnim župnikom in kanonikom dr. Tomažem Klinarjem na čelu, ki so pokojnici priredili tako veličasten pogreb, ženski Marijini družbi, učiteljstvu narodne šole na Jesenicah za darovani venec in udeležbo pri pogrebu, vsem drugim za darovano cvetje, molitve, sv. maše in spremstvo pri pogrebu. Bog bodi vsem plačnik! Liubljeno mamo pa priporočamo še nadalje vsem v blag spomin in gorečo molitev. Jesenice, dne 7. decembra 1931. Za vse žalujoče: Dr. Gregor Žerjav, pro-iosor na drž. žen. učiteljišču v Ljubljani. ODMIKLAVZA 00 BOŽIČA DIN f5Q-m- DIN Ш-104- O/Ntm-88- ZA VASE жжжж-жжжж-жжжж-жжжж- vr. SRpl. . a M. DR LJUBIMA, Kongresni trg 7 Ustanovljena 1860 %f Ogromna irbera ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Za smirna, perzijskem kelim pre- JP^ proge volna, blago in vzorci. ^^ Za brokut-prtiče zlate čipke, vložki ^^ in vsakovrstne vrvice. Pre Itiskarija, en ti an je, plisiranje, ^^ montiranje blazin, torbic itc. Rane in kožne bolezni razpokline, brazgotine, srbež, izpuščaje, razjede od potu in vlage, volka od hoje, zlasti pri otrocih, hraste, zobne otekline, opekline in ozebline zdravi in po redni uporabi preprečuje splošno znana BARTULICEVA ZDRAVILNA MAST ki jo proizvaja in razpošilja stara, L 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg 20. — Cena škatljici 10 Din. — Dobi se v vsaki lekarni. DNEVNO SVEŽ.E PRAZ.ENA : KAVA LI3UBLD >CkM A -VODNIKOV TRS 5T.5,- •ЖЖЖЖвЖЖ¥Ж*ЖЖЖЖ*ЖЖЖЖв' V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da jc naš ljubljeni, predobri soprog, oče, stari oče, stric in brat, gospod Ivan Pajk pekovski pomočnik 6. decembra v javni bolnišnici, po mu-kepolnem trpljenju, v 81. letu, zatisnil svoje blage oči. — Pogreb dragega pokojnika bo 8. decembra ob 2 popoldne iz javne bolnišnice. Ljubljana, 6. decembra 1931. Žalujoča rodbina in sorodstvo. Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so naši nepozabni, srčno ljubljeni materi itd., gospej Mariji Ogoreutz stali ob njeni dolgotrajni težki bolezni sočutno ob strani, ki so ji ob smrti in zlasti pri pogrebu v tolikem številu izkazali zadnjo čast, ter ii poklonili toliko krasnega cvetja, in vsem onim, ki so nam v težki boli izražali toplo sožalje. Posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini za duhovno tolažbo med boleznijo in spremstvo pri pogrebu. Nadalje gg. zdravnikoma dr. Gregoriču in dr. Ropasu. za spretno lajšanje težkega stanja in gospej Almiri Faidigovi za prav neumorne obiske med boleznijo, s katerimi si je pridobila veliko hvaležnost same pokojnice in nas vseh. Novo mesto, dne 7. decembra 1931. Globoko žalujoči ostali. rS Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega dobrega soproga, očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda Leopolda Egger železniškega revidenta v pokoju se tem potom vsem prav toplo zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini gg. zdravnikom, zastopnikom žel. direkcije, gg. stanovskim kolegom pokojnikovim ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 9. t. m., ob pol 8 zjutraj, v farni cerkvi pri Sv. Petru. V Ljubljani, dne 8. decembra 1931. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. m Umrl nam je naš nadvse ljubljeni soprog, zlati očka, stari očka, brat, stric, tast in svak, gospod Jože Strle trgovec in posestnik previden s tolažili sv. vere, v 70. letu starosti. Pogreb predragega očka bo v sredo, dne 9. decembra 1931 ob 2 popoldne, od doma žalosti, Na Kodeljevo 9 (za prisilno delavnico), na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. decembra 1931. Globoko žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Brez posebnega obvestila. Naša srčno ljubljena, predobra žena, mama, stara mama, tašča itd. Marija Kopušar roj. Scharner soproga trgovca, gostilničarja in posestnika nas je v nedeljo 6. deccmbra ob pol 8 zjutraj, previdena s tolažili svete vere in po daljši bolezni, v starosti 71 let, za vedno zapustila. Pogreb drage pokojnice bo danes v torek, dne 8. t. m., iz hiše žalosti na Koroški cesti 11, na domače pokopališče. Sv. maša zadušnica se ho darovala v sredo zjutraj ob 7. V Šoštanju, dne 8. deccmbra 1931. Ivan Kopušar, soprog. Marija Holbauer, Angela R8ck, Karolina Hrovath, Ana Pleteršek roj. Kopušar, hčere. — Viktor, Miloš, Kari, sinovi — in ostali sorodniki. Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani; Karel Cefc Izdajate H: Ivan I lik o v en. Urednik: Franc Krcmžar.