?M?nina plačana v gotovini. ŠTEV. 79. V LJUBLJANI, petek, 8. aprila 1927. Posamezna številka Din 1' LETO TV. nedelje in pnznik«. V Ljubljani la po poiti: inozemstvo Din 80’—m Neodvisen političen lisi UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. Ul>RAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi a* ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Plamenim vprašanjem naj se priloži mamka ta odgovor. Račun pri poitnem ček. uradu štev. 13.633. cenilna komisija. *i>or ^°P°*dne se je vršil občni oiolico^8^6®3 ^remiia za ljubljansko sodnik zk°rovanju je opozoril pred-0pravjv navz°če med drugim povsem 0 113 izredno važnost volitev v Jv'aaJenilno komisije. edini v *8° Si pač vsi davkoPlaževalci hovim } > da ie najhujše udaroe nji- 8°ko od ^ Prizadela nerazumljivo vi-ba pj v ®etjena dohodnina, ki jo je tre-Jih. Pr.®V5U P° kronski lestvici v dinar-d°hodn — proti Previsoko odmerjeni Pisanih^1 *e bil° na stotine in na tisoče, še vež pa ,aesta vloženih> vloženih. Večina je delau®??1’ a nikjer visoko odmero dohodntof8^0™0 M upravo, ki je morebiti res ponu^^no m tam prestrogo, toda po naš^T* tu •?SOŠe več zla zakrivile davčne ct možL r181'®’ 56 nis° v niih se NamV‘ H kos. pa začn mokri plojdri niso bi- 'S' l'e R, >dajm0 iihi^10?8^0 zaslužiti — ^enda j ■’ komisija, ki je imela vo\fe ‘“ai vse mokre noge, je drage gami ^ govorniku z mokrimi > Kon-J t, V8e mokre nArra i n_?° mPlati, pa ii no- 8 in 6 -------- Ijarje 1 modrimi glavami in je čev- selje na^ Pošteno »dala« na veliko ve- Tak° je05®?« finančnega organa ... »dejala na j°m'sii9ka gospoda enkrat krojaČe jn , , aidrat<: čevljarje, drugič Hvalci so Vse P° vrsti- Davkopla- •° prav voh 8] k°t besni, čeprav ni- j°- Ali so * ^ ’ ^oga naj vragu privošči- V Žre], j liberalci metali klerikalce tega »in aav5nemu moiohu in obratno, davčna, , ne moremo trditi> ker so seje ^ aia komisij pod prisego, čudih bi ne, če bi bilo tudi to. _ tvar davkoplačevalcev je, da ee v y °iem interesu prav živo zanimajo za y°‘itve v davčne cenilne komisije. V to <52jji° morajo priti resni, pametni in in kar je najbolj važno, od dr-uprave popolnoma neodvisni ®°Pisja pologa vsega slovenskega ča-°tačbe n ji1 morala biti, da zakonske n*JširŠi •to ° 5**nih cenilnih komisijah in Ufn|..°sti Čim bolj jasno, pripro-• obrf raztolmači, da bo tudi ^ * in kmet vedel za kaj gre, r# nes žalibog ni slučaj in zato Rre. „ Be°fradI,?ENCB UZUNOVICA. : *Prila. Sineoči se je . CAflU nADiiAtntral *» P «.--- —............. Uzu- ®*sa posvetoval z Božo Mavi j" &a n i NiUn rozgovor bo je na* in Po*°^aj Bože Maksimoviča v uu'1- ^ t 118 vsa politična vprašanja ^vntkn bil Pri Uzunoviču mi-^ del inž. Srnec, ki je nato k kralju. HSS pripravljena stopiti v vlado, ta te- — moKre noeei D0x'"“7pmu’ pa imam narjev. To m! • ačunal mi je pa 60 di-■ * io maram ti ,i^ Zagreb, 8. aprila. Posvetovanja Narodnega seljaškega kluba so se vršila v veliki dvorani »Seljaškega doma«. Trajala so do 1. popoldne. Štefan Radič je po tej seji izjavil: Seje se je udeležilo 48 narodnih poslancev in 67 članov oblastnih skupščin. Govorilo je sedem govornikov, med njimi Štefan Radič, Pavle Radič, dr. Krajač, dr. Šuperina in Pucelj. Vsi govorniki so naglašali, da je potrebno izgraditi samouprave. Poudarjali so dalje, da seljaška stranka ne vodi nikake osebne politike ter ne vpraša za posamezne osebe, ko je v parlamentu rešila slučaj Bože Maksimoviča. Tudi ne računa na razcep ali razdor v drugih velikih parlamentarnih strankah. Naglašalo se je hkrati, da je najboljše poroštvo za uspežno delo pri eventuel-nem vstopu HSS v vlado lastna moč, moč izkušnje in nad vse zvestoba narodu, državi in kralju.« »Ali naj to pomeni, gospod predsednik, da bi šli v vlado tudi z Božo Maksimovičem?« so vprašali novinarji. »Qui capere potest capiat!« je odgovoril Štefan Radič in se poslovil od novinarjev. Popoldne se je nadaljevala seja. Govorili so Baburič, Sekula, Drljevič, So-rič, Krnjevič, Pavle Radič in Herceg, na koncu pa še Stefan Radič. Po seji je bil izdan naslednji komunike: »Narodni seljaški klub je na svoji seii, ki se je vršila 7. aprila v Hrvatskem scljaškem domu razpravljal o najaktu-a ne.iših vprašanjih naše notranje in zu-Putike s posebnim ozirom na eo o no potrebo, da se oblastna sa-louprava popolnoma izgradi in da se za ta namen zagotove vsa potrebna formalna sredstva in najširše področje, kakor ga predvidevata ustava in zakon o oblastni in sreski samoupravi in kakor ga absolutno zahtevajo potrebe in stiske naroda. Prav tako je Narodni seljaški klub izčrpno razpravljal o načelu mednarodnih in gospodarskih odnošajev napram Italiji posebno glede na_ nettunske konvencije, o znanem albansko-italijanskem paktu in o najnovejšem postopanju tega našega soseda napram naši državi, s ka- tero je sklenil najsvečanejšo pogodbo o prijateljstvu. Očrtal se je jasno tudi današnji parlamentarni položaj naše vlade, ki še vedno nima zanesljive nadpolovične parlamentarne večine. Orisan je bil položaj opozicije, v kateri se posebno dve največji naši stranki z vsemi silami trudita, da očuvata ustavnost in parlamentarizem in pa glavne pogoje za demokracijo, t. j. svobodne politične volitve in da na tem temelju ustvarita normalne odnošaje med vsemi našimi parlamentarnimi strankami in skupinami. Posebno se je povdarjalo, da je že skrajni čas, da se v resnici in vidno uvede popolna enakopravnost med Srbi, Hrvati in Slovenci. Dalje je treba, da se z nepretrganim delom parlamenta tja do poletnih počitnic v narodni skupščini uzakonijo vse one ustanove, za katere so se zavzemale vse vlade narodnega sporazuma in ki tvorijo aktualni program vseh naših velikih strank; posebej naj se omenijo izenačenje davkov, dalmatinsko agrarno vprašanje, občinski zakon za vso državo in še kakih 10 neodložnih in že gotovih zakonskih načrtov. Kot rezultat vse razprave je bil soglasno odglasovan naslednji sklep: Narodni seljaški klub smatra za svojo dolžnost, da olajša sestavo močne parlamentarne vlade narodnega sporazuma in pospešenega parlamentarnega dela vlade, ki bo popolnoma kos težkim nalogam naše zunanje in notranje politike. Za izvršitev tega sklepa se dajo vodstvu HSS oziroma predsedništvu Narodnega seljaškega kluba popolnoma proste roke v duhu politike narodnega sporazuma, seljaške demokracije in na-i odne samouprave. Radikalni center se kajpak na vse načine trudi, da reši vprašanje Bože Maksimoviča in njegov položaj. Kakor vse kaže, bi bil Uzunovič voljan v toliko odnehati, da bi se dal Boži Maksimoviču namesto notranjega ministrstva kak drug resor. Toda demokratje dozdaj še niso na to pristali. Beograd mirno presoja itolijaasko-madlirdci pakt. Beograd, 8. aprila. Hkrati, ko je bil objavljen pakt o prijateljstvu med Ma-djarsko in Italijo, je tudi bila odpravljena vojaška kontrola na Madjarskem. Ne more se misliti, da bi ne bili obe vprašanji v kaki medsebojni zvezi. Sodi se, da se je hotelo Mali antanti s tem izraziti nejevolja, in sicer prav v trenutku, , ° 16 ladjarska politika napravila nov r.,;!15 ®k bliže proti državi, ki je iz-tii<« TWnPr^tnik Mate antante. Kar se , , ^rada’_ se more ugotoviti, da je os a a nasa rzava kljub vsemu temu popolnoma hladnokrvna. Tisto veliko razburjenje, ki je nastalo, ko se je prvič javilo, da Bethlen odpotuje v Rim je sedaj ponehalo in o kakem vznemirjenju na naši strani ni niti sledu. Hi dvoma, da je to nekam čudno. V dobro obveščenih krogih se to dejstvo takole pojasnjuje: Pogajanja, ki so se zadnje čase vodila med našo državo in Madjarsko, in pogosta potovanja madjarskega poslanika v Beogradu barona Forsterja v Budimpešto, so dala jugoslovanski vladi gotovost, da sedanja madjarska vlada ne bo v Rimu ničesar napravila, kar bi se smelo smatrati kot neprijateljski korak proti državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Gro! Bethlen se je dosti jasno izrazil, da se ne bo spuščal v pustolovščine in da ne bo njegova vlada sprejela nobenega predloga, ki bi pomenil ustvaritev kake vojaške zveze med Madjarsko in Italijo. Še več: grof Bethlen je dal jasno razumeti, da bi on vsak tak predlog odločno zavrnil. Tudi pisanje madjarskih listov v zadnjem času kaže, da stoji Madjarska na dobrih odnošajih do nas. K temu pridejo še stvarna pogajanja, ki so se zadnji čas vodila med Jugoslavijo in