Ljubljana, v sred« 28. jannvarja. XVIII leto, 1885. Izhaja vsak dun zvH-vr, izim-i nadel)« in prnsnik«, ter Milja po po Iti prejemati na m vstrl j iko-ogersk • dežele zh vse teto ifi (fM„ i i 1 leta 8 i'I«l.. u četrt teta 4 glđ., ta teden meaee 1 gld. 40 kr. — /a Ljubljano bre« pošiljanja na rtom m ww lito IS gld. M Četrt leta .'J ffld SO ki . M jeden mes.-e l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računu . po 10 kr. ca mesec, po 0 r. in fteirt letu. — Za tuje detel« toliko ve«\ kolikor poitnina inain. Za oznanila plačuje ae od fietirietopne pet.it \rat..- po 6 kr., če se ozna> In jcleiikrat tiaka, po 5 r., <"•»• ne dvakrat u po 4 kr., iV s • o-krat ali Ve U k rut tiska. Dop.Bi naj so izvole frunkovati — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in n p r;i v n i A t. v o jo v Prana Keiinnna bili, »Gledališka itulhn", Upravništvii naj M blagovolijo pošiijiiti naročil ne, i ukktni 11 ije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. Iz državnega zbora. Z Dunaja, 27. januvarja. Novo izvoljeni poslanec dr. Knotz, nemški Pemec, pristaš nnjskrnjniše nemško-narodne stranke, stavil je v poslednji seji interpelacijo do justičnega ministra zarad nečloveškega ravnanja z nečim dr. Sta-herjem in tovariši, ki so bili v preiskovalnem zaporu zaradi necih govorov, v kojih je deželna sod-nija našla zločin veleizdaje. Knotz je trdil, da se je v zaporu ž njimi tako ravnalo, kakor s kakim navadnim luidodelnikoiii, da so bili zaprti v mokrotnih luknjah, da so morali jesti jetniško hrano, da neso smeli brati knjig in časnikov itd. Gospod minister Pražak je na to izzivajočo interpelacijo precej danes odgovoril in dokazal, da so vse trditve dra. Knotza neresnične in popolnem neosnovane. Dotični Staherjevi ljubljenci imeli so zdrave prostore, dobivali brano iz gostilne in dr. Knotz jim je sam vsaki dan pošiljal črno kavo po obedu. Tudi knjige in časnike so dobivali in ko je ministarstvo poizve-delo, da so se zaprli, uložilo je samo pri cesarji prošnjo, da naj dovoli ustaviti preiskavo. Kdo se ne spominja, kako se je pod (iiskro in Lasserjem ravnalo s češkimi časnikarji. Bili so zaprti v istih prostorih s najpodlejširni hudodelniki in ravnalo se je ž njimi res nečloveško. Tačas je vse to odobravala ista stranka, ki je zdaj silno razljutena, da so sod-nije segale po jedni njihovih glav. Pri prvem branji o novem vladnem načrtu glede severne železnice oglasil so je Sehbnerer, kateri se je zopet ostro izrazil proti predlogu in odločno zahteval, da se železnica podržavi. Po vladnem predlogu, meni Sehbnerer, ni se oziralo na državne finance, ampak le na finance Rotschilda, glavnega delničarja severne železnice. Dunajsko žurnalistiko imenuje „Schandpresse" in njeno pisa-renje gnusno. K redu ni bil poklican, da si je zelo ostro napadal trgovskega ministra. Za njim je govoril dr. Herbst in priznati se mora, da je razkril vse slabe strani po vladi predloženega načrta. Po njegovem mnenji bi se severna železnica morala podržaviti. Posebno smeši tisto juri-diško avtoriteto, na katero se sklicuje vlada. Trgovinski minister brani predlog proti Herbstovini napadom ter izjavlja, da je omenjena avtoriteta predsednik najvišega sodišča — Schmer- I ling. Po mnenji ministrovem je nova nagodba s ! severno železnico v korist državnim financam in prvi pot k podržavljenju Predlog se je izročil železniškemu odseku v pretres. V Hohenvvartovem klubu je g. baron Giova-nelli v imenu vsega kluba čestital g. grofu llohen-vvartu in dodal prošnjo, da se naj tudi v prihodnje ne odreče delovanju v poslanski zbornici. Grof Ilohen-wart, zahvalivši se, je odgovoril, da zdaj še ne more ničesar obljubiti, ker to zavisi od mnenja na najvišem mestu. Tudi češki in poljski klub izrekla sta mu željo, da naj ostane v zbornici. Vlada in naše šolske zahteve v Trstu. Mej kratkovidnimi članovi našega političnega društva „EdinostiM se je marsikateri veselil, opazujoč, kako misli deželna vlada kranjska prisiliti mestni zbor Ljubljanski, da bode za ono peščico nemških otrok ustanovil nemško ljudsko. Tako, mislili so in še mislijo, bode primorska vlada v Trstu prisilila mestni zbor Tržaški, da bode znanej prošnji slovenskih starišev v Trstu ustregel in nam ustanovil vsaj dve toli potrebni slovenski ljudski šoli. Prazne nade! Naj nam odbor „ Edinosti" v bodočem občnem zboru nas ve tuje še toli dobro podprte nasvete, nnj mi te predloge jednoglasno sklepamo, šole slovanske v Trstu ventler ne bodeino dobili, ko bi jo vsled naših sklepov pričakovali od mestnega zbora, od vlade, ki ima mestni zbor k tenu prisiliti! Naša vlada je ostra le nasproti Slovanom, zlasti nasproti Slovencem, ker dobro ve, da naš prepoblevni narod bode jej po volji plesal, naj mu zapoje pesen po bolj ali manj trdo napeti struni. Udaja se pa naša vlada vsem zahtevam in željam naših Laliov. Kdo bi pričakoval od vlade, da bi iz našega mestnega zbora izsilila Lahom toli zoperne slovenske ljudske šole ? — Pri tej priliki naj pojasnimo neko stvar, ki je neznana Slovencem, neznana celo uredništvom slovenskih časopisov, če prav ti večkrat nanjo zavračajo. In ravno ta stvar naj-očitniše pričuje, kako malo nam se je nadejati v rečeneni vprašanji od primorske vlade, od minister-stva ali celo od upravnega sodišča. Neprestano se piše in govori, da imamo v Trstu poseben deželni šolski svet. Kes, imeli bi ga imeti, kakor ga imajo druge dežele tostran Litave, ker po ustavi je Trst z okolico nezavisna dežela, jednako nezavisna, kot je poknežena grofija Goriška ali pa mejna grofija Isterska, ki obe imata kot najviši šolski oblasti posebna šolska sveta. Takega deželnega šolskega sveta pa ni v Trstu. Zakaj ne? Zato ne, ker se vlada boji peščice Lahov ter se jim neprestano uklanja in do-brika. Ko so se dotični deželni šolski zakoni sklepali v deželnih zborih tostranskih dežel, predložila je bila vlada jednak zakon tudi Tržaškemu deželnemu zboru. Pa Tržaški deželni zbor je toli prena-redil posamične točke aasvetovanega zakona, da ga c. kr. vlada ni mogla cesarju v potrditev predložiti. Znano je, d u je mestni zbor pri nas ob deželno-zborski dobi tttdi deželni zbor; znano je, da se ves mestni zbor na vsaka tri leta z nova voli. In res, ko se je bil z nova izvolil mestni zbor, po takem tudi novi deželni zbor, predložila mu je vlada zopet močno prenarejen nacrt o deželnem šolskem zakonu. A tudi tega ni hotela vzprejeti lahonska večina, če prav je načrt laški narodnosti dosta bolj ugajal, kakor prvikrat predloženi načrt. Laška večina — in k tej vrstili so se laški radikahi in vladni laški konservativci, — ga je zopet toli preustrojila, da ga vlada ni mogla v potrditev predložiti. In od istega časa so vlada celo več upala ni, nasvetovati tak deželni šolski zakon, ali ga od Tržaškega deželnega zbora zahtevati. Zato v našej Tržaškej deželi že 12 ali 14 let vlada neki provizorij, neko brez-zakon je v šolskih stvareh. In mestni zbor ima v šolskih vprašanjih neomejeno oblast, pridobljeno od nesrečnih namestnikov barona Bacha in generala Mtfringa, ki sta Lahom vse privolila in priznala, celo pravico narodnost vedno zvestih Slovencev zatirati. Te peščici; našopirjenih Lahov se boji vlada. Kako pa je vlada postopala nasproti tirolski deželi, kjer je konservativna večina v deželnem zboru isti šolski zakon prenarejala? Nasproti obširni tirolski deželi je poklicala celo ustavovenii državni zbor v Beči na pomoč — in ta je. kakor so onikrat cerkveni listi očitno trdili, prav zoper ustavne določbe za Tirole sklenil poseben deželni šolski zakon! A kaj tacega se vlada ni upala za Trst nasvetovati državnemu zboru v Beči! Slavna vlada — in to velja o raznih ministerstvih — rajši molči ter pusti LISTEK. Potresi na Spanjskem. Dolga vrsta strahovitih nesreč, o katerih smo vkupe in posamič že poročali, zadela je pred štirimi tedni dve cvetoči in prekrasni pokrajini pirenejskega poluotoka. Škoda na blagu premakljivem in nepremakljivem, katera uradno še ni natančno cenjena, je velikanska in poginilo je na stotine ljudi j. Vsled silnih zemeljskih potresov, ki so se pričeli o božičnih praznikih preteklega leta in se še vedno ponavljajo ter vedno novo žalost in škodo prouzro-čujejo, je veliko španjskih mest, trgov in vasij ali popolnem ali deloma razdejanih. Na tisoče ljudij je mrtvih, še veliko več pa ranjenih, strah pred na-daljno katastrofo prisilil je prebivalce mnogih krajev zapustiti svoja bivališča ter pobegniti na prosto pod milo nebo. Prenehanje vsakega opravila, cvetoče obrti, vsega prometa in revščina so zli nasledki te strahovite prirodne prikazni. Orjaške razpoke navstale so v zemlji in še celo v trdih skalah. V Frigilijani traja podzemeljsko bobnenje in ropotanje neprestano dalje. Mesto Gne- I jevar postalo pozorišče jako čudne prikazni: od severa proti jugu in okolu celega mesta odprla se je zemeljska skorja; tri kilometre dolga razpoka je povprek tri metre široka in do 20 metrov globoka. Ilovca, na katerej stoji mesto, so ziblje ter vedno bolj in bolj pogreza. Meščani pripovedujejo, da so čutili najprveje navpičen sunek ud zdolej navzgor in potem valovito gibanje. Kraji, ki so največ trpeli po potresih, sestavljajo nekak čveterovogelnik, ki ima na severovzhodu kot kot Granado, imejoč na jugovzhodu Motril, na severozahodu Antekvero na jugozahodu pa Malago. Daljava mej vzhodom in zahodom znaša 65 od severa do juga 33 angleških milj. Kakor poroča nek anglešk dopisnik, ki je španjskega kralja na potovanji spremljal, je škoda naj veča na vzhodnjej strani, ako potegnemo skozi Lojo proti severu in skozi Velez-Malago proti jugu mejno črto. Pragorja Siere Nevade potres ni obiskal; zemeljski potres bil je mej gorami Siere Alhame, Tegade in Almijare in po deželi ravno proti severu in jugu od tega gorovja ležečej. Vsa dežela od Loje do Alhanic je J prenapolnjena z groznimi učinki strašankc katastrofe. ! 2G. decembra 1884 čutili so, kakor že znano, v Madridu in po južnoj Španiji dva silovita sunka. To silno prirodno prikazen, katera je osobito grozo širila po andaluških pokrajinah Granadi in Malagi, na-znanjevali so že tri dni prej lahki potresi v Vigu in Pontevedri. Kaj daje povod potresom'.-' Naša zemlja je obla ali sferoid ter ima sedaj krogli podobno obliko, t. j. zemeljska os, 1718 zemljepisnih milj dolga, je (i milj krajša, nego ravnikov premer. Zemlja bila je v začetku v ognjeno tokočem stanji. Ohlajenje, rekše utrjenje naše zemlje se je vršilo in se še vrši od zemeljskega površja proti sredini in domneva ter računa se, da je zemeljska skorja že okolu 10 zemljopisnih milj debela. Ostala notranjost naše zemlje je še dandanes v ognjenotekočem stanji, od tod bljuvanja ognjenikov, potresi in gorki vrelci. Temperatura, na našej zemlji vpliva le na gotovo določeno globočino, niže nahaja se stalna toplota n. pr. IO stopinj K. v globočini ii7 metrov. Od te zemeljske plasti nadalje narašča zemeljska gorkota proti središču tako, da se računi na vsakih 43 metrov jedno stopinjo K. več. Po tej teoriji, ka- Lahom v Trstu