Madjarsko. V kratkem se morajo pričeti tudi pogajanja o madjarskem tranzitu na Reko. Kot konec vseh teh pogajanj pa naj bi sledila sklenitev pogodbe o razsodišču med našo državo in Madjarsko. Treba je naglasiti, da so se vsa pogajanja za pakt o razsodišču ie dovršila in da se mora ta pakt v kratkem podpisati. Kar se tiče pogajanj, ki se vodijo v Rimu, jih jugoslovanska vlada po trianonski pogodbi ni dolžna priznati. Naše stališče v vprašanju izhoda Madjarske na morje se bo določilo na podlagi posebnih pogajanj z Madjarsko. KRALJ SE VRNIL V BEOGRAD. Beograd, 8. aprila. Sinoči ob 6. je dopotoval z avtomobilom v Beograd Nj. Vel. kralj v spremstvu svoje suite. Za zdaj ostane kralj v Beogradu. Koliko ča- Važen sporazum med Rusijo in Franci,o. Pariz, 8. aprila. Med Rusijo in Francijo je dosežen načelni sporazum v vprašanju odplačevanja predvojnih ruskih dolgov. Po tem sporazumu se Rusija obveže plačati vsako leto 70 milijonov zlatih frankov, ki naj bi se uporabili za pokritje obresti dolga. Francija bi s svoje strani dala novo znatno posojilo Rusiji. V zastavo pa bi dobila petrolejske vrelce v Groznem in v Gruziji. Doseženi sporazum je največje važnosti tako v političnem ko v gospodarskem pogledu. Njegov političen pomen je precej jasen in nova grupacija Evrope postaja ž njim vidna. A tudi v gospodarskem oziru so njegove posledice dalekosežne. Francija uvaža sedaj letno za 4 milijarde petroleja in bencina iz Anglije in Amerike. Ves ta uvoz bi sedaj odpadel in francoska trgovinska bilanca bi se izredno poboljšala. Če bi Francija sama rafinirala olje, potem bi zaslužilo francosko narodno gospodarstvo 2 do 3 milijarde frankov. Pripomniti treba še, da bi se dalo z novim francoskim načinom čiščenja dobiti iz kavkaškega petroleja 35 odstotkov bencina, dočim se dobi iz ameriškega danes samo 15 odstotkov. PRIPRAVLJAJO SE POGAJANJA ZA VSTOP HSS V VLADO. Zagreb, 8. aprila. Včeraj je prišlo v Zagreb več uglednih članov radikalne stranke, in sicer dr. Laza Markovič, An-dra Stanič in Stepo Kobasica. Njegov prihod spravljajo v zvezo s sestankom Narodnega seljaškega kluba, ki je imel včeraj svoja posvetovanja. Pri teh se je razpravljalo o vstopu Hrvatske Seljačke Stranke v vlado. V tej zadevi se kažejo člani HSS zelo rezervirane in diskretne. Zato se ni dalo dognati; v okliko so zastopniki oz. načelniki HSS voljni stopiti v stike in razgovore z odposlanci radikalne stranke. Neki radikalni prvak je izjavil novinarjem, da so pogoji HSS za vstop v vlado že gotovi in da so sprejemljivi za radikale. Sedaj se morajo izvršiti še posli formalne narave. Med pogoji je tudi točka, ki se tiče razpusta zagrebškega mestnega zastopstva in odstavitev mestnega načelnika Heizla. Radikali si radi tega pogoja ne delajo vprašanja. — Pavle Radič dementira razgovore z radikalnimi odposlanci. RADIKALI ODKLANJAJO SPimmjl HSS V VLADNO KOALICIJO. Beograd, 8. aprila. Radikali se po poskusu s HSS, da jo pridobe za obnovitev koalicije na stari osnovi, vračajo k Demokratski zajednici, ker so uvideli, d& se s HSS ne dajo uresničiti načrti o podaljšanju današnjega režima in o načinu, kako naj bi se, da bi bilo prav, vršila razprava o obtožnici proti Boži Maksimoviču. Uzunovič se je zato odločil, da kratki čas, ki mu preostaja še do 19. marca, izkoristi na ta način, da doseže- sporazum z Demokratsko zajedni-co. Okolica g. Uzunoviča celo trdi, da se s HSS sploh niso vodili stvarni politiS-ni razgovori temveč samo privatni. Radikali trde, da na HSS ne morejo računati, prvič zato, ker taka vlada ne bi bila dovolj ekspeditivna, drugič, ker t&' ke vlade ne bi odobril radikalni klub. VSI OBLASTNI POSLANCI HSS SB* SESTANEJO MAJA MESECA. Zagreb, 8. aprila. Kakor smo doznali, se bodo 21. maja v Zagrebu sestali v# poslanci in vsi oblastni zastopniki HSS iz vseh oblasti in na tem sestanku razpravljali o daljnjem razvoju eolj. pokreta. s Pogajanja z Italijo. t Po nekoliko dolgem uvodu se zdi, da se ie Italiji vendarle posrečilo, ali se bo posrečilo, kar je nameravala. In to je ratifikacija nettunskih konvencij, ki bodo našo državo gospodarsko in politično spravile v nekako italijansko interesno sfero. Izhodišče je al-banija, prva etapa Jugoslavija, ostalo pride počasi. Tako se polagoma razteza italijanski politični upliv proti Podonavju. Prvi italijanski naskok se je sicer ponesrečil. Ta naskok je imel namen, da pokaže pred celim svetom Jugoslavijo kot kaljite-tjico .miru v Evropi, ji vzame s tem vsako «poro in jo popolnoma izolira. Tukaj ne bi bilo treba nobenih pogajanj glede nettunskih konvencij: 6ledil bi bil bolj ali manj prikrit diktat Italije. Ko je videla Italija, da ta pot ni mogoča, je sačela bolj previdno a nič manj prevdarno. Naj preje je bilo treba zavzeti nekoliko bolj pasivno pozicijo, da se poleže nervoznost Evrope in ee s tem prepreči ,da bi prišel jugo-slovansko-italijanski spor pred kak nevtralen forum, o katerem ne bi bila Italija prepričana, da bi rekel k vsaki njeni besedi da in amen. Ko je torej zavladalo zatišje, je aadela Italija miroljubno masko in povedala svetu, da je italijansko - jugoslovenski spor bolj interna zadeva teh držav samih, ki bosta uredili zadevo v medsebojnih, odkritosrčnih in prijateljskih pogajanjih. Ta gesta se je Italiji posrečila. Kajti Evrope ne zanima ravno bogvekaj, kako se bodo vršila in končala ta pogajanja, kdo bo pri tem pro-JRtiral in kdo zgubil, Evropi je pred vsem na tem, da se ta spor spravi s sveta tako ali tako. Evropa hoče mir in ji je šel ta spor ravno vsled tega in samo zato tako na živce, ker se je zbala, da bi bila lahko tudi ona motena v svojem prijetnem miru. Odtod to zadovoljstvo z vseh strani nad direktnimi pogajanji. Vse to ve Italija, zato je zadovoljna tudi s tem drugim uspehom, četudi ni dosegla nameravanega prvotnega. In to je uspeh za Italijo ali bo vsaj postal. Kajti v Italiji nas žalibog le predobro poznajo. Predobro vedo, da smo pripravljeni na vse, če smo enkrat sami z Italijo. Odkar je zapustil ob mirovnih pogajanjih Wilson Fvropo in smo ostali sami nasproti Italiji, od takrat si nismo stali nikdar egal a 1’egal nasproti, vsa pogajanja so bila v bistvu farsa, mi smo šli na pogajanja samo, da slišimo italijanske želje in ji i seveda sprejmemo. In tako bo žalibog najbrže tudi sedaj. Sedaj tem bolj, ker ni izključeno, da bomo v svoji spalajkovičevski uslužnosti celo rekli, da smo mi pravzaprav krivi in da moramo že vsled tega dati gotove koncesije. Zatorej o koncesijah ni dvomiti, dale se bodo, kakor 60 se dajale. In dajale so se zato, da smo bili v senci italijanske milosti in prijateljstva varni pred svojimi sovražniki. In ker smo se čutili varne, smo bili brez skrbi. Skrb smo prepustili Italiji. In Italija je skrbela, skrbela noč in dan, da nas izolira in nas obda s samimi sovražniki, da bomo tem bolj znali ceniti njeno prijateljstvo in bomo še nadalje pripravljeni doprinesti vsako žrtev na oltar tega prijateljstva. Pri tej naši brezskrbnosti pa je eno vprašanje: če bodo enkrat žrtve tako težke, da se jih ne da nositi na ljubo nobenemu prijateljstvu, ali se bodo takrat, ko preneha italijansko prijateljstvo, pretvorili sedanji naši nasprotniki sami od eebe v naše prijatelje? Arbiter. Besedilo italiiansko-madjarske pogodbe Besedilo predvčerajšnjim v Rimu podpi sane poravnalne in arbitražne pogodbe se glasi: Ker sta Nj. Vel. kralj Italije in Nj. Visokost upravnik kraljevine Madjarske ugotovila soglasnost številnih skupnih interesov obeh narodov in ker sta prožeta z odkritosrčno željo, da vzpostavita med njunima državama pravo prijateljstvo ter stremita ta tem, da združita svoje moči, posvečene ohranitvi miru in reda, da nudita tako obema narodoma garancije za bodoči napredek, sta se sporazumela, da skleneta v ta namen to prijateljsko, poravnalno in arbitražno pogodbo. Za pooblaščenca sta designirala: Nj. Vel. italijanski kralj Nj. ekscelenco cav. Be-nita Mussolinija, predsednika vlade, ministrskega predsednika, državnega sekretarja ea zunanje zadeve; Njegova Visokost guverner Madjarske pa Nj. Ekscelenco grofa Štefana Bethlena, predsednika madjarskega ministrskega sveta, ki sta sklenila sledeči dogovor: Čl. 1. Med kraljevinama Italijo in Madjar-sko bo vladal stalen mir in večno prijateljstvo. Čl. 2, Visoki pogodbenici se obvežeta, da bosta vse spore, pa naj bodo kakršnegakoli značaja, ki bi nastali med njima, v slučaju, da bi jih ne bilo mogoče rešiti tekom primernega časa diplomatskim potom, uredili v poravnalnem postopanju, v slučaju neuspeha pa potom arbitražnega postopanja. Te določbe se ne nanašajo na spore, nastale iz pogodb, ki so bile sklenjene pred to pogodbo in ki pripadajo preteklosti. Sposi, za katerih rešitev je predvideno posebno postopanje že v drugih še veljavnih pogodbah, ki obstoje med pogodbenicama, se bodo urejevali v smislu določb te pogodbe. Čl. 8. Če ne pride do poravnave, more vsaka od pogodbenic zahtevati, da se predloži spor razsodišču, pod pogojem, da je spor pravnega značaja. Čl. 4. Modalitete poravnalnega in arbitražnega postopanja so določene v posebnem protokolu o postopanju, ki je priložen tej pogodbi. Čl. -5. Ta pogodba bo ratificirana. Izmena ratifikacijskih listin se izvrši v Rimu, ka- kor hitro bo mogoče. Pogodba je sklenjena za dobo 10 let od dneva izmenjave ratifikacijskih listin. Če najmanje leto dni pred potekom tega termina ne bo odpovedana, ostane v veljavi za novih 10 let. V dokaz istini-tosti pogodbe podpisujeva: Mussolini. — Bethlen. Rim, dne 5. aprila 1927. Pogodbi je priložen, kot omenjeno, protokol, ki vsebuje modalitete poravnalnega in arbitražnega postopanja. Postopanje je analogno postopanju, statuiranemu v predhodnih pogodbah te vrste, ki jih je sklenila Italija z drugimi državami. Pred poravnalno komisijo pridejo spori, ki spadajo pod državno sodišče le tedaj, če prizadeta stranka na to pristane. Poravnalne komisije bodo štele tri člane, od katerih imenuje vsaka stranka po enega, dočim izvolita tretjega obe stranki iz državljanov kake tretje države. Če se v treh mesecih ne doseže soglasje glede tretjega člana, tedaj bo naprošen švicarski predsednik, da ga imenuje. Komisija sklepa z navadno večino. Če se nič drugega ne določi, potem veljajo za arbitražno postopanje členi 51 do 81 Haaške konvencije iz leta 1907. Dokler ni postopanje končano, ne bo nobena stranka nič podvzela, kar bi moglo prejudicirati na sklepe komisije ali na izvedbo nagodbe. O Reki. K dogovoru spada tudi izmenjava pisem o ureditvi reške luke. V teh pismih se določa, da se imajo vsi dogovori zaradi Reke na novo urediti. Madjarski dovoljuje Italija med drugim sledeče ugodnosti: Madjarski uvoz in izvoz, vseeno pod katero zastavo se vrši, uživa vse pravice države največje ugodnosti. V skladiščih se dovoljuje Madjarski posebne olajšave pristojbin. Železniška uprava na Reki bo dala posebne prostore za shranjevanje madjarskega žita. V teh prostorih se bo postopalo z madjarskim blagom po običajih, ki so veljavni v svobodnih lukah. Madjarska dobi tudi lastno delavnico za popravila in svojo carinsko ekspozituro, ki bo priključena na železniško omrežje. Kaj pravijo albanski emigranti. Bivši člani Fan Nolijeve vlade o dospeli v Šibenik in tu izjavili dopisnikom jugoslovanskih listov med drugim tudi tole: Pobegnili emo iz Albanije pred terorjem vlade Ahmeda bega, ki ga obtožujemo, da je vrgel Albanijo v naročje italijanskega imperializma. Pobegnili smo iz Italije, kjer nismo uživali gostoljubja, Bili smo celo pod policijskim nadzorstvom. Kako se nam je godilo, najbolje dokazuje umor Luigija Gurakučija, bivšega finančnega ministra v vladi Fan No-lija. Umoril ga je Ahmedov agent marca meseca 1. 1925 v mestu Bari. Ko je prišel atentator pred sodišče, ga je italijansko sodišče oprostilo. S tem je dobilo italijansko sodstvo črno piko od vsakega albanskega nacionalista. Malo pozneje je nato drugi agent Ahmeda streljal na znanega albanskega emigranta v kavarni »ToriniK v Brindisiju. K sreči pa ni emigranta zadet. Atentator pa ni bil pozvan na odgovornost in tako smo mi albanski emigranti spoznali, da je naše življenje v Italiji ogroženo. Zaradi tega smo šli iz Barija in se nastanili v Zadru. Tu smo bili od meščanstva dobro sprejeti, ne pa tudi od oblasti. Vendar pa smo bili tolerirani, dokler ni bil sklenjen Tiranski pakt. Tedaj smo prišli pod nadzorstvo policijskih agentov m kara-binijerjev. Nasa pisma so nam odpirali in jih plenili. Postopanje proti nam je bilo vedno strožje. Tako je prišla v Zader gospa Bala, ki odpotuje k svojemu možu na Dunaj. Imela je vse potne listine v popolnem redu, vseeno pa je bila zadržana in sedaj je pod nadzorstvom. Vse to pa delajo Italijani, da bi prisilili emigrante k priznanju Tiranskega pakta. Ali pa je mar mogoče, da mi nacionalisti, ki zahtevamo neodvisen razvoj svobodnega albanskega naroda, ki odklanjamo vsako vmešavanje tujih držav v notranje zadeve Albanije, da mi ta pakt priznamo? , ... .. Tiranski pakt pomeni smrt za Albanijo, albanski nacionalisti pa ne morejo podpisati smrtne obsodbe nad svojo domovino. Naše bivanje v Zadru je postalo vse težje in zato smo se dogovorili, da zapustimo Zader Na ladjah smo pobegnili sem v Šibenik Po našem begu pa nam je policija za-I plenila vso našo v Zadru ostalo imovino. V Šibeniku smo bili sprejeti dobro in dovo-j ljeno nam je bilo, da se naselimo, kjer se j hočemo.« Politične vesti. =s Radikalni klub ostane kompakten. De-mokratttka >Nova Doba* iz Splita objavlja ujavo radikalnega poslanca, pristaša Uzu- i noviča. ta poslanec je izjavil: Motijo se oni, ki mislijo, da bi hotel Maksimovič odstopiti, prodno se -je vršilo glasovanje o obtožbi proti njomu. Kdor [»zna bojevitost Bože Maksi- moviča, ta ve, da bo izvajal vse posledice iz glasovanja. Maksimovič je uverjen, da pravilno interpretira politiko velikega Pašiča. Kdor pozna radikalni klub, ta je lahko prepričan, da bo radikalni klub prebolel tudi sedanjo krizo in da bo ostal kompakten. Strah pred raikolom je pri radikalih moč- nejši celo od programa narodno radikalne stranke. Državi je potrebna ena močna stranka, ta pa more biti samo ona, ki je podedovala tradicije stare srbijanske radikalne stranke. Ona gospoda, ki se imenuje pasicevce in ki gonijo volka, bi mogla pri-gnad lisico, Kazven kombinacij, ki obstoje in o katerih se zadnje dni govori, ali mar ni mogoče tuai lu, da dobi vlada, ki je izglasovala proračun in ki je pri tem dobila BO glasov večine, tudi volivni mandat, če bi padel g. Maksimovič po krivdi pašičevcev oo priliki glasovanja o obtožnici proti njeni u i bicer pa se je ob priliki znane pred-stavke, ki ni bila izročena predsedstvu klu-ua samo vsied slabe stilizacije, jasno pokazalo, kdo ima večino v klubu, ker je to predstavko podpisalo 76 članov kluba, 20 je pa ni moglo podpisati samo zato, ker so ze odšli iz Beograda.« — Mnenja smo, da je ut izjava radikalnega poslanca zadosti jasna in da bo precej ohladila razne prevroče račune. = Pogajanja med Uaunovičeui in St. Radičem. Kakor poročajo zagrebški listi, se vodijo med St. Radičem in Uzunovičem pogajanja za vstop HSS v vlado. Pogajanja pa potekajo neugodno, ker da zahtevajo radi-čevci na vsak način odstop notranjega ministra Maksimoviča. — Kakor smo mi informirani, pa vesti zagrebških listov niso čisto točne. Res je, da se samo govori o vstopu HSS v vlado, toda do pravih pogajanj še ni prišlo in niti teren še ni popolnoma sondiran. To se tudi najbolje vidi iz ponesrečenega posredovanja znanega posrečenega posredovanja znanega posrednika radikalov Dimitrijeviča. — Je sicer res, da predstavlja vprašanje Bože Maksimoviča sporno točko, toda ni v tem vprašanju jedro vsega nasprotstva. Za radikale je najbolj merodajna žalostna izkušnja z Radičem, ko niso bili nikdar varni pred njegovimi izjavami. Vsled večnih Radičevih izpadov je bila vlada pravzaprav v permanentni krizi in lahko umljivo je, da si radikali teh časov ne žele več nazaj. V tem je glavni vzrok, da najbrž ne pride do vstopa HSS v vlado in da je kombinacija z Demokratsko zajed-nico mnogo bolj verjetna, pa čeprav za radikale znatno manj ugodna. =: Direktna pogajanja z Rimom so se začela. Naš rimski poslanik Rakič se je predstavil Mussoliniju kot pooblaš enec jugoslovanske vlade za direktna pogajanja z rimsko vlado. Najkasneje v dveh dneh se bodo nato pričela direktna pogajanja med Mussolinijem in Rakičem. O svojih pogovorih bo Rakič sproti obveščal našo vlado in dobil nato potrebna navodila. Italijanski poslanik Bodre.ro je izjavil, da bodo pogajanja v kratkem končana, mogoče že v 24 urah. = S kom je že ve sklenil Mussolini prijateljske ugovore. Prvi dogovor je sklenil Mussolini leta 1923 v Londonu, nato pa so sledili prijateljski dogovori z Jugoslavijo, češkoslovaško, Avistrijo, Nemčijo, Španijo, Armenijo, Rumunijo, Albanijo in sedaj še z Madjarsko. Da ti dogovori o prijateljstvu dosti niso vredni, smo mi že spoznali. Albanci so tudi na tem, da to spoznajo. Kadar pa bodo Madjari v stiski, bodo tudi ze še spoznali, da vsled večnega prijateljstva z Rimom niso niti najmanje bolj varni. Toda sedaj je za nje to dobro in vlada gospoda Bethlena si sme po znani ženevski klofuti v resnici čestitati. = Ktresemanen pravi, da bo neodvisnost Albanije zajamčena. Odgovarjajoč na neko interpelacijo je Stresemann izjavil, da so v teku pogajanja za ureditev neodvisnosti Albanije, ki mora biti zagotovljena. Pogaja- j nja imajo namen utrditi in ohraniti mir: Nemška vlada je informirana o poteku pogajanj, vendar pa on na javni seji ne more dati podrobnejših pojasnil. Storil bo to v odboru za zunanje zadeve. — Nemčija povabljena k posredovanju za likvidacijo albanskega konflikta. Veleposlanika Francije in Anglije sta oficielno povabila Nemčijo, da se udeleži posredovalne akcije med Italijo in Jugoslavijo. Med tem, ko se vodijo direktna pogajanja med Beogradom in Rimom, naj se ustanovi posebna komisija, ki jo bodo otvorile Nemčija, Francija in Italija. Komisija bi stopila v akcijo, ge bi se pripetili kakžni nepričakovani dogodki ali Se bi prišlo do konfliktov na me id. Nemški zunanji minister je načeloma pristal na to, da Nemčija vstopi v to komisijo, zahteval pa je, da morajo vse interesi-rane države pristati na tako komisijo in da mora biti njen delovni načrt natančno določen. Sedaj vodita Anglija in Francija pogajanja z interesifanimi državami (Italijo, Jugoslavijo, Albanijo), da na tako komisijo pristanejo. — Pogoji Francoske za skupen nastop z velesilami. Na seji ministrskega sveta v Parizu je bilo sklenjeno, da bi se mogla Francija pod gotovimi pogoji pridružiti akciji, ki jo pripravljajo na Kitajskem Anglija, Amerika in Japonska. Vendar pa bi si Francija ohranila načeloma proste roke v odnošajih s Kitajsko. Skupno akcijo bi odobrila francoska vlada le z ozirom na dogodke v Nankingu. V drugih vprašanjih pa bi ostala nevtralna. Na predlog vojnega ministra je sklenila francoska vlada, da odide na Kitajsko še ena križarka in da se vkrca na njo 600 mož infanterije. KRATKE VESTI. Indijski parlament je sklenil z 294 proti 226 glasovom ustanovitev posebne indijske vojne mornarice. Seveda bo ta mornarica popolnoma pod poveljstvom Anglije. Pariška policija je stavila princa Karla pod nadzorstvo, da mu prepreči povratek v Bukarešto. Francija dobi po posebnem dogovoru nazaj svoje, v Angleški banki deponirano zlato. Tega zastavljenega zlata je za 18,350.515 funtov. Vsi japonski državljani imajo po nalogu japonske vlade zapustiti notranjost Kitajske. ČANGCOLIN ZASEDEL SOVJETSKO POSLANIŠTVO V PEKINGU. M ndžurski razbojnik Čangcolin si je dovolil izredno predrznost. Okoli 100 njegovih vijakov je vdrlo v poslopje, ki se nahaja v mejah raškega pekinškega poslanstva in trni n reti ralo 6 Rusov in okoli 20 Kitajcev. 1 ri njih so našli eno strojnico in 15 pušk. En Rus je bil zvezan in odpeljan, dočim s® ostali Rusi bili zaprti v poslopju. Vsi Kitajci so bili seveda aretirani in po razbojniškem pravu brez vsakega zasliševanja na mesft1 obglavljeni. Čangcolinovi vojaki so se pri tem sklicevali na neko pismeno pooblastilo pekinškega diplomatskega kora. Več to ?olovo Pa je, da je bilo to pooblastilo čisto ordinaren razbojniški falzifikat. Čangcolin je po tem svojem neias\ifoM® dejanju izjavil, da je to storil, ker Kusi kakor ne nehajo s svojo komunistično pr®' pagando. -Ker je bil v zvezi z R^.l® “T usmrtiti tudi generala Jangoo-a, vojaškega poveljnika mandžurske železnice, taiigft0" pravi, da ne bo odnehal v boju Pro1\ tonski vojski, dokler ta ne odslovi vse“J vjetskih svetovalcev. Nato je dejal man®1', ski razbojnik še, da se bori za ve« k«®"®? svet, ker se bori proti boljševikom. koncentrirajo čete na mandžurski zato mora imeti on na moji 200.000 'r? Vsled tega je tudi opravičen, da se V* vseli sredstev. • Prosveta. Kralj Ojdipos. (Dijaška predstava v drami.) Ljubljanski srednješolci (podmladek čega križa) so priredili v soboto, 2. in v rek, 5. t. m. v Ljubljanski drami predsta'1 Sofoklovega kralja Ojdipa. Nd bil moj na®®* poročati o predstavah, ki jih prirejajo tanti v Narodnem gledališču, ker' sem Px\. pričan, da ne sodijo v to zgradbo! 0 dijaška prireditev pa je vredna, da ri njen resni kulturni značaj, če nji- mo mladost igralcev, smemo refii, ^ Levfl-0 hovo pojmovanje tragedije, njih P1 delo in na mnogih mestih tudi izražanje zelo presenetilo. Da je jjjli, nekaj nedostatkov, ni potrebno *aB' j,jp vendar so bile to vseskozi stvari, ki se. _ua z lahkoto odpraviti. V predstavljala K ^ Ojdipa smo spoznali resen odrski ta oe’iij8 ima lep organ in primerno postavo. K gospoda Lipaha je imela namen, P jangS-tično tragedijo v formi, ki bi bila za <* , s nji čas sprejemljiva. Posrečila se ®u toliko, da je občinstvo čutilo vso UJ?.e moč starega dramatika, da mu je bilo « j nje umljivo in da je izzvala globoko soču:s vanje. Da je uvedel po>:oč zbor, je onie,^-vreden poskus cživljenja prastarega S ’8 liškega orodja; godba (Kimovževa) pa * bila po svoji naravi v tako nepojmljivem^? sproti« » traKik0 besede, da je uplivala K roj rrivolno. Za naš čas se morda vpraša1! antičnega zbora ne bo moglo zadovoljiv«^ rešiti, kot je to storila gospa Germanova« ^ mu je vzela kolektivno namvo, a nuj vlila življen;e. Uvodne besede prof. r‘q„j|e vreta so pred postavo marsikomu P0-1 postanek in smisel antične tragedije- ^jgo lišče pa je prispevalo svojo najneoku* _^a. kuliso predstavi, ki je bila vsa ves? e aP" menje boljše kulturne bodočnosti, H-silec bo mladina. CERKVEN KONCERT. Cecilijino društvo za stolno žuP°1Jvse 'prij* ljani je v sredo zvečer razvesekoncert0® * telje cerkvene glasbe z lepi® .. tolni zb0!' stolnici, ki so na njem sodelovali^.^ ^j. pevovodja »Ljubljane« e- Agn gpremljevanjefl1 rigent zborovskih; ^Vga zbora g. Stanj'* orgel) in ravnat« J jn orgel«k« Točke? spored koncerta je bil dobro izbra*; spomnil se je tudi obletnice Beet^ov^> Palestrine, prinesel je par izvrstnih ^ novejše slovenske cerkvene zborovske l riture G. Stanko Premrl je naš prizna® eolski virtuoz, ki svoj instrument obvlada vereno in poda izvajane skladbe z rut®0 v* vega glasbenika in redkim znanjem T% striranja. Sviral je Bachovo fantazijo in v C-molu, Lisztov Introit, Beethovnov® lobno koračnico iz klavirske sonate oPj,^ Springerjevo Fugato na ime Bach št. čno prijeten Martinijev Allegretto i« ,, t mantovo koračnico na Hiindlov ten* duru. — Stolni zbor nas je prestavil VjjP' menite Palestrinove čase s tremi skl®1 a capello, pel je dalje tri nove Zelez' ^ postne pesmi, dr. Kimovčevo »To 1® ej$' Premrlovo »Sveti Frančišek< in Klen § čevo »Poglejte duše grob odprt,« ko> ir tel {»kazati nove skladbe štirih an” f venskih skladateljev. Morda je, Kai se ^ dernizma tiče, naiB®eleJ on,, j rtie 0° menčič, pa v dobrem pomenu moderne tudi ostali trije ne zaostajajo za nj1™. J kveni zbor stolnice, ki ga v rednih teden ^ vajah vadi g. Premrl, je naštudiral vse s tenkim čutom in poglobitvijo vanje, je dobro in vlito. — Koncert je bil Ja^/ bro obiskan, posamezne točke so se ut0' hitro in je zato trajal komaj pold rlKjoW1' poslušalci so zapuščali cerkev zao tfv' prireditelji pa so bili lepega uspeh® dvoma veseli. p Prva repriza Roiickyjeve opere Psihe« se vrši danes v petek v ,0 K operi. To najznamenitejše poljsko vejšega časa je ob svoji ljubljansK* i , jeri napravilo mogočen utis in vzb oy veliko zanimanje. To pa izvanredni B same kakor tudi efektna modern je ( re same kakor tudi efektna moae.f *. v resnici zasluži. Zasedba pri repr^/cr^ \V kakor pri premijeri le mesto ob^j» Betetta je prevzel vlogo starega »a Kj-sliki g. Janko. Repriza se vrši za Dnevne vesti HITER DOKAZ. Včeraj smo napisali, da bi milijoni Itali-pozdravljali vojaški poraz Italije, ki ® vrgel fašistovsko vlado ob tla. Danes že Pfinašajo italijanski listi dokaz za našo tr- fonosno letalo De Pineda, s katerim je odpilil v Južno Ameriko in na katerem bi ■ imel vrniti v Evropo, ne obstoji več, ker 1 ?*Bnal neki Italijan v letalo bombo, ki je popolnoma uničila. kratkim pa so poročali listi, da je ti. Y v zrak municijska tovarna, kivec atent t ilaWianski protifašistovski de-Z liiiKoJ•• na kvarno, žima na državljanov se fašistovski re-“e more pohvaliti. dom if808 V Her«egovini. S 63. amandmaja omJ?lemu Proračunu je ukinjena vsa-■Ker Hn«i!?fVv 8aditve tobaka v Hercegovini. Se ni izšel pravilnik o izvajanju Prav,!ra,Ddmana- Ie zavladal v Hercegovini Iiaknm os' Finančne oblasti namreč se-qLp: ne dovolijo, da bi sadili tobak ne- seiiou °’ dočim dokazujejo pravniki, da je °ni to dovoljeno že s tem, da je bil uwit' ma? 8Prejet. Spričo notorične počas-• d naših upravnih oblasti utegnejo kmet-Oa k pravilnik še dolgo časa čakati, dotlej n, bo minil tudi čas za saditev tobaka v rcegovini... Sblh ^^radba unske proge. Kot poročajo iz jk a> nameravajo pričeti v najkrajšem ča-j 2 gradujo unske proge. Zgraditev proge £LV. Programu prvih železniških del v dr-ozk11}- režli'- Fazven tega ima dobiti Šibenik , Progo, ki ga bo vezala s Kimnom, iila v^^ei^88dvo progo ki bo slu-mainoUrno progk v!'i8kim svrham m nor-Konjovrata z Zibxi4en^6zala Šibenik preko progo bi bila ustvarjena zadnjeomenjeno Zagrebom, Bosno in Sihennfktna zveza med gami bo Šibenik mnogo pridS.) S lemi Pr°' bolj ker se prične v kratkem z Pa tem' luke v Zaplaču pri Šibeniku. Cili T^0 noYe da se upoti import in eksport t>o m'. i.e’ *vezah preko Šibenika. Za napredek ja delujejo sporazumno šibeniška občimi' ^rava in radikali severne Dakadt ^ ^lo v Beogradu dobre zveze Je’ kl IrtoWa^te, s Privihanim robom se smejo Privih ot dopisnice le tedaij, če je ves sniatr -1’ del prilepljen na karto, dočim se ane 40 lz' 244, na Hrvatako in Slavonijo 5631^° macijo 2923, na Slovenijo 1598, na Bo^no fn Hercegovino pa 812. Izselilo se je: v Kanado 4938, v Zedinjene države 4756, Avstralijo v Novo Zelandijo 359, v Argentinijo «^7, v Avstralijo 2756, v Chile 243, v Urugvaj 526, v Francijo 2000. wei»vIrtMmesa v Španijo. Španska vlada je Španijo, p Uvoz mesa iz naše države v ^rvenciie Y,ep°ved je bila izdana vsled in- 1 priredi TJmetn . Začetkom septembra t. v Ljubljani izlet 08 p zS°dovinsko društvo sto srednje FV- V raS°> najkrasnejše me-*n umetnin M 2 ugledom stavb, zbirk bodo rnooi; !? , projektiran tako, da si kovnim udeleženci ogledati pod stro-žeškosU v desetih dneh prestolico KuU t republike, znameniti mesti TOv 'n Sedlec ter Ješki kraljevski (u a Karluv Tyn. Natančnejši datum, pogoji zaj.jSodnosti bodo pravočasno javljene, opo-omeb0 pa že sedaj na izlet, ki bo nudil utnetml^U- številu udeležencev izredne nostno' in pokrajinske užitke. — Umet-j 2Bodovinsko društvo v Ljubljani, neju n’ sp0,ula(lanski letni semenj v Št. Jcr-če, jj . dolenjskem za.blagn, živino, praši-aj,riia ion *n spl°b za vse, se vrši dne 12. ~~ d v torek pred veliko nočjo. UDn« azP'sane pošte. Razpisuje se služba - mka PfJjSj? S® (»• r.l Nadalje se razpisujejo * Metlika (IV. 'r.V, ‘ Studenec" nTi Ljubljani (II.-2), Nova vas pri Rakeku (II --)- Tonlice pri Novem mestu (II -21 «5 v'j Pni Stični (II.-2), Rogaševci (H l2j Yld pri Rakeku (II.-2j, Križevci v ?rZnina 'II.-2), Gorje prijlledu (H.-SL Gor. Lendava .11.-2), Zg. Sv. Kungota (II.-2). Prošnle te vložiti do 15. aprila na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani. Iz zdravnške službe. V imenik zdravnice zbornice za Slovenijo je vpisan zasebni v Šoštanju dr. Stane Medič. — *^*hti zdravnik dr. Leopold Mejač je raz-dr. j alužbe. Na n;egovo mesto je imenovan terjaj? Krauland. — Za zdravnika-volan-0ovana j8plušni bolnici v Ljubljani sta ime-" Iz a' ^Ute Logar in dr. Josip Božič. ■^Uirislfe ^avne službe. Premeščen je od Kra0jsu.uPrave na Bledu k Šumski upravi v Mikiavxjy ®°ri šumarski nadinženjer Franc ?^ciiat« državne službe so odpuščeni i kinmPri direkciji šum v Ljubljani Oabri-ua Url Zvonimir Satler ter akcessit- "tilaf V®1- županu ljubljanske oblasti Roza JeDje^r^avnl tehnični izpit za gradbene in-Ahlfeii je napravil v Beogradu g. inž. Oton p *z Ljubljane, mitiijt *n Trst svobodni luki. Italijanski Podla„ja£' avet je odobril zakonski načrt, na •Unta 1n keterega morejo ministri financ, pro-dnu av°ih del proglasiti od 1. januarja vi 8vr,K ? 14 luk, med njimi Reko in Trst, d*, kci ne *uk°- Reka in Trst se progla-8e P°r°lta od merodajne strani, Že em za svobodni luki. — Konec nravstvene policije v Berlinu. Iz Berlina poročajo: S prvim oktobrom 1927 stopi v Nemčiji v veljavo novi zakon o pobijanju spolnih bolezni. S tem zakonom odpadeta v Nemčiji takozvano prisilno regle-mentiranje prostitutk in nravstvena policija. V prihodnje bo kaznjiv samo oni, »ki bo pozval koga javno, na način, ki žali nravnost ali spobobnost ali pa na drug nadležen način k sramodejstvut. Ker torej prostitutk kot takih ne bodo več preganjali, je potrebna tudi nravstvena policija, ki je pa ne bodo razpustili, temveč jo bodo reorganizirali ter ji dodelili drugo nalogo. — Madjarska cenzura. Iz Budimpešte poročajo: Cenzura je dovolila predvajanje ameriškega filma »Ribiči«, v katerem se poroči neka princesinja z navadnim ribičem. Dovolila ga je pa samo pod pogojem, da se poroči princesinja z nekim generalom, dočim ribiča, ki ji je rešil življenje, ustrele kot upornika in komunista. Dalje je odredila cenzura, da se imajo iz filma »Metropolis* črtati vsi prizor, v katerih nastopajo delavske množice. — Ukinjenje prohibicije na Norveškem. Iz Oslo poročajo: Državni svet je potrdil zakon o ukinitvi prepovedi alkohola na Norveškem. — Novi cbicaški župan pristaš »mokrih«. Za župana mesta Chicaga je bil izvoljen Thompson, kar pomeni zmago »mokrih« nad »suhimi«. Thompson je bil že od leta 1915 Jo 1923 chicaški župan. Za časa sedanjih volitev so izgledale nekatere chicaške ulice kot da je proglašeno obsedno stanje. Vrženih je bilo celo nekoliko bomb. Človeških žrtev ni bilo. — Stavbena delavnost v Pragi. Praški mestni statistični urad je izdal pregled o stavbeeni delavnosti v Pragi v letu 1925. Iz statistike je razvidno, da je bilo zgrajenih v Pragi leta 1925 vsega skupaj 1053 novih poslopij in 2427 prizidkov, s čemur je pridobila Praga 1605 novih stanovanj s 16.316 stanovanjskimi prostori. — Število breposelnih v Angliji. Iz Londona poročajo: Število brezposelnih v Angliji je znašalo dne 28. marca 1,081.700, t. j. 3170 več kot minuli teden. — Restavriranje Aje Sofije. Iz Carigrada poročajo: Nedavno je 9tavila skupina ameriških arhitektov turški vladi ponudbo, v ka-teri izjavlja, da je pripravljena najznameni-tejši spomenik brizantinske umetnosti, Ajo Šolajo, na lastne stroške v prvotni obliki restavrirati. Turška vlada je predlog sprejela — Spinoza ostane proklet. Kot poročajo »Nouvelles Littčraires« se je informiral povodom 250-letnice Spinozine smrti nebi pariški novinar pri amsterdamskem rabinerju, če je smatrati slavnega filozofa še vedno kot krivoverca, ki je iz židovske cerkve izobčen. Rabiner je brzojavno odgovoril: »Prekletstvo velja še vedno.« — Sultanova unukinja kot commis vova-geur. Unukinja sultana Abdul Hamida II. potuje trenutno po Balkanu s kovčekom vzorcev. Sprva je bila zaposlena v neki pariški trgovini s svilo. Leta 1915 je vzbujala takrat Šele 16-letna deklica, ki je ušla radi tinn°-0I\f^a življenja v ženskih sobah sul-„„ a 12 harema v Carigradu, v Parizu sploš- :A°Z >rn°Y' Našla je dobrotnike, iki so se zanjo zavzeli in jo dali izobraziti. Absolvi-rala je trgovsko šolo ter kaže velik trgovski talent. Emancipirana dama zasluži sedaj kot potnica francoske modne tvrdke do 100.000 frankov na leto. — Narasla Drava povzroča veliko škodo. Nad Ptujem povzroča narasla Drava veliko škodo. Na levem bregu je odtrgala več kilometrov najboljše zemlje. Veliki župan mariborske oblasti si je ogledal škodo na licu mesta. Vlada je dovolila večji kredit, da se škoda popravi. . ~ Avtomobilska nesreča pri Omišu. V se- 1 Pr! 0rn,Su v Dalmaciji se je pripetila te dni avtomobilska nesreča Avtomobil, v katerem se je nahajalo 7 oseb, je zavozil vsled neprevidnosti šoferja s ceste ter se prevrnil v cestni jarek. Po čudnem naključju je zadobil pri tem samo eden potnikov težje poškodbe — zlomil si je levo roko — dočim je ostalo ostalih šest popolnoma nepoškodovanih. — 11-leten deček ustrelil svojo 14mesečno sestro. Logar Hres v Zgomiih Vrabčah pri Zagrebu je pustil predvčerajšnjim doma v kotu sobe svojo lovsko puško, ne da bi se prepričal, če jo je izpraznil. Ko se je za hip odstranil, se je jel s puško igrati njegov 11-letni sin, ki je ravnal v svoji otroški neumnosti tako neprevidno, da se je puška izprožila in je strel zadel njegovo 14-meseč-uo sestro naravnost v glavo. Otrok je ob-^ežal na mestu mrtev. Orožništvo je ovadilo §'T:i5Vkinega loBaria rad* pregreška po V torek^uTra1; držav,neSa svetnika, svoiem stin„, ^ 6- le izvrSil v Beogradu v ski upravnik 5SŽ5 8amomor hivši beograj-ha ln Cerovič USL m državni sve1nik Mi' hajlo Lerovič. Njegov samomor je napravil globok utis. Pokojnik je bil že dalje časa bolan na živcih. Poslednje dni je „Jn tožil o svojem slabem ^vljenju ter menil, da je bolje umreti kot živeti življenje kot ga živi on. Dan pred samomorom je kazal znake težke duševne depresije. Ponoči se je izpre-hajal ves čas nervozno po sobi. Ko se je utrudil, je 6edel ter napisal par pisem. Takoj nato je počil revolverski strel, ki je alarmiral sostanovalce. Našli so ga v mlaki krvi, iz levega senca mu je kapljal mozek. Bil je mrtev. Zadnje pismo, ki ga je napisal, je bilo naslovljeno na njegovo soprogo. V pismu opisuje svojo živčno bolezen ter prosi svojo soprogo, da naj mu odpusti. — 12 oseb utonilo. Kot poročajo iz St. Etienna, se j’e pripetila na Loire-i velika nesreča. Potopil se je čoln, v katerem se je nahajalo 12 oseb. ki so vse utonile. Trupel doslej še niso našli. — Smrtna nesreča v planinah. Trije nemški turisti, ki so prišli te dni v Mostar, so podvzeli izlet v hercegovinske planine, kjer so fotografirali divjeromantična mesta. Večinoma so hodili sami, vodnika so imeli redkokdaj seboj. Ko so fotografirali predvčerajšnjim planino Velečje nad Mosta-rom, je eden od njih, \Vilhelm Goldstein, spodrsnil ter padel v 80 metrov globok jarek. Obležal je, grozovito razmesarjen, na mestu mrtev. Njegovi tovariši so prišli po ovinkih do njega ter so ga zakopali. Do nesreče je prišlo v prvi vrsti zato, ker so prirejali Nemci ture iz štedljivosti brez vodnikov. — Velik sneg v Krkonoših. V Krkonoših že od nedelje neprestano sneži. Zapadlo je že toliko snega, da je omogočeno zopet sankanje. — Velika poneverba pri sarajevski kolodvorski blagajni. Te dni se je zglasil pri sarajevski policiji blagajnik, sarajevske železniške postaje Veselinovič ter pozval dežurnega uradnika, da naj ga aretira, češ, da je poneveril 150.000 Din uradnega denarja. Poneverjal je že dalje časa manjše vsote, ker je rabil denar radi bolezni svoje hčerke-edi-nice, mu je sedaj umrla. Ko je obračunal, je šele opazil, da je poneverjena vsota tako visoka, da je ne bo mogel vrniti. Zanimivo je, da je bila blagajna opetovano revidirana, da so pa našli pregledniki vselej vse v redu. — Posledice pijanosti. Železničar Nikola T. v Sarajevu je prišel predsinočnjim pijan domov ter naročil svojcem, da ga ne smejo buditi, čeprav je imel nastopiti ob 22. uri službo. Ko se je zjutraj ob 9. uri prebudil in se zavedel, kaj je učinil, se je hotel obesiti. Njegov sin je hitel po policijskega stražnika, ki je samomor preprečil. — Aretacija lažnega novinarja. V Iloku je bil aretiran neki Ivan Šiinič, 18-leten dečko iz Klanjca, ker je obiskoval pod pretvezo, da je novinar, ki opisuje zanimivosti, samostane in gradove. Šimič je živel pri tem prav dobro. Sedaj se bo pokoril v zaporu. — Svetilnik vrh Etne. Po poročilih iz Rima nameravajo zgraditi vrh Etne velik svetilnik, ki bo viden daleč naokrog po Sredozemskem morju. — Množestvena aretacija članov mafije. Kot poročajo italijanski listi, je bilo te dni na Siciliji aretiranih 400 članov mafije. — Če se čudodelni rabi poroči . . . V Pa-bianicah pri Lodcu se je poročil tamkajšnji čudodelni rabinec. K njegovi poroki je prišlo na desettisoče ortodoksnih Židov iz vse Poljske, tako da so morali vzdržavati red močni oddelki policije. Ljubljana. 1_ Občni zbor hišnih posestnikov. V našem poročilu o občnem zboru hišnih posestnikov z dne 4. t. m. se nam je pripetilo več pomot, ki jih tem potom popravljamo. Čitaj: Predsednik apelira dalje na hišne posestnike, da pozabijo na vse spore z najemniki in da ne prično kar na splošno z odpovedovanjem (mesto: ...da prično...). — Vsota 32,000.000 Din pomeni le odmerno podlago za vodarino in gostaščino, ki znaša še vedno zelo visoko vsoto 5,600.000 Din. — Predsedniku društva je ime Ivan Frelih in ne Frohlich. — V odbor je izvoljen še g. Jože Pirc, ki smo ga zadnjič izpustili, kar nam naj pa blagohotno oprosti. C. K. 1— Predavanje v Pravniku. V petek, dne 8. aprila t. 1. bo predaval v durštvu »Pravniku« g. dr. Ludovik Bohm, ravnatelj Trgovske akademije v Ljubljani: »Atualni problemi »društva za socijalno politiko«. Predavanje se bo vršilo na sodišču ob šestih popoldne, soba štev. 79. Zadnjič je podal predavatelj ustanovitev in zgodovino delovanja društva za socijalno politiko, v petek, dne 8. t. m. pa bo prvo uvodno predavanje nadaljeval in zaključil s popolnoma aktualnimi zadevami, ki se tičejo tudi naše države. Na predavanje so vabljeni vsi, ki se zanimajo za socijalne politične probleme. »Lumpacij vagabund« s svojo zanikrno deteljico in z vsemi ostalimi bo danes v petek zvečer v ljubljanski drami. Naslovno vlogo Lumpacija vagabunda igra g. Peček, trojico: mizarja Lima, igra g. Cesar, krojača Nitko g. Rogoz in čevljarja Dreto g. Povhe. V ostalih vlogah nastopi prav ves naš dramski ansambel. Cela burka ima osem slik, katere je zrežiral profesor g. Šest. Pri predstavi se pojo tudi originalne vložke A. Miillerjeve in pa Balatkov kuplet v V. sliki. Pri predstavi sodeluje del orkestra Dravske divizije pod vodstvom g. Herija Svetla. Nove dekoracije in kostumi so izdelani po osnutkih scenografa g. Vavpotiča. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. — Izlet ameriških Slovencev v staro domovino. Tri večje skupine naših rojakov v Ameriki pripravljajo ekskurzijo v staro domovino. Prva skupina prispe v Ljubljano dne 11. t. m., druga dne 23. maja, tretja pa dne 11. julija. 1— Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani bo imelo v nedeljo 10. aprila ob 3. popoldne v Narodnem domu redni občni zbor. Vabimo k obilni udeležbi vse, ki se zanimajo za delovanje našega »Kola«. 1— T. K. D. »Atena« priredi javno predavanje v petek 8. t. m. od 18. do 19. ure v telovadni dvorani obrtne šole. Predava g. prof. Vavpotič. Občinstvo se vabi k obilni udeležbi. 1— »Ljubljanski Sokol«. Jutri v soboto 9. t. m., točno ob 8. uri zvečer se vrši v telovadnici Narodnega doma mladinska telovadna akademija. Ker bo to večer naše sokolske mladine, ki živi v trdem sokolskeiit delu in krepi svoje mišičevje, je dolžnost vsega članstva, starejšega kot mlajšega, da v čim večjem številu poseti to prireditev, da tako dejansko dokaže svojo ljubezen, zanimanje in pozornost tistim mlndim borcem, katere bo slej ali prej poklical čas, da postanejo vodniki mogočne jugoslovanske sokolske družine in žarišče velike sokolske ideje. Na ta večer vljudno vabimo tudi ostala ljubljanska in okoliška sokolska društva ter vse prijatelje sokolske mladine. Opozarjamo pa ponovno, da se akademija prične točno ob 8. uri zvečer. — Zdravo! — Odbor. 1— Nezgode. Na dvorišču neke hiše na Emonski cesti so se igrali otroci z nožem in pri tem je zamahnil štiriletni Mirko proti štiriletnemu Silvu in mu z nožem zadal globoko rano na vratu. Silva so prepeljali v bolnico. — Na Dunajski cesti je padel s kolesa zidar France Žitnik, doma iz Vodic in si zvinil desno koleno. Prepeljali so ga : z rešilnim avtomobilom v bolnioo. — V Grobelnikovi vili na Bleivveisovi cesti so . se vnela v kleti drva. Nastali ogenj so takoj pogasili gasilci, ki so razmetali goreča polena. Brizgalne niso stopile v akcijo. OBČNI ZBOR TRGOVSKEGA G REMIJA ZA ’’ LJU6LJANSK0 OKOLICO. - Včeraj dopoldne se je vršil v prostorih j Zbornice za trgovino, obrt in industrijo obč-ni zbor Trgovskega gremija za ljubljansko okolico. Občni zbor je otvoril predsednik g. Fran Z e b a 1 , ki je pozdravil vse navzoče, ' nato pa podal predsedniško poročilo, v ka-’ : terem je orisal splošen položaj trgovcev v ljubljanski okolici. — Omenjal je sploš- T no gospodarsko krizo, ki jo povečujejo1 zlasti davčna bremena. K temu se je pridružila letos še katastrofalna povodenj,, ki je znatno oslabila nakupovalno moč konzumen-tov, kar vpliva seveda tudi na gospodarski položaj trgovcev. Gremij trgovcev za ljubljansko okolico je uvedel obširno pomožno akcijo, ki je doprinesla okrog 23.000 Din v' korist poplavljencem. Znatno nevarnost za naše trgovce J»me- 1 njajo trgovske konvencije z Italijo, ki bi omogočile ekspanzivno prodiranje italijanskega kapitala v naše kraje. Zato je nujno potrebno osnovanje gospodarskega sveta, ki naj bi bil naš gospodarski parlament, s * pomočjo katerega bi se uveljavile razne gospodarske zahteve. Predsednik se je dalje še izrazil proti ukinitvi raznih dolenjskih vlakov ter omenjal akcijo za zgradbo spomenika kralju Petru, za katero je gremij prispeval 500 Din. Tajniško poročilo je podal g. Š m u c , ki je poročal o dedovanju gremija in navajal: kot eno glavnih žalitev okoliškega trgovstva, da se izpolni telefonsko omrežje v ljubljanski' okolici. Po tajniškem poročilu se je vnela živahna debata o času zapiranja in odpiranja trgovin. Ta zadeva se je prepustila odboru v končno rešitev. Predsednik Z e b a 1 je h koncu še opozarjal na važnost volitev v cenilne komisije, na oficijelni »Trgovski« list ter na .trgovski kongres, ki se bo v kratkem vršil v Sloveniji. Dve uri trajajoči občni zbor je nato zaključil predsednik Zebal. Šport. Profcsijonalnc rokoborbe za svetovno prvenstvo na Dunaju. 21. dan. Ker so se v zadnjem času razni rokoborci zelo surovo borili, je zagrozil predsednik razsodišča, da bo v bodoče postopal najstrožje proti njim. V torek se niu je takoj nudila taka prilika, ko je Ameikanec Bahn v boju proti Estoncu Jaago zakrivil več surovosti; sodišče ga je večkrat posvarilo, nazadnje pa diskvalificiralo in priznal Jaagu zmago po 40 min. V ostalem je bil rezultat sledeči: Dunajčan Kawan vrže Latiša Griinberga v 15 min. s potegom za glavo, Francoz Chevali&r porazi Čeha Blahoveca v 12 min. z obrnjenim podr prijemom, Francoz Vervet pa si zasigura zmago nad Sibircem Krg.isom z dvojnim potegom za roko. Zakaj je Cambridge zmagal. Čeravno je Oxford zadnja leta bil premagan, vendar večina občinstva simpatizira ž njim. Pri tem je Oxford imel smolo že pred tekmo. Glavni vzrok njegovega poraza pa je bil ta, da je Cambridge 14 dni prej pričel trenirati ko Oxford. Razun tega je eden izmed osmih veslačev Oxfordovih med treningom zbolel na »nemških« ošpicah, ki so menda precej hujše ko angleške, vsaj tako trdijo Angleži. Njegovemu namestniku se je začela gnojiti roka, tako da se je sestava moštva večkrat menjala. Po našem mnenju pa zmaga vedno boljše moštvo; da pa najde premagano moštvo vedno dovolj vzrokov za svoj poraz in da skuša svoj poraz omiliti, je pa tudi znana stvar. Cambridge je zmagal sedaj že četrtič zaporedoma in tedaj ni samo slučaj, da je tudi letos zmagalec, ampak ima pač zadnja leta boljše veslače in boljši trening. Da je v istini tako, nam potrjuje izjava londonskega dopisnika nemškega lista B.Z., ki pravi, da pripisujejo Angleži krivdo na porazu temu, ker pije Oxford preveč Cocktailov, obiskuje raje Tea-parties kakor pa vežbališča in preveč pleše charleston, da bi bil športno na višini. Toda sedaj nastane vprašanje: kdo je zapeljal te mlade športnike? In odgovor je: njih partnerica pri charlestonu, angleška dijakinja. Kajti 18-letna Angležinja se vpiše na univerzo, toda ne zato, da bi študirala, ampak da vživa življenje brez nadzorstva starišev. In proti tej študentki je nastal v angleških klubih sedaj vihar ogorčenja. Uvede naj se numerus clausus in pogoij za sprejem naj se poostrijo. In ko bo oxford-ski dijak zgubil svojo plesalko, se bo zopet posvetil svoji življenjski nalogi, namreč gd-jitvi športa. In domovina bo rešena. Gospodarstvo. uvoz PONAREJENEGA VINA IZ ITALIJB V JUGOSLAVIJO, »Bacsamegyi Naplo« poroča da 6e je v zadnjem času veliko množino ponarejenega vina .importiralo iz Italije v Jugoslavijo. To vino se prodaja v raznih krajih naše države, posebno pa v »Vajdasagu« po nezaslišano nizkih cenah pod imenom dalmatinskega vina. Srednja cena teh vin je frenko SpE liter 2.50 do 3 Din. Vinski trgov« so nakupih tega vina velike množme, ne da 01 se prepričali o njegovem izvoru. Padec cenam dalmatinskih vin se je pripisoval slabi trgovski konjunkturi in izvanredno dobri dalmatinski trgatvi. Ta trditev pa je bila le izmišljena v ta namen, da se je krilo izvor tega vina. Vino so prodajali na drobno po 4—6 Din liter. To pa je postalo sumljivo pristojnim oblastem, vsled česar se je naročilo vinskemu nadzorniku Stanku Schnei-der-ju, da preišče vino. Preizkušnja tega vina pa je bila senzacijonalna. Ugotovilo se je, da je vse ceneno dalmatinsko vino navaden falsifikat in da je razširjeno po celem Vajdasagu, Bečkereku, Kilkindi, Zom-boru, Dardi, Zenti in Subotici. V Subotici se je konfisciralo v dveh večjih vinskih tr-' govinah tako ponarejeno vino. V Bečkereku so bile tri vinske kleti vsled točenja tega vina zatvorjene. Preiskava je dognala, da je bilo to vino ponarejeno v Italiji. Iz 1 hi vina in odgovarjajoče količine vinske esence sc je sfa-briciralo 10 hi vina, katero se je na rainih dalmatinskih trgih prodajalo trgovcem po 2 Din in še ceneje. Ti dalmatinski trgovci so potem to vino uvažali v notranjščino naše države. Beogradski kemični institut je dognal, da je bilo vino dobro ponarejeno in da se je tega vina spravilo v notranjščini naše države v promet okoli 20.000 hi. Poljedelsko ministrstvo je odredilo skrajno stroge predpise glede uvoza tega vina, vsled česar je upati, da se v bodoče to prepreči. Vinski nadzornik Stanko Schneider je o rezultatu preiskave vposlal izčrpno poročilo ministrstvu za poljedelstvo. K temu bi imeli pristavita le to, da bi bila skrajna potreba, da sc tudi pri nas izvrši enaka preiskava, kajti povsem izključeno je, da bi se zamoglo pristno dalmatinsko vino ali sploh vina točiti po cenah, po katerih ga razpečavajo razni začasno naseljeni vinski trgovci v naših krajih. Cene pristnim dalmatinskim vinom so danes v Dalmaciji 4.50 do 7 Din za liter, kupljeno pri producentu. Koliko znaša transport, trošarina, doklada in režija, si lahko preračuna vsakdo sam. Ali ne da to razmišljati, kako je mogoče potem točiti v Ljubljani razna vina na drobno po ceni, ki ni v skladu z nabavno ceno in stroški. Ako se hoče obvarovati ljudstvo zdravju škodljivih vin, potem je skrajni čas, da se zelo strogo in objektivno izvrši tudi v Sloveniji enaka revizija. To pa bo tudi našim vinogradarjem v veliko korist. BORZE. Ljubljana, 7. aprila. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kup-čijski zaključki.) Vrednote : investicij- sko 86.5—87, Vojna škoda 338—339, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska (kreditna 155 — 0, Merkantilna 99—100, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160—170, Vevče 0 — 420, Trbovlje 0 — 420, Stavbena 55 do 65, šešir 104 — 0. — Blago: Tendenca za les naizpremenjeno čvrsta, za deželne pridelke mlačna. Zaključenih 12 vagonov lesa. Zagreb, 7. aprila. Devize: Dunaj izplačilo 800.5—803.5, Italija izplačilo 270.76—272.76, London izplačilo 276.2—277, Newyork ček 56.75—56.95, Pariz izplačilo 222.25—224.25, Praga izplačilo 168.3—169.1. Curih, 7. aprila. Beograd 9.13, Berlin 123.22, Newyork 519.875, London 25.25125, Pariz 20.3625, Milan 24.80, Praga 15.40, Budimpešta 90.725, Bukarešta 3.15, Sofija 3.75, Dunaj 73.1125, Varšava 58. ZLOČIN ABNORMALNEGA MLADENIČA. V Trstu se je odigrala te dni krvava drama. 271etni Jakob Kozlovič je umoril na bestialen način svojo mater, nakar je skočil skozi okno in obležal na tlaku. Kozlovič je brezposeln privatni uradnik; s svojo materjo, 54-letno vdovo Ano Kozlovič sta se sicer baje dobro razumela, dasi je prišlo med njima tuintam do prepira, ker je mladenič razburljiv nevrastenik. Ozadje zločina še ni popolnoma pojasnjeno. Ugotovljeno je le sledeče: Okoli 17. ure popoldne so začuli sosedje iz stanovanja Kozlovičeve vpitje, velik ropot in klice na pomoč. To je trajalo kakih 10 minut, nakar je postalo v stanovanju vse tiho. Nenadoma pa se je čul z dvorišča zamolkel ropot, kot da je padlo nekaj težkega iz višine na tlak. Nekateri radoved- neži so šli pogledat. Na dvorišču je ležal Kozlovič, napol slečen, z razmršenimi lasmi in ves krvav, ležal je na trebuhu ter hlastno srebal kri, ki mu je curljala iz rane na glavi ter se zbirala na tlaku v veliko mlako. Ko so ga vprašali, kaj se je zgodilo, je e težavo odgovoril, da se ne spominja ničesar. Med tem so navzoči zaslutili, da se je zgodil v stanovanju zločin. Ker na klice niso dobili odgovora, so vdrli v stanovanje s silo. N® hodniku so našli na tleh okrvavljeno truplo Kozlovičeve. Bila je mrtva. Glava ji je bila tako strašno razmesarjena, da obraza ni bilo mogoče spoznati. Poleg trupla je letela 2 kg težka železna utež, vsa okrvav-^ana, napol strjene krvi so se držali šopi leg trupla je ležal tudi močan želeM® *a' velj. Očividno je morilec svojo žrtev e te®* predmetoma usmrtil. V stanovanju je '«*** vse križem. Stene so bile oškropljene * »f1' jo. V bližini vrat je bilo na stenah več M' vavih odtisov rok, iz česar se da skleJjSPj da se je žena obrupno borila z bestijaUU® sinom ter mu skušala ubežati. Ker je >®e ■ Kozlovič hlače in čevlje popolnoma krvate, na petah pa so se mu držali šopi las, se d8 sklepati, da je držal morilec glavo bvo£ žrtve, medtem ko je udrihal po njej * ■*" leznima predmetoma, med nogami tel F končno še poteptal. Kozloviča so prepeljali v bolnico. Ob njegovi postelji straži dan in noč orožnik. & ozdravi, kar se utegne zgoditi v 4 do 5 nih, se bo preselil v preiskovalni zapor. S® se, da fant ni pri zdravi pameti. Viggo Cavling: Školjka »Mladeniči niso niti vredni,« je nadaljeval kapitan, »da bi odvezali kakemu Japoncu vr- vi na sandalah! Le poglejte skazi okno, poglejte na cesto in opazujte te male, pokončne postave z inteligentnimi glavami in pametnimi očmi. In potem jih primerjajte s t<>mi pijanimi voli. V čiga vprilog izpade primera? Poglejte si ta okusna, primerna oblačila Japoncev, nato pa poglejte cunje teh dolarskih idijotov. Tem ne bi nikoli prišlo na misel, da hi resno študirali razmere v dežedi, da bi tako govorili in tako mislili, kakor ljudje, med katerimi žive. In vendar pravijo, da so gospodarji vzhoda! Bah, jaz prorokujem, da čez petdeset let ne bo ne enega samega Evropejca na Japonskem. Rumeni bodo vse bele norce izgnali!« Kapitan dvigne svoj kozarec, v katerem je šumela rumena tekočina, in ga izprazni v enem požirku. »Ne teče tako slabo,« pravi, »tega bomo poekusili Se en kozarec. Dečko, prinesi še tri!« Kapetan je nato spremljal Alfreda in Baj-makova nazaj v Tokio. Beit ga je takoj sprejel, medtem pa je odkazal Bajmakov Alfredu prostor ob pisalni mizi nasproti steklenim vratom. Od tu je Alfred lahko videl, kako je stal kapetan i>oleg Beita in živahno mahal s svojimi dolgimi rokami. * Bilo je ob šestih zvečer. V veliki dvorani je vladala globoka tišina. Pisarna se vsak čas zapre. Kapitan je bil še vedno v Beitovi pisarni. Tu nastane naenkrat na dvorišču velik vrišč. Zdelo se je, kakor, da drče številni koleslji rikš preko tlaka. Čul se je krik, prepir, hrup in streljanje. Naenkrat opazi Alfred, kako je udrlo deset Japoncev z maskiranimi obrazi skozi srednji hodnik v dvorano. V 'trenutku so se porazdelili po vsem prostoru. »Hands up!« so kričali. »Hands upi Roke kvišku!« Vse osobje je stalo tu mrtvaško tiho in brez moči. Le compradore se je dvignil k obrambi. Toda eden od maskiranih roparjev je skočil kakor divja zver k njemu, pritisnil svojo pištolo na njegovo uho in sprožil. Glasen krik se je odbil od oboka in cem-pradore se je zvrnil na tla, iz ušesa pa mu je udaril močen curek krvi, ki je vroča in soparna pordečila marmorna tla. To je bil edini odpor, na katerega go ro- parji naleteli. Ostali kontoristi so stali tu in držali roke kvišku. Ko je kapetan opazil nemir, je hotel skočiti naprej, toda Beit ga je zadržal. V trenutku je spoznal, kako resna je zadeva. Sedaj, ko so roparja spoznali, da je vsak ■odpor zlomljen, so pričeli mirno preiskovati miznice in blagajne. Plen so nalagali na kup, na kar sta ga dva moža odnašala in kopičila na več rikš. Eden od banditov je šel od kontorista do drugega, strokovnjaško preiskal žepe, trgal in jemal verižice, mošnje in listnice in pulil ovratne igle. Nihče se ni upal niti ganiti. Nazadnje je prišla vrsta na privatni kon-•tar Marka Beita. Pod vodstvom talpinega vodje, visokega Japonca z debelo brazgotino na čelu, so se podali triji Japonci v pisarno in pričeli brskati po omari in spravljati kar so našli, zlato, denar in nakit. Alfred je z jezo opazil, kako je izginilo taota-ievo biserno darilo v širok kimono vodje. Potem ko so bile uplenjene vse dragocenosti, se je postavil visoki Japonec k vratom in zaklical v angleškem jeziku: »Kdor zapusti ta prostor pred pol ure, zapade smrti!« In, da da svojim besedam še krepkejši izraz, naperi svojo pištolo na Beita m ustreli. Alfred smrtno prebledi, ko opazi, kako je Marous Beit padel. En sam vzdih groze in strahu je nastal v dvorani. Nato je zopet v®* umolknilo. Hip kasneje je izginil zadnji ropar. Zunaj nastane'krik, kletvine in ropot težko obloženih rikš, s katerimi se banditi odpeljejo. . Dvorana je nudila sedaj prav žalostno sliko. Stoli in pulti so ležali vsevprek, papiiP so pokrivali tla, vse miznice so bile izp,*r njene, na marmornih tleh pa je ležalo lo hrabrega compradora, ki se je rajši *r. bral smrt, kakor pa predajo. Na pragu 0®' tranje sobe je ležal lastnik podjetja Beit, največji mož vzhoda, sedaj žrtev ^>ietr vestnega lopova. V velikem krogu je še vedno stalo ® osobje, z raztegnjenimi rokami, presefleJe-no, zmešano, s krvavo podplutimi očmi strmelo nemo pred se. Naenkrat pa se oglasi pod obokom glas®® krik po maščevanju, v katerem je zvesn^l užaljen ponos in ogorčenost. V teh mirnih nvožeh je naenkrat iiplomtelo »owa5tvo in želja po je »grabila vse. Z div- jini krikom so se stekli vsi k vratom. Tod* le za hip. Zakaj, že se je oglasil v ozadja dvorane mirni glas Marcusa Beita. (Dalje prih.) NajpripravnejSa darila za V. liko no so šivalni stroji in tole s* Znamke ORITZMEB, ADLER, PHONIKS s prostim tekom (Freilanf), pneumatika, olje ter posamezni deli (najnovejše opreme). Edino !• v Ljubljani, blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Telefon 2913. Najniijc cene, tudi na mes*čna odplačila. „GR0M“ CARINSKO POSREDNIKI IN SPEDI-C1JSKI BUHEAU LJUBLJANA, Kolodvorska ulic« 41. Naslov braofavkam: ,OBOM*. Telefon Int. Sl. i5*4. PODRUŽNICE: Maribor« Jesenice, Bakek. Obavlja vsa v to stroko spadajoč* posle najhitreje in pod k»-lantnimi pogoji. Zastopniki družbe spalnih -voz S. O. M. la ekspresne pošiljke. Prodaja akacijskih debel. Proda se najvišjemu ponudniku več kubičnih metrov akacijskih debel, ki se nahajajo na obrežnem zidu pri Frančiškanskem mostu pod Prešernovo kavarno. Kupec mora kupiti ves les. Interesenti naj vlože pismene ponudbe kolekovane s 5 Din do 15. aprila t. 1. na Gradbeno vodstvo za osušenje barja v Ljubljani, Vladna palača. V ponudbi morajo označiti ceno za en kubični meter in izjavo, da kupijo po ponudeni ceni ves les. ! tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, II ■ iuuuvi nudi naJttnejSi In najokusnejši namizni Ris Iz vinskega kisa. 1 ZAHTEVAJTE PONUDBO! '•C TehnlCno In hlaUenlCno nnjmoder-neje urejena klsama v Jugosla^U«* [OVEC"‘“ K JOSS MBJTNJ TU . MALI OGLASI. Za vsako besedo se plača KO par. Za debelo tiskano Din 1.—. Zastonj - spalno sobo novo kompletno dobite pri tomboli »Dom ubogih t na velikonočni pondeljek. — Srečke v trafikah ali zadružni pisarni »Mojmir«. Maribor, Koroška c. 10-1. Gospodična z dobrimi izpričevali, dobra in varčna gospodinja, zna tudi nekoliko šivati ter gre tudi za vzgoji iteljico k otrokom, želi mesta pri vdovcu ali bol starejšemu gospodu kot gospodinja. Ponudbe prosi na upravo »Nar. Dnev.« pod: »Skrbna in varčna gospodinja«. POMLAD! Nogavice, kravate, srajc«# rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice, na" hrblniki, pall e, dežniki, l*!«**1 v l— barvah, šifonl, S aino*n »«’>«* noži, potreto*««"®. “Sirarje, ljarje, lapetnike, slv LJ,^. samo Dri Razna dUe£a mil« - samo Prl Josip Peteline ^ blizu PreSernovega spomenike, Ljubljana Majni*!* cene- ToCnn postrežba. Simon Kllminek, LJUBLJANA, Belenburgova uliea (t. • de po najnovejfil modi izdeluje obleke za goapo-ine zmernih cenah. V zalogi ima vedno najboljše češko in angleško sukno. Gospodična absolventinja trg. telrff zmotna vseh pisarniški del išče službe. Gre eden do dva meseca plačno. — Ponudbe na upravo »Narod-nika« pod >Marlji**\ . — Orajttja: VMUi Svatak. — Za Mimo »Matur« o4gov>»ja: A*M 8*r»». Val i Ljubija«!.