vso oblast v šoLkih >tvareh, kot bi teb razmer ne poznala V Da, res, jedenkrat se je celo neki naučni minister v državnem zboru sklicevat na tloželni So ski svet v Trstu !! Le škoda, da ga poslej ni zavrnil jeden izmej naših prvakov-poslaneev. kateremu je bil pisatelj teh vrstit- to Čudovito zmoto naznanil Kaj imamo pričakovati v takih razmerah V Pomoći od vlade, ki se nasproti Laliom saiM sebi no upa pomagati! Kaj je storiti ? O tem drugo pot. Ogersko-hrvatsko vprašanje. Ogerska, Ogli in njih zadeve, vzajemni od-nošaji Ogerskega kraljestva k različnim slo anskim naroduostiut, spadaJoOini v tega kraljestva okvir — vedno bolj in bolj stopajo na pozorišče obče-evrop-ske politike. Pomenljivo za mučenje Ogerske v občnem političnem koncertu je to, da vsa mnenja in vsi odzivi o Ogerskej v časopisih vodijo k dvema popolnem naspr »tnima zaključkoma, -leden tlel evropskega časopisja povišuje pomen Ogrov do neke basniške mogočnosti, prorokuje, da bodo še poravnali račune z Rusijo in vsem slovanstvom, dokazuje celo, tla vsa bodočnost Avstrije zavisi samo od ogerskega kraljestva; dočim nasprotniki Ogrov m ogerskega kraljestva izrekajo sodbo, da bole popolnem uničena niajjjarska narodnost. Z jedno besedo, v vseh teh skrajn »stih vlada popolen kaos pojmov, ki d -kazujejo samo to, da botlo v bližnjoj bodočnosti Ogli igrali važno ulogo na poslednjem konci obče-evropskega voza; zlasti v političnoj usodi mnogih Slovanov in morda tudi vsega slovanstva. Ogroin se ponuja priložnost, pokazati se svetu tako ali pa tako. Sedaj je najvažnejše dnevno vprašanje v /iv-Ijenji Avstro Ogerske in avstrijskih Slovanov o^ersko-hrvatsko vprašanje: kaj žele Hrvatje in kaj hočejo Ogli in na čigavej strani je pravica V — evo zanimivo vprašanje katero hočemo zasledovati po najnovejših in najboljših virih. Kakor je znano, uživa Hrvatska obširno avtonomijo in v tem oziruje položaj Hrvatov dosti boljši, nego družili slovanskih narodov v Avstriji. Kdo bi morda vprašal, kaj jim je še treba? . Die staatliche Selbststandigkeit" .... odgovarja tir. Ivan Huufalvi v poslednjem zvezku „Un-garisehe Uevue , katero izdajo akademija znanosti)« Dr. Huufalvi misli, da so težnje Hrvatov po državno-narodnej nezavisnosti nesramnost, bedarija, tla je to sploh nemogoče! Učeni doktor obrača svojo učeno polemiko najbolj proti Josipu Stnretu, ki je dokazo-val, da so Hrvatje po smrti Štefana 11. (1102) iz hrvatske narodne dinastije poklicali na prestol kralja Kolomaua s pogojeni, da Hrvatska ostane politično popolnem samostojno kraljestvo. Nadalje se Stare sklicuje na priznanje nezavisnosti Hrvatske po kralji Sigismundu v 1397 letu in na to, da so Hrvatje po pobitji pri Morači (IojG) bili si izbrali samostojnega kralja. Poleg tega so nasledniki Kolomaua morali nalašč prihajati V Zagreb, da so bili kronani za hrvatskega kralja, ter so vsi nasledniki ogerskega prestola imeli naslov krvatskega bana. Na ta takta Hrva rje opirajo svoja zgodovinska prava in politično nezavisnost. Huufalvi zanikava zgodovinsko značenje vseh navedenih takt, trdi, da >je vse le laž, da nič ta-cega nikdar ni bilo in da so Hrvati že za Kolonama bili popolnem pridruženi ogerskej kroni s Slavonijo in Dalmacijo vkupe. Preti esovaje vse zgodovinske dokaze Hrvatov, gospod Huufalvi začenja svoje pre-iskavanje / argumenti in takti še s polovice VI. stoletja in pojasnuje, da se je politični del hrvatskega naroda, to je njegovi zastopniki, delujoči v imenu v ega naroda, vedno smatrali /a Ogre. O kakem narodnostnem nasprotji pa že zaradi tega ni govoriti, ker so narodnostni prepiri do konca XVIII. veka bili popolnetn neznani Do omenjenega časa je politični tlel vseh narodov bilo samo plemstvo; prosti narod se ni prav nič. udeleževal tedanjih dogodkov, tedaj za nje ni prav nič odgovoren. S tem se je na vide/ končal zgodovinski prepir ogerskia in hrvatskih učenjakov in mi ne vemo j s kakimi dokazi se zopet pojavijo Slovani, sedaj zgo-dovinsko premagani od Ogrov. V vsakem slučaji se ta prepir mora nadaljevati, pa postaviti se mora na drugo, na narodno stališče namreč, in v tem slučaji so vse šanse za. zmago mi strani Hrvatov. Ne tla se temu ugovarjati, da so prejšnje čase le pleme-nitniki bili politični narod, drugih se ui jemalo v : postov, državni jezik ogerskega in državnega plemstva je pa bil latinski. Ze to, da je ta jezik bil jezik vlade, da se je samo v njem govorilo v ziio-rih, pri sodiščih itd., je zadosti, da se je ostali del i (večji tlel) naroda odrinil od vsake udeležbe v občnih političnih in zakonodavskih delili plemstva. N'arod latinskega jezika ni znal in je tedaj igral v poli- 1 tirnih in javnih zadevali rolo otroka, ki še go- I voriti ne zna. V tem ozira se ogerski in hrvatski narod nesta ločila prav nič drug od druzega. Ravno tako tudi tedanje plemstvo ni imelo tiikakeršne na- ; rodne barve, bilo je politično, to je ogerska, kakor t je vsa tedanja inteligenca bila ogerska Pa razmere ne menjajo in sedaj je tudi politične pravice pridobil oni del naroda, ki jih tedaj ni imel. Od tod vprašanje: Ali je o;i dolžen priznati to, kar se je ustanovilo brez njegovega dovoljenja? To vprašanje jo postavljeno kategorično in jako zanimiv bi bil resen odgovor juristov nam, pri čemer bi se pa morali ozirati na to, da politični dejatelji tega časa nes<» imeli nikakih pravomoćnih pooblastil od ostalega naroda. Kakeršen koli naj že bode ta odgovor, t.o ostane resnica, da se je sedanji poli-tiški n rod bistveno spremenil: sedaj ima politične pravice oni tlel naroda, ki jih prej ni Imel. Poprej se je o njem sklepalo brez njegove vednosti, sedaj pa sklepa sam. To prirodno pravo hrvatskega naroda je oficljalno in zakonito potrdila država, ko mu je dala avtonomijo, in ž njo lastni narodni parlament in vlado ter prepovedala rab > druzega jezika, nego hrvatskega. Kar se tiče poslednjega (jezika) ima hrvatski narod še to prednost, da je v hrvatskem saboru prepovedano govoriti inadjarski v oger-skem državnem zboru pa je Hrvatom dovoljeno govoriti v hrvaščini. Kako se bode rešilo to vprašanje in mnogo druzih podobnih, pokazala bode najbrž bližnja bodočnost. (R. K.) Poliličrii razgled. Notranja dežele. V Ljubljani 28. januvarja. Ceski klub sklenil je poprositi grofa Hoben-• vvartha, da bi se zaradi imenovanja predsednikom najvišjega računišča ne odtegnil zbornici po« elonccv. C >hi M boje, da bi se potem, ko njega BO hode več v državnem zboru, začela rušiti sedanja većina. — Kakor se ..Narod. Listom1' piše I Dunaja, vlada mej češkimi poslanci velika nevolja, ker so Cehi \ poslednjej iestletnej driavnozbontkej dobi r. vi) malo tlosegli, kakor bi niti največji pesimist ne Ml pričakoval. Zaradi tega mnogo čeških poslancev ne n isli pri novih volitvah vsprejeti nobenega inand;, Dr. Fischhof je izbral svoje članke o rešenji jozilioviieg-«-. vuraš.-tuja v Avstriji, katera je ob svojem času priobčila ..\V. Ali. Ztg.'' v posebno knjižico, katerej je pridejal še nekaj novih podatki*v. Kakor je znano, hotel jo ta mož, da bi se nemščini v našej drŽavi priznala taka kulturno prednost, kakor jo ima latinščina ali grščina sploh v vsem izobraženem svetu S r. i rešitvijo jezikov-nega vprašanj,! pa nese bili zadovoljni niti Nemci niti Slovani. Po teh nasvetih se jezikovno vprašanje pač ne bode rešilo, a zanimiva je ta knjižica vsekakor zaradi mnogih podatkov o jezikovnih razmerah v evropski,) m neevropskih državah. Hruški meBtni Zbor sklenil je pritožiti se pri upravnem sodišči proti nalogu naučnega mini« sterstva. da mora osnovati še tretjo češko solo. Klub hrvatske stranke prava izdal je oklic na volilco onih krajev, ki 80 člane tega kluba po dvakrat volili. V tem oklicu so razjasnuje, kateri uzioki bo vodili poslance Davida Starčeviea, Hinko-viiia In tvandijo pri odločitvi, katere mandate da obdrže. Vi lilcem okrajev Križ, Ivanić, Koprivnica in Petrinja izreka Stranka svojo zahvalo. II kratu BO pa zopet obrača do njih, tla pri novej volitvi volijo kandidate stranke prava. Kandidati se bodo pozne o določili. Pa tudi za druge okraje, ki bo iz-prazneni, bodo Starčevieevci postavili svoje kandidate. Vitanje države. MrbeUa vlada se je obrnila tlo Turčije, da bi osnovala konzulstva v nekaterih makedonskih mestih. Turčija se je odločno izrekla proti temu. — Srbska skupščina sklicana je na 8. dan aprila v Niš, kamor odpotuje tudi kraljevi dvor. — Upravni odbor srbske narodne banke je zopet predlagal Ce''o Mijatovit-a primo loco, trgovca Antulo secondo loco in sovetnika kasacijskega sodišča Grjoko Pavlovića tertio loco za bankinega guvernerja, četudi je že dvakrat bilo zavrnemo to predlagan e. Londonska policija zaprla jO v soboto nekega moža. kateri je na sumu, daje sokrivec poslednjega aiiarhš 4 ženeta dinamitne_ia atentata. Izročili so ga Bovvst reetskej policijskoj sodni j i. Izpovedal je, da lini je ime (lilbert, tla je 23 let star ter je pod imenom Cunnigham prišel iz Amerike. Po policijskih poizvedbah je on doma iz grofije Cork, je pet let I živel v Ameriki ter se je vrnil poslednjo jesen na I Angleško. — V nedeljo so že socijalisti na nekem shodu v Ohicagu proslavljali Londonski atentat in priporočali dinamit proti premožnejšim razredom. Krat v Ilockoiihehnu zaprtega rokodelskega pomočnika naznanil je policiji, da je njegov brat res umoril Itumpfi.i. Zaprtemu je Imo Julij Lieske, ter je čevljar, doma v Zossenu. Tri leta že ni hil doma. Sedaj je prišel iz Š/iee, kamor se je hotel peš zopet vrniti. Ker že ni nekaj dni nobenih poročil od generala Stevvarta, so že angleški vladni krogi jako vznemirjeni. Mogoče je, tla so mu pretrgali zvezo z glavno vojsko puntarski Sudanci. Po poročilih iz Aleksandrije ima sovražnik močne utrdbe pri Me-tanieb-u. Pri Berberji je neki 8000 puotarskih Arabcev. General Stewart ima neki ukaz z Gordo-nom s helioskopom občevati, če tudi je še nad 90 angleških milj otl Kartama, vender je zaradi ugodnih krajevnih razmer mogoče, da pride kako poročilo v Kartum. Potem bi pa Stevvart in Gordou vsak z jedne strani napala sovražnika in, prema- tera se opira na razna opazovanja in izkustva v rudokopib. predorih, arteških vodnjakih itd., vreje voda že v globočlni G322 metrov in v globo-čini 41.093 m. nahaja se granit v razstopljenem t. j. v ogrijenotekočem stanji. Ker se zemlja proti svojej sredini strjuje, ker vsled tega strjevanja ognjenotekočih tvorb navsta-jaja praznote, s plinom napolnjene, ker se vrši pod zemeljsko skorjo neprestano premikanje, pogrezanje, sme se zaključevati, da se čutijo vse te premembo kolikor toliko tudi na naše zemlje površji. Uzrok vsem potresom, ki so se do sedaj po vsem svetu čutili in opazovali — je v ognjeno tekočem stanji naše zemeljske sredice. Silne ekspanzivne moči plinov in hlapov bruhajo proti površju in ta mehanična sila prouzročuje potrese. Navadno je potres trojen: suvajoč, valovit ali pa vrteč. Prve vrste potres prouzročen po podzemeljskih silah pojavlja se v navpičnih sunkih, ki butajo od spotlaj navzgor v zemeljsko skorjo. Vsled poročil iz Madrida zadel je nesrečno mesto Alhamo tak suvajoč potres ter je kakor znano, popolnem porušil in veliko ljudij ubil. Kadar se gibanje ali potres širi od kakega središča dalje na druge kraje, so trese zemlja isto tako, kakor se giblje valovito morje. Tak potres se zove valoviti potres. Na Španjskem bilo je središče potresa mesto Alhama, od koder se je valovito tresenje pomikalo v vedno slabejih sunkih dalje do severozahoda v Vigu in do jugovzhoda na Balearskih otokih. Tretja vrsta potresa je taka, da se vrte stvari okrog svoje lastne osi Ta potres je najstrahovitejša in najhujša prirodna prikazen, ki pokončava vse, kar doseže. Zadnji potresi v Španiji bili so suvajoči in valoviti ter so prouzročili velikansko škodo po prelepih pokrajinah južnega pirenejskega poluotoka. Pokrajina Granada s površjem 12.787-5 □ km. broji 477.710 prebivalcev in Malaga s 7312*9 Q km. ima 500.231 prebivalcev. Potres zadel je najlepše kraje okolu Granade, Motrila, Malage in Velez — Malage — kraje, ki so bili od 711. pa do 1492. leta, tj. skozi 781 let pod vlado Mavrov, katerih potomci se še sedaj odlikujejo po lepej postavi, črnih očeh, svetlo črnih laseh, in katerih krajev ženske so naj-brdkejše iu najzanimivejše ceJe Španije. Dežela je jako bogata in rodovitna. Žita, južno ovočje, kovine in rude, živine: vsega se dobo dovolj; še bombaža, sladornih nasadov itd. se ne manjka. Kaka razlika! Preti štirimi tedni bogata in siečna — sedaj pa revna nesrečna Andaluzija! Popolnem razdejana so mesta: Torroks, Carrilas de Aceituno, Periana, Al-haina, Javena, Albunuelas in Albunnol, poškodovani pa kraji: Nerja, Frigiliana, Vtlez-Malaga, Benamar-gosa, Vinnuela, Allarnate, Zafarrava, Malaga, An-tekvera, Archidona, Salar, Cacin in Granada, in slednjič manj poškodovani kraji: Loja, Časa Benneja, Comares, Algarrobo, Olivar in Beznar. Število žrtev ni še natanko določeno, narašča pa dan na dan in, ker se potresi še vedno ponavljajo in je vsled tega prestrašeno ljudstvo kar tru-moma pobegnilo, se nam ni še kmalu nadejati natančnih in zanesljivih statističnih podatkov o ponesrečencih in o velikanskej škodi. Konečno treba je še omeniti, da so vsi kraji, katere so zadeli potresi po dolinah in nižavah na jugu od Geuila. Jako čudno je tudi to, da se vrste skoro vsi ponesrečeni kraji okolu vrha jednakokra-kegu trikota, ako si osnovuico mislimo do končišča (Vigo, Balearski otoki), oba trikotna kraka pa od Malage do Vigo in Balearskih otokov. Višina tega trikota pa meri na ravnost v mesto Malago. Beta. gavši ga, se združila. Ravno tako kakor angleška je tinli italijanska vlada v skrbeh zaradi nevspehov v Sudanu, ker se je neki zavezala, nadomestiti angleške ganriztje ob Radečam morji, ko te odidejo v Sudan na pomor. General Srephonson v Sua-kimu dobil JC le povelje pripraviti se na odhod v Berber. Misli s.-, da angleške garaizije v Masauah-u, Zeilah-u in F.erberah-u odidejo v Suakim, da se pridružijo Stephensonu. — (Davkovska novela.) Z Dunaja se poroča, da je Lichtensieinov klub, v katerem so večinama poslanci kmetijskih volilnih okrajev, odločno proti tlavkovskej noveli, ki jo je v našem listu in v včerajšnjem ^Slovenca" tako navdušeno zagovarjal notranjski poslanec gosi) Ado f Obreza. Gosp. dr. Gregorieu naj bode ta vest v zadostilo za Iju- I beznivosti, s kateiiini ga pitu omenjeni poslanec. — (Hanka „Š lavi j a" „Narodnomu domu".) Kakor znano, pristopila je banka „Slavija" za prvega ustanovni ka k dru tvu „ Narodni dom". Prvo polovico ustanovuine v znesku r>00 gl. plačala je takoj o pristopu; druzih 500 gld. pa je nje tukajšnji glavni zastoj) izročil včeraj blag^niku „Narodnega doma". — In v Slovencih se doslej ni našel še niti jeden ustanovnik! Zares, sram nas mora biti naše požrtvovalnosti! — (Osobne vesti.) Poštar in načelnik že-lezniškej postaji v Prestrnnku g. A eksandor Reip-prich odlikovanje za mnogoletno zvesto službovanje zlatim križcem za zasluge. — Častnikoma v reservi sta imenovana kadeta gg.: Teodor T r buho vir pl. Sehlachtensclnvert in Krnil Tonnies. — (O b č n i z h o r c. k r. kmetijske družbe kranjske) bil je danes dopoludne v magistratni dvorani. Dasi je bilo zbor vanje napovedano ob D. uri pričelo se je stoprav ob 11. uri dopoludne, ker poprej ni bilo za sklepčnost (82) potrebnega števila udov. Z dežele je prišlo zaradi hudega mraza in slabih potov le malo članov Ker je društveni predsednik g. I aron Karol VVurzhach zbolel kakor navadno o vsakem občnem zboru, vodil je občnega zbora obravnave prav spretno g. podpredsednik J. - Seunig. Navzočna sta bila pri zborovanji g dež. predsednik baron \Vinkler in g. deželni glavar grof T h um. Obravnave, o katerih bodemo obširneje poročali, trajale so do 1. ure popoludne. V centralni odbor bil je vnovič voljen izstopivši odbornik gosp. Rajnmnd Kaste lec Konec zborovanja vprašal je društveni tajnik g. Pire g. dež. predse mika, kaj je s toliko zaželjeno postavo za povzdigo živinoreje na Kriinjskem ? G. deželni predsednik je odgovoril, da je o tej zadevi sklical enketo ter jej predložil postavni načrt, kateri je sam izdelal. Pozneje pa je napravil nov načrt, ki se naslanja na postavni načrt občinske postave, katero je on meseca avgusta 1. 1. izdelal. Ta načrt predložil se je ministerstvu notranjih zadev, drugi pa poljedeljskemu ministerstvu. Slednje je že odgovorilo, da s kmetijsko tehniškega stališča ni načeloma ničesar ugovarjati temu načrtu, a ker se naslanja na novi načrt občinske postave, se bode kot vladna predloga deželnemu zboru kranjskemu predložil le ob jednem z istim. To se bode gotovo v prihodnjem zasedanji deželnega zbora z obema načrtoma zgodilo. — (Politika namestu zgodovine.) Na tukajšnjej gimnaziji poučuje nek profesor, kateri je nekdaj nazivljal našo lepo deželo z jako neestetičnini imenom, čestokrat dijake namestu v zgodovini ali nemščini, rajši v politiki. Hvalisa, poveličuje in povzdiguje Nemce, Pruse in vsa njihova dejanja ob jednem pa zaničuje narod slovenski in slovanski. „V teku 30 let," pravi v proroškem duhu naš veleučeni politik in profesor, „bodo Nemci prepluli in podjarmili ves slovanski in slovenski svet; saj jeden milijon Slovencev in malo število Slovanov ogromnemu številu Nemcev nikakor ne more kljubovati. Spominjali se boste, dvagi moji, mojih besed hi se uverili, da sem istino govoril in resnico prorokovah Po vsej Ameriki nečuveno naglo napreduje nemško čuvstvo in kmalu bodo se vzdignili amerikanski Nemci ter prihiteli evropskim Nemcem na pomoč in potolkli ves slovanski svet." Tako in jednako po-litikuje uzorni učitelj svojim mladim učencem in na vse možne načine skuša izneveriti rodoljubna mlada srca našemu narodu. To godi se v nižjih razredih, kjer se šola nežna in še boječa se mladina, katerej krivi prorok vedno in dosledno zatrjuje: „AVas in der Schule gekocht vvird, soli in der Schule verdaut vverden." A kljubu vsemu žuganju zvedeli smo, kako ta Nemec pri nas poučuje našo mladino, in ves svet naj zve to neveselo vest, katero lahko potrdijo vsi j gimnazijalci, ki so prepogostem pri norani poslušati ' tako nedostojno in zasramovalno politiko svojega učitelja. A profesor, ki se je zopet preohjedel na legi kruha, tudi nikdar ne pozabi svojih učencev J svariti pred politiko rekoč: „Xur teine Politik treiben!" katere besede pa njemu najbolj veljajo, ker šola ni — politiški zavod. Medice, cura se ipsnm! — (V pravdi krvavcev Ljubljanskih) obsojen je bil krojač Pr. Železukar na s let težke ječe, poostrene s postom. Proti tej obsodbi oziroma proti odmerjeni kazni pritožilo se je državno pravd* ništvo in c. kr. nadsodnija vGradcl zvišala je vsled te pritožbe kazen na de se t let težke ječe poostrene j s postom. — (Tretji redni občni zbor „Kmet* ske posojilnice Ljubljanske okolice") v Ljubljani vršil se je dne 25. januvarja t. I. Pri zboru zastopanih je bilo 38 deležev. Po pozdravu načelnika poročal je blagajnik o stanji društva in polagal letne račune. Iz tega poročila povzamemo, da društvo šteje 32 deležnikov, kateri imajo 100 deležev po 100 gld., to je 10.000 gld. glavnice, i Denarni promet društva pomnožil se je od prejšnjega leta za 78.050 gld. in 82 kr in znaša 210.782 gld. in 78 kr. Hranilno uloge pomnožile so se tekom leta za 0076 gld. in 38 kr. in znašajo koncem leta 45.666 gld. in 83 kr. Posojila pomnožila so se za 16.2'>8 gld. in 7!) kr. in ima društvo razposajenega 28 strankam proti intabula-ciji in 09 strankam na menice koncem leta 53.4(10 gl. in 70 kraje. Po predlogu nadzorstva razdelil se je letni dobiček znašajoč 1469 gld. 5 kr. tako: deležnikom se izplača na njihove deleže a 100 gld. po () gld. na delež, rezervnemu fondu pridene se 500 gld. in bode znašal vsled tega sedaj 1300 golti. — Nagrade ravnateljskomu odboru dovoli se 300 gld. Za dobrodelne namene se določi: za „ko-legium Marianum" 10 gld. — ravnotoliko za revne dijake, ki v ljudskoj kuhinji jed dobivajo. Dobljeni dobitek ,, Narodnega doma" v vrednosti 5 gld. podari so Čitalnici v Šiški. Ostanek dobička z 40 gld. in 5 kr. pripiše se na račun dobička za leto 1885. V ravnateljski odbor izvoljeni so bili: ravnatelj Janez Knez star. župan v Spodnji Šiški, blagajnik Ant. Knez, trgovec v Ljubljani, kontrolor Martin B a ude k, župan v Vodniatu; za odbornika- | nadomestnika: A. Jenko, pekovski mojster v Ljubljani in Vinko Ogorelec, župan v Šmariji. V nadzorstvo: K. Ločn i kar, župan na Viču, tlrd. S Kotnik, posestnik v Ljubljani in dr. Josip Voš-njak, deželni in državni poslanec. Za premembo društvenih pravil volil se je posebni odsek 4 članov, kateri ima nalogo te izdelati in predložiti prihodnjemu občnemu zboru v odobrenje. — (Zadušili) bi se bili včeraj popoludne v Kravji Dolini št. 28 otroci, ki so v sobo zaprti igrali z žveplenkami, da ni v hiši stanujoč ud požarne hrambe zaduhal sinodu, vrata uloinil in že omamljene otroke rešil. — (Nezgoda.) V g. Glob očnika novi tovarni za žične žreblje pala je včeraj popoludne pri postavljanji nekega stroja železna kroglja nekemu delavcu na glavo in ga težko poškodovala. — (Streha) podrla se je pod težo snega včeraj popoludne z velikim ropotom nad magacinom (bettenmagazin) v tukajšnjej vojaškej bolnici. — (Tatvine ) Pustni teden ni več daleč, torej Ljubljanski tatovi skrbe, da se pravočasno s potrebno pečenko in svinjino preskrbe. Na Poljanskem nasipu ukrali so neznani tatovi g. Piškurjev! dve tolsti gosi, na sv. Petra predmestji pri gosp. Pukelsteinu pa iz dimnika pet kosov dobro preka-jenega svinjskega mesa. — Pekovskemu mojstru gosp. Žagarju ukral je njegov vajenec Klemenčič iz škrinje razne obleke, vredne nad 20 gld. in jo popihal. — Na zadnjem plesu v Kozlerjevi pivovarni vzel je neki gospod poleg svojega klobuka, še druzega, ki je bil lastnina vnetemu plesalcu. A pred gledališčem se tat in okradeni predvčeraj srečata. Tat je imel ukradeni klobuk na glavi in pričela se je velika rabuka, dokler ni policija posredovala. Tat se je tam udal, da je klobuk vzel, a izgovarjal se je, da je bil pijan. — (Narodna Čitalnica v Kamniku) priredi besedo v nedeljo v 1. dan februvarija t. 1. v spomin Valentin-a Vodnik-a. — Spored: 1. dr. B. Jpavec: „Ilirija oživljena'1, zbor. — 2. Prvikrat: Na mostu. Gluina v jednem dejanji. Po českej poslovenil Pr. Bebec. — 3. dr. G. Ipaveci „Sredi vasi", četverospev. — 5. Krilan: „Zaljubljeno morje'r, ae-klamuje gospica Pranja Medvedova. — 5. I. pl. Zajec: „Oj banovci", zbor. - 6. V gorah. Komičen prizor iz čarobnega igrokaza „Zapravljivec". — Potem ples. — Vstopnina navadna. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. — K tej .,Besedi" vabi častite ude in goste najuljudneje odbor. — (Škofjeloški meščani) napravijo v nedeljo 1. februvarja t. 1. v prostorih ..Pri telenem drevesu-- plesni venček s tombolo, katerega čisti dohodek je namenjen tamkajšnji revni šolski mladini. Vstopnina: za gospode 40 kr., družina plača 80 kr. — Začetek ob 7. uri. — K tej veselici vabi uljudno odbor. — (Društvo prost, po/aine hrambo v Vipavi) priredi svojim namenom v prid prihodnjo nedeljo, v dan 1. febr. ples v Tabru, kateremu nude društvo Peinelt. Začetek ob '/a^S ure zvečer. Vstopnina za gospode jeden gold. Odbor. — ( V a b i 1 o k v e s e l i c i ), katero priredi o priliki občnega zbora kmeisko bralno društvo v Rušah na svečnico 2. februvarja 1885 ob 4. uri zvečer v Maroltovej hiši. Vspored i l. „Koračnica Vienca" , moški zbor, Kumpf. 2. Nagovor predsednika. 3. ,,Nevesta", (deklamuje Zvajgarjeva Ana,) S. Gregorčič. 4. „Sirota", moški zbor, Uajdrih. 5. Pouk t) sadje-reji, g. natlučitelj Prnprotnik. 0. „Prihod cesarja v Maribor", tleklainuje Ivana lllebova. 7. ,,Slovo," mešan zbor, 1 laj tirih. 8. „Slavjanska polka," moški i zbor, Sandučić. 0. »Deklica*' ženski eveterospev. 10. Poročilo blagajnika i L Tombola. 12. ,,Naš maček", šaljivi zbor. 13. „Oblačku*1, moški zbor. ()dbor. — (Iz Tolmina) se nam piše v 25. t lan t. ni.: „Naše bralno rokodelsko tir ust v o" priredilo jo v 21. dan t. ni. veselico, ki je bila nam vsem v zabavo in splošno zadovoljnost. Petje pod vodstvom gosp. Volar i ča bilo je jako krepko in ubrano, posebno dopadale so Volaričeve kompozicije „ Venec narodnih pesnij1' in »Železna cesta", katera slednja še ni natisnjena. Ponašati se smemo, da imamo takega strokovnjaka skladatelja za pevo-vodjo. - Smešna igra „Gospod Čapek" igrala se je nepričakovano dobro in veliko pohvale so želi: gospici Amalija Jug in Marija Ličen, gg. Josip pl. P r e m e r s t e i n , Ant. D e v e t a k, A. V o l a r i č, Josip Pa gon in Fr. Kavčič. Rokodelsko društvo naj le nadalje tako napreduje, kakor tloslej in naj si pridobiva vedno več močij. Omika in blagostanje je glavna podlaga za razvoj našega roda. — (Tržaškem u p o d p ornemu d r u š t v u) darovali so povodom društvenega plesa: 0. kr. Na-mestništvo 5 gld., Nj. E. P. M. L. bar. Kober 1 gld., g. tir. Rihard Bazzoni 5 gld., slavna kupčijska zbornica 10 gld., g. cav. Economo 15 gld., slavna zavarovalna banka (Assicurazioni Generali; 10 gld., g Nabergoj Ivan, državni poslanec 5 gld., g. Josip baron Morpurgo 5 gld., g. vitez Jos. Mauser 5 gld., g. Angeli Josip 5 gld., slavno ravnateljstvo Drcher-jeve pivovarnice 5 gld., slavno ravnateljstvo Avstro-ogerskega Llovda 5 gld., slavno ravnateljstvo Tram-\vay-a 3 gl., g. baron Marka Morpurgo 3 gld., g. g. Pauletič Ivan 3 gld., g. Deseppi Domenile 8 gld., g. vitez Friderik Petke 3 gld., g. baron Pavel Hallt 3 gld., g. vitez Josip Burgstaller 2 gld., g. Urban-čič, c. kr. državni zastopnik 2 gld.. g. dr. Scbrott Fertl., c kr. državni zastopnik 2 gld., g. dr. Biscak 1 gld., slavno ravnateljstvo c kr. pošte 1 gld., g. Richtig 1 gld., g. Yanropulo etlendi, konsul 1 gld., g. dr. Jernej Biasoletto 1 gld., g. Norherti Jeroniti 1 gld., g. Stanich Ivan 1 gld., gosp. Udovich Josip 1 gld., g. Seravallo 1 gld., g. Bertulin Josip 1 gld., g. Domenig 1 gld., g. Bott 1 gld., gosp. Schvvartz 1 gld., g. dr. Vuinovich Nakich l gld., g. Kagen-ković 1 gld., g. Terpin Francesco 1 gld., gospa Sa-grajšek 1 gld. Za to podporo izreka najiskrenejšo zahvalo Vodstvo Tržaškega podpornega društva« Trst, dne 24. januvarja 1885. Telegrami „Slovenskomu Narodu": London '28. januvarja. (Reuterjevo poročilo.) Wolseley brzojavlja: Prisvojili smo si Metammeh, Stevvart težko ranjen. Wilson se je na parobrodu odpeljal v Kartum. Razne vesti. * (Umor v kaznilnici.) Iz Monakovega se piše 17. t. m.: Včeraj je v prisilni delalnici v Vel. Salci mlad delavec s kuhinjskim nožem zabodel učitelja Kloscja, da je takoj umrl. lenkost. Gore okolu s snegom pokrite in burja, ko po našem onej na deželi! — — 14, v Uurgos-u * (Naistareji prostozidar.) 21. t. m. umrl je v svojem stanovanji v Londonu \Villiam Elliot, načelnik bankine firme ,,Klliot, IN-arse \ (Jo." •V 92. letu svoje dobe. Pokojnih veljal je v Evropi in najbrže tudi po vesoljnem svetu za Bajotorvjoga prostozidarja, ker je ig pred 70 leti vstopil mej „prostomavtai;je \ * (Huda zima na Spanj tkem ) V spanj ftkej prvostolnici vlada letoinjo *iaM tolik mraz, da jednakoga ljudje le ne pomnijo '20 let. Mraz od — 6 do — 10 stopinj, to za Madrid že ni nikaka ma- Madrida mi /e od Božiča vedno čestokrat brije in piše taka Krasa. A kaj je ta zima proti V Vitoriji imajo sedaj mraza — 18, v Segoviji — 27, v Navad — 29 in v Soriji le eelo 36 stopinj- Vrhu tega trpi ves promet po železnicah zaradi velikega snega; sneži pa vedno dan za dnevom. V baskijskih pokrajinah leži snega že za 8 čevljev na debelo. Po severnej Španiji zamrznile so vse reke. Še celo po južnej pokrajini Andaluziji, katera je toliko trpela po zadnjih potresih, je tako hud mraz in toliko snega, da se po pravici boje za vinograde, sla-dorne in pomarančne nasade. * (Nesreče po angleških železnicah.) Zadnje dni predložili so obrtnemu uradu seznam o nezgodah po železnicah Velike Britanije od 1. januvarja do konca septembra 1883. Človeku, čitajočemu mnogoštevilne podatke raznovrstnih nesreč, se dozdeva, da ima v rokah poročilo ali bulletin o ka-kej bitki. Ponesrečilo se je v t) mesecih lanskega leta po angleških železnicah 6691 ljudi j, mej katerimi je 85«) mrtvih in 5832 težko ali lahko ranjenih. Mej mrtveci nahaja se 108 potnikov, 395 pri železnici službujočih in 350 drugih osob, mej ranjenci pa 550 potnikov, 1743 železniških uradnikov in 3533 drugih osob. * (Živa pokopana) Iz Barcelone se piše: Gospa Omane, mlada soproga nekega častnika je 17. t. m nagloma brez vsake posebne bolezni umrla. Truplo umrle položili so tretji dan po smrti v kapeli v bližnjej soseski ležečega gradu v rodbinsko rake v k večnemu počitku. Ko so pogrebci odšli iz kapele, gre stara služkinja k rakvi, da bi molila še jeden očenaš za dušo pokojne svoje gospodinje, Kar zapazi skozi stekleno pokrivalo sredi krste, da mrtva vzdiguje svojo roko. Strašen krik zažene starka in spravi vse prebivalce v gradu kvišku. Prenesli so potem oživelo iz rakve v sobo in pi isotni zdravniki izjavili so stanje mlade gospe za nenavarno. Kmalu bi bila nesrečna gospa postala žrtva krča, kateri je baje navstal, ker je bila noseča. * (Štev i ljenje v Surinamu.) Prebivalci v Surinamu poslužujejo se pri številjenji prstov na rokah, tako da prištevši do petega prsta, ne reko: pet, marveč: jedna roka. Pri G. ali 7. prstu druge roke štejejo: jedna roka in jeden ali dva prsta ter pri 10. prstu pravijo: dve roki, pri 15 patri roke. A pri 20. prstu ne reko več: štiri roke, ampak: jeden človek. Za število 47 glasi se pri Surinamcih: 2 človeka, jedna roka in 2 prsta. In tako štejejo dalje tlo 10(t, katero število imenujejo: pet ljudij, in potem vedno tako dalje. Posebno nepripraven, da ceh) nerabljiv je ta sistem za blagajne, računske zavode in banke, kjer je treba računiti s posebno velikimi števili. Tr/nc c«Mi4» % U uhlja it 1 dne 28 januvarja t. 1. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesce.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec....... I ., 40 „ Vpr(t vn ištrit p,Slov, y«vodij»?.fifi§-. 26. januvarja: Jane/. Krušič. delavec, 28 let, Gledališke ulice št. 1, za prosilniin žganjeptfjem. 27. jainvarja: Meta Kant, uradnega sluga udova, 62 let, za slabostjo v sta osti. — Anton Škafar, hišni posestnik, 72 let, Uma vas št. 16, za oshibljcn jeni. kr. zL kr, Pieniea, hktl. . . . »; .i i S(k h povojen, kgr. . - 71 U-/. i. ... B 1 Surov (.....islo, n - H 1 .1. < men, » ... i ."i .1 )ci', ji dno .... 81 Oves, n ... 2 5*2 Mleko, liter .... H A.i'la, n ... i (io.cr neto, kgr. 6 l 1 'l'OSO, »» ... b 86 Te le« je a „ — tiS K « u » ... S^ injsko „ n — M K rotnpir, n * ' •j MS Koitrunovo , - — 86 i. .•..' n ... 8 PisanM..... — ..o t i i ali. 18 P /nI, i» ... Bi i Sen 100 kilo 1 ti!« M slo, kgr. . — !M S hi lil. 1, „ . . 1 BI .Mast, — H-J Drva trda, 4Quietr y speh fnften, „ — B i „ ni lika, , n Q iN) MeteoralogiČiio poročilo. i =« o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem- j Ve-per.tura trovi Nebo Mokrimi v nun. d 2. 7. zjutraj iJ. pop. i*, zvečer 741-80 m. 740 90umi. "<4l 54 an - 6*0*0 o-4"U — 7 8UC si. zah si. /.ah. si. tih. obi. d. jas. jas. OOOmn-. Srednja temperatura — 4-1°, /.a 27° pod normaloui. IO"va.na.jsl^:aL borza dne 28. januvarja t. 1. (Izvirno telegraficuo poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .......... Zlata renta ........... 5°/0 marčna renta......... Akcije narod ie banke....... Kreditne akcije......... London.....,...... Napol ........... V> kr cekini . .... Nemške marke . .... 4°/0 državne sre'ke iz I 18-4 250 gld Državno srečko iz 1 1861 100 gld 4n/0 avstr zlata renta, davka prosta Odrska zlata renta 6°/0...... * n n ^/o ..... - papirna renta 5u/0 . . . 5p/0 štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srećke 5°/0 100 gld Zemlj obč avstr 4'/l0/0 alati zast listi Prior oblig Elizabetine zapad leleznfce Pr or obllg Ferdinandove aev ielesniee Kreditne srečke.....100 gld Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-a* str banke 120 „ Tranuu\vay-društ velj 170 gld a v . 8.'t gld. 55 kr 84 n — B 106 n 25 n 98 n 55 n 8«;8 n 10 _ it 7o n 9 76 n B „ 80 n 60 40 126 n 50 17 J n 25 _ io.» n 40 n 97 19 75 n n 93 95 104 n — n lir. 7f> 122 n 50 n 112 i» — 105 f) 50 176 25 rt 19 n 50 n 104 25 210 ti 80 i. Grloboko u/aljeiii objavljajo podpisani vsem . . sorodnikom, prijateljem in znancem jt v Velikih I.m*ćmI>. '..■ld. — Vmesni krov 00 k«1«1. Potniki naj se obrnejo na (20—7) T. 1"IE3 DRTJTILE, generalnega pasažnega agenta, Via doli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emiliaiio il* A nI. Poglajen, generalnega agenta V Trstu. 1 HElNDL-ov cerkveni umeteljni zavod, DUNAJ. STEFANSPLATZ Nr. 7 (v knežje-nadškofijskej palači), priporoča se za točno in vestno pivskrbovanje cerkvenih paramentov, kakor: ornulov, i»IuvI)h1ov9 uihniiIIi oblek, /.iiHtav (za cerkve, Aole in društva), neboMov (l»nl«l»hiuoy) itd. Prenašanja, poprave in montiranje paramentov svojega dela se po ceni zaračuni. Na zahtevanje razpošilja kataloge kiiževih potov, jaslic, božjih grobov, cerkvenih zastorov zastonj in franke. (60—1) Iztlatